DEMOKRACIJA
*	^ Leto VIII. - Štev. 24
Trst - Gorica 11. junija 1954
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-V5 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223. Gorice štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Krivi preroki...
Star pregovor pravi:	»Bog me
varaj krivih prijateljev, s sovražniki bom že sam opravil!« In res je tako. Ni nevarnejšega, kakor prijazen človek, od katerega se cedita sarmo med in mleko, čigar lista so polna navidezno plemenitih besed, s čemer pa samo skriva svc.j pokvarjen ali slaboten značaj.
Pri tem gre lahko za popolnoma dobronamerne ljudi, ki imajo zgolj napako, da niso kos razmeram, o katerih so se znašli. Kot slabiči a-li koristolovci se skušajo loviti za vsako bilko, ne upoštevajo, da jih sovražnik nastavlja samo zato, da bi dotičnik, ki se nanjo opira, tem zanesljivejše utonil. Predstavljajte si vse tiste, ki se na takšnega nesrečneža obešajo, ki mu verujejo in jim je vzor ter opora! Skupno s seboj jih potegne v nesrečo!
Nekaj podobnega se je zgodilo v velikem in tragičnem obsegu pri našem narodu, ko je komunizem z izbruhom druge svetovne vojne začel svoj neusmiljeni boj za oblast: Tisti, ki so se zavedali, kako stoje stvari, so se mu postavili po robu Zahtevali so, naj bo resnično narodno odpiorno gibanje izraz splošne solidarnosti in naj ne bo v njem zgolj Komunistični partiji priznan položaj organizirane politične skupine. Toda današnji gospodarji Jugoslavije, ki so imeli pred očmi samo svoj cilj, nč pa narodnih koristi, na katere tako radi pozabljajo, so bili gluhi za te prigovore. Vrgli so v svet geslo o brisanju vseh političnih skupin in o zbiranju »poštenih« in »nadstrankarskega mišljenja« sposobnih posameznikov. Pri tem so seveda sami obdržali trdno v rokah vojaško disciplinirano partijo.
In kdo ne bi hotel biti »pošten« nesebično »nadstrankarski«, z drugimi besedami predvsem plemenit človek in šele nato vse drugo? Lepa gesla so dosegla, svoj cilj pni vseh, ki so upioštevali bolj ideale kot politično stvarnost. Ne sambf majhni ljudje, tudi voditelji so se zbali, da izgubljajo tla px>d nogami, pa so zagrabili za — bilko. Posebno taki, ki so mislili, da zaradi kakšne namišljene krivice v preteklosti niso mogli pop>olnoma 'i-resničiti vseh svojih stremljenj, sc se z. najvratolomnejšimi skoki poganjali na komunistični voz. Bivša slovenska bana, inž. Semec in dr. Marušič, sta samo dve najvidnejši imeni številne skupine slovenskih politikantov, od levičarskih Sokolov pxi do krščanskih socialcev, ki sc s svojim irristopom dali komunističnemu gibanju zaželen zunanji splošni izraz ter mu omogočili, da je zavleklo za seboj toliko lak-, kovernih ljudi.
Kakšno je njihovo opravičilo pred samim seboj in prred zgodo vino? Hoteli so biti v sredini, niso soglašali z ločitvijo duhov v dva tabora. niti takrat, ko je bila ta ločitev že neizogibna. Brenkali so na strune enotnosti in ob njihovem zvoku so zapeljali sebe in druge v prepad, Navidezno uglajena in naj-lepša pot ni bila najboljša pot!
Kaj so dosegli? Sami so sanjarili da bodo po izčrpanju obeh glavnih, nasprotnikov prav kot sredinci ob koncu dvignili oljkovo vejico, in do jih bodo razmere same dvigni le na površje. A kaj so dočakali? Danes kvečjemu lahko samo raz mišljajo o vsem tem, potisnjeni na razne mrtve tire ali pa v podeželske hišice. Narod pa trpi in ne vi di rešitve, kajti tujina je tujina domači oblastniki pxi ne prizanašajo tistim, ki si upajo samo pom: sliti na kakšno spremembo.
Trda bo sodba, ki jo bo nad njimi izrekla zgodovina. A iz usode vseh njim podobnih moramo tudi mi na Tržaškem, kakor vsi Slovenci v zamejstvu, črpiati svoj nauk, če nočemo, da doživimo nova razočaranja, morda še hujša in zaradi našega izpostavljenega položaja še usodnejša kakor pa so bila tista ki jih je tolikim prineslo leto 1945. V. zadnjem času so se namreč zopet dvignili preroki, na las podobni tistim, ki so si med vojno utvar-jali, da bodo izigrali komuniste. Polni so sladkih besed na levo in desno. Prisegajo, da hočejo hoditi po sredi, v resnici pa izročajo sebe in svoje vajeti rokam, katerim ni treba šele prrip>ovedovati, kako jih je treba držati. Nekdo jim sledi iz idealnih nagibov, drugi zato ker si želi po Zavarovanja, tretji ker ne mara izgubiti pokojnine, če trii zaradi trgovine, peti z ar Mi službe itd. Sami za svobodo premajhni ljudje. Sto in sto je razlogov, ki spravljajo posameznike na pot, po kateri morajo neizogibno postati orodje v tujih rokah. Po o Pravljeni nalogi pa jih čaka usoda izžete limone. Znašli se bodo v kotu, zagrenjeni in tragično osmeše
I
Z OCI V OCI
AS T
Od vseh začetkov smo s skrajno odločnostjo branili STO. Branili smo ga, ker smo bili do dna duše prepričani, da je STO s Trstom kot središčem najpravičnejša re--šitev spora med Tta-lijo in Jugoslavijo: 'kdo bo Trst imel. Sedaj, ko se bliža -trenutek, da vržejo mirovno pogodbo ob zid in razbijejo STO; sedaj, dokler STO obstoja, imamo še vedno pravico in tudi dolžnost, da še enkrat pokažemo na težke odgovornosti, ki jih sosedni vladi z razkosanjem Ozem ja prevzemata nase pred svojimi narodi in pred zgodovino.
Novi predlog o delitvi STO
Diplomatski urednik uglednega angleškega lista »Manchester Guardian« je prinesel za STO. usode-polno vest. Jugoslovanska vlada, da je pristala med pogajanji za delitev STO na to, da naj bo ta delitev samo dejanska, začasna, ki naj bi Italiji pustila možnost, da v bodoče zahteva za sebe še gotove dele, to je italijanska mesteca ,področja B. Amerika in Anglija pa ne bi več podpirali teh italijanski!! zahtev po področju B. Isto vest jr-prinesel tudi angleški list »Sum-dey Times« in še drugi -listi.
Ta predlog za delitev STO je bil dogovorjen med Ameriko, Anglijo in Jugoslavijo in so -ga Italiji že sporočili po njenem veleposlaniku Tarch-ianiju v Wa-shingtonu. V kratkem bo pričelo v Londonu razpravljanje o njem med zavezniki in Italijo.
Po tem predlogu naj bi Jugoslavija sedaj dobila dejansko in ne pravnove-ljavno področje B in še- nekaj vasi področja A. Italija pa Trst z ostalim področjem A. S takim predlogom bi jugoslovanska vlada ■zapustila svoje stališče, ki ga je z:.vzela po 8. oktobru 1953, to je: da se sicer izroči Italiji Trst in področje A, ali zato, da se mora. Italija slovesno odreči vsemu področ ju B.
Korak nazaj
Za ta svoj korak nazaj naj bi jugoslovanska vlada dobila nekaj, vasi področja A. S tem bi ona o mogočila italijanski vladi, da doseže- od italijanskega parlamenta odobritev delitve STO, ne da bi se bilo -treba Italiji odpovedati italijanskim zahtevam področja B.
Od Italije je sedaj odvisno, ali ta predlog sprejme tako kakor je bil postavljen a-li -ne. Ona bo predlagala spremembe v svojo korist. Ah če tudi ne bi sprememb dosegla, j-e ta predlog za njo sprejemljiv ,ker se z njim ne odreče področja B.
Samoodločba narodov?
Anglo - ameriško - jugoslovanski predlog, kakor sta ga podala omenjena dva angleška lista, .pomeni če ga Italija sprejme, končno likvidacijo STO in izročitev Trsta in -področja A Italiji. In vse to vkljub mirov-ni pogodbi in proti načelu o samoodločbi narodov.
To načelo je jugoslovanski zunanji -minister Popovič slovesno potrdil še pred .tednom v Atenah, kc so ga vprašali za mnenje o priključitvi otoka Cipra in 225.000 prebivalcev h Grčiji. Ko p« gre za 370.000 prebivtelcev ,STO„ -se niti on, niti drugi ne zmenijo za ljudsko voljo in samoodločbo narodov.
