I KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
44
1996
Darja Keréc
"Vszigdär po mozsevoj voli hodi i nigdàr njemi ne
gucsi proti"
(O "soboški ženski eliti" in njenih prvih femi-
nističnih zahtevah na začetku 20. stoletja)
"... Zelo se bojim izboljšav, ker se hote ali ne-
hote spomnim, da celo svetovljanski dogodki go-
vorijo o nekakšnih resnicah in predvsem naše
majhno družbeno življenje nesporno kaže, da čim
koreniteje so hoteli popraviti družbeni red, ki mno-
gim ni bil po godu, tem bolj se je ta Pokvaril."^
Kaj je pisca (pod psevdonimom "S") pripravilo
do tega, da niti javno ni mogel skriti jeze in ogor-
čenja, glede na to, da so Madžari radi prikrivali,
kar je bUo v njihovi domovini "slabega" ter "napi-
hovali" vse, kar je bilo vredno hvale, tudi vsako
manj posrečeno "novotarijo"? Ali je bil kraj, ka-
kršna je bila Sobota konec 19. stoletja mesto, "vred-
no svojega imena", o tem si lokalni povzpetniki
niso belili glave. Veliko bolj vztrajni pa so bili lo-
kal-patrioti, še posebej, kadar je šlo za tematiko z
nacionalnim ozadjem.
V primeru Sobote je bila "družbena hierar-
hizacija" poskus identifikacije mestne inteligence
ter premožnejših posameznikov z elitno - v sre-
dišču Ogrske živečo - gospodo; stik z lepšo ali
"višjo" drugačnostjo je bila ena svetlih točk njihove-
ga vsakdana, zato tudi ne preseneča tolikšna "zve-
stoba" Szaparijevim, zadnjim soboškim grofom.^
Nemirno in sprememb polno obdobje, v kate-
rem je bilo dotlej zabeleženih največ izumov in iz-
najdb, se je - zdi se na prvi pogled - komajda do-
taknilo te obrobne slovenske pokrajine, vendar So-
bota kot njeno središče ni konstantno zaostajala za
ostalim svetom, le da so v stik z novostmi in
novimi idejnimi tokovi prišli zvečine tisti, ki jim je
bila že vnaprej dana možnost socializacije. A tudi
ta je bila največkrat ovirana zaradi geografske od-
daljenosti, vendar je kljub temu večina soboških
Madžarov in Madžark v sociološkem in kulturnem
smislu lobirala v peštansko okolje.
Preskok v novo stoletje je prišel veliko bolj do
izraza v spremenjenih pogledih na modeme, to je
"zahodnjaške" tokove, kar je v praksi "izkoristila"
predvsem mladež, ki se je na veliko ogorčenje
Cerkve pustila novodobno vzgajati, in v politični
angažiranosti sledila liberalnim smernicam.
Ob vseh moralnih, političnih in podobnih pro-
blemih, s katerimi se je ubadala Cerkev, je tistim,
ki so krojili javno življenje v Soboti več časa osta-
jalo za neobremenjeno in sproščeno (vse "v mejah
dovoljenega") uvajanje Sobočancev v svet kulture,
take kot je bila denimo prisotna v bližnjem Kesz-
thelju ali Szombathelju, če že ne v Budimpešti ali
na Dunaju.
Dan soboške "gospode" se je začel ob "Palinkas
jóregelt!", to je z jutranjim šilcem slivove žganice,
vendar so "lokalni izbranci" zvečer, kot je to za-
htevalo nenapisano pravilo, bistre glave in s kanč-
kom "ogrskega snobizma" ob spremstvu izvoljenih
gospa ter gospodičen prestopili prag izbranega sa-
lona ali kavarne.
Vendar je gospod nekaj veljal le, če je bil član
mestne Kazine,^ za katero lahko upravičeno trdi-
Iz članka z naslovom "Milo" (Szappan), ki ga je iz 5. ja-
nuarja 1890 v soboškem tedniku Muraszombat es vidé-
ke (dalje: Mév) objavil ogorčen domačin.
Novoveški razvoj Sobote je povezan z grofovsko rod-
bino Szäpäry, ki je prevzela grajsko posest ter lastništvo
nad soboškim trgom po letu 1685, ko so po moški veji
izumrli prvotni lastniki Széchiji (Széchy).
Soboška inteligenca je za mesto svojega intelektualnega
shajališča kot edini primeren prostor izbrala tistega v
hotelu Dobray. Samo društvo je bilo ustanovljeno leta
1877 in je na začetku imlo 20 do 24 članov (Mév, 5.
september 1909).
Društvo ni imelo lastnih prostorov od samega začetka,
pač pa le eno srednje veliko sobo v omenjenem hotelu
oz. gostilni, katerega lastniku Johannu Dobrayu je mo-
ralo vodstvo Kazine plačevati na osnovi članarine letno
1000 K. Člani so občasno zaposlili (najeli) tudi natakarja,
ki je dobival 10 K mesečnega plačila.
Popolno prenovo Kazine so njeni člani dočakali 2. sep-
tembra 1909, ko je na sobotnem otvoritvenem večeru
predsednik društva Pósfay Pongrätz med drugim dejal:
"V letih od 1860. do 1872. leta je Sobota imela drugo-
razredno vlogo, saj so bili uradi treh občin takorekoč na
deželi ("a provinczian", op. D. K.), šele po spremembi
za-konov, ko se je uprava ločila od gospodarstva, so se
ti uradi s 1. januarjem 1972 preselili v Mursko Soboto.
Upravičeno lahko imenujemo uradnike ter inteligenco
za resničnega dejavnika naše družbe, saj iz njihovih vrst
izhaja napredek ter pomeni tudi izvir kulture (...). Naša
Kazina obstaja že 32. leto..." (Prav tam).
O namenu in cilju Kazine je spregovoril tudi novo
izvoljeni član dr. Jànos Czifräk: "Soboška Kazina kot de-
42
44
I KRONIKA
1996
časopis za slovensko krajevno zgodovino
mo, da je bila osrednji, če že ne edini faktor dru-
žabno-kultumega utripa tedanje Sobote, med
drugim pa tudi najpogostejši kamen spotike med
soboško žensko populacijo.
