Številka 135.
Trst, v sredo 17. maja 1905
IC Izhaja n&ki dan.
*adi ob nedpi|fiji in pr»zn s h ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri ziutni.
tevilke se prooRjajo po 3 novč. (6 stotink) srnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici,
• mncnh t
CeljL Krar
Mariboru. Celovcu. Idriji, St. Petru, Sežani, Vabreiini. Novemmeatu itd. •trla** le narobe sprejema uprava lista „Edinost", uJfea •Jicrrie Gaiatti it. i*.'— l radne are so od 2. pop. 4« t. itcčer. — Cene oei&aom 16 st na vrsto petit; poslanice, »mitnice. javne zahvale in domaći oelasi po pogodbi.
TELEFON Stev. Ili7.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znala
sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — N« naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozifiJ yaj dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oelase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorfio Gaiatti 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti it. 18. Poštno-hranilničnl račun St. 652.S41.
Mo-jajoista rajna.
(Brzojavne vesti).
Ruski brezžični brzojav.
LONDON 16. Konštatovalo se je, da je baltiško broJovje ne francozkem ozemlji napravilo postajo ca brezžični brzojav ter potom istega preko Siigona odposlalo poro čila v Petrogrsd.
Nemške čete zasedle Haiču ?
LONDON 16. »Reuterjev biro« poroča iz Tokija : Tukaj je razširjena vest, da je en oddelek nemšk.h čet zasedel Haiču južno od -"intunga, tamkaj razvil nemško zastavo ter
jej izkazal Vijtško čist. Haiču leži v ras-eežaem severnem zalivu kanala Hcanghc. Ta govorica je provzročila tukaj senzacijo.
TOKIO 16. (S:Uterj«v biro). Ako sa uresniči govor 03, da so ee Neocci polastili kitajskega zaliva Ilsiču, potem se je bati, da utegne taka sprememba status <juo na Kitajskem, izlaeti po dogodkih z baltiško fl >to, resno zasukati vojni položaj. Upati je, da Sjno5l ob n uri go ^ GrimbergVrjevega
dovja v indo-kitajskib zalivih, po njegovem mnenju, provzročila zelo vziemirovalen položaj. Ako bi Indo-Kiaa pripadala drugi vlasti, s katero ni Japonska v tako dobrih edneša-jib, tedaj bi bila izredna razburjenost naroda prisilila japonsko vlado, da podvzame naj -skrajneje odredbe. Glede mirovnih pogojev, je rekel Okuma, da odkloni Japonska vsak predlog, ki bi Rusiji omogočil misliti na novo vojno, ko ei zopet opomore. Japonska mora biti razsoditeljioa nad vztoSno Azijo. Mi bi se ne zadovoljili, je rekel bivši minister, ako bi zadobili le oblast rad Korejo in poeeet poluotoka Liaotung s Port Arturjem in Daljnem ter otok Sahalin. Ako ostane Vladivoetok v ruskih rokah, tedaj samore biti samo kakor trgovska luka in rusko gospodstvo mora imeti svoje meje ob reki Amur, kakor je bilo to do carja Nikolaja I.
Dogodki v Rusiji.
Atentat z bombo.
RIGA 16. (Petrogr. brzojavna agentura).
pokažejo pojasnila položaj v pravi luči. Dementi
vrta neznane osebe vrgle bombo proti enemu policijskemu komisarju in dvema redarjema.
Brzojavne vesti.
NadTojvodiDji Marija Josipa In Marija Terezija t Puli.
PULA 16. Nadvojvodinji Marija Josipa in Marija Terezija so dospele semkaj na c. in kr. ladiji »Dalmakc ter oetaneti tukaj več dni.
BEROLIN" 16. Glede današnjega pore- Komisar in en redar sta bila težko poškodo-čila o zaposedenju zaliva Haifu po nemških vans. Drugi redar, ki jo preganjal zločitca, četah, je zvedel »\\ o ftov biro« iz uradnega je bil ubit b streli iz revolverja. Redar, ka-vira, da je t4* govor e 1 popolnoma neosno-' ter; je bil zadet cd bombe, je tudi za ranami vanp.	umrl.
Streljanje topov na morju.	j - —■
LONDON 16. »Daily Telegraph« po roča iz Tokija od 15. t. w. : Glasom poročila nekega norvežkega paraika, ki je dne 12. t. m. dospel v Moji, je bilo dne 11. t. m. med in 11. uro zjutraj slišati streljanje topav ob ->3 ft^pinj 45* severne širine in 12?» etjpinj 20' vztoeae do!ž'nr. Ml-žco je bilo opaziti etresanje, ki ga je provzročilo streljanje topov, vendar ee r^di megle ni zamog'o ničessr videti. Videti je bilo japonsko torpedovko, ki je p lula proti gori označeni smeri.
Japonski križar zadel na skalovje.
LONDON 16. »Daily Telegraphc poroča iz Tokija cd 15. t. m. : V viharju, ki je razsajal več dni, je piu žni križar »Ne-komaru« blizo Fuzana zađe! ca skalovje ter poškedova'. Dva parnika sta ca delu, da rešita križarja.
Razgovor z japonskim državnikom.
PARIZ 16. Pcstbni dopisnik »Journala« je sporočil iz Tokija o nekem razgovoru, ki ga je imel z bivšim japonskim min sterskim predsednikom Okumo. I^ti mu je baje msj drugim rekel, da je navzočnost ruskega bro-
Desetletnica ministerstva grofa Ooluchoivskega.
DUNAJ 10. Minister unanjih stvari 'grof Goluchcwiki je praznoval danes deset-» letnico svojega minister&tva. Uradniki mini-' sterstva so grofu Goluchowskemu čestitali ; v nj.h imenu je govoril prvi eekcijtki šćf Merav.
i
Grof Golushcwaki je prejel mnogo če-et tek, med temi od nemškega kancelarja grof d Bulc\va, italijanskega m'nistra vnanjih stvari Tittonija, od več ogrskih ministrov, ter številnih avstrijskih in rgrBkih delegatov.
BELIGRAD 16. Ministerski prcc'ssd-nik Paei<5 je danes predpoludne obiskal avstro cgrakega odpoearci dra. Dnmbo ter tra je naprosil, naj v imenu srbske vlade ministru unanjih stvari grefa Goluchcw
PODLISTEK.
•204
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Av^iuU Šsaoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tonile.
Prevel M. C—6.
Samo zdravnik je brbljal po vseli pre-dajalnicah, kako da mu je kralj milostno namign 1 z desnim očesom, ker vladar da ljubi učene ljudi, a zdravnikovo učenost da je takoj spoznal po dolgi črni halji. Samo pojedini siromašni vojaki r&zpbščeuih čet so s prosjačenjem obhajali mestna vrata, kar pa vrednim Gričancm nikakor ni bilo po volji, aajmanje pak Tomažu »pod bregom«; kajti, kak- r so vojaki poprej sipali denar kakor pleve v njegov mošnjiček, tako so sedaj pili na silo, ne da bi plačali, za božjo hvale. Ves krej je b i poln *.e rszpuš?ene emeti; da, čulo se je, da se je pest takih raztrgan-cev ugnezdla v gornji kraj susjedske ceste, odkod«r so zagrebške trgovce, gredoče na semnje, vsaki hip capadali in oplenili do golega.