»Primorski dnevnik« molči kot grob o novem predlogu glede delitve STO. »Corriere di Trieste« gre mimo in ,ga komaj omeni. To je značilno za zadržanje lista »Corriere di Trieste«. Do nedavno je ta list vendar zagovarjal ohranitev STO in odločno odklanjal delitev. Kaj pravita k temu »Blocco Triestino« in »Fronte dellTndipen--denza«?
Tržaško prebivalstvo naj ve in zra, kje so 1® kdo so odkritosrčni -boritelji za svobodo in neodvisnost
Trsta in ozemlja. Slovenska- demokratska zveza in »Demokracija« se ne -bojita zamere pred nikomer in ostaneta na braniku do za-dnjeg:. hipa, ker -branita pravično stvar.
Zmaga in poraz
Kot Slovenci in Tržačani si ne damo vzeti pravice — kar je tudi r.aša dolžnost — da ne bi opozorili še enkrat na porazne posledice novega predloga za delitev STO. Jn ■to ne samo z našega ožjega tržaškega gledišča, ampak tudi z gledišča v-seh Slovencev kot enega od jugoslovanskih narodov.
Od prvih začetkov pariške konference je bil -v ospredju spor med Jugoslavijo in Italijo, kateri naj pripade Trst, ali Jugoslaviji ali lita lij L Slo je za Trst, svetovno mesto, z mešanim prebivalstvom, in mirovna konferenca ga ni hotela dati niti Jugoslaviji, niti Italiji. Zato se je odločila za samostojnost Trsta. Trst je pa potreboval tudi Ozemlje, in tako je -bilo -ustanovljeno STO zaradi Trsta in ne zaradi ozemlja. Danes Trst pon-ujajo Italiji. S Trstom Italija dobi sedaj, kar ji je bila mirovna konferenc^ 1. 1947 odrekla. Je ali ni t-o za Italijo zmaga, -za Jugoslavijo pa poraz?
Jugoslovanska vlada naj prepusti dokončno Tta-liji po gornjem predlogu svetovno -trgovsko in po morsko mesto s 300.000 prebivalci, kjer samo ogromni valolomi, prosta luka in pristaniške naprave predstavljajo večjo gmotno vrednost kot vse področje B. Italiji prepušča tudi 60.000 Slovencev. In kaj dobi za vse to?
Delitev STO
Ob prvi ugodni priliki bo 47-mi-lijonski italijanski narod vrgel vprašanje področja B na mizo to zahteval, če ne vse, vsaj italijanska rpes.ta z opa-lo vred. Samo od volje teh 47 milijonov in od ugodne- priložnosti bo odvisno, koliko časa bo mi.r glede področja B. u kaj ostane potem Jugoslaviji od tega področja? Ali se bo morala u-kl-cniti in obdržati pest mušic, ali pa sprejeti vojno s 47 milijonskim moderno oboroženim narodom. A-lt se izplača za obe državi -taka delitev, ki nosi v sebi klic-e vojnih ZEple-tljajev?
Toda vse zlo ne neha s področ jem B. Z uničenjem STO se -krši tudi mirovna pogodba od 1. 1947. S tem se omajajo vse s to pogo-1 --bo postavljene meje med Italijo in Jugoslavijo. S kakšno moralno zaslombo se bo n. pr. uradna Jugoslavija -upirala novim italijanskim zahtevam za spremembo v mirov ■ ni pogodbi postavljenih mej glede zahodne Istre itd., če je sama pomagala prekršiti meje, ki ji-h je mirovna pogodba postavila med o--be državi z ustanovitvijo STO.
Ravnotežje na Jadranu
S pridobitvijo Trsta postane T-ta ■ ■lija zopet gospodar najvažnejšega srednjeevropskega trgovskega in pomorskega -središča. Ona postane s Trstom zopet srednjeevropska
država, z interesi in vlogo, ki jo je igra-ia v Srednji Evropi in v Podonavski kotlini med prvo in drugo svetovno vojno. Ker je Italija izgubila Severno Afriko in- Dodei kanez, ji bo Trst služil kot -izhodna -točka za njeno gospodarsko prodiranje na -sever to na vzhod. Tn z gospodarskim prodiranjem gre roko v roki še drugo udejstvovanje.
To še ni vse. Ravnotežje, ki je imelo biti vzpostavljeno med Italijo in Ju-goslavijo na Jadranskem morju z ustanovitvijo STO s samostojno tržaško trgovsko mornarico, se zruši. S Trstom v rokah Italije t-o ravnotežje na Jadranu prehaja v italijansko nadoblast.
Ako se torej postavi Italiji -gornji novi predlog o -delitvi STO, po-meni to zanjo zaenkrat hrezdvom-no zmago na njenih vzhodnih mejah. Toda jugoslovanski narodi bi samo z gnevom v duši prenašali posledice take -politike sedanje u-radne Jugoslavije, ki se je zaklela proti STO, ker se .boji, kakor pravijo, za svojo »ljudsko oblast« na vodpočju- B pred razmahom slovenskih in hrvatskih demokratskih sil, če bi Ozemlje svobodno ostalo. Pa bilo že kakor koli, razkosanje STO ni v -korist Jugoslavije. In to naj vedo oni, ki -tam gori prevzemajo nase odgovornost -a tako u-sodepoln korak.
Vedno smo bili za stvarno pomir-jenje- in trajno prijateljsko -sožitje, med Jugoslavijo in Italijo. Ne mo-lemo pa odobravati začasnih le na videz sporazumov, ki nosijo od vsega začetka v sebi kali še hujših -razočaranj in sovraštev. In piav delitev STO pomeni nov kamen- spora in razdora med Italijo ir- Jugoslavijo in izvor novih kriz. Italijanski in jugoslovanski narodi pa potrebujejo na -tem predelu Evrope -prijateljstva ter mir-u in zo-) pet fniru- Tega deis-tva' naj ibi $£ zavedali uradna Jugoslavija in u-radna Italija.
Dr. JoSIP AGNELETTO
ni, podobno kakor njihovi predhodniki, ki so skušali po sredinski in zvijačni px>ti s klečeplazenjem doseči to, kar priznava politika samo močnim in pogumnim borcem.
Teh nekaj misli moramo imeti vedno pred očmi, ko skušamo tiste, ki pravijo, da moramo danes delati tako, kakor da v Jugoslaviji, ne bi imeli komunistične diktature, kakor da nas Osvobodilna fronta ne bi tako močno razočarala in prepetnajstila in kakor, da še ved no ne bi vedeli, da je s fanatiki vsako uspešno piogajanje in razumno razgovarjanje bob ob steno.
K Al	PRAVI
svobodnega
Ali je razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja v skladu z načeli o samoodločbi narodov ?
&eiJSe?jLQ§*ioje je surovo uveljavljanje tistih zmot, proti katerim se je svobodni svet v dveh vojnah bojeval, krvavel in umiral!
Italija in Balkanska zveza
Italijanski tisk se ie nekaj tednov močno razburja. Kakor so ML'-tijadove zmage Temistoklu motile noči, -tal^o jugoslovanski uspehi I-talijanom odvzemajo spanje.
Italija je članica Atlantskega sporazuma, -kateremu se Tito ni hotel pridružiti. V njem bi italija hotela voditi odločilno -besedo in ta njena odločnost naj bi se osredotočila v korist italijanske u-rad-
Sf- rešitve Tržaškega vprašanja.
Psled-ni znanemu jzreku:	»ex-tra
Hungariam non est' vita«, prihajajo ljudje okoli palače Chigi do modrosti: »sine Tergestem non es-t vita«. Italija brez Trsta, ni Italija; ni tista Italija, kakršno bi hoteli zahodni javezniki in kakršno odklanjajo italijanski skrajni levičarji.
Italijani si lahko sami izbirajo smeri svoje politike. Ta politike
Pelike poplaue u Sloveniji
29 smtnh žrten in neki j milijard škode
Kakor na Tržaškem, tako je tudi v -Sloveniji letošnja pomlad zelo deževna. Toda pretekli petek, 4. t. m. se je nad njo zlilo pravo neurje, med katerim je padlo n. pr. v Celju v samih 24 -urah kar 103 mm dežja. Reke so strahovito -narast-le in jrosehno v Celju, Šoštanju, ni piodročj-u Maribora, Ptuja in K--škeg-a je prišlo do velikih poplav. Železniški promet iz Ljubljane -proti Mariboru in Celju je bil začasno -ustavljen, -neprehodnih je o-stalo -tudi veliko cest in voda je odnesla številne mostove. Po nekaterih celjskih ulicah je stala voda tudi 2 metra visoko in v Mariboru ie bilo poplavljenih okrog 300 hiš. Nesreča -ni prizanesla niti Slovenj Gradcu in Ptuju.