Kako samozavestno so ob otvoritvi novih pro-
storov Kazinskega društva gledali na turistično po-
nudbo in kakšen pomen je društvo imelo napram
mnogim Sobočankam - za uveljavljeno mestno
gospodo, piše soboški tednik takole:
"Gospoda, ki prihaja k nam, se ne more naču-
diti prijetnemu in dobremu življenju v Murski So-
boti. Marsikateri uradnik nam pove, da se zelo rad
vrača k nam. To ne jemljemo kot neko kurtoazno
izjavo, to je realnost, pač pa kot dejstvo, da pri nas
pod okriljem Kazine možje preživijo zelo inten-
zivno družabno življenje v največjem sožitju, kar
je v nekaterih županijah prisotno v manjši meri..."^
Vendar družabno-kultumi utrip Sobote ni bil
omejen le na Kazinsko društvo, predvsem bralna
kultura naj bi bila v primeru gospodov, gospa in
gospodičen še vedno znamenje napredka, razgle-
danosti ali vsaj "stvar dobrega okusa", za kar pa
mesto z nekaj manj kot 3000 prebivalci rn imelo
zadostnih pogojev, ob čemer je treba poudariti, da
so bili tisti, ki so sledili vsakršnim kulturnim (ali
modnim) smernicam skorajda izključno madžar-
skega (in ne slovenskega!) rodu:
"Ni bralnih društev, ni občinskih knjižnic in jih
niti ne bo, če se kot čudež v pravljičnem svetu ne
bodo same od sebe vzpostavile. Kaj je edinstvena,
takoimenovana ljudska knjižnica v Murski Soboti
in kaj pomenita njen obstoj ter prihodnost, naj
kdorkoli vpraša njenega upravitelja! Ali bo jokaje
odgovoril ali bo povedal nekaj prav čudnega.
Po kazalu poštnih transportov k nam prispe
večje število političnih listov, nekaj poljudnoznan-
stvenih tednikov, še manj strokovnih časopisov in
komaj kakšna revija. Žalostno stanje se v svojem
zastrašujočem pomenu besede spregleda le, če po-
gledamo, koliko ljudi vzame v roke kakšen časo-
pis?!
Razen časopisov in revij državnega pomena je
v vsaki izobraženi in napredni družbi rezervirano
pomembno mesto za lokalne časopise. Saj preko
njih komuniciramo z bolj oddaljenimi, preko njih
nas spoznavajo, da druge cilje sploh ne omenjam.
Ampak saj ima Murska Sobota svoj lokalni ča-
sopis (to je Muraszombat es vidéke, op. D. K.), ki
je takšen, kakršen pač je. Morda pa se upravičeno
postavlja vprašanje: ali dosega svoj cilj, in ali stori
kaj za to, da bi se ta cilj, razen tedenskega izida,
dejansko uresničil?"^
Sobočance in Sobočanke je izven zavetja doma-
čih ognjišč, ob obligatornih nedeljskih sprehodih
po mestnem parku, družilo ravno zanimanje za
čtivo; tisti, ki pa so bili navdušeni bolj nad go-
vorjeno in manj nad pisano besedo, so lahko uži-
vali ob gledaliških predstavah, ki so intenzivno za-
polnile praznino v soboškem (kulturnem) vsak-
danu šele v začetku tega stoletja. Lahko so se "raz-
jokali" nad Bemsteinovo dramo "Tat" ali pa si "po-
brundavali" ob zvokih operete VVillnerja in Grün-
bauma.^
Srčnim in podobnim zapletom, povzročenim
od "spletičnih gospodičen" ter "ljubosumnih gos-
podov" se soboški "uživalci kulture" niso nasmejali
le ob gledaliških predstavah - čar izuma bratov
Lumière se je v začetku 20. stoletja dotaknil tudi
Sobote, kot sporoča tudi spodnji reklamni oglas, ki
vabi 22. aprila 1906^ na ogled kinopredstave, ki je
bua ob večerni uri namenjena predvsem moškemu
delu občinstva:
javnik našega družbenega življenja, čaka tudi v bodoče
na velike naloge. Da bi na tem koncu države zado.stili
državljanskim dolžnostim, sprejmimo ob slovesni otvo-
ritvi novih prostorov v čast prisego, da se bomo spo-
.štovali, ne glede na družbeni položaj in vero, si skupaj
prizadevali za razvoj, kulturo ter služili interesom ljub-
ljene madžarske domovine." (Prav tam).
Prav tam.
^    Prav tam.
^   Mév, 29. avgust in 5. september 1909.
^ Mév, 22. april 1905: "N. Seitz prireja v Soboti, na glav-
nem sprehajališču (parku) kinopredstavo. Predstave bo-
do vsak delavnik popoldan ob 4. in 8. uri, ob nedeljah
in praznikih v tem mesecu pa ob 3., 4., 5. ter 5. uri in
zvečer ob 7. in 8. uri. Ob deveti uri zvečer tudi pred-
stave za moške. Vabljeni, pridite v čim večjem številu. S
spoštovanjem, prireditelj."
° Magyar Közmüvelödesi Egyesület je bilo Madžarsko
prosvetno društvo, ustanovljeno 28. oktobra 1897 z na-
menom razširjanja madžarske (govorjene in pisane) be-
• : sede v pokrajini ob Muri. Društvo je razširjalo mad-
žarsko čtivo in ustanavljalo "ljudske" knjižnice, šole ter
43
I KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
čanskih (a polgär - bal), hišriih (a haza - bal)... ple-
sih, ki so bili priložnost za starejše in mlajše dame,
da se pokažejo v vsem sijaju in čaru, Id ga pre-
morejo, kajpak je bila najpomembnejša toaleta in
idealne za to so bile "estélyek", to je večerne za-
bave.^
"Piko na -i-" je predstavljala vsakoletna silves-
trska zabava (a Silvester estély), kamor so imele
dostop le soproge in hčere "pomembnih mož".^''
Da bi se na omenjenih plesih plesalo res "po
taktu", so v mestu pogosto prirejali plesne tečaje:^!