Nekega dne — okolo Zdrave Marije — je etopil pred vrata Benkovićsve hiše velik stare c, po cbleki vojak cd čete kneza krškega. Na kežnati jopič je bil povlekel srajca oi železne ž'c3, na prsa ei je bil prisil veliko zvezdo, znek gospodarjev, kcžaate hlače so mu bile n&tegnene na zaponkah od rmene medi, a na š rokem jermenu mu je visel kratek meč. Od obraba mu niB: videl druzegp, nego bele brke in cbrvi, a tudi nekaj sive l rade, ker mu je glavo pokrivala kapuci od temnega, debelega sukna do ramena, a poleg tega mu je bilo levo oko zavezano s črno obvezo. Bilo je soditi po vsem, da je to etar u> ročen pobijslec, kakor jih je sedaj vee po'no pobajalo po žalostni hrvatski zemlji. Tak človek je danes za plačo služil Bogu, jutri vragu, klatil in palil, noBil svoje siare kosti po svetu pobijaje, dokler niso drugi njega ubili in ni pal v jamo, ako ga niso krokarji pojedi'.
GDspodinja Jelena je bila opazila z okna, kako ta nemili goet stopa po vrtecu proti hiši ; zato je poletela hitro v izbo in poklicala moža :
— Ej, Živan ! Neki vrag od vojaka ee pomiča k naši h š*. Čuvaj vrata, pati mu na
skemu povodom njegovega desetletnega ministrovanja sporoči najtopleje Čestitke.
Sklicanje srbske skupščine.
BELIGRAD 16. Uradni list je priobčil kraljev ukaz, s katerim je ekupščina sklicana v izredno zasedanje za dan 24. t. m.
Izgnan časnikarski dopisnik.
BELIGRAD 16. Dopisnik inozemskih listov, Stein, je izgnan is Srbije.
Kongres slovanskih časnikarjev.
VOLOVSKO 16. (Koresp. biro). Na današnji seji je poročal Hovorka iz Prage o ustanovitvi slovanskega korespondenčnega biro. Po daljši debati je bilo sklenjeno predložiti stvar v pretres »Osrednji svezi slovanskih časnikarjev«. Potem, ko je še govoril Markov (Malorus) o raznih poštnih in brzojavnih olajšavah za časnikarstvo, je predsednik Hribar zaključil kongres. Od mestnega predstojnika v Krakovu, dra. Leo, je dospelo brzojavno povabilo, naj bi se bodoči kongres vršil v Krakovu.
pogostila. Okolo 9. ure zvečer je dospel parnik pred Opatijo. Uprava zdravilišča ja svečer na svoj trošek priredila gostom krasne umetalne cgnje. Kaj tacega ni bilo v Opatiji že davno videti. Na to 33 se gostje razišli.
Dvanajsta ura bije!
„Difficile est satiram non seribere!"
III.
Kongres slovanskih časnikarjev v Volovskem-Opatiji.
V ponedeljek po zborovanju je bil v »Narodnem domuc skupni obed. Popoludne je bil na parniku »Tatrac, »Ogrgko-hrvats-kega parobrodnega društva« izlet ob hrvatskem Primorju vse do Sanja. Parnik je bil okrašen z ztstavami, s hrvatsko trobojnico ca prvem jarbolu. Na parnik se je ukrcalo tudi pevsko društva »Lovor« in »Glasbeno-dramatično društvo«. Veeh izletnikov je bilo nad 200. Parobrod je iz Opatije cdšel proti Reki, plul mimo nje, in potem dalje do Bakra, krenil je v zaliv, krenil nato proti Kraljevici in cd tod [mimo Cirkvenice, Se-luca in Novega v Senj. Pred Bakrom je painik obstal. Pevci so zapeli ua njem : »Glej Slovane«, na obali se je pa zbralo mnogo naroda, ki je izletnike burno pozdravljal. Po m(stu so bile razobešene hrvatske zastave. Tudi pred Kraljevico sa je parnik ustavil. Tu bd bili izletniki pozdravljeni po kanjem mežnarjev.
Parnik »Tatra« je dospel v Senj ob 5. in pol un popoludne. Vreme je bilo oblačno, semtertje je tudi malo deževalo.
Izletnike, ko so stopili na suho je perdra-vil senjski župan g. Zimpermaa. Odgovoril mu je hrvatsko ljubljanski župan in predsednik kongresa g. Hribar. Nato so se izletniki podali v mett.», ki je bilo v zastavah. Ob 6. in pol uri eo se izletniki zopet povrnili na parnik, ki je kmalo na t) zapustil senjsko luko. Na ^otu v Senj in nazaj je uprava »Ogr. brv. parobrodnega društva« goste z raznimi jedrni in pijačami brezplačno
prste. Saj V€P, da je svet poln smeti. Reši nas kuge o Bng '
Mojfcter je Etopil takoj na ta poziv do vrat v hipu, ko je vojak hotel staviti nogo preko praga.
—	Hvaljen Jezus! je rekel došlee.
—	Na veke ! ee je odrezal gospodar suho, ne meknivši se niti za ped ter podbe-čivši roki : Kdo si ?
—	B.žji! je rekel vojak, in nisem tvojega rokodelstva, to vidiš menda ca meni. Od konjenikov sem gospoda kseza krškega. Nf», vidiš tu njegovo zvezdo.
—	Vem, nisem slep. Te robe je, žali-beg, dovolj po tem kraju. Nu, kaka namera te je namerila semkaj ?
—	Iščem Zivana Beekovftts, to si ti, ako se ne motim.
—	A da ! To sem v petek in v praznik. Pak ?
—	Rad bi ti rekel besedo, pak, da bolje povem, moja bessda velja ženski, ki biva pod tvojo streho, je odgovoril vojak nekako nestrpljivo ter je hetel stopiti preko praga.
—	Stoj! ee je vzdignil Živan. Tuj možki se nima kaj razgovarjati s kako žensko v tej hiši, ne da bi bilo moje uho poleg.
Vprašanje, kje bo stara slovenska univerza, je rodilo že toliko polemičnih člankov. Večina slov. naroda je res za Ljubljano, Primorci pa so odločno za Trst. To vprašanje je težko razrešiti, kajti koristna in potrebna bi bila to kot tem, dveh pa si ne moremo ustanoviti, saj bomo še eno težko dosegli. Tisto besedičenje o poitalijančenju slov. dijakov v Trstu, je brez opore. Saj se na Dunaju in v Gradcu tudi ne ponemčijo, ko so med samimi Nemci, pa bi ee v Trstu poitalijančili, ki je vendar po veliki manjšini Blovansko mesto, kjer imajo Slovenci kot oddavna tu živeči narod vsa svoja prava (ali vsaj imeti bi jih morali), kjer je tudi zelo razvito slovensko družabno življenje ! (Nar. dom). Ako se pa naučijo italijanščine, jim bo to le koristilo po izreku : quot linguas calea, tot hominea vales. Drago je vprašanje o knjižnici. V tem oziru morajo tržaški Slovenci, ako niso baš fanatično zaverovani v univerzo v Trstu, pripoznati, da bi šlo jako težko. Trst pomeni za Slovenstvo veliko bodočnost, Ljubljana ima pa tradicijo. Kaj bi bolj služilo slov. vseučilišču, o tem naj razni šljaj o odločilni krogi. Dejstvo pa je, da Licealni knjižnici podobna in odgovarjajoča knjižnica bi se v Trstu za desetletja ne postavila. Prezreti pa tudi ni moralnega stanja mesta samega. Zelo bom cecj. uredništvu »Edinosti« hvaležen, ako priobči moje m š je-nje, to mišljenje namreč, da je Trst najbolj demoralizirano velemesto v Avstriji ia da drugari v polni meri z Budimpešto ! T«žko mi je na srcu to povedati, zato, ker je Trg t mesto, v katerem žive tisoči našega naroda, za katerega ima to mesto tako znamenito važnost. Težko mi je, ali re3 je in tega dejstva ne izpremeni noben živ krst. Ali v mislih so mi bile basede : »Rien c' est b"en che le vrai ; le vrai seule c' e3t animable«. Mora nas v srce boleti to dejstvo konštato-vati, ali zepet moramo reči s pesnikom : »Nur leid dass eB so ist, doch ist eB so!* Drugo vprašanje pa je, ako bi demoralizovani Trst za slovensko vseučilišSno mladež bil v isti meri opasen in pogubljiv, kot je za tržaški proletarijat ? V tem oziru smo precejšnji optimisti, ker vidimo, da bi naše d i j a -štvo ipak bilo v trajni dotiki se zrelo,
Tu sem jaz gospodar. Nu, menda si se krivo nameril, zamenil ime. Ker pod mojo streho žive poleg mene samo žena, malo dekletce iz Borodatva in dve težakinji za elužbo. Razun, če si kateri od njih brat ali kum.