V vseh teh krajih so doslej na šteli 29 smrtnih žrtev. V Celju, k' leži glede poplav na posebno izpostavljeni -točki, saj se tam zlivajo Savinja, Voglajna in Hudinja, ki vse ob deževjih močno narastejo. Taiko se je zgodilo, da je -bilo iz pritličnih in kletnih prostorov skoro nemogoče rešiti vsaj del raznih zalog, strojev to stanovanjske opreme. V tamkajšnji kemični to-
varni in tovarni sadnih sokov in konzerv so -uničene vse zaloge, to varna emajlirane posode in Cinkarna pa vsaj en mesec ne bosta mogli obratovati. Škodo, ki jo je povzročila v-remenska nesreča v tem važnem slovenskem industrijskem središču, cenijo- na več milijard dinarjev. K -temu pa bo treba prišteti še škodo ti ostalih predelih -porušene mostove to prometne zveze, uničene nasade in sadovnjake. Lahko rečemo, da je to največja -naravna nesreča, kar jih je doživela Slovenija v zadnjih desetletjih.
Prebivalstvo s Tržaškega in z Goriškega iskreno sočustvuje s težko -prizadetimi rojaki. Pozivamo u-smiljena srca, da priskočijo ne srečnim rojakom na pomoč!
Bombaž v Jugoslaviji
Tekstilne tovarne so v Jugosla viji leta 1953 predelale 131.000 bal (32.000 ton) bombaža. V glavnem ■so -ga -uvozili iz Združenih držav (75 odsto). V Jugoslaviji pa so v istem -letu pridelali okrog 6000 bal (ca 1500 ton) lastnega -bombaža.
je lahko všečna ali -nevšečna in nosi dosledno ali nedosledno obličje. Italija pa nima pravice, da to svoje narejeno ali izumetničeno obličje vsiljuje tudi drugim.
iSovjefija je sovražnik št. 1 zahodne kulture in politične skupnosti, vse dokler je in ostane pred-straža Azije proti Evropi, to je dokler se ne spremeni v _ evropsko predstražo -proti Aziji. Turčija, Grčija in Jugoslavija so -izpostavljene neposrednemu sovjetskemu pritisku. Zato so prav te države nasproti V-zhodu tisto predzidje, kakršno je bila skozi stoletja mejna Hrvatska. Cisto naravni zakoni samoobrambe so potemtakem narekovali vsem trem izpostavljenim deželam ,-da strnejo svoje sile v obrambo svoje varnosti in samostojnosti. Kakšne stvarne- koristi zasleduje Italija s svojim upira -njem to spletkarjenjem proti učinkoviti obrambi zahodnega sveta?
Italijanska diplomacija se krčevito drži načela, da brez soglasnega -pristanka Atlantskega s-porazu-j ma njene članice ne smejo sklepati zavezniških pogodb, ki bi vezale njihove vojne sile. Italijani dopuščajo -pač »sporazume«, toda na sprotujejo, da -bi se sporazum spremenil v Trojno zvezo. Besedna i-gra, bi človek dejal....
Pred časom so proslavljali petdesetletnico Trojnega sporazuma med Anglijo, Francijo in Rusijo. Ta -sporazum je svojčas odklanja’ lastnosti -zveze. Kljub temu so leta 1914 vse tri države brez oklevanja stopile v vojno, ko sta Avstrija in Nemčija napadli -Srbijo.
Silam Trojnega sporazuma so ta-i krat stale nasproti sile Trojne zveze. Ta zveza je veljala -kot -najmočnejši vojaški stroj na vsem svetu. Zato je tudi takrat, onega usodnega 1. avgusta 1914, ves svet pričakoval, da bo Tro?na zveza kot en mož nastopila proti Trojnemu spr.. razumu. V Mstem odločilnem trenutku- Trojna zveza ni nastopila e-notno, kajti ena članica je odpove-dala, Ta je -bila prav Italija. Imela je in navajale tudi na sto opravičil. (Ni naša naloga, da bi ta opra vičlla zagovarjali ali obsojali. Dejstvo je, de je Trojni sporazum brezhibno funkcioniral leta 1914 Trojna zveza pa ne.
Čudno je, da -Italija po izkušnjah 1914 v svojih razdvajalnih težnjah tako trdovratno vztraja- ni razlikovanju med »sporazumom« in »zvezo«. Sporazum med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo so rodile nujne življenjske potrebe in -te potrebe bodo verjetno sporazum spre menile v zvezo, in Tržaško vprašanje temu ne more- biti resna ovira. To so spoznali tudi drugod po zahodnem svetu, ker jim zgodovina še ni odšla iz spomina.
Razkroj francoskih komunistov
-Pretekle dni se je vršil kongres francoske Komunistične partije, na -katerem je njen generalni tajnik moral priznati, da je partija v teku zadnjih let izgubila skoro polovico članov: leta 1947 jih je namreč štela še 907.785, 21. maja letos pa samo 506.250. Partiji posebno primanjkuje mladih ljudi. Posledica je staranje članstva, med kate-r:mi je danes ena tretjina s-ta-rih že nad 50 let. Ce bo šlo tako naprej, bo -morala partija izu-mreti. 'Značilno je namreč, da francoska mladina in razumniki ne vidijo več v komunizmu svojega ideala in se zato ne zatekajo pod njegove zastave. Stranka, ki hoče -biti stranka revolucije in bodočnosti pa mora imeti mladino, kajti samo številna nova pokolenja lahko jamčijo, da bo njena moč v -bodočnosti večja, kakor pa je danes.
K-r-iza komunističnih strank -v resnično demokratičnih državah, ki ne trpe na socialni zaostalosti, gospodarski nerazvitosti ali posledicah prejšnjih nee vo bodn jas kih vladavin, nam torej dokazuje, da postaja -komunistična stranka postopoma stranka preteklosti, Ideja preživelih ljudi in razmer, v katerih svet še ni razpolagal z današnjimi izkušnjami. K takšnemu razvoju .so nedvomno v veliki men pripomogle praktične izkušnje, ki so pokazale, da komunizem v pra ksi -uresničuje prav nasprotno od -tega, kar oblju-buje.
To stalno drsenje komunizma navzdol v vseh zahodnih državah, ra-izen v Italiji, jasno kaže, da w je revolucionarna pijanost, ki je zajela po vojni delavske mnotiee, počasi že izkadila in da se vračamo v treznost in razsodnost.
VESTI z GORIŠKEGA
Politična vzgoja
(Po .prvi svetovni vojni doživljamo totalitarne režime, ki ne dovoljujejo svobodnega mišljenja in delovanja. Pri takih razmerah je tu^ di politična vizgoja državljanov težka stvar, ker »učijo« in ukazujejo samo režimski ljudje, samo diktatorji totalitarci, ki se tekmecev bojijo.
Tako je bilo za časa fašizma in nacizma, tako je v .totalitarnih komunističnih režimih onstran železne zavese, od Sovjetije do Titovine.
Zal so posledice takih razmer zelo hude in narodu škodljive, ker st- sproti ne ustvarja in obnavlja kader politično naobraženih oseb, ki bi bile sposobne za vodstvo političnega življenja v demokratičnem pojmovanju svobode in enakopravnosti.
Žalostno .ugotavljamo, da dogodki od prve svetovne vojne do danes porazno vplivajo na političn i vzgojo mladine, ki prav zaradi pomanjkanja svobode in svobodne politične šole nima širokega političnega in socialnega razgleda, marveč mora slepo slediti zdaj .temu. zdaj onemu .diktatorju.
Političnih samoukov je le malo, ker totalitarizem ne dovoli in ne trpi osebnih vrlin in sposobnosti ■posameznikov izven diktatorja samega, naj .bodo ti posamezniki še tako nadarjeni in zmožni.
Ce mladine ne vodijo visoki !-deali žrtvovanja za skupnost, ne more čas roditi dobro vzgojenih ■politikov.
Tistim posameznikom, ki so jim svetli ideali svobode in narodnega napredka v svobodi pri srcu, svetujemo, da se vzgajajo v duhu poštene požrtvovalnosti in ne v duhu hrepenenja po osebni koristi gmotnega značaja. Tako vrsto političnega smotra je nekoč pri nas-pridigal socialist dr. Tuma, ki je pustil zapisano, da politik, ki ne skrbi za svojo osebno gmotno korist, ni pravi politik! Hvala lepa, sa tak zgrešen nauk! Kdor politike .uganja za denaT, jo tudi za denar zapelje!