Tiste Sobočanke, ki so se že od rojstva "raz-
likovale" od dam v izbranih toaletah in gospodičen
z umetniškimi ambicijami, kakor je to narekoval
njihov stan in nenazadnje okolje, v katero je z
nesojeno "pravico" posegal katoliški tisk (in to še
vse do konca štiridesetih let tega stoletja), so se za-
vedale, da se je njih družabno življenje začelo in
zaključilo (kot v večini slovenskih vasi in mestec
tedanjega časa) na gostilniških ter domačih prilož-
nostnih plesih, o katerih se je rado pisalo, da "je
med našim szlovenszkim lüdsztvom prevecs raz-
sirjeni"^^ in za katere bi nekateri najraje videli, da
bi izginili iz javnega življenja. Tako se v prvem
desetletju 20. stoletja nenehno pojavljajo članki, ki
skušajo ne le z moralne, ampak tudi z zdravstvene
plati argumentirati "škodljive strani plesa". Da bi
lažje dosegli željeni cilj, so se zgledovali kar po
božjih zapovedih; sedma je na primer velela: "Mo-
res sze ogibati plesza, är (ker, op. D. K.) sze mores
ogibati pogleda drugega szpola person!"^'^ Za takš-
no, to je "negrešno" udejstvovanje na plesnih pri-
reditvah so sledili nešteti napotki, med katerimi je
že prvi veleval, da je treba ob odhodu na ples naj-
prej zmoliti Boga, da se ne bi zapadlo v ne-
milost,!^ spet drugi pa je "absurdno" zahteval:
"Nigdar (nikoli, op. D K.) nejdte zato na plesz, är
zvedite, ka de tam ona persona, k steroj (h kateri,
op. D. K.) vasz vasa natura vlecse"^^ ... Kaj takega
je v plesa željni okolici lahko naletelo le na po-
smeh, saj že odkar " Zemlja pleše", je bil mik in
čar "prestopanja po taktu" ravno v "srcu določene
persone"... Seveda je posebna previdnost veljala za
mlade gospodične,^^ a se plesa željni niso vedno
ravnali po vseh teh napotkih, so pa vedeli, da je
"smrten greh" iti na ples ravno v času cerkvenih
praznikov.
Mlada dekleta naj bi našla glavno veselje v pre-
pevanju nabožnih pesmi po sosedskih domovih,
že zato, ker so ljudje radi pozabljali na maše in to
celo (kot je neodpustljivo poudarjal soboški župnik
Slepec) "po nedelaj i po szvetkaj (praznikih, op. D.
K.), kda sze navadno plesz drzsi", in ko "vrag naj-
bokso szrecso, najjakso zsétvo mä (najlepšo žetev
ima, op. D. K.), är te najvecs düs zapela."^''
Lahko, da je "značajska drugačnost" botrovala
zmanjšanemu občutku "družbene pripadnosti",^^
in je - ne da bi to presenečalo - bila vloga uvelja-
vitve v vsakdanjem (beri: javnem) življenju dode-
ljena tistim Sobočankam, ki so bile seveda sposob-
ne "intelektualno konkurirati" močnejšemu spolu:
vrtce. Najbolj radikalni pa sta bili madžarizacija imen in
vsebina osrednjega (beri: edinega) soboškega tednika.
VMKE je bil pod patronnco podobnega društva v
Szombathelju.
Pravo predstavo toalet so si Sobočanke lahko priredile
na primer v društvenih kabaretnih predstavah (a
nóegylet cabaret). Mév (22. november) leta 1908 poroča
o kabaretni predstavi, ki je, da bi "omilila" omejeni na-
men modne revije, v programu imela tudi predavanje o
zgodovini glasbe in petja (interpretacija samospevov).
Na eni od teh zabav, na primer ob novem letu 1908 so
bile med prvimi prisotne: Arvai Henrikné (žena lastnika
soboške a salona oz. kavarne Schönheit), dr. Czifrak
Janosné (žena dr. Czifraka), Schnell Jànosné, Bölcs Bela-
ne (žena lekarnarja Bölcsa), Olajos Sàndorné (predsed-
nica "Ženskega dobrodelnega društva"), Schonviznerné
Fehér Ilona (tajnica omenjenega društva), dr. Somen
Lajosné (žena odvetnika Šomna)..., pa tudi njihove hče-
re ("nüade gospodične"), na primer Böls Mälcsika, Feher
Mariska, Somen Ilonka, Takacs Irma, Arvai Bözsike...
(Mév, december 1908).
Plesni učitelj Märton Weisz spoštljivo vabi k plesni šoli:
"V čast mi je vele-cenjenim Sobočancem in okoliškim
krajanom sporočiti novico, da bom že tekom tega tedna
v Soboti vodil šesttedenski plesni tečaj, ki bo potekal na
osnovi najnovejših plesnih metod, sprejetih in uvedenih
na "Berhnski plesni akademiji", s katerimi bom posvečal
največ pozornosti estetiki drže telesa. Poleg že uveljav-
ljenih, bom v tečaj vpeljal tudi najnovejše plesne korake
bostonskega meščanskega plesa. Računam na zaupanje
velecenjenega soboškega občinstva, z najglobljim spo-
štovanjem - dipl. plesni učitelj iz Nagyszalonte Weisz
Märton... Podrobnejše informacije dobite pri upravi tis-
karne "Balkäny" (Mév, 20. maj 1905).
^2 Marijin list, februar (št. 2) 1905, str. 301.
1^ Članek "O škodljivosti plesa" (Prav tam, str. 332).
Prav tam.
Prav tam.
^° Dekle "sze po pleszi nigdar naj ne dä od kaksega
decska ali moška domo szprevajati, ar je to neizrecseno
nevarno" (Prav tam).
Prav tam.
18 "Prekmursko ljudstvo (...) očitno spominja na graščinsko
hlapčevanje, ki je ubilo v ljudstvu vsako samozavest"
(Slovenski narod, 9. november 1924, št. 257, str. 5).
44
44
I KRONIKA
1996
časopis za slovensko krajevno zgodovino
"Največja ovira je ta, da lahko ženske še danes
izbirajo le med maloštevilnimi poklici in tistimi, ki
so ji na razpolago in zahtevajo tako nizko stopnjo
izobrazbe, da zanjo ne zagotavljajo zanesljivega
kruha.
Obrti se ženske malodane ne morejo priučiti,
ker jih obrtniki ne vzamejo za vajerike, seveda jih
ob današnji opremi in stanju delavnic niti ne mo-
rejo vzeti, saj bi moralno gotovo propadle. Res je,
lahko postanejo šivilje, toda ali se "Zakon o obrti"
ukvarja s tem, ali so se poklica, še preden so se
osamosvojile, naučile in ga obvladajo?
Obrtne šole za ženske ni. Tiste maloštevilne, ki
obstajajo,!^ pa ne učijo, kako je treba služiti kruh.
Nič boljše ni z intelektualnimi poklici. Učiteljski
poklic je že dolgo v znamenju prevelike produk-
cije, in kot je povedal uradnik v kulturnem mini-
strstvu, je lažje imenovati ministra kot pa učite-
ljico. Enako je tudi s profesorskim poklicem, za-
man pa si ženske izberejo medicino, še vedno jih
sprejmejo z zadržkom, predvsem uradni krogi. Za
farmacevta pa je potreben denar.