—	Ne brat, ne kum, Zivan, jaz tudi ne maram za tvoji težakinji, jaz iščem plemenito gospico Angelijo. Sedaj veš.
Zivan je osupnil in pogledal človeka izpod očeea. Bal se je kake zvijače.
—	Ha! Ha ! Ha ! sa je zasmejal po sili, tebi se maša, v moji hiši iščeš plemenite gospice !
—	Ne pretvarjaj ee Benković! Škof Pavel Horvat me pošilja.
—	Pojdi z Bogom ! Konjenika Franko-panovca da bi pošiljal puntarski škcf k meni Gričanu !
—	Ne veruješ ? Prav je, pcštBna duša si, pametna glava. Ali pravim ti, da se po
1 sodu ne pezna, ali je v njem rudeče ali belo ' vino. Na, je nadaljeval človek posegnivši v nedra, tu ti je papir. Ponesi ga v hišo, naj ga prečitajo, naj vidijo, čegava roka je. Medtem počakam tu. Zaprimi le pred nos:m
vrata, a ko boš umel resnic?, reci ali:
i '
Vstopi! ali: Pojdi k vragu ! (Pr;d9 še.)
odraslo tržaško slovansko inteligenco, ki bi instinktivno se vživela v ulogo angelja varha. Treba bi bilo slovensko dijaštvo samo utrditi v volji; greši pa se konečao lahko povsod, v šuma življenja kot na samoti. Kdor pa se ve v vrtincu življenja premagovat'*, kaže eamo evojo jekleno voljo.
Z slo važno za slovensko dijaštvo v Tritu bi bilo eksistenčno vprašanje. Da se v Trstu mnogo drsžje živi kot v Ljubljani, mi bo vsak poznalec razmer pritrdil. Trst je pomorske me^to in kot tako ima veliko večje izdatke kot druga mesta po celini, vsled tega mera pa tudi gledati, da si nadomesti ogromne izdatke na visokih dekladab. V Ljubljani se v vsakem oziru ceneje živi kot v Trstu. Stanovanja so v Tistu strašansko draga. Naravna posledica tega je, ker TrBt nima potrebnega taritorija z\ razširjavo mesta. Stanovanjska draginja se bo v Trstu občutno stopnjevala, ko bo dograjena nova železnica. Hrana in pijača je tudi v Trsta strašno draga. L ter črnega Istrijanca, ki ga p;ješ po istrskih konobah p:> 12 novčieev, stane v Trstu najmanj 40 novč. ; izpod 40 novč. liter sploh v gcs'ilni v celem TrBtu ni dobiti vina. To pa vse *-Bled cgromnih mestnih doklad. Vino prihaja, da ne rečem, skoro zastonj v mesto, tu pa se grozno podre ž . Da ne bi Slovenci — razven Primorcev samih — nič kaj zadovoljni bili b tržaško hrano, to nam potrdi vsak izvenpri-morski Slovenec, ki je dlje časa živel v Trstu. Med kranjsko in primorsko hrano n. pr. je velikanski razloček.
Rusko-japonska vojna.
TR^T. dne 16. maja 190o. Franeozki listi o kršenju nevtralnosti.
Glede japoa&kih pritežeb o dozdevnem kršenju nevtralnosti od Btrani Francoske opaža parižki »Mat:n« nastopno: Ako je res, da je rusko brodovje že večkrat preplulo Frat^otko vodovje, ne more zato biti odgo-vcrca Francozka vlada, ker ni mežno radi razdalje strego nadzirati morske obale. Ako meni Japonska, — kakor bo to pisali angležki in amerikanski listi — da ima rusko brodovje iz tega kako strategično korist, češ, da se isto nahaja blizo Francozke obale in da išče zavetja v nekaterih zalivih, je nerazumljivo, zakaj da japonsko brodovje te koristi ne uniči s tem, da napade rusko brodovje ter mu onemogoči bivanje v tamošnjih vodah. Japonci imajo torej v oblasti, da naprav jo temu položaju konec, ki ga smatrajo nevarnim za Japonsko in za kateri ne more biti odgovorna Francija, ki je izvršila kakor nevtralna vla§t vee svoje dolžnosti.
Japonske izgube pri Mukdenu Petrcgrajekemu lietu »Novoje Vreroja« so sporočili ie Godzjadana, kjer se nahaja glavni stan generala Lineviča, da bo Japonci glasom podatkov nekega ujetnika izgubili 12.355 mrtvih, 1359 vejakov pogrešajo, 49.600 jih je bilo težko in 36.000 pa lahko ranjenih. Skupno torej 110.000 mož.
samo avstrijski škofje, ne pa tudi škofje Hrvatske in Slavonije. Konferenca bo reševala tudi vprašanje organizacije svetojero-nimskega zavoda. Škofe bo vodil zaderBki ca Iškcf Dvornik, ki se je radi ureditve predpriprav že podal v Rim. Papež vBprejme škofe v posebni avdijenci, na kateri mu isti izroče posebno spomenico o vprašanju staro-slovenskega bogoslužnega jezika. Ta članek lieta »Germania« brani glagolsko bogoslužje ter pokazuje na nevarnost, ki utegne nastati, ako to bogoslužje zatio.
Rešitev ogrske krize?
Iz Budimpešte poročajo da utegne biti še ta teden rešena cgrska kriza. Grof T:sza je izjavil baje nasproti nekim prijateljem da bo še ta teden rešen svoje službe.
V nedeljo se je v prvič raznesla vest, da utegne baron BactVv- sestaviti novo mini-Bteretvo. Včeraj je baron Bantiy nenadoma odpotoval na Danaj in v obče sodijo, da je to potovanje v zvezi z rešitvijo krize.
Od druge Btrani pa poročajo, da je baron Burian, sedanji skupni minister za finance določen, da sestavi novo ministeretve; pri tem da mu bo pomagal grof Khuen-Hedervarv.
Slovansko bogoslužje.
berelinski listu »Germania«, glasilo nemškega katoliškega centruma, piše o t;m vprašanju nastopno:
Opozarili smo 6 7oječasno na važnost slovanskega, tako imenovanega glagolskega obre a in povodom smrti škcfi Strosamaverja razložili, da je s tem vprašanjem v zvezi tudi vprašanje zedinjenja pravoslavne cerkve. Tedaj smo javili, da se v R mu Bestane konferenca škcfjv, ki stori o tem konečne zaključke. Sedaj je sv. Oče Pij X. napovedal to konferenco za dan 21. t. m. ter cdredil, da jej bo predsedoval en apostolski delegat. Zanimivo je, da se te konference vdeleže
Drobne politične Testi.
Na mestnih volitvah na Dunaju v XXI. novem okraju eta bila v tretjem razredu z veliko večino proti socijali-etičnim kandidatom izvoljena oba krščansko-soc jalna kandidata. Tudi v okrajni svet je bilo izvoljenih 10 krščansko-socijalnih kandidatov.
Dijaški shod radi glagolice. V ponedeljek so imeli hrvatski vseučiliščni dijaki v Zagrebu radi glagolice, shod, na katerem so izvolili odbor pet Členov, ki bo — v smislu sklepov shoda — izdelal spomenico za uvedenje starosloven^kega jezika na službi božji.