Pri nas Slovencih velja danes .pravilo: Ali za komunizem ali proti komunizmu! Vmesne poti ni! Kdor se komunističnemu totalitarnemu režimu hlini, se postavlja izven naroda in proti narodu, ker podpira .totalitarni režim. S podpiranjem režima pa podpira tudi brezibožništvo, zatiranje svobode in gospodarske blaginje ter napredka.
Kcjor je proti komunizmu, ta je na strani svobode v vsakem oziru, ta je pravi javni narodni delavec. Kolikor bolj bo v tem oziru deloval in se krepil, toliko večji bo njegov uspeh, toliko večja njegova zasluga za zlom diktatorskega komunističnega režima in za osvobo? di-tev naroda! Seveda morajo tudi politični voditelji živeti, toda. z lastnim, poštenim delom in zaslužkom, ne pa s prodajanjem in zape-
ljevanjem lastnega naroda v naročje komunizmu.
In za zaključek: Država domovina je stvarnost, ki se popolnoma loči od bilo katerega totalitarnega režima. Zato je borba proti .totalitarnemu režimu le v korist državi domovini in ne v škodo ali izdajanje! Ce kdo državi domovini škoduje, so to le komunisti, ki povsod na svetu svojo lastno državo domovino izdajajo z namenom, da jo zasužnjijo in gospodarsko upropa-stijo! Pameten politik ve ,kdaj in kje je treba za blagor domovine in naroda trenutno pomolčati tudi I>od diktatorjem, ne da bi se svojemu opozicijskemu programu in delovanju odpovedal!
Na spopolniteo v Anglijo
»Britisch Counicii« organizira v Veliki .Britaniji več posebnih stro-kovnh tečajev, katerih se lahko u-deleže tudi italijanski državljani. Prvi pogoj je seveda zadostno znanje angleškega jezika.
Med drugim bodo organizirali tu di posebne kmetijske tečaje.
Za vsa navodila in podrobnosti se je treba obrniti na »Britisch Council« v Rim (4 fontane, 20) a-li na angleškega konzula.
Iloui župan u Šfeuerjanu
Ker je župan g. Ivan Ciglič zaradi zdravja odstopil, je števerjan-ski občinski svet na svoji izredni seji v soboto 5. .t. m. ostavko sprejel in za novega župana izvolil g. Hermenegilda Podveršiča, ki je tudi predsednik naše Kmetsko-de-lav-ske zveze.
To je že tretji .župan v Steverjanu po prvih volitvah, ki so se vršile prav tri leta od, tega. Stever-janci smo s to izvolitvijo zadovolj • ni in našemu vrlemu domačinu k izvolitvi čestitamo.
•Novi župan je star 52 let in izhaja iz rodbine, ki j© že dala nekaj mož v občinsko upravo in med cerkvene ključarje. Dober družinski poglavar in dober posestnik -kmetovalec nudi g. Hermenegild Podveršič tudi pogoje, da bo dober župan. T.u objavljamo tudi njegovo sliko.
Ker je od izvršnega odbora odstopil tudi podžupan ,g. Alojzij StekaT iz Jazbin, je bil na njegovo mesto izvoljen g. Ladislav Colja od istotam. V izvršnem odboru so *e-daj gg. Franc Koren, bivši župan Ciglič Ivan in Alojz Hlede.
Z odstopom kar dveh županov zaporedoma in z izvolitvijo tretjega, spoznavamo Steverjanci, da je upravljanje občine res resna in težka stvar.
Ko sva prvič bila pok. g. Kemperle in jaz izvoljena za občinska svetovalca, nama je rajnki moni. dr. Brumat čestital s tem-le nagovorom: »Nič ne de, če Vama pravičnih zahtev ne .bodo .uslišali; je že velik korak naprej, da prisostvujeta sejam, imata pogled v knjige prejemkov in izdatkov in dostop k višjim oblastem. Nekaj bosta gotovo dosegla; če drugega ne, vsaj to, da bosta preprečila hujše zlo našim ljudem, ki M jim ga drugače razni -prenapeteži gotovo delali. Nehvaležen je Vajin posel, toda sprejmita in nosita breme z veseljem in Bog Vama stoj ob strani-«
Sedem let je'že, kar prisostvujem sejam občinskega sveta. Vsaki-kra-t poteče od tri do šest popoldanskih ur zanimivega obravnavanja, ki se razvija povečini mirno, včasih razburljivo, celo z napeto jezo in kričanjem. Vse pride potem v pozabo!
Toda gospodarji, ki nam režejo kruh in miloščino delijo, so pomilovanja vredni. ,Za lastne potrebe so -zelo občutljivi, nam trpečim drugorodcem pa jih ne priznavajo la -radi zavračajo vsako prošnjo Naše zahteve gredo v zapisnik, u-resniči pa se le malokatera. Zgodovina takih gospodarjev gotovo ne bo stavila za vzgled!...
-Potrebe naše manjšine in njeno zapostavljanje pa te tako ojunači-
GOSPODARSTVOI
V VINOGRADU
Sedaj je ravno primeren čas /a cepljenje trt »v zeleno«. Najprej mora vinogradnik izbrati cepiče od dobrih, rodov.i-tnih trt, ki jih je že prej zaznamoval, kot je svoječasno »Demokracija« o tem že pisala., Za rast trt je sedanje deževno vreme silno neuigod-no;' ugodno pa je tp vreme za razvoj trtnih -bolezni, posebno peronospore, to je trtnega paleža.
Ker večkratni dež zaporedoma škropljenje trte izpira i-n s tem peronosporo pospešuje, svetujemo povečanje odstotka modre galice, od enega do enega in pol odstotka na hi vode.
V SADOVNJAKU
Pregledovati vse sadno drevje, da ni morda napadeno od uši. Cim opazimo pojav uši, jih takoj uničimo. Naši kmetje ne polagajo zadostne važnosti na drevesne -uši, zato sami dovoljujejo uničenje pridelka .tudi za dve leti zaporedoma.
Proti ušem imamo razna sredstva, na primer DDT. To sredstvo ni človeku in niti drugim bitjem tople krvi škodljivo, ker ne zastruplja. Uničuje pa vsa hladna bitja, kot so tudi drevesne uši. Druga bolj učinkovita sredstva so: Tokstit, Gestoks, Arbosan itd. V kakšnem odstotku je vsa navedena sredstva uporabiti, piše že na zavitku.
Pri škropljenju pa moramo paziti, da -uš zadenemo, ker jo le tako umorimo!
Zadnja tri sredstva so strupena dn škodujejo tudi človeku in živini Kato je paziti, da s škropljenjem prenehamo vsaj tri tedne pred zoritvijo sadja, in tudi, da ne krm'-
mo živine s travo ali s se-nom tako oškropljenim.
MLADE BRESKVE Mlade breskve v prvih dveh letih starosti preščipnemo tako, da se rast veic razvia navzven. Zakaj? Zato, ker s tem ojačimo spodnje mladike, ki rastejo navzven in so najbolj rodovitne.
KOŠNJA Kosite seno pravočasno, ko je trava v najlepšem cvetenju, ker i-ma trava v tem času največ hranilnih snovi. Raje kositi prej, neg j pozneje ko je trava že bolj trda. Letos je seveda košnja zaradi slabega vremena zelo otež-kočena. Zato pa moramo nezadostno posušeno seno dobro posoliti pri razkladanju in ga dobro stlačiti.
Na vsake tri kvintale sena- potrosimo en kg rdeče soli. To pa za ■ to, ker sol popije vlago in seno razkuži.
Hmetijsha avtoholona
v Steverjanu
V ponedeljek predpoldne 7. t. m. se je kmetijska avtokolona, ki -kroži po Goriški, ustavila tudi v Steverjanu. Razkazovali so razne vrste škodljivih žuželk in sredstva za njih zatiranje. Potem pa umetna gnojila in način njihove uporabe. Kmetijski kino je predvaja) filme s prikazovanjem obdelovanja zemlje s strojem: kopanje, oranje, gnojenje, trošenje umetnih gnojil v prahu in tudi gnoja. Zal, da se zaradi nujnih del na polju kmetje niso mogli v obilnem številu udeležiti te prireditve!
jo, da se krivičnežem moraš staviti po robu! Vsaj v sejni dvorani in izven nje se naši protesti slišijo in v zapisniku tudi ostanejo. Tu pa tam odjekne naš 'klic iz puščave tudi v svetu, kar gospodarje še najbolj zaboli.