Več razpoložljivih intelektualnih poklicev za
ženske ni. Sodniški, odvetniški, tehniški, železniški,
ekonomski poklici ogrožajo ženskost. To niso po-
klici za ženske."^^
Med "poklici", ki so se v 19. in v začetku 20.
stoletja tikali ženske populacije, je dominiral vzgo-
jiteljski, sicer pa so ženske "prisegale pokornost
Bogu" ter raje stopale med redovnice.^^
In celo tiste, ki so stopile v učiteljske vrste, so
se tudi doma morale sprijazniti z vlogo gos-
podinje, ki naj bi edino zadovoljstvo našla v "ser-
vilni" vlogi skrbne žene in matere, in ki naj bi
možu "z veseljem" oprala in zlikala srajco, to
opravilo pa bi si olajšala z uporabo kvalitetnega
rnila, kot zagotavlja milo, ki ga preko časopisa
ponuja tale reklamni oglas:^^
Ženski vnaprej dodeljene vloge gospodinje ni
zanemarila reklama, ki je za oglaševanje istega
produkta kot učinkovite "protagonistke" izbrala kar
punčke, ki se vešče privajajo dolžnostim bodoče
žene ter matere:
Ker madžarski srednješolski zakon ni dovoljeval mešane
gimnazije, je bila v Soboti šele 2. februarja 1919 odprta
dekliška meščanska šola; vpisalo se je 34 deklet (Miro-
slav Kokolj, Bela Horvat, Prekmursko šolstvo, M. Sobota
1977, str. 475).
O neprimernem in zastarelem šolstvu priča tudi poroči-
lo šolske inšpekcije, ki je po priključitvi Prekmurja h
Kraljevini opravila pregled šolskih poslopij tako v mate-
rialnem, kot tudi upravnem smislu in 59 poslopij oce-
nila za primerna, 23 pa jih ni ustrezalo danim norma-
tivom. Posledica ogrskega šolskega sistema je bil poda-
tek iz leta 1919 o 151 zaposlenih učiteljih v prekmurskih
šolah, od katerih jih je bilo 92 madžarske narodnosti, 51
slovenske, 1 srbske, 4 slovaške ter 1 židovske "narodno-
sti". Od omenjenih 92 učiteljev pa jih kar 64 sploh ni
obvladalo slovenskega jezika! (Poročilo o oktobrskem
obisku višjega šolskega nadzornika Gabrška in vladnega
svetnika dr. Skaberneta, fase. Višji šolski svet 1919 (2-2),
AS).
Mév, 22. in 29. marec 1914 (Članek "O feminizmu", ki ga
je napisala in na večeru "Soboškega dobrodelnega dru-
štva" prebrala Ilona Kerecsény Greisinger).
Od 107. (za trinajst ni omembe rojstnih podatkov) re-
dovnic iz Prekmurja, jih je bilo v 19. stoletju (beri: do
leta 1900) iz Sobote le 7 (za dve ni omembe letnice
rojstva). Največ jih je iz reda "Družbe Sv. Križa". De-
lovale so v glavnem v graški provinci (5) kot bolniške
sestre in strežnice ("Maria Hilf - sanatorij ter "Marijin
zavod"), sicer pa še dve v Italiji in le dve na Ogrskem.
V splošnem se je največ deklet odločalo za "redovniški
poldic", in sicer iz Beltinec 11, Tropovec in Kroga 7 ter
iz Bakovec in Bogojine 5 ( za štiri ni podatka o letu
rojstva). Marijin list (Marijin ograček), 8. september - 8.
december 1935, str. 250 ss.
22 "Tista, ki uporablja "MILO SUNLIGHT", uporablja naj-
boljše milo. Primerjajte ga z drugimi mili; učinek bo
viden v vsakem gospodinjstvu. Dobi se pri edinem
dobavitelju v Sobotì ter Beltincih, v trgovini "Ascher-
Berger & Sin" (Mév, 19. avgust 1906).
45
I KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1990
Prvi članki, ki so indidrali na feministične "ide-
je", se v osrednjem soboškem tedniku pojavijo
koncem prve dekade 20. stoletja, to je ob političnih
in socialnih spremembah sirom Evrope, pa tudi v
središču Ogrske. Tako "soboška ženska elita" ni le
sedela križem rok, ampak je v začetku v okviru
Ženskega dobrodelnega društva" svoje očete, so-
potnike, brate (in ostale, zaposlene na vseh javnih
mestih) skušala opozoriti na svoje "poslanstvo" z
druge - njim oatno manj ljube plati.
Ne da bi Sobota v začetku 20. stoletja postala
kako žarišče feminističnega gibanja, niti ni namen
obravnave tega vprašanja potencirati (pozitivno)
vlogo prekmurske žene, saj se je v Soboti in oko-
lici za časa Ogrske tako "Adamom" kot "Evam" go-
dilo enako slabo - z izjemo priviligiranih. Le sama
tema je kot drugod na Slovenskem postala kamen
spotike in so se o njej razpisali skoraj vsi prek-
murski časniki. Tako ne gre zanemarjati dejstva,
da je avtorica "spornega" članka o feminizmu pov-
sem utemeljeno in razumsko podala (svoje) vide-
nje, ki se je izoblikovalo pod vplivom najnovejših
dogodkov na Ogrskem ter na Zahodu:
'Danes še dokaj nova ideja je feminizem, ki
ima v Angliji že okrog 50 - 70-letno preteklost, pri
nas pa ima privržence komajda deset let, čeprav
so ji bili že v preteklosti naklonjeni mnogi samo-
stojno misleči ljudje, enako moški in ženske, pa
čeprav podzavestno.
"Feminizem!" Kako strašna beseda, je to bila še
pred kratkim. Spremljali so jo posmeh, pomilova-
nje in poniževanje; če so nekoga "ožigosali", da je
feministka, je veljalo za žalitev.