Bivši minister Nasi izvoljen poslancem. Iz Rima poročajo, da je bil dne 15. t. m. na dopolnilni volitvi za italijansko zbornico v okraju Trapani (na Siciliji) zopet soglasno izvoljen bivši italijanski naučni minister Nasi, ki je bil sveječasno poneveril mnogo državnega denarja ter potem ubežal. Pač značilno za odnošaje na otoku Sicilija !
Sestanek hrvatskih opozicij onalnih poslancev. Iz Zagreba pišejo, da se bo vršil sestanek hrvatskih opozicijonalnih poslancev dne 27. t. m. Na tem sestanku bodo poslanci razpravljali o stališču, ki ga imajo zavzeti nasproti. krizi na Ogrskem in o zedinjenju Dalmacije. Ni še določeno, kje da se bo sestanek vršil.
Mednarodoo/društvo. Pod na slovom »Les interes nationau v et la conciiia-tion international« (Narodni interesi in mednarodno pemirjenje) 99 je ustanovilo v Parizu društvo, kateremu je namen gojiti blagostanje v notranjosti in dobre odnošaje med raznimi državami.
Društvu, v katerega predsedništvu je Francija zastopana po Bertbelota, Bour-geoisu in d' Estournellesu, Avstrija pa po grofu Schonbornu, pripadajo kakor členi učenjaki, pisatelji, umetniki, politiki in pravniki vseh dežel Evrope in Amerike.
Knez Lobkovic m j viši deželni maršal češki je v nedeljo praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. Tem povodom je bilo prirejenih več svečanosti, mej temi je jubilarju v nedeljo zvečer zapelo 500 pevcev čeških pevskih društev podoknico.
— časih celo tujih —napihnjencev je povsod dovolj in se jih torej tudi tu dobi. Domače ljudstvo se pa takim v svoji preprostosti navadno globoko klanja in ee šteje srečnim, če se ga dotakne senca takega bogatina.
Dogaja se tudi, da letajo za takimi, jim kimajo ic kadijo tudi že osiveli možje, ki Ee sicer štejejo k omikancem in izobraženim elojem, a jim je kozarec rujnega vinca in dober grižljaj nad vse. Tako sladkoginjeni si štejejo potem v čast, služiti kot tarča raznim neslanim dovtipom. Zaradi pijaSe in jedače prodajajo nekateri večkrat svoje laBLno prepričanje, ignorirajo Bvoje tovariša, zla6t:, ako se čutijo za las močneje od teh. Ce se pa oni sami čut;jo pri raznih prilikah zapostavljene, se pa sami usiljujejo v oBpredje, ker mislijo, da s tem bolj imponirajo.
Nekaterim že, a vsakemu ne. So gotovi stanovi, ki imajo to lastnost, da se silno pregreši oni, ki daje bogatinu prednost pred ubogim, naj ei bo že zapoBtavljenec otrok ali odrastel.
Vprašanje naBtane, kako bi se dalo privaditi mladino k umnemu varčenju v obSe, a posebno v tržaški okolici. Pozvedeli smo od neke ttrani, da je sprožil neki učitelj na več-razradni okol Čanski šoli — s'cer že zastarelo a vendar še premalo uvaževsno — misel, da bi se vadila šolska mladež varčiti že v zgodnji mladosti potom dobro poznanih poštnih hranilnih kart. In res : beseda je postali meso. Odkar se je na novo sprožila ta ideja ter se učencem obrazložilo pomen hranilnih kart, je vspeh prav dober. V teku šest tednov — tako zatrjujejo — so imeli otroci že prihranjenih pieko dvesto kron, kar je razmeroma jako mnogo in Bkoro neverjetno.
Ta denar bi gotovo izdali za sladkarije in druge nepotrebne st vari. Seveda j a potrebno, da gre šoln otrokom na roko, jim shranjuje dotične karta in če treba tudi hranilne knjižice, da se doma ne poizgube. Za veo to skrb ima pa tudi šola najlepše plačilo, namreč sladko zaveet, da je položila že pri nežni mladini temeljni kamen v njeno dobrobit in v njeno lastno korist. Ako je sploh ta način varčsnja priporočljiv, je to že iz navedenih razlogov — neoporečno — v tržaški okolici, kjer vidi tudi največji siromak denar. Ko oče dobi svojo takozvano »kvintižino« — t. j. plačilo za dva tidna — gotovo podari svojemu ctroku par novčičev zi znamko, ki jo potem prinese otrok v šolo z nekakim ponosom, da mu jo prilepijo na hranilno karto. Tako bi si to vsaj vsak razlagal. Z mladega treba začeti, ako se hoče na starost kaj imeti, zakaj ko preide mladini tako umno varčenje v meso in kri, bo brezdvomno kmalu prosta družili nečednih razvad in strasti, ker ne-zmeritcBb in pohajkovanje je izvir marsikaterega zla.
Uarčevanje mladine.
(Iz tržaške okolice.)
Pogostoma čujemo jadikovanje, da dandanes ne pozna mladina one lepe lastnosti, ki je baje dičila prednamce — varčenja. In res, človeku se stori milo, ko vidi mlade fantiče, stoprav šoli odraBle, kako malo smisla imajo ti, da bi si kaj prihranili za kritične trenutke. Osobito je mladina potratna v bližini mest sploh, a še posebej velja to za tržaško okolico. Ob praznikih, nedeljah, ponedeljkih in časih celo ob torkih se večkrat vsakih 10 korakov sreča tolpo — še pod nosom mokrih dečkov — ki vsi razgreti zaradi čez mero užitih alkoholičnih pijač in omamljeni od pušenja neizogibnih cigaret, razsajajo, vpijejo in čestokrat tudi v italijanskem jeziku prav robato preklinjajo. To traja toliko časa, da je zadnji trdo prisluženi novčič is žepa.
Kakšni družinski očetje bodo nekdaj ti ljudje, si lahko vsakdo predstavlja. Ni čuda, da gre ljudstvo bolj in bolj v nič, dasiravno ima v bližini mesta lepe dohodke. Malone iz vseh vasi okolice hodi več moških delat v Trst. Eni se zidarji, drugi kamenoseki, zopet drugi navadni delavci pri raznih podjetjih itd. Dnine vseh teh so dandanes še precejšnje, in lahko bi primeroma prav dobro izhajali in to tembolj, ker tudi žecske služijo denar z razprodajanjem cvetlic, mleka, razne povrtnine in dr. Mnog;* iensk v neposredni bližini mesta je pa peric. Vse to prinssa lepih dohodkov, a kaj vidimo — ljudstvo siromaši in gazi v dolgove bolj in bolj ; le posamezni, ki pa ne pridejo v peštev, bogata in si polnijo žepe. Taki, od ljudstva obogateli, pa čestokrat ljudstvo prezirajo in gledajo nanj nekako od zgoraj dol. Takih domišljavih, časti'akomnih
Domače vesti.
Nova hrvatska šola. V nedeljo je bila v Vinkuranu blizo Pule na sloves?n način blagoslovljena nova šola, katero je zgradila »Družba sv. Cirila in Metodija za Istro«. Blagoslov je izvršil premonturaki župnik g. Matič na hrvatskem jeziku. Po blagoslovu sta dr. Matko Laginja in dr. Zuccon v navdušenih besedah nagovorila maogoštevilno zbrani narod.
»Odlikovanje« po »zaslugi«. Prejeli smo: Ko smo se nrnolo nedeljo vračali s posebnim vlakom iz Divače, so izletniki na kolodvoru v Hrpeljah dali duška ogorčenosti proti tamošnjemu železniškemu uradništvu ter še posebe proti poetajenačelniku in tamošnjemu Zarliju s tem, da so tem germano- in itali-janofilom klicali ne baš laskavih izrazov.