Od štiridesetih svetovalcev je le -osem plačanih. Vsi drugi se žrtvujejo zastonj. Zadoščenje imam le v tem, da me moji sorojaki podpirajo s svojo zavednostjo, da neustrašeno -tudi oni prenašajo krivico, se ne odtujujejo in iznevarjajo svojemu rodu in se za mali denar ne. potujčijo.
Dragi sorojaki, -to -sem napisal -tudi zato, da bi upravitelji naših treh deželskih občin in tudi oni v uredništvu razumeli, kakšna naj bodo naša županstva, da bodo vsaj tukaj naši ljudje zadovoljni in ne imeli vzroka za -pritoževanje proti kakemu prenasitemu in oholemu uradniku, ki ga demokratični čas ni še popolnoma ozdravil nekdanje bolezni....
Občinski dom pritiče vsem Občinarjem, ne glede na sloj in politično prepričanje. Skrb za reveže mora imeti povsod prednost! Za pravice in potrebe občine mora biti župan neutrudljiv in tudi neustrašen 'borec pri oblasteh. Upravitelje in uradn-ištvo naj vodi vedno dobro srce, nikoli jeza in zaničevanje. Slabo ravnanje s strankami je nedopustno in občinski svet mora- take uradnike takoj odslo-viti!
Kdor tega kfjža ne zmore, naj se umakne tiho in dostojno. So že drugi, ki jim je skrb za dober napredek in -ugled občine dolžnostna s-tvar.
Vztrajati na -rabi slovenščine povsod v upravljanj-u in zlasti v javnih napisih.
Občinarji pa naj požrtvovalnost: svojih upraviteljev ne podcenjujejo in -njihovega bremena ne otežujejo! Saj je njihova odgovornost pred Bogom in pred narodom, pred zakonom in pred oblastjo res velika!
Kot občinski svetovalec v Gorici sem vsem za vsako potrebo vedno na razpolago. Kot pokrajinski svetovalec pa -tudi vsem upraviteljem naših slovenskih občin.
Gorica, 5. junija 1954.
RUDI BRATUŽ, obč. im pokra}, svet. SDZ
Zato se s tega mesta vsem: županu, podžupanu, članoma izvršne-
ga -odbora in svetovalcem lepo zahvaljujemo ta -požrtvovalnost, gotovi, da bodo sprejeto nalogo srečno dovršili.
V soboto popoldne, tik pred izvolitvijo na županovo mesto, je v Gorici g. Hermenegild Podveršič prisostvoval krstu *voje vnukinj* 'Podveršič Dorice, hčerkice sina Antona. Bodi ta veseli dogodek ne-tdolžno voščilo za srečno županovanje.
»Primorski dnevnik« od 7. t. m. po svoj« tolmači navedene spremembe v Steverjanu. Morda ga 'boli, ker je g. Podveršič prejel za izvolitev tudi en glas od opoelcije, to je od kakega frontaša. Tudi o pazka »Prim. dn.« glede poneverbe, ni ina mestu, ker je ni zagrešil nobeden od upraviteljev, kar je dopisnici »Prim. dn.« prav dobro znano!
Hultipm prireditev v Števerjinu
V nedeljo 6. t. m. je števerjensko 'Katoliško prosvetno društvo priredilo »praznik češenj« z bogatim sporedom pevskih točk in -s sodelovanjem goriškega SKPD, ki je nastopilo s Čehovim »Snubačem« Prireditev je uspela, le škoda, da je slabo vreme nekoliko nagajalo.
Zaključek šolskega leta
V ponedeljek 31. maja so z zahvalno mašo tudi slovenske srednje šole zaključile leto. Uspeh je letos boljši od lanskega in želimo, da bi bil vsako leto 'boljši. Vsem 'ki imajo te dni izpite, želimo vso srečo. Voščilo velja tudi za maturante na učiteljišču in liceju, ki bodo izpite začeli 21. t. m. Bog pomagaj, draga mladina, -in po srečnem koncu teh študijev vam daj še srečno nadaljevanje na univerzi ali pa .uspeha polno službo.
V s-redo 9. t. m. -so -pouk zaključile tudi osnovne šole. Tako se tudi mlajši naraščaj veiselo- odpočije!
Vsem učnim silam, gg. profesorjem in učiteljem, želimo vesele počitnice!
* * *
Učno leto so srednješolci zaključili z lepo kulturno prireditvijo, ki se je vršila 27. maja in 2. junija zvečer. Pevske točke, balet, šalo-igra »Privatistov izpit« in drama »Skopi vitez« ter spevoigra -z odrskim prizorom so dijaki in dijakinje dobro podali. Udeležba je bila 27 maja dobra, manj polna- in zadovoljiva v sredo 2. junija.
Dipehi na srednjih šolah
NA GIMNAZIJI - LICEJU:	IV.
razred: Izdelali so: Bednarich Jožef, Bonin-i Lilijana, Brumat Iren«, Budihna Anamarija, Brauč Benito. Lovrečič Danilo. Ena dijakinja je padla; šest jih je dobilo popravne izpite. V. razred: Vsi so pripuščeni k mali maturi. I. razred liceja: Izdelali so: Beltram Lilijana, Bratina Le Cigoj Marija, Cvitkovič Draga# Leban Aleš, Pavlin Kazimira, Petrič Nada, Stigari Boris. II. razred liceja: Izdelali so: Ceščut Ivan, Del Bene Jožef, Devetak Emil, Grauner Marija, Sgubin Gvid/'. III. razred liceja: Vsi so pripuščeni k maturi.
NA UČITELJIŠČU: J. razred: Izdelali so: Cernic Emilija, Grudina Ivanka, Lavrenčič Marija, Lavrenčič Milena, Lavrenčič A-da, Marus-si Bruna, Pacorini Marjeta, Soban Štefanija. Ena dijakinja je padla; devet jih ima popravne izpite. II. razred: .Izdelali so: Ciuch Tatjana.
SOCIALNA VPRAŠANJA
DOBORDOB
Tudi nas je obiskala kmetijska avtokolona s svojim poučnim prikazovanjem škodljivcev in njihovim pokončevanjem.
S posebnim zanimanjem so naši kmetovalci sledili predvaijalnjem filmov in praktičnemu prikazovanju modernih metod obdelovanja zemlje.
Možu očetu družine povišati plačo
Vprašanje krize brezposelnosti ■se v Italiji z dneva v dan zaostruje »U nuovo Corriere de-lla Sera« je v nedeljo 6. t. m. prinesel obširen članek, -ki obravnava zadevo izvendružinske zaposlitve ženA-mater v zvezi prav s krizo brezposelnosti.
Člankar prikaz-uje položaj resno in stvarno ter ugotavlja, da je v državi zaposlenih 4,800.000 žensk, od katerih je dober del omoženih in imajo otroke. Prisiljene so torej zapustiti družino in se zaposli-, ti izven nje, da družino lahko preživljajo.
Vsega skupaj bi bilo kakih 852 tisoč takih ženA-mater-delavk v industriji in trgovini ali tudi v dr žavni službi. Od teh bi jih mordi 350 tisoč .bilo voljnih posvetiti se izključno le svoji družini.
Z.a dosego tega cilja predlaga člankar povišanje družinskih do klad možem teh delavk-mater, de bodo one lahko zapustile delo izven družine -in se le tej posvetile. To bi po njegovem mnenju -lahko dosegli, ker bi virov za povišanje doklad ne manjkalo.
Ublažitev brezposelnosti
Namesto teh delavk - mater bi zaposlili potrebne moške, očete družine, in že ,s samim skladom za te sedanje brezposelne bi utegnili finansirati gori omenjene doklade.
S pametnim razde-ljevanem raznih socialnih prispevkov, ki ®o na primer leta 1952 znašali skoro 234 milijard lir, bi stvar uredili tako, da ne -bi bilo treiba drugih davčnih pritiskov.
Pravilo naj bi veljalo tudi za državne uradnice, učiteljice itd., katerim bi lahko nudili kake druge ugodnosti, da bi se posvetile delu v družin!
DROGERIJA ANTON	PODGORNIK		
GORICA - Trg. De Amicis, 12 na		Kornu -	Tel. 3009
Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNIC* -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLI-ONO -- DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
V*
Cormons * prov. Gorizia
Pri tem pa ne bi prišle v -poštev žene kmetov - poljedelcev, kjer se že zaradi svoje narave delo moških in žensk mora dopolnjevati.