In kakšna konfuzija je vladala okoli tega pojma
še pred 5-6 leti. Vsak je o njej vedel kaj straš-
nega, da je sovražnik družinskega življenja, da pro-
pagira svobodno ljubezen, da hoče moškim vzeti
kruh, da ženske navaja na moške martire, da je
zgolj pogruntavščina neporočenih žensk etc."^^
Greisingerova pri tem v enem samem stavku
podaja bistvo sporočila o pomenu ter vlogi femi-
nizma: "Hočejo nič več in nič manj, kot priznanje
ženske kot polnopravne osebe, da bi lahko znotraj
družbe živele tako, kot želijo in da bi svojo usodo
uravnavale tako kot jim ustreza."^^
Da gre morda vzrok za pomanjkljivosti v du-
hovni izobrazbi ženske iskati v njej (ali v njeni
naravi) sami, o tem piše tudi Greisingerova:
"Ne smemo zamolčati niti tega, da se je z iz-
boljšanjem prometnih razmer povečal tudi luksuz,
železnica je približala modele oblek iz velikih mest,
ki jih nevešča roka domače šivilje ni obvladala. Ker
pa so se vedno našle nečimme ženske, ki so te
lepe stvari kupile in z njimi povzdigovale svojo
lepoto, se je izkazalo tudi to, da moški svet ni ne-
občutljiv za lepe obleke, ravno nasprotno, kaže ce-
lo dokaj razviti estetski čut, saj se gnete okoli
modnih dam. Večina žensk je iz tega potegnila
nauk in se je odrekla ne samo pletenju ter tkanju,
ampak tudi šivanju in je dala svoje obleke sešiti
pri drugih krojačih."^^
In kakšne posledice je v Soboti imelo moško
klubsko življenje za "nežnejši spol":
"Ker pa se je s tem delo v hiši čedalje bolj
krčilo in hkrati postajalo bolj šablonsko, je ženska
svojo iznajdljivost ter ambicije usmerila v kuhanje,
preko česar ji je uspelo skozi dimnik v veter spu-
stiti ne samo en dominij. Tiste, ki jih ambicija, da
bi v polovici ali pa po vsej županiji (Železni župa-
niji, op. D. K.) za vsako ceno govorili o njihovi
čudoviti kuhinji, ni navduševala, so se začele dol-
gočasiti.
K temu je prispevalo tudi to, da sta gospoda -
moža klubsko življenje in Kazina čedalje bolj od-
tegovala od doma. Žena ni več slišala o javnih za-
devah, ker so o teh razpravljali v Kazini. Mož je
dopoldne hodil za opravki, bil je v uradu, opoldne
je redkobeseden pojedel kosilo, odhitel v Kazino
ali v kavarno, od tam spet v urad, pa spet v Ka-
zino in le v času večerje se je spet pojavil v do-
mačem gnezdu. In ker je svojo razpoložjivo ljubez-
nivost porabil že med dnevom, za dom in ženo ni
ostalo ničesar. Nikoli se ni spomnil, da bi mogoče
tudi njegova življenjska družica imela duhovne
potrebe. Morda je to delno opravičljivo s tem, da
je sčasoma postajala izobrazba moških čedalje višje
stopnje, medtem ko je izobrazba žensk ostajala na
starem nivoju in tako nista več mogla razumeti
drug drugega; in ker je zaživel "nazor", da je žena
v hiši zelo koristen element, mož svoje žene sploh
ni poskusil vzgajati ter učiti. Torej se je ženska
začela dolgočasiti."^^
Ta "dolgčas" je botroval pojavu prvih feministk
in feministov:
"Dolgčas je rodil neskončna luksuzna ročna de-
la, ki sicer zahtevajo ogromno denarja, so pa zelo
redkokdaj lepa in še redkeje koristna. Tako se je
rodil tip ženske, ki požira opolzke romane in je
hrepeneča občudovalka avantur "grofice X" ter
"markiza V in dobro je, če ostane vse pri teoriji in
tega nočejo prenesti v prakso. Tako je nastal tip
ženske, ki ni bila razumljena, pa pretirano čista
23 Glej op. 20.
Avtorica v članku na "znanstveni način" podaja pregled
zgodovine človeštva in znotraj le-te vlogo ter položaj
ženske od časov matriarhata do industrijske revolucije
(Prav tam).
25 O vlogi ženskega oblačila je Marijin Ust leta 1913 (št. 5,
str. 156) zapisal: "Tudi pri nas ne bi škodilo, če bi naše
ženske menje metale na gizdavi obleč, pa bi več skrbele
za zdravje svoje dece (...), štera vnogokrat hodi v raz-
trganoj pa v umazanoj obleki, gda se matere gizdi, jo v
takših oblačilaj, štera se že za nje nikoli ne spodobijo "
(Prav tam).
26 Mév, 22. marec 1914.
46

I KRONIKA
1996
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Ženska, ki svojo dmžino molestira z nenehnim
pospravljanjem ter ženska, ki rada veseljaa.
Med ženskami, pa hvala Bogu tudi med moš-
kimi, ki so se dolgočasili, so se našli tudi taki, ki so
uvideli, da tako stanje ni pravilno, da je treba žen-
sko dušo napolniti z dragocenejšo vsebino, če ne
želimo, da zaide v slabo smer, uvideli pa so tudi
to, da neizkoriščena energija tudi z gospodarskega
vidika predstavlja ogromno izgubo.
Ti so postali prvi feministi in feministke."^^
Da je ravno "ženskost" dominantna lastnost žen-
ske, tudi tega avtorica v vsebini članka ni zamol-
čala, vendar poudarja, da "ženskost" ne izraža nuj-
no tudi omejevanje duhovnih (in fizičnih) sposob-
nosti ter možnosti:
"Kdo je bolj ženstven, tisti, ki izgubi zavest, če
zagleda miš, ali pa zbeži, če je poleg njega zago-
rela obleka služkinje, ali tisti, ki ne more pogledati
rane ali zlomljene roke, ne da bi mu bilo slabo, ki
je nebogljen in nespreten, ki še vozovnice za vlak
ne zna pošteno kupiti?