Omenjena slavofjba pa tudi popolnoma zaslužujeta tako »odlikovanje«, zato jima kličemo tudi mi : Dober tek !
Naznanilo. Vsi posestniki vinogradov ležečih v okraju tržaškega užitnieskega davka se poživljajo, da naznanijo dotične vinograde najkasneje do 15. julija t. 1. pri c. k. finančnem nadzorništvu v Tistu, ulica Riva del Sale št. 7, II. nadstropje in to v zmislu § 57 določil postave zadevajoče užitninski davek za Tret in okolico.
Prijaviti je treba katastralno občino, v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi parcelno številko; dalje prostore v katerih se bo izdeloval mošt ali vino iz pridelanega grezdja ; poleg tega Be morajo naznaniti shramhe in p c sode, v katerih se bo hranil izdelek bodisi mošt ali vino.
Ob jednem S3 mora naznaniti tudi, bo-li izdelek za domačo rabo ali pa za izvoz iz tržaškega užitiinskega okraja.
Grlede nočnega rjovenja smo prejeli : Vaš poročevalec je v neki notici vprašal, ni-li kake pomoSi proti ponoćnim razgrajačem, ki ne dajo miru poSitka potrebnim meščanom. Mi tudi obžalujemo one, ki so vznemirjeni po nočnem taljenju in mislimo, da ga ni pametnega človeka, ki bi si ne želel sebi in drugim ponočnega miru. Prot". nočnim razgrajačem ni tako lahko najti pomoSi. Pisec teh vrot:c se je prepričal, da sedanje število redarjev ne zadostuje za vzdrževanje reda in miru. V bližini redarjev se ti noSni pevci potuhnejo, a začnejo rjoveti, ko eo se toliko oddaljili, da jih redar ne more več zasledovati. Ako pa zagledajo redarja — utihnejo dokler niso prišli zopst iz pred o3i možu javnega reda !
Patrulje sj po mestu tako redke, da ob vsej dobri volji ne morejo zasledovati slehernega pijanca, oaobito ker imajo paziti tudi na javno varnost. Naše mnenje bi bilo, da bi se — v letu po 11. uri zve5er, v zimi pa po 10. uri — kaznovalo slehernega, ki bi na ulicah kalil noSni mir. Kazen pa naj bi ne obstajala iz denarnih glob, ampak iz 12 do 24 ur zapora. S takim radikalnim sredstvom bi Ee najprej ukrotilo kalilce nočnega miru — :"n to bi bilo potrebno !
Popravek. V včerajšnjem mojem poročilu izleta v Tomaj, se mi je urinila neljuba netočnost. Slavolok postavljen v Sežani in katerega sem imenoval med onimi, postavljenimi na čast škefu Naglu, je postavljen n a Čast generalnemu štabu, ki se te dni mudi v Sežani. Ker sem se preko Sežane vozil v no3i, nisem mogel čitati nadpisa in tako je navstala pomota — katero naj mi Sežanci oprestć.	K.
Občinski zastop zagrebški je dal za 3trossmayerjev Bpomenik 5000 kron.
Gadov in modrasov je letos po Krasu že sedaj v maju mnogo.
Tržaška podružnica »Zveze pekovskih delavčeve bo imala jutri v četrtek dno 18. t. m. ob 10. uri dopoludne svoj društveni shod v »Delavskem domu«.
Vzgleden sin je 19 letni Roger Košuta, stanujoči z materjo Marijo v hiši št. 313 v Skednju. Ta mladič je klesar, a že več časa ne dela nikjer, ker morda ne more, ali pa tudi morda noče dobiti si dela. Mati seveda večkrat prigovarja temu njegovemu izgubljanju časa brez dela. A vzgledni Binko, ne molči na materina prigovarjanja. V nedeljo mu je mati zopet nekaj prigovarjala, a Roger je mater pretepel ter jej vrgel čašo polno piva v obraz. Ta dogodek je pa prišel na ušesa redarjem, ki bo vzglednega sinu aretovali in ga odvedli na policijski komisa-rijat pri sv. Jakobu.
Pozneje je komisar dal pozvati mater, ki je povedala, da jej je sin že večkrat grozil, enkrat celo z nožem, enkrat z revolverjem in enkrat a puško. Vdaril jo je pa, da že sama ne ve kolikokrat. Seveda so ga spravili ped ključ.
Požar v ulici sv. Frančiška, ki je nav-stal, kakor smo poročali včeraj, v skladišču tvrdke R. Nan>, je provzročil za 00.000 kron škode.
Oni, ki je skakal ec strehe na streho preko ulic. Čitatelji se gotovo še spominjajo dogedka iz dne 17. aprila, ki smo ga mi opisali v »Edinosti« od naslednjega dne. Dne 17. aprila eta bila pobegnila iz kriminalne ječe pri jezuvitih d?a kazajenca : Anton Jadrejčič in Ivan Siega. Prvega si prijeli takoj na strehi neke bližnje hiše, Siegi se je pa bilo — skakaje z ene strehe na drugo in preko raznih ulic — posrečilo pobegniti redarjem, ki bo ga lovili po strehah. Od tedaj je minolo mesec dni, a Siega je bival ves ta čas v Trstu. Veaki večer se je nahajal v kaki krčmi najoižje vrste v starem meetu in se tam hvalisal in širokoustil pri-povedovaje o Bvcjem begu raznim poslušalcem. Čudno, jako čudno in le v Trstu, kjer ljudstvo daja petuho zločincem, je bilo to možno. No, slednjič je vendar zvedel o tem policijski adjunkt Jurij Titz in predsiuočnjim je šel Ee svojimi agenti po raznih krčmah v starem mestu. Okolo 10. ura je v eni teh krčem našel ptička, ki se je brez vsacega odpora podal ž njim nazaj v kleteo, kjer mora odsedeti še 3 mesece.
Male tatrine. 50-letni krošnjar Alojzij Revere je včeraj popoludne ukral z vrat trgovine manufakturnoga blaga Valentini A: Devescovi na borznem trgu en omot 20 m zephira, vrednega 8 kron. A videl ga je g. Valentini in ga dal are tavati.
V svobodnej luki sta bila aretovanaGO-letni Henrik Mestron in 19-Utni Henrik Stras-
er; prvi ker je ukral več zabojev pomaranč, d drugi ker je ukral 2 in pol kg maeti.
W trije eo dejsni ped ključ v ulici
T gor.
Ropar-ki Dapad. Zidar Josip Capin, etacujcč La Sp. Škofijah dela nekje pod Dolino s so irugom Nazarijem Korda doma iz 9r. Šk tij PrvoimenoTani sa ga včasih preveč c-lezi. Skoro vsako soboto se vrača d inov pcin > zvečer in vselej precej vinjen. Di-iravoo se možu dopada dobra »božja kaj lj ca« vendar pa ne razžali nikdar nikogar.
B lo je minole sebote zvečer, ko se je ra?ai s tovarišem Kordo z dela domov, e^a dne feta bila prejela precej denarja kot ać.Io za u iju trud. Prišedsi s tovarišem do • eha, šel je naš Jcs p na »pol buče tega iidegp«, isto je storil tudi Korda.
Ko popije prvo, naroči drugo itd. J gi Cupin ! Nalezel se ga je preveč. Natrij K rda ga je s lil naj mu sledi, da poj-i-rta domov. Ziston;. Nazadnjs popusti Na-.rij tovariša v gcstilni »pri Valentinu« in jre še za s^kca domov. Jože pa pije in pije j pozne ii3Či. Kakor ee čuje, pr.družili so -3 um še drugi in igrali bo skupno na »□aoro«, kar je bla čudno za Capina, ki !. cdar ne igra nobene igre. NeareSa ! Okolo :dna st h je zaputt;l naš znanec gostilno in aknr navadno je mej potjo pel razne pesmi. Mladenič Karol Capin pravi, da ga je ob II. uri si Š3l peti in kar naenkrat je obstal a ni bilo g!a*u od njega. Karol, ne meneč j dfclje zhnj. je sei spat.