Predlog, ki ga je člankar G.uido M. Baldi iznesel -j, »II nuovo Corriere della Sera«, smo- v »Demokraciji« tudi mi ob nekaterih prilikah -poudarjali, čeravno ne tako izčrpno in v taki obliki. Strinjamo se z njim popolnoma! Vendar dodajamo, da je še vedno zaposlenih mnogo takih žensk, poročenih ;n neporočenih, ki nimajo potrebe po zaslužku. Tem bi z lahkoto in brez krivice službo odrekli, ker so drugi -bolj potrebni od njih.
.Socialni red za socialno pravičnost in enakopravnost!
Leinardi Marija, Paoletti Ne-la, Pe-trussa iV-ilma. Pet jih je .dobilo popravne izpite. III. razred: Izdelali so: Bednarich Ljuba, Jarc Aleksander, Logar Alojzija. Sedem jih -e dobilo popravne izpite. IV. razred-Vsi so pripuščeni k maturi.
NA NIŽJI SREDNJI SOLI:	i.
razred:	Izdelali	so: Appe Valter,
Bratina Božidar, Brescia Marjan. Černe,tig Remo, Devetak Venceslav, Maurensig Pavel, Metlika Marjan, Persoglia Fabij, Schwarz Salvator. Sernoli Marjan, Vidimar Jožef, Ce-scut-ti Marija (odličnjakinja), Di Dio Silva, Elsbache-r 'Marija, Ličen Suzana, Oitainger Albina, -Paoletti Anamarija, Paulin Nadja, Sinicco Gracijana. Štirje dijaki so, padli. 18 jih ima popravne izpite. II. razred:	Bednarich Marjan, Cernic
Marjan, Cociancig Rihard, .Del Medico Bruno, Ge-rgolet Maksimilijan. Kerševan Silvan, Kle-indienst Ksn-verij, Paulin Marko, Rolich Peter, Tomšič Jordan, Tomšič Zdravko, Brisco Gverina, Cristiani Ivanka, Guilin Miroslava, Jachin Marija, Kacin Marjeta (odličnjakinja), Komac Lučka, Komjanc Miroslava, Pisk Bogoljuba, Prinčič Dragica, Sereni Vijolica, Visintin Franka (odličnjakinja). 19 dijakov ima popravne izpite. III. razred: Vsi so pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu.
NA STROKOVNI SOLI: I. razred: Izdelali so: Budal Bruno, Flo-ren-in -Ivan, Ferletič Silvan, Gras-sini Ivan, Kerpan Lucijan, Juren Lucijan, Makorig Pavel, Malič Bruno, Novel Silvan, Pavlin Rado, Pelicon Martin, Skarabot Marin, Uršič (Pavel, Te-rpin Julija, Radetti Lucijan, Zaibar Evgen, Ambrosi Manija, Battisti Karla, Braind Marija, Cotič Angela, Cernetig Silva, Cernic Olga, Ersetig -Ada, Figelj Pavlina, Lorenzi Adele, Marussi Danila, Mauri Silvana', Nardin Natalija, Perco Karla, Persoglia Marija, Pintar Albina, Pintar Irena, Fisk Marija, Sa-ule Adrijana, Sinicco Lucijana, Tomšič Magda, Vi-sintin Marija. 16 jih ima popravne izpite, U. razred: Cinge-rli Ferucij, Ciucia-t Pavel, Crali Jurij, Devetak Ivan, Florenin Adrijan, Flore nin Albin, Gergolet Marij, Lutman Jožef, Marcocig Stanislav, Mesch-nig Adolf, Pirih Eligij, Sfiligoj Alfred, Sitar Vojko, Sosol Valter, Špacapan Bruno, Velušček Ferdinand, Camavli Anamarija, Dro-sghig L-uc-ila, Crape-z Ivana, Oit zinger Magda, Valentinčič Romana, Visintin Ivana. 16 jih 'ima popravne izpite. III. razred: Vsi so pripuščeni k zaključnemu izpitu.
M I Z B F j j	B	Deske stnreko-
Hmctovalci	j	ve, macesnove
uedjetnihi	®	in trdih lesov,
trame in parket« nudi najugodneje
TEL. 90441 T
CALEA
R S	T
VI.I. Sonnlno, 2 4
jambretla ]25Id
EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO
ALDO MEROLLI & C. MOTOFORNITURE
GORICA • ULICA GARIBALDI 5 - TEL. 2723
CENA PO CENIKU LIR 150.000
PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV
Upošteuanja preden opomin
Kmalu potem, ko so otroci Izraela zapustili Egipt, na poti proti gori Sinaj, so 'naleteli na neprijazno pleme Amalekitov. Mojzes je Jo-zui zapovedal, naj jih z orožjem prežene. Sam pa se je z Aronom in Hurom povzpel na vrh gore. kjer je dvignil palico Gospodov-i. Toliko časa, kolikor je roko držal kvišku, je zmagoval Izrael; ko pa je utrujeno roko poveznil, je zmagoval Amalek. Njegova spremljevalca sta mu zato podpirala .roki da sta .vztrajali, 'dokler ni sonce zašlo in je bil Amalek ukročen z ostrino meča.
Po tem vzgledu postopa tudi gospod Molotov. Dokler drži v Ženevi svojo roko pokonci, da s tem podkrepi svoje govorniške sipref-nosti, nudi komunistom v Indokini čas, da svojo zmago pri Dien Bien Phuju čim izdatnejše izkorisitjo.
V	trenutku, ko njegova roka omahne, mu priskočijo na pomoč njegovi rumeni spremljevalci. Ko pa zahodni Amalek,iti Molotovljevo taktiko pogodijo, jih potolaži s prigrizkom, kot je n. pr. itisti o premirju v Indokini, ali z volitvami pod »nevtralnim« nadzorstvom. Ti »nevtralci« so seveda redno —- sovjetski sateliti.
Edini, ki so se tega igračkanja v Ženevi hitro naveličali, so bili Američani. Eisenhower in njegov zunanji minister Dulles sta 'hitro razumela, kam pes taco moli in .tudi našla primerno sredstvo proti temu načrtnemu izigravanju. Preudarila sta, da je treba komunistom dokazati, da general čas ne vodi bitke samo za njihove koristi. V vojaški govorici bi ae to reklo: Ce že ne moremo vojne sreče i enim zamahom prekucniti, dokažimo vsaj sovražniku, da s svojim zmagoslavnim napredovanjem ir postavlja v resno nevarnost predvsem samega sebe.
Te vzpodbude so Dulleeu narekovale zamisel za osnutek obrambe jugovzhodne Azije. Kakor pa je bil Američanom Churchillov odpor proti prenagljenemu vojaškemu nastopu v Indokini dopadljiv, tako jim je bil njegov pridržek, da je treba najprej počakati na izid Ženevske konference, preden bi prišlo do razgovorov o obrambi jugovzhodne Azije, nesprejemljiv.
Churchillov pridržek je Molotovu prišel kot naročen. Ni mu bilo tieba drugega kot pridno telovaditi z desnico po zraku, medtem pa bodo njegovi Benjaminčki v Indokini korakali proti Hanoju. Ko je Churchill kljub povečanemu pritisku Francije in Amerike vztrajal na svojem pridržku, je Eisen-hower storil nekaj, česar od dobrodušnega predsednika nihče ni mogel pričakovati. Spomnil se je vojaške mature in — udaril po mizi. (Časnikarjem je kratko in maln izjavil, da varnostna pogodba brez
Mi smo pa zmorja doma
Ko je pred kratkim obiskal glavni stan INATO šef ameriškega glavnega stana, admiral Radford, se 'e Apri kosilu seveda razvnela tudi debata o vojaških zadevah. Vrhovni poveljnik NATO, general Gruen-ther, ije velik občudovalec žuželk in zato irad prehaja na razgovore o tej zvrsti živalskega sveta. Tudi to priložnost je vrhovni poveljnik porabil za svoja tolmačenja o mravljah in termitih. Z navdušenimi besedami je govoril o socia' nem ustroju in visoko razviti državni in vojaški organizaciji teh žuželk.
»Lahko mi verujete ali pa tudi ne«, je 'razlagal general, »te živa-lice mora človek naravnost občudovati, kajti dorasle so nam v vsakem oziru. Imajo svoje zakone ko*, mi, imajo policijo in armado.«
'»Vse to še ničesar ne pomeni, dragi general«, ga je prekinil admiral, »vse dokler vaše mravlje in termiti nimajo vojne mornarice....«
Velilke Britanije ne bo povsem zadovoljiva, vendar jo je mogoče u-resničiti tudi brez njenega sodelovanja.
Učinek te izjave je bil bliskovit.