"Weiblich sein, heist mütterlich sein", je rekel
nek odücen pisatelj in to je prava poteza, glavna
značilnost ženskosti: pripravljenost pomagati, ki je
prava ženska nikoli, v nikakršnih okoliščinah ne
more izgubiti, kakor so tudi ženske, ki tega v svoji
duši nikoli niso imele."^
Od tega izhaja tudi splošno uveljavljeno pre-
pričanje - ne glede na naravne danosti ženske, da
je le-ona fundament družine, ki pa je tudi celica
družbe.2^ Mišljenje Greisingerove je na tem mestu
seveda drugačno.^"
Jasno, da je bilo njenemu pisanju idejno izho-
dišče Kongres o volilni pravici v Budimpešti - tudi
tega v svojem, zdaj že kar "srboritem" članku ni
zamolčala:
"Ženske so zrele za spoštovanje ter nastop v
javnem življenju in tistì, ki je lansko leto na Kon-
gresu volilne pravice v Budimpešti videl zastop-
nice žensk z vsega sveta, mora uvideti, da jih ni
več mogoče zbrisati s prizorišča javnega nasto-
panja."31
Greisingerova kot primer omenja gospo Char-
les - Lees, županjo mesta Oldham, ki "stavko že-
lezničarjev ni prekinila z vojsko ali policijo, ampak
s pametnim in prijetnim humorjem. V Budimpešti
je sama pripovedovala, da se je 13 ur pogovarjala
z njimi, na koncu pa so se vsi smejali in mir je bil
vzpostavljen. V mestu je uredila igrišča in parke
(ni sledila primeru Szombathelja, ki še obstoječe
pokvari). Za delavskimi "cottages" je dala zgraditi
hiše z vrtovi, tako da bo mesto, ki je bilo včasih
grdo, nastalo najlepše v Angliji."'^^
O volilni pravici pa je zapisala: "... Seveda če
niso slepi, morajo tudi feministi kmalu opaziti
prednosti pravice glasovanja in zato je bilo femi-
nistično geslo "Wotes for women!" kmalu ne samo
cilj, ampak tudi sredstvo, da bi vlade prisluhnile
njihovim zahtevam."^''
V zaključku se je Greisingerova dotaknila tudi
"soboških feministk":
"Kako nesebično neutrudljive in navdušene
"agitatorke" svojih idej so lahko ženske, dokazujejo
naša Vilma Glüklich, Auguszta Rosenbeg ter Rózsa
Schwimmer. Tisoč primerov bi še lahko navedla,
toda že tako sem izkoristila vaše potrpljenje, zato
vas prosim le, da se brez evforije ukvarjate z
vprašanjem feminizma in brez pristranosti."^^
Da je büo prepričanje mnogih gospodov kljub
vsemu pristrano, je lahko opazil vsakdo, ki je v
tistih časih prebral članek dr. J. M.-ja v soboškem
tedniku. Njegovo pisanje kljub visoki izobrazbi ne
izraža "treznega" načina razmišljanja, kvečjemu na
ironiziran način potencira dominantno vlogo moč-
nejšega spola in zdi se, da izvira le iz "načela
kontradiktomosti", preko katerega s humomimi
pridevki ter očitki na račun ženskega (resda po-
27 Prav tam.
28 Mév, 22. in 29. marec 1514.
2^ "Če je res, in ker je res, da je družinsko življenje fun-
dament družine, družbe, države, vere in dobre morale;
če je res, in ker je res, da tke ženska družinsko življenje
z nežnimi, a močnimi nitmi notranje ljubezni... naj se
torej feministični "tabor" ne postavlja s padlo Sparto, naj
ne postavlja oltarja iz enakosti izvirajoče svobodne lju-
bezni, ampak naj ostane tam, kjer ga je skrb z njegovo
sveto nalogo postavila." (Članek "Feminizem" avtorja dr.
J. M.-ja, ki ga je kot odgovor na pisanje Greisingerove
objavil Mév 4. oktobra 1914).
"Naslednji argument zoper to, da bi ženske služile je ta,
da je tekmica moškemu, odvzame mu kruh in otežuje
ustvarjanje družine (...) Ej, ej, da bi bil moški res tako
šibak!? In če je dejansko tak, tedaj si ne zasluži vodilne
vloge. Feministično načelo je tudi, da naj zmaga "boljše",
toda enako je tudi načelo vsakega poštenega človeka
(...). Da se otežuje ustvarjanje družine, če tudi ženska
služi? Ravno nasprotno; zagotavlja srečo družinskega
življenja, saj omogoča, da vsakdo po svojem srcu izbere
življenskega partnerja." (Glej op. 28).
31 Mév, 5. april 1514.
32 Prav tam.
33 Prav tam.
Prav tam.
Dokaj neevforično se je svojega poslanstva zavedala (ter
v "primerni" obliki izkoriščala) tudi soboška grofica
Marija Szäpäry (1840-1908), ki je bila mnogim (na-
predno mislečim) Sobočankam "zgled dobrote", saj po
besedah mnogih nihče ni šel od nje praznih rok. Ker ni
imela kakih "skrivnosti" (njenega moža - Gézo Szäpärija
so obkrožale "zgodbice" o pretirani varčnosti), zato se je
tudi z lažjim srcem posvečala ubožnim in bolnim lju-
dem. Njena dobrota se je neposredno izkazala ob usta-
novitvi "Dobrodelnega ženskega društva" v Soboti
(Muraszombat jótékony nöegyesület). 26 let je bila pred-
sednica ženskega Dobrodelenega društva v Budimpešti,
kjer je menda celo lastnoročno delila hrano okoliškim
revežem. Na Reki je dala zgraditi otroško sirotišnico in
tako ne preseneča podatek, da je bila prva od Madžark
plemenitega rodu, ki jo je Elizabeta I. odlikovala z
Redom najvišjih zaslug, kakor jo je podobna čast dole-
tela od Svete Rimske Stolice (Mév, 31. maj 1908 in Ma-
rijin list, št. 3-4, str. 199-200 1907/08).
47
I KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1990
gostega) romantičnega idealiziranja (javnega) živ-
ljenja le še povečuje "bralni užitek" tistim, ki jim je
to pisanje pravzaprav namenjeno; to pa so - se
razume - "gospodje soboški":
"Pravico, enako pravico z moškimi! To je tre-
nutni moto žensk. "Dol s suženjstvom!" je stokanje
femirustk...
Naravni zakon je po mnenju feministk le raz-
poreditev dela. Ta naravni zakon torej v družini,
družbi in državi ne vlada ne ženski, ne moškemu.
Strastni vzkliki so najbolj iskreni, zato naj mi bo
dovoljeno, da tudi sam na tem mestu zakričim:
"Oho!"
Poglejmo današnje ženske v družini! Celo v
najbolj zanikrni kolibi ima ženska glavno vlogo,
dirigira v hiši, družino osrea ali pa jo naredi ne-
srečno.
Preidimo takoj k bistvu vprašanja. Za katero
družbeno ugodnost je ženska prikrajšana? Res ne
vem, za katero. Pri veseljačenju, razvedrilu, v
društvih zajema z večjo žlico kot moški; medtem
ko se ta skromno zavleče v plesne dvorane, žen-
ska flirta z drugimi, in če je mož pravi, ki da kaj
na poštenje svoje hiše, to seveda prepove in po-
stane torej... ženin tiran?