Drugo jutro eo pa našli ubozega Cupina eitčega v jarku maio preč od Oreha. Imel poredno glavo in je bil ves krvav. Ko |»r =i k njemu njegovi sorodniki in mu glede • po žepih, so konatatovali, da mu b i \zet vee denar, namreč ves zaslužek elega tedna. Ranjeni Cupin ni vedel niče-r pivedati, kdo da ga je ranil in mu vzel -nar. Prenesli so ga najprej v Milje, a od atn v t uka šojo mettno bolnišnico.
izbrali oEebot kateri s d odvzsli nekoliko kapljic krvi ter žnjimi poškropili sprednji del ladije.
Tekom Ča=a so začeli rabiti vino mesto krvi in ta običaj se je udomačil pri vseh narodih, ki se pečajo z brodarstvom.
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-
ijaii. N^ XVII. rednem občnem zboru tega ruitva, ki ee je vršil minolo nedeljo je bil IV jen predsedaikom g. Josip Pertot (Majev ta n.sem g. Hinko Martelanc in bla-ii d:lob g. Dragotin Pertot (Križetov). — Na omenjenem občnem zboru je bilo tudi -k ca eao, da društvo vstopi v »Zvezo slov. pe*ekh društev« v L;ubljani.
Pevsko društvo »Zvonimir« v Kocolo svoje društvene prestere v hiši gospoda Vat na Šiilan a (oo domače Drion). Gospcd ^kilan je naroden mož in ima istotam g> n -ie prot:>re z vrt ^m, kar naznanjamo •ratekim društvom.
Movensko akademieno društvo »Slovenija« na Dunaja si je -'z?oli!o na s?ojem prvem re inem obenem z oru dne 13. maja za lttni tečaj sledeči odbor: Predsednik : phil. Ljudevit Pivko ; f odpredscdo;k : 1.!. Josip Hsbd ; tajnik : med. Ivan Kcel ; egaja k : phil. Franc Mravljak ; knjižničar; ni!. Janko Gregorin ; gospodar : phil. Ve-v os Lav Furian ; namestnika: jur. Janko Olip a phil. Lidovik ( .mperman; pregledniki: L I. Josip Breznik, phil. Anton Lovšeinjur. irtgor Žerjav.
Razne vesti.
Štrajk V Osjeku je popolnoma ponehal.
.)*ia\ci §o pričeli »optt brezpogojno delati. Vse varnestae naredbe so odstranjene.
Najstareji časopis na Nemškem, mona-
<covaki list »Allgemeine Zeitung« preneha v kratkem izhajat
36 palcev dolge brke. »Radničke No-
v nt«, ki irhajajo v Johnstcunu (Severna Amer:ka) javljajo, da se je minolega meseca tamkaj naselil Hrvat Ivan Dušan, ki ima 36 paicev dolge brke, t iko, da jih ramore 2krat oviti okoio glave.
Neki novi Stroj za izdelovanje uzigalic zamore v 10 urah napraviti 50.000 ikatljic užgalic.
V minolem letu BO prodali v ameriških
zvfzn<ih državah in v Kanadi skupno 160 m lij ono v koajsk h podkov.
Lakiranih predmetov ee ne sme nikdar
či?t:ti z gorko vodo. Marveč omoči se malo v vodi fiao platneno krpo pridene ee malo olja n 9 tem se drgne predmete.
Krst ladij Z vinom je običaj iz starodavnih Časov. Ako so hoteli ljudje tedaj kaj žitvovati, da si izprosijo m lost bogov, so
Družita sv. Cirila in Melodija v Ljubljani
vsem svojim podružnicam in slovenskim rodoljubom.
Pred dvajset leti so praznovali Slovenci tisočletnico smrti sv. Metodija ter ustanovili kakor vidno znamenje temu veličastnemu spominu »Družbo bv. Cirila in ~ Metodija v Ljubljani«.
Ministarstvo za notranje stvari je z dne 9. aprila 1885. s št. 5179 odobrilo družbina pravila, ki jih je izdelala v tD pooblaščena petorica naših mož.
V	tej dosti dolgi dobi 20 let so nabrali naši rojaki marsikak tisočak za našo družbo in marsikaj koristnega se je napravilo žnjim. Danes pa, ko gledamo nazaj na 13 20 letno težavno delovanje, navdaja družbino vodstvo naslednja piošnja in želja, ki jo sporoča tem načinom vsem svojim podružnicam, vsem ča-stitim rodoljubkinjam, vsem cenjenim domoljubom.
Ker »Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani« gotovo ni ustanovljena le za nekaj malo let, marveč kakor se kaže za precej nedogledno dobo — saj se bije narodnostni boj danes hujše nego prej — ker se stavi na njeno vodstvo vedno več zahtev, opozarja podpisano njeno vodstvo na nekatere narodne naloge, ki Čakajo nujne rešitve že v bližnji prihodnosti.
S šolskim letom 1905/6 se otvori novo šolsko poslopje na Savi pri Jesenicah, v katerem je nastanjen ondotni ctrcški vrtec. Ob istem čaeu hočejo tudi Jeseničani začeti svoj otroški vrtec.
Potrebno je, da Be v Mariboru ustanovi družbina ljudska šola. Tudi v Studencah pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika.
V	Gradcu bi bil potreben vsaj otroški vrtec.
V	št. Jakobu v Rožu na Koroškem bi radi z letom 1907. Bvojo lastno slovensko trorazrednic:?, ki naj se b časom, ko postane deželna ljudska šola zopet slovenska, preustroji v kmetijsko šolo.
Očividao je torej, da se bodo v naj-bližnji prihodnosti podvojili troški naša družbe. Res je, da imenuje družba štiri šolska poslopja bvojo posest, res je pa tudi, da ima družbi še nepokritega dolga v znesku 34.000 kron, ki tekom tega leta narase najbrže na 40 000 kron.
Ako pa hoče vodstvo zagotoviti družbi clntanek in ako hoča reš ti vse zgoraj naštete naloge tar odpomoči najnujnejšim potrebam, potrebno je veekako, da pokrije prej ta nepokriti primanjkljaj.
Radi tega se pozivlje podpisano vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh častitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov b presojo, da vsakdo izmed njih pripomore po svoje do tega, da se zboljša družbino financijelno stanje. Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v korist naše družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo Bvoj obolus, cdplačal bi ee lahko precejšnji del družbinega dolga, če ne morebiti celo — kar je iskreno želeti — ves dolg.
Kjer pa ni mogeča prireditev veselice iz katerega-koli vzroka, tam naj bi podružnična načelništva skušala pridobiti slehernega is njihovega okraja vsaj kot družbinega podpornika, od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno svrhe.
Ako se odzovejo tej prošnji vsi oni, katerim je »Družba sv. Cirila in Metodija« sveta stvar, ki vedo ceniti njen obstoj, potem je podpisano vodstvo u verjet o, d\ bo i v prihodnje lahko in veliko lože ustrezalo potrebam in željam slovenskega naroda. Ako bo vse elovensko občinstvo upoštevalo ta poziv, bo »Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani« ob svoji dvajsetletnici brezdvomno zrla v jasnejo bodočnost. To pa bo slovenskemu narodu v prid.
Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metodija
V	Ljnbljani, dne 15. majnika 1905.
Opomba! Podružnična načelništva naj
izvolijo VB8j koncem meseca maja 1905. vodstvu aporečiti svoje sklepe, ki bo jih storila glede na to okrožnico.