V	Londonu so pohiteli z zatrjevanjem, da bi se vojaški razgovor; lahko takoj pričeli, kar bi nadaljnje poslabšanje zavezniškega položaja v Indokini učinkovito zavrlo. Ta britanski diplomatski umik je •bil za Ameriko sprejemljiv, kajti vcjaški razgovori so v tem trenutku nujnejši od sestavljanja pogodbe.
Ta doživljaj je za Eisenhowerje :n' Dullesa zelo poučen. Francozi in Italijani .se z vsemi mogočimi izgovori otepajo ratificiranja pogodbe o Evropski obrambni skupnosti
£>ulles
in 'poskušajo na prikrit način izbiti čim več sebičnih političnih koristi iz tega posla. Učinkovita « hramba proti boljševiški napadalnosti je v tem času odločilnega pomena za ohranitev in okrepitev svetovnega miru. Eisenhower je brez oklevanja jasno in preprosto povedal, da bo v skrajni sili Amerika nastopila v obrambo svetovnega miru tudi brez Velike Britanije.
Ta precedenčni slučaj ameriške odločnosti je izredno pomemben tudi za Francijo v odnosu do Posarja in Nemčije sploh in za Italijo v odnosu do Tržaškega vprašanja in Balkanskega sporazuma. Niti Francija, niti Italija bi tega ne smeli prezreti.
Cl'pN-L^, ;
J>
*>c>AUir
mm
■Krn*-
ŽENEVA — PLES NiA OGNJENIKU
Leteči avto
Inženirji štirih največjih ameri7 ških avtomobilskih tovarn se že nekaj časa ukvarjajo z načrti, ki naj bi 'Uresničili največje presenečenje današnjemu motoriziranemu človeštvu v Gospodovem letu 1956 leteči avto. Vsa pripravljalna dela držijo seveda v naj več ji tajnosti.
Glavna vodilna misel inženirjev je premagati z novo iznajdbo prometne ovire, ki so zgoščenemu avtomobilskemu prometu postale v resno nadlego. Z letečim avtom bo vozač čez dve leti mesta, naselja, nevarna križišča, reke in, potoke, gozdove itd. enostavno preletel in nato vožnjo nadaljeval po avtomobilski cesti. V 'bodoče mu tudi ne bo tre.ba riniti v večjih mestih skozi številne rdeče signale pred-no doseže odprto področje, pač pa bi. startal naravnost s svoje garaže na istrehi hiše, kjer stanuje.
Nekaj težkoč bo vsekakor povzročila ureditev prometnih določil v zraku, saj bo ozračje nad velemesti nabito z avtomobilskimi roji. Karamboli pa so v zraku neprimerno nevarnejši od trčenj na tleh. Tako nam bodo v bodoče mleko postavljali na okna večnadstropnih palač, namesto pred vhodna vrata....
Kdo bi si mislil..?
Mr. Quick ae ukvarja v Združenih državah z edinstveno kupčijo. Peč* se s pridelovanjem in prodajo — pikapolončic. Njegovi ode-malci so fairmerji od Venecuele p* vse do severnih pokrajin Kanade. Tem deželam je v zadnjem letu piodal nič manj kot 685 milijonov pikapolončic.
Pikapolončice žrejo namreč škodljivce, mehkužne žuželke, ki srkajo življenjske sokove rastlin, kot so listne uši, zemeljske ibolhe, pa tudi manjše ličinke. Pri tem pa se rastlin samih alti ne dotaknejo.
V Barkovljah ~ na flradeli
Po neznansko dolgem odmoru, ko smo postali na površini in posebno še v kosteh že pošteno plesnivi, je sonce spet tu. Sije krepko, kar s podvojeno silo, kot bi hotelo nadomestiti dolgo zamudo. Pritiska na mrliško kožo, in nepoča-kani krščeni martinčki in posebna še krščene martinčke bi hotele že v nekaj minutah skleniti svaštvo s cigansko goloto. Tvegaš mehurje, srbečico in, najrajši bi se iz belouške z enim samim pote.gljajem prelevil v kraško črnico. Tista rja-v;na je še vedno v modi in prav tako živo zaželena kot kapucines in njegova barva v baru »Pri Marički«.
Pesek ti rine v neurejene kodre. Blagor tistim, ki nosijo na temenu polno luno; koliko težav in mila s’ prihranijo. Drobci ti silijo v nosnici in ne moreš in ne moreš se izinebiti občutka, da ti nev.idni hu-■domušnež vrta s travnato bilko po nosni votlini. V ušesa so se preselili nabrežinski kamnolomi; med prste in pod kolena se je vtihotapil asfalt; po morju plavajo cekini nafte. Menda je vsa žaveljska industrija danes na kopanju....
Samo 'nobenega premikanja, k-> po je tako nebeško prijetno biti sam. Edino palec na nogi brez ■tvoje volje koplje jamo v pesek.
Sonce greje s tako naslado, da bi še trebuh najrajše zavriskal. Kdo bi izameril radovedni mravlji, če je napravila kratek sprehod po 'tvojih irebercih, saj tudi tebi teknejo — seveda dobro presušena in svinjskega izvora — tako le okrog božiča. Noge in roke bi se tako rade stegnile v ladijske vrvi, in z ni kotinom prekajena pljuča se oblizujejo nad sveže osoljenim ozrač-
jem.
Pravzaprav je precej neumno, da ležiš tu ikot zrezek pljučne pečenke na nebesni infrardeči gradeli....
Morda pa je še bolj neumno, da se moraš z dneva v dam zapirati med štiri stene in delati za žive in včasih tudi za mrtve, če zopet kje 'zagrmi. Kakšna je razlika med čloiviekom in mravljo?
Dremajoče misli vzbujajo žejo in sonce draži pohlep po ledeni pijači. 'Ampak za utešitev je treba vstati, to pa je težje od jutranjega vstajanja, ko piska burja okrog voglov. 'Nihče ne prinaša tu v košarici niti limonade, niti Coca - Cole Samo kopalni čuvaj se prikaže od časa do časa, če je opazil, da imaš cigareto v ustih....
»Bodite previdni s sončenjem...!« te opozarja franko in gratis morski dobrotvor. Res, sama, previdnost nas je na tem svetu. Vozi, previdno! Prečkaj cesto s previdnostjo! Bodi v trgovini previden da te ne opeharijo! Govori previd no po slovensko, če je v bližini gospod sosednega jezika, da ga ne razžališ! Hodi, če že moraš, previdno čez mejo! Šepeči previdna ■na cesti, v gostilni in tudi v hiši, če si na obisku v diktatorski državi! iZauživaj češnje in škombre previdno! Bodi previden pri kopanju in sončenju! Ljudje imajo seveda prav, in to je ravno tisto!
Ampak danes, danes naj zlomek pobere še 'previdnost, ko pa je tako neznansko prijetno na toplo-vlažnem prisončju! In, če se ti pojutrišnjem — tako 'Se oglaša nedre-majoča vest — nosna konica olupi kot mlad krompir; če si boš drevi posipal- po ramenih pol kg bele moke in si po prsih namazal masla
za štiri zajtrke, ko da si živ sendvič, potem ne grdnjaj in tudi ne cvili...!
•	* •
O sole mio — ti peklenšček hudobni — moral bi biti previdnejši! Kak* prav je imel kopalni čuvaj --.da bi ga odneslo sto tisoč morskih rakov — zakaj me ni nagnal!? Zunaj ekvator, znotraj Eskimo! Da se človek le tako strašno ‘boji ene same srajce, ki je vendar Iz najboljšega >popelina-, vsaj tako se je ■zaklinjal trgovec na korzu.... Da ■bi te tri sto kosmatih medvedov! In tisto mažo, ki si jo gledal v lekarniški izložbi, in ti — kot je pisalo — v eni minuti* odpravi vse opekline; zakaj si se samo zanič Ijivo namrdnil ob pogledu, namesto da bi stopil do smrdljivega •strupoča in mu odrinil tistih nekaj sto lir?
Koža je nabrekla in, kar je še hujše, .postala je naenkrat pretesna Na hrbtu bi moral nositi na pis: »Dotikanje strogo prepovedano!«, in to seveda dvojezično, zaradi državljanskih dolžnosti, ki so zaenkrat veljavne .samo za slovensko rajo na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Ko sem pred kratkim v gostilni zavistno občudoval prijatelja Bonifacija, ki se je ne brez uspeha dobrikal gospodični Spelci in sem v uho ujel; »... ja, ja, ti moje sonce zlato, kako si strašansko lepo in toplo...«, bi si niiko1-' ne bil mislil, da je to sonce tako salamensko -ognjevito....