Poglejmo diplomacijo, politiko...! Ali nimajo
ravno ženske izza kulis glavne vloge?! Ali niso od
vseh začetkov povzročiteljice nastajanja ter pogub-
Ijanja držav?
Ideali kot ideje lahko živijo večno življenje, ne
da bi se uresničili; tiste, ki se hranijo s takimi ide-
jami, imenujemo entuziaste, ki niso nevarni. So pa
tudi ideali, ki rušijo in ki se kot vihar ne zmenijo
za uničenje. Z nasilno roko se lotijo reda, da bi
ustvarili kaos, v katerem tudi sami propadejo."^^
Kot kaže, je ravno "gospod doktor" zapadel v
idealiziranje "Adamovega rebra"...
"Marijin list" kot osrednji časopis z vsebino iz-
razito katoliškega značaja ni imel namena konku-
rirati osrednjemu soboškemu tedniku (Muraszom-
bat es vidéke), saj je namerno težil k vsebini vzgoj-
nega tipa, ko pa se je prvi večji val feminizma
dotaknil tudi Sobote ter okoliških krajev, se je (že)
v marcu 1912. leta pojavil članek z "Desetimi za-
povedmi",36 ki naj bi opravičile nepristrani sloves
tega verskega lista. Pisec omenjenih zapovedi se je
zavedal "ženske jeze" in zato duhovito dodal: "Ali-
jaj bi bilo po meni, csi bi tak do mene mogle,
dobro, ka szmo dalecs razno..."37
Za svojo "eksistenco" se je avtor članka zbal
predvsem zato, ker je kljub svobodomiselnim za-
povedim bilo čuhti kanček "patriarhalne filozofije":
"Vszigdär (vedno, op. D. K.) po mozsevoj voli hodi
i nigdàr (nikoli, op. D. K.) njemi ne gucsi proti."^^
Tako se je glasila prva zapoved, ob kateri je
avtor poudaril, da jo je (kot tudi ostalih devet)
popisal na željo drugih in zato ne prevzema od-
govornosti. O miselni dejavnosti pa piše pri drugi
zapovedi: "Csi eden dén (dan, op. D. K.) dvakrat
ali szedenkrat na drugo miszel mä mózs, ti tüd i
telkokrät obrni szvoje mislenje."^^
Žena se je morala obračati po vetru (beri: mo-
žu), a je četrta zapoved na primer velela, da naj je
žena "kraljica na domu", vendar ne bi smela nikoli
pozabiti, kdo jo je pravzaprav postavil na "mesto
kraljice".
Kljub očitku, da je najbolj nesrečen tisti mož (in
tista družina), katerega žena tako glasno govori in
vpije "sztaksim glaszom gucsij aH bole larma" (go-
vori s takim glasom ali se celo dere, op. D. K.), da
bi lahko "na szodnji dén za trombitasa dobra bila",
se epilog zaključuje dokaj modro in tedanjim
razmeram "primemo":
"Da pa te je zsena prej szlüzsbenica szvojega
mozsa. Nigdar nej... Zs njim cela ednaka persona
osztäne ona nadale tudi, ali szakojacsko, njemi
podvrzsena i tak more biti."^^
Tako so morale Sobočanke (verjetno tudi v ve-
selje nemajhnega števila Sobočancev) na "dosledno
izpolnjevanje načela enakopravnosti med spoloma"
počakati vse do tridesetih let ko tudi "csinos no ni
bila več le "čedna žena", ampak tudi "čedna",^^ in
ko vsled novih (beri: strankarskih) nazorov tudi
"Kezét-csókolom" ni bil več " obligatna manira"
dobre dunajske (beri: budimpeštanske) dvome šo-
le, ampak so morali gospodje svoje gentlemanske
manire odslej "izkazovati" v javnih (to je tako moš-
kim kot ženskam dostopnih) lokalih, v katere sta
vodilna soboška gostilničarja takole vabila goste na
jedačo in pijačo:
f Glej op. 29.
* Marijin list 1912, št. 3, str. 73.
3" Prav tam.
38 Pratam.
3^ Prav tam.
40 Prav tam.
4^ V prekmurskem dialektu "modra ženska".
48
44
I KRONIKA
1990
časopis za slovensko krajevno zgodovino
V času "soboške intelektualne opozicije", ki je
temelje obstoja pridobila s prihodom kranjskih,
koroških ter štajerskih prišlekov, je na piano sko-
čila "ženska garda", na račun katere so soboški gos-
podje, ki so tako radi posedali pri "Dobrayu", "Faf-
liku", "Bacu" aH "Soaču"... zbijali šale:
"Zdaj kavarne tri imamo, kaj še Murska hoče?
Po treh stezah blodijo nam naše želje vroče, če
povsod le čaje spraviš tri, štir' na tapeto, pa za-
menjaš svojo ženo za preljubo teto."^2
Kako zelo aktualno je bilo vprašanje splošne
volilne pravice, pričajo tue zabavljivi zapisi:^3
O ženski volilni pravici
Zahteve žensk
Ko volilna borba bo,
ko se govorilo bo,
šla bom tudi jaz na shod
in kričala bom tam not.
Policijskim uram bo skrajšan njih potek,
možem odklenkalo bo sedet', kakor cvek.
Cigaretam in tobaku, to delo bo poslank,
zvišat' cene a enak'znizati za frank.
Možem tresejo se hlače,
ker bo prišlo zdaj vse drugače,
saj je bü že čas,
za vse moške in za nas.
Odgovori moških
Možem nevarnost se obeta,
od lastnih žen zdaj prav zares;
voliti hočejo dekleta,
pa tudi druge ženske vmes.
To vse smrdi po konkurenci,
v nevarnosti je naš primat.
Komu smrdele cigarete bodo,
če žena bo poslane' postal?
Čeprav sem rebro jaz posodil,
da ti prišla si sploh na svet,
jaz nisem s tem ti še dovolil,
da hlače smeš mi tudi vzet.
Tudi taka je zgodovina Sobote, kakor je le-ta
tudi del sloveriskega in ne le madžarskega zgodo-
vinopisja. Koliko "dobrega" in "slabega" sta ljudem
ob Muri prinesli ogrska ter slovenska (beri: jugo-
slovanska) uprava, je vprašanje posameznika. Tudi
starejši ljudje - navajeni vsega "hudega", ki so bui
priča tej preobrazbi, so se na novosti odzivali z ne-
kakšno zmedenostjo, predvsem pa z odkritim pre-
senečenjem, kot tudi "tista starka, ki je mislila, da
je evangeličanka in že obenem katoličanka, ki je
žalostno odkimala, da ne zna madžarski, in se je le
čudila novemu svetu in novemu denarju in novim
mejam in novim "gospodom", ki razumejo
"vendski" in ji ni bilo treba tolmača na sodišču..."^
ZUSAMMENFASSUNG
* Richte dich immer nach dem Willen des
Mannes und widerspreche ihm nie!'"