Zadnje brzojavne vesti«
Rusko-japonska vojna. Poročilo admirala Jouquieresa.
PARIZ 16. »Agence Havas« poroča iz Saigona: Admiral Jouquič:ea je brzojavil iz Natranga, da je preiskal vse zalive obrežja do Turana, ne da bi naletel na kako rusko vojno ladijo.
Cesar obiskal ftolnchovrskega.
DUNAJ 16. Cesar je danes popoludne obiskal ministra unanjih stvari grofa Golu-chcwjkega in njega soprogo v palači mini-sterstva unanjih stvari. Casar se je mudil pri ministru pol ure.
Pa6u obolel.
BELIGRAD 16. Finančni minister Paču je obolel.
Za »Trgovsko izobraževalno društvo«
so darovali bratje Tomažić 10 kron mesto venca na kreto pokojnega gosp. Antona Ge-šperšič.
Za družbo sv. Cirila in Metodija je
»ogoljufale nekdo 1 K 20 st.
Trgovina.
Borzna poročila dae 16. maja Tržaška borza.
Napoleoni E 19.07— 19X9—, angleške lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240 20—240.70 Francija K 95.40—95.65, Italija E 95.35—95.55 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.30—117.60, nemSki bankovci K —-----
avstrijska ednotna renta K 100 40 100.70, ogrska kronska renta E 98.-- 98.30, italijanska renta E —.— —.— kreditne akcije K 667.— — 669 — državne železnice K 671.— — 673 —. Lombardi E
'JI.— 92.M), Llojdove akcije K 666.--670.—
Srečke: Ttea K 342.50—345 50, Kredit K 484 — do 494 —, Bodenkredit 1880 K 306.— 315.— Br-denkredit 1889 E 307.— 315 —, TurSke K 142.50 do 144.50 Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri pop.
	vČ.raj	danes
Državni dolg v papirju	103.95	100.95
„ rt n srebru	101 95	100.95
Avstrijska renta v zlatu	119.50	119.55
„ „ kronah 47.	100.45	100 50
A vat. investicijska renta 3l/t u/0	93.45	93.45
Ogrska renta v zlatu 4°/0 .	118.20	118.15
„ „ kronah 4V	93 15	98.15
n n 31/«	89.15	89.50
Akcije nacijonalne banke	1*545.—	1619.—
Kreditne akcije	6t>7 5i	667.—
London, 10 Lstr.	240.35	240.S0
100 državnih mark	117.35	117.30
20 mark	23.48	23.4 S
20 frankov	19.10	19.10
100 ital. lir	93.40	95.35
Cesarski cekini	11.3C	11.S0
Parižka in londonska borza.
Pariz. Oklep.) — Francozka renta £9.30, italijanska renta 10a.4o, španski exterieur 91 3J, akcije otomanske banke 6J5—. Menjice na London 251.90.
Pari c. fSklep.) Avstrijske državne ŠeleznV«
728 — Lombardi---oniSr:rana tnrŠka renta 88 55
a vatri j. elata rer. 100 60, ogrska 4*/, zlata ranu 1C0 80 iJtaderbant 4?7— turške sreSke 134.— parižka tanka 13.60, italijanske raeridi-jonaine akciie —.—akci e Rjo Tinto 15.—. Trdni.
London. (Sklepi Konsolidiran dole 90 — Lombardi 33,, srebro 267,«. Španska renta 90J/8 ita lijanska renta 105s^, tržni diskont, 2 menjius a Dunaja £4.25 dohodki banke —.— izplačila bank
—.—. Mirna.
Tržna poročila 16. maja.
Badimpeita. Pšenica za mij K 17.93 do E 18 —; rž za maj K 14 70 do K 14.72 ; ov6s» zh maj od K 13.74 do 13 76; koruza za maj K 15.52 do K 15 04.
P&enica: ponudba in povpraševanje s edn>, tendenca mirna. Prodaja 12.000 met. stot., al botno vzdržano. Koruza trizo. Draga žita vzdržano. Vreme : lepo
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good a?- -rage za tek. mesec po 50 kg 4i.3/A frk, za julij 45 —.
New-York. (Otvon * - 6,) Kava Rir. za bodo Te dobave, stalno, nespremenjeno, SOJO vreč.
H am b u r (Sklep o op.) Kava ^»ntos gor d average za .naj 36'/, september 37l/*za dec. 37*/«, za maree 38. */4 — Mirno. — Kava Bio nr.vadrf lo:o 38—40, navadna reelna 41—42 navedrp dc' 1», 43—45.
H a m b n r g. (Sklep.) Sladkor sb maj 22.70, za jun j 75, za julij 22 80, za avpust 23 10, za september-.--, za oktober 20.05. Mlačno. Vreme: lepo.
Sladkor tuzemski. Gentrifueal prom*»*~ 1 E 74.50 do 75.50, za mij-avgust K 74.50 do 75.50 ConcaeF* Meh*r promptno K 75.50, za maj-avgust K 72.50 do 76.—.
London. Sladkor iz repe surov li*/iS Sb. Mlečno.
Pariz. Rž za tekoči meseo 16.—, rž za
junij 16.23, za julij-avguat 15.50, za aeptsaaber-de-cember 15.25 (mirno.) — P'enica za takoS; mašeč 24.70, za junij 24 75, za julij - avgwt 23.90 za sept-december 21.75 (mir o). Moka za tekoči mesec 31.3;), za ;uaij 31.50, *a juTi-avgua"; 31.30, za s-pt. - december s9 15 (mira j)- Repično olje za tekoči mesec 50.—, za junij 50.*/«. za julij-avgust 51.— za september - december 5i.a/4 (stalno . $pirit za tekoči mesec 59.3/4 za j unij 50 — za julij-avgust 49.— *a september- december 42.— (mlačno). Sladkor surov 88° uso nov 2)—29l/t (mirnoi bel za tekoči mesec 31— za julij-avgust 333/4, za oktober-janu7ar 31s/„, za januvar-april 313/t, (mlačno* rafinirao 67l/,—68. Vreme:" oblačno.
„Tržaški Sokol" priredi v nedeljo dne 21. t. m. po-pol ud ne svojo prvo letošnjo javno televadbo na vrtu „Narodnega doma ~ pri Sv. Ivanu. Ustopnina za člane 40 stot. nečlane 60 stot. za otroke 30 stotini'.
Bratje v Sokol r imajo priti v društveni obleki.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike ia porcelanastih ploščah za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
Dragotin Vekjet - zlatar
v Trstu, Corso štv. 4.7
priporoča vsakovrstne
a*~zlatenine in srebrnine ^^
ter žepne ure.
■V Sprejema poprave ter kupuje zlato.
— Cene zmerne. —
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih.	-
mr Jlusirom cenit brezplačno in Mm.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Madcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
t S
I O 1 lOliOiiOliOHOllOiiOiiOHOiiOi

Tovarna pohištva
Aleksander levi jtiinzi
ulica Tesa štv. 52. R (lastna hi£a)
ZALOGA: Pinzzn ROSARIO (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati-nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
-o posebnih načrtih. Ilnstrov&n cenik brezplačno ln franko

lOliOllOllOllOnOilOllOliOliOiiOl
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIG0J
Tia flei Rettori šteT. 1 (Rosario) - v Trstu - lit cerlre Sr. Petra t hiii Marenzi
Največja tovarna pohištva primorsko deželo.
Pohištvo izdeluje ne solidno, trpežno in li&me, in sicer samo iz lesu, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
W Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, &PUITU in ALBK&ANDRIJI (OBJENT).
Mlariarftin	slovenskega in nekolikoj
IVIIclUUIIKl nemškega jezika, star 20 let,
želi vsi« piti v kako poljedeljsko službo. Po-j
nudbe p< "1 »Mladeniče na „Edinost«.