Tri dni sedaj gotovo ne pojdem v Barkovlje. Jv sreči, da letos vsak drugi dan dežuje. Tako me pri vsem stokanju in vražji srbečici vsaj nevoščljivost ne razganja.
v
Čebele nas zdravijo,..
Največji čebelar na svetu, ali vsaj v Evropi, je neka tovarna kemično - farmacevtičnih proizvodov na Bavarskem. Tovarna goji preko tisoč družin s skoro 70 milijoni če-bel.
Ze več stoletij Ji potrjena izkušnja, da se čebelarji, ki se izpostavljajo čebelnemu piku, kaj lahko iznebijo raznih revmatičnih o-bolanj in tudi poapnenja krvnih žil. Ce pa so se teh nadlog nalezli preden so pričeli čebelariti, jih kaj kmalu zopet tudi odpravijo. Krivde- za zatiranje revmatizmov in. skleroze pripisujejo zdravniki in učemjaški pobijalci bolezni čebelnemu strupu, ki mu pravimo tudi mravljinčna kislina. Cebe-la. uporablja ta strup predvsem zato, da ,se med ne pokvari in tudi zato, da se brani pred sovražniki.
Mravljinžno kislino že dolgo časa izdelujejo umetno, vendar so '.z kušnije dokazale, da ima naravna, to je čebelna mravljinčna kislina, neprimerno večjo zdravilno moč, kakor pa umetna.
Kemično - farmacevtična industrija se je zato lotila zbiranja in čiščenja naravne čebelne mrav-ljinčne kisline in prodaja te svoje pridelke v obliki injekcijskih ampul ali i>a mazila.
Industrijski čebelarji prisilijo čebele, da svoj strup brizgajo v posebno pripravljene obloge. S posebnimi 'raztopilnimi sredstvi nato strup izločijo. Zdravilski strokovnjaki prečistijo in posušijo preparat in ga z ^ustreznim doziranjem dobavljajo lekarnam. Cebelni pik ni brez .bolečin in tudi injekcija Je približno take vrste, vendar ne povzroča nobenih kvarnih in bolečih dodatkov. Tako injekcijo je neprimerno laže prenašati kakor pa dolgoletne muke rasnih revmatizmov in išijasov iter drugih obolenj mišičevja in sklepov.
Tako je ta koristna žuželka darovala človeku še eno dobrino, k: je za bolnika dragocenejša od medu.
Štorklje ii ]lm PBfiili žiiljtiji
Prebivalci grške pokrajine Te-salije .bodo štorklje ohranili v naj-lepšem spominu še skozi mnoga po-kolenja. Ko je v letošnjem aprilu potres presenetil kraje Sofaden, Farsado, Kardico .in Trikalo, so prehivalci zapustili svoje domove še predno jih je zajel potresni val. Na bližajočo se nevarnost so jih opoeorile štorklje, _ ki v teh.'kf a j ih, rade gnezdijo na slemenih streh in se sploh držijo' hiš. Nenadoma so se namreč štorklje dvignile in z nenavadnim kričanjem obletavale vasice ter končno odločno odletele v .smeri neobljudenih področij. Stari ljudje so ta pojav tolmačili kot o-pozorilo ina pretečo nevarnost in ljudje — stari in mladi — so z vso naglico zapustili svoje domove ter si tako rešili golo življenje.
Kdo se pri tem ne bi &pomn:l kapitalskih gosi, ki so rešile rimsko mesto pred opustošenjem.
Podoben doživljaj se je dogodil 1. 1944 v mestu Freiburgu v Nemčiji. Bližali so se britanski bombniki in race v živalskem vrtu so sredi tihe noči pričele tako strahovito razsajati, da so prebivalci skočili iz postelj in srečno dosegli zaklonišče, predno jih je zajela toča ■bomb.
'Raziskovalci živalskih instinktov so mnenja, da je narava mnoga živalska bitja opremila s posebnimi čutili, ki zaznamujejo pretečo nevarnost in jih človeški organizem ne pozna.
»Creconia«, ki je iznašla poseben postopk za konserviranje cvetja, je svojo delavnost sedaj razširila na Belgijo, Francijo in Zahodno 'Nemčijo. Injekcije so danes bistveni del vsega našega življenja. Jemljemo jih že za vse mogoče bolezenske pojave, ki bi se lahko pojavili ali s katerimi nas je narava ali pa naša malomarnost že postregla. Tako prejemajo tudi cvetice injekcije, ki jim podaljšajo življenje za kar lepo dobo časa. Cvetje .bo približno trikrat tako drago od, tistega cvetja, ki ni bilo deležno injekcijske igle. — Vsekakor obetajoča zamisel. Ce velja novi življenjski eliksir za cvetje, bodo morda iznašli tudi takega za ljudi. Saj včasih res ne bi bilo napačno, če bi si človek lahko podaljšal živ-, ljenje za pol ducata desetletij. Kakšna pridobitev n. pr. za znanstvenike, zdravnike in ljudi, ki so toliko dobrega storili na tem svetu( Za druge pa bi ,to pomenilo zgolj podaljšanje prekletstva....
Šest mesecev staro sveže cvetje
V	zahodno nemških cvetličarnah bodo — .tako poročajo nemški listi — že v naslednjih tednih prodajali cvetje vseh vrst, ki ostane sveže tri do šest mesecev. Pred dobrim letom osnovana nizozemska družbi
OD TU IN TAM
Razni spominski predmeti nacističnih velikašev težko najdejo kupca.. Tako bi neki Irec rad kupil jahto nekdanjega nemškega admirala Doenitza, in ponuja zanjo 6 tisoč mark (900.000 lir), medtem ko je jahta stala leta 1939 600.000 nemških mark takratr.e vrednosti. Tudi Goeringov luksuzni avtomobil ni dosegel posebne cene. Neki Anglež ga je kupil za 20.000 mark (ca. J milijone lir). Hitlerjevi akvareli, s katerimi je ta zanesenjak izživljal svoja umetniška stremljenjih p« sploh še niso našli kupca. Kartele* Adenauer je celo odklonil, da Oi jih sprejel v dar.
• • •
Francozi so odprli v Nev) Yorkm poseben urad, ki naj bi skrbel M pridobivanje naročil za popravilo ameriških ladij v francoskih ladjedelnicah. Prvi cilj novega urad« je izpodriniti Italijo, ki je doslej imela nekakšen monopol no periodične revizije in popravila približno 300 enot obsegajočo flotiljoi a-meriških petrolejskih ladij, ki vozijo nafto iz Bližnjega vzhoda-sko-zi Sredozemsko morje. Italijanske ladjedelnice lahko torej pričakujejo izredno ostro konkurenco, ■ kajli Francozi bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi ta ameriška naročila pridobili za ladjedelnice v Marseillu, Alžim in La Ciotati
•	• •
Pet amsterdamskih beračev so
obsodili na 18 mesecev zapora. Policija je dognala, da je imel vsak izmed njih po 30.000 goldinarjev letnih dohodkov, vilo s služinčadjo in avto. Sodišče jim je tudi prepovedalo do smrti izvrševanje poklica.
* * *
Da bi nekoliko pripomogla k lajšanju stanovanjske stiske, je sovjetska vlada začela objavljati poseben »Bilten za zamenjavo stanovanj«. Ze iz prvih številk pa je vi-dti:
1} da pride v stanovanjih na posameznega stanovalca povprečno po 5 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Največja želja vseh je-da bi dosegli kakšen kvadratni meter več;
2) večina oglasov omenja samq en stanovanjski prostor; najpopolnejša vsebina oglasa je n. pr. takšna: »Ponujam 8 kvadratnih metrov v zamenjavo za 10 kvadratnih metrov.« Da ne gre pri tem za samostojen stanovanjski prostor je razumljivo, ker je v drugih oglasih to posebej omenjeno;
3) samo 2 odstotka oglasov vsebuje zahtevo ali ponudbo največ trisobnih stanovanj. Plin je v splošnem napeljan v vsa stanovanj.i samo v Moskvi, Leningradu in Kijevu, v drugih, tudi velikih mestih kakor so n. pr. Gorki in Dnjepro-petrovsk, pa imajo plinsko napeljavo samo v nekaterih stavbah.
POP ČEHTO
Jezik modrosti
Z vojaškim avtobusom smo ss vozili skozi neskončno, rumenkasto vr^čo puščavo. V razcapanem naselju s pol ducata i z blata in o-stankov vojaške pločevine zmaše-nih kolib smo «' za trenutek ustavili. Krdelce mršavih in umazanih psov nas je oblajalo. Približal se nam je častitljivi Beduin.
»Es salem aleikum«, nas je nagovoril im poprosil, če lahko prisede. Z veseljem smo mu dovolili. Vse-del