^ZA UVOD
Mirjam Podsedenšek, Zavod RS za šolstvo
eOlllABJI
mm
KATERA PODOBA JE PRAVA?
Življenje nam ponuja veliko podob, pogosto med mnogimi težko najdemo tisto pravo. Katera je res prava, se zavemo šele, ko je ubesedena in tako postane resnična, naša in današnja.
V prvi številki 21. letnika se tako znova srečujemo s poučevanjem, tistim pravim, kjer je pomembno, kako učenca in dijaka vodimo in usmerjamo k branju in o prebranem, s katerimi elementi šolske interpretacije se mladi bralec v šoli lahko srečuje in zakaj. O tem, tudi z mednarodnimi primerjavami v prispevku Zunanja diferenciacija pouka v osnovnih in srednjih šolah spregovori Boža Krakar Vogel, poznavalka in raziskovalka književne didaktike.
Kaj pa, ko beseda ni nosilka pomena, pač pa gib, kretnja? Učencu se takrat odpirajo drugačne podobe, zdi se, da so kompleksnejše, naslovnika ogovorijo celovito. Zakaj je tako, pojasnjuje Aleksandra Rijavec Škerl s Centra za slovenski znakovni jezik, ki celovito predstavlja Slovenski znakovni jezik in njegovo rabo; Manja Žugman približa Prešerna in njegovo pesem Apel in čevljaručencu s spektroavtistično motnjo.
Za učence, ki se s slovenščino v šoli prvič srečajo, je ta jezik lahko ravno tako nekaj zelo drugačnega. Kako lahko rahločutno in postopno približamo predmetne reference najmlajšim v znani pravljici o Muci Copatarici Ele Peroci, z izvirno didaktično izkušnjo pove Neva Leban, Zvonka Kajba pa približa Fontainovo basen Muren in mravlja devetošolcem, tujcem.
Predstavljena je tudi zanimiva, izvirna publikacija, ocena - slovnic Kozme Ahačiča Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat Maje Melinc Mlekuž.
Ivana Cankarja s kratko, izvirno napovedjo koledarja v l. 2018 njegovih del na Vrhniki predstavlja strokovna sodelavka vrhniške Cankarjeve knjižnice, Nataša Oblak Japelj.
Cankarjeva podoba nas tudi sicer v 21. letu izhajanja revije pozdravi na naslovnici.
Prijetno branje želim.