I
SVOJI S SVOJIM!
S
Prva klet dalmatinskih vin i
Bili^kov & Arambašin.
t TRSTU, niica Sanita 22.
TRANSITNA ZALOGA v m
Lastni vinogradi iu nasadi oljk r S Kaštelu v Dalmaciji.
Si zaL te v se poSilja tia dom v steklenicah ali soJćckih.

Svefko Hanibal SkerI
= trgovec pri Sv. Ivanu =
priporoča svojo dobroznano
mr prodajalnico
jestvin in pekarno ter lastno = izdelane biškote. -
Vedno sveže blago. Cene zmerne.
Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačno na dom.
I I
» JKann/aktorna trgovina n £mbrosich 6 ]Moclricky
TRST - ul. Belvedere 32 -T -^ST
I
l «
I
J J
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fuštanj vefeur od 27 novč. dalje, bel, siv in plquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šlaji in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za siožke in ženske. Krila, ijogovice. čipke in žamst kakor tuil raznovrstne drobnarije.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg ti. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in matakoles „Pnch".
W Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonev in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. I-astna mehanična delavnica za popravljanje Ovalnih strojev, koles, motokoles itd.
Velika zalogra pripadkov po tovarniških cenah
TELEFON štev. 1734.
"-tev. -"»VI.
Itazda§.
(Občinski lov davčnih občin : Slap, Idrija pri Bači, Sv. Lucija, Lom tolminski in -Modrejce, se dne	maja 1 i»nf> oh 1». tiri zjutraj v občinskem uradu Sv. Lncijskem potom javne dražbe odda v zakup, za dobo osmih let.
Natančneji pogoji, razpoloženi so pri podpisanemu županstvu.
Županstvo Sv. Lucija
dne 12. maja 11H)5.
Le ban, župan.
Zaloga
izvozno-marčne (Ejport-Marzen)
in vležane (Lager)
z== pive =
v - ičekih in v botcljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reininghau«
Steinfeld pri Gradcu, zaloga JVCattoiiijeve giesshnblcr
vedno sveže kisle vode po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10.
f Najugodnejši pogoji f © •
— za zavarovanje.
w E1MX A
zavarovalna družba
ki ima
sloniskiiii






slavnega
zastopnika v Trstu
Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine
co ti	SPECIJALITET	A:	ci r: :
<£ 2 =3 £3 <£ O.	likerji, pristna vina v buteljkah drobno. Cene zmerne. Maršala 80 r.Č žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč.	r\ r.a liter, liter.	"tj > 0 1	f >
<c o i ^	Prodajalnica boieljk -	E	■ -1 coj


po zelo nizkih postavkih
Natančneja pojasnila daja
glavno zastopstvo za slovenske dežele
" v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nd.
in njegova otrajna zastopstva y vsel mesti! in v vseh Jrajiii.
Jfarožni kolek je vdobiti pri upravi
ZSinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIG 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO.
ltestavrant Haeker |
S opremljen po zahtevah, preskrbljen s slovečimi vini in najboljšim kraškim	^
* teranom.	2S
Vodstvo poverjeno je g. Angelju Palma bivšemu voditelju „Grand	5Č
Restavranta Haeker" tako, da slavno občinstvo dobi tudi na Opčinah vso tisto	T7
udobnost, katero sme danes zahtevati.	Q
Uverjen, da ga bo ugledno meščanstvo podpiralo kakor do sedaj,	Q
beleži udani EMIL HACKER.	*
Pekarnain sladčičarnazlastnotevarno biškoto\
3fraai £amjsa
TRST - ulica Moliti Grande št. 32 - TRST 3 trat na dan svež kruli, raznovrstne moke prvih ogrskih mliuov, flne vina v buteljkah, sladčiee itd. Sprejema naročbe za sladčiee.
I".	urar
TRST - ul. Poste nnove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavatics itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Zaloga istrskih in dalmat. vin
v ulici Cecilia 16 (vogal ul. Ruggero Manna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljši! kletij. Cene : istrsko po 64 nt., belo briško po 80 st. opolo iz Visa po 72 st., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča
IVAN TONEL

Toplici
na Dolenjskem, želez 11. postaja Straža-Toplice Akratotherme 38° C, pitno in kopalne zdravljenje. Posebno zdravilno pri trganju, rh e u m i, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. — Veliki kopalni prostor, posamezne kopalne sobe in močvirnate kopelji. Udobno opremljene sobe za ptujee, igranje in družbe. Zdravo podnebje. Dobra in cenena restavracija. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačna ———pri kopališeni upravi. — ■ .......... -
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje sretilk na plin ob času selitve, »prekosljive pllcoTe mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
zavod
H. G. Salom
naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojarnic>
Alla Citta di Trieste
v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču Goldniii).
Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenili oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prvi vrste kakor tudi blago vseh vrst in nnjposledm jš' - novosti.	— - —
TRST
Corso štev. 2
Telefon 74-2
Pečati od kavčuka, kovine ali elastike.
Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s^ pripadki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče, Eliogratičen papir za pomnoževanje a pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko in hrvatsko.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril
v ul. Scalinata št. 4 (vogal ul. Giuseppe Caprin ex Crta)
PRODAJALNICO z mrtvaškimi preimeti, vencev, cvetlic M.
v velikej izberi ANGELJ BUSETTI.
Pumpe akoravno mno-gokoristnein malih stroškov so pri nas le maio upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom.
Ž IVI C I DRI
TRST, trg. ulica št. 2
Trgovci!
Dopisujte v svojih trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte vselej slovenske račune!
Zaloga
pristnih dalmatinskih vin
lastnega pridelka kakor tudi =
gSp oljkinega o!ja. \\
Prodaja na debelo in drobno, j [
Franko na dom olje od "> litrov in vino ; v sodček i ii.
Peter G. ^ervaldi 11
e ulica Golsl štv. 1 ^ ——-Š	TEST	i™--- t
--- - --8 ž
Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE iN OLJKE
so naše stiskalnice „ERGOLE"
najnovejšega in uajboljsetra sestava z dvojno In nepretrgano pritiskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drug-e stiskalnice. . HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Najl»olj5e uutematično patt-ntovane tutne brizgaluice, ki »ielujfjo same oii Jtlif, uc tia M jih l>ilo treba goniti.
.Syphonialt plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in rai-
ralnili pridelkov. Stiskalnice za seno,	.....
slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, AntOfflatlCaa OTlZOlMCa. čistilnice, rešetalnice. — Slamorezniea, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji z\ poljedelstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava.
Stiskalnica za grozdje.	PH. MAYFARTH & Co.
tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani.
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajainici
A. BERINI & A. STRiNGARi
. . ulica d i Torre bianca 45.
Kis, milo, svec e fn soda. ===== = .Jedilno olje po 2s nove.
f^F*- Doge 2a parkete
hrastove ali jelove prve vrste	.
prodaja pod jamstvom po tovarniški ceni.
ZaEoga lesa - Miclauz
ulica Fonderia št. 7
X3or se hoče Oobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v
I prodajalnieo §
1 izgotovljenih oblek §
j i. FARCHI Barriera vecchia5
I kjer se vsaki dan izdeluje obleka ■ _____ v lastni krojačnici.____—
r>LAYLTA~ eprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstiiej>ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko noben« druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in i«iJart z zmanj>ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih pravio do dividende.
let
„SI a vi j a"
mu
Tzajemna zavarovalna tianla v Pragi. — Rezervni fond 29.211.694*46 K, izplačane odškodnine: 78,324 623 17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vaa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, t^kode cenjuje takoj in najakntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokjristne --	^ namene.