Der Alltag des Marktfleckens von Sobota
wurde am Anfang des 20. Jahrhunderts durch
politische Veränderungen wachgerüttelt, die außer
dem Weltkonflikt auch die ersten Forderungen
nach der uneingeschränkten Freiheit der Frau mit
sich brachten. In diesem halbruralen Ort hatten
diese Forderungen gewif5 nicht jenes Gewicht,
welches sie im Hinblick auf den bewegten Alltag
der männlichen Population verdient hätten.
Die Einwohnerin von Sobota "durfte" die Rolle
einer treuen Ehefrau und gewissenhaften Mutter
spielen, die nachmittags nur in Wohltätigkeits-
Frauenvereinen (mit)wirken "durfte". Darin er-
schöpfte sich ihre RoUe in der Öffentlichkeit.
Der Großteil der Frauenpopulation von Sobota
war (einschließlich jener der wohlhabenden rmd
gesellschaftlich etablierten Familien) nach strengen
Prinzipien   der   katholischen   (halbbäuerlichen)
^ Duplin, 1. februar 1939, str. 3.
43 Duplin, 1. februar 1940, str. 3.
^ Prekmurski profili, spisal France Sušnik, Maribor 1929,
str. 36.
49
I KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
Familie erzogen. Nur wenigen wurde schon von
der Geburt her die Möglichkeit eines gesell-
schaftlichen Aufstiegs gegeben. Diese bot sich
etwa durch die Heirat mit einem benachbarten
ungarischen Kleinbürger, dessen "Lebenskultur" an
den Abenden durch den gewohnten Rhythmus
des Stadt-Casinos beschränkt wurde.
Sobota schmückten an der Jahrhundertwende
zahlreiche Kaffeehäuser, (zu) viele Wirtshäuser,
Dobrays Hotel mit dem Casino und der zentrale
Schloßkomplex. Gerade Gräfin Marija Szapary war
in den Augen der meisten Frauen in Sobota die
"eigentliche Verkörperung von Anmut und Güte".
Sie wurde sowohl in den Kreisen der Budapester
Aristokratie als auch vom einheimischen Pfarrer
Slepec sovide vom einfachen Sobotaer Volk ver-
ehrt. Das gesellschaftlich-kulturelle Leben von So-
bota war jedoch nicht nur auf den Casino-Verein
beschränkt, besonders die Lesekultur sollte im
Falle der Frauen in Sobota als Zeichen des Fort-
schritts, der Bildung oder wenigstens des "guten
Geschmacks" gelten. Bibliotheken mit entsprechen-
dem Lesestoff gab es im damaligen Sobota nicht,
wenn man von einzelnen "Privatsammlungen" ab-
sieht. Aus diesem Grunde sahen sich die Ein-
wohner von Sobota mehr von Tanzkursen, Kino-
vorstellungen und Theateraufführungen wandern-
der Schauspielgruppen angezogen. Im edukativen
Sinne erzielten solche Veranstaltungen nicht die
angemessene oder erwünschte Wirkung. So habe
sich - laut Dona K Greisinger, einer der "ersten
Feministinnen" von Sobota - ein Typ der unter-
tänigen, zu wenig selbstbewußten und gebildeten
Frau herausgebildet, die dem stärkeren Geschlecht
nicht "intellektuell zu konkurrieren" imstande ge-
wesen sei, was angesichts der Bildungs- und
Berufsmöglichkeiten nicht überrascht.
In die politische Diskussion über die Rolle der
(Ehe)Frau griff auch die Kirche ein, und so nah-
men ziemlich viele Frauen in Sobota den Schleier,
andere wiederum erreichten nach den Normen
der damaligen Zeit die "höchste" Bildungsstufe als
Gouvernanten und Lehrerinnen. Das war aber
auch alles, und nach der Auffassung von
Greisinger habe die Frau begonnen, sich zu "lang-
weilen". Einige hätten die Zeit mit dem Lesen von
"obszönen" Romanen, andere wiederum mit
Handarbeiten vertrieben, nur wenige hätten sich
getraut, ihr geistiges Leben mit etwas Nütz-
licherem auszufüllen. Letztere seien nach Greisin-
gers Theorie die ersten Feministinnen geworden,
viele von ihnen hätten eine Stütze in ihren
Männern gefunden.
Natürlich distanziert sich Greisinger nicht von
der etablierten Überzeugung, zugleich einem
"Naturgesetz", die Frau sei das Fundament der
Familie, so wie diese auch die bedeutendste Zelle
jeder Gesellschaft darstelle. Ihren "Thesen" wider-
setzte sich ein gewisser Herr J.M., bezeichnete er
die Frau in der Gesellschaft doch als eine domi-
nante Person, die im eigenen Haus regiere, im
öffentlichen Leben aber übermäßig feiere und
flirte, in Diplomatie und Politik trage sie aber die
Verantwortung für Entstehung wie Untergang
von Staaten.
Daß die Frau in keinerlei Hinsicht gesell-
schaftlich benachteiligt sei, stellte auch das
zentrale Blatt im Übermurgebietes "Marijin Ust"
(Marien-Blatt) fest. Der Frau wurden diploma-
tische und ähnliche Ambitionen zwar nicht zum
Vorwurf gemacht, dennoch wurde in den
"didaktischen" Artikeln auf die patriarchalische
Rolle der Kirche und des Mannes im Eheleben
hingevidesen.
Das Ende des Ersten Weltkriegs brachte den
Slowenen den Frieden und zahlreiche "Selbst-
ändigkeiten", dem Übermurgebiet aber eine "neue"
politische und soziale "Geschichte". Hier kamen
Parteiinteressen zum Ausdruck und in deren
Rahmen die ersten Forderungen nach einer
stärkeren Rolle der Frau in der Öffentlichkeit und
in der Gesellschaft im allgemeinen. Während sich
die Herren im nächsten Wirtshaus dem Karten-
spiel hingaben, entwarfen ihre Ehefrauen die
ersten "politischen Manifeste" und "Partei-
programme"...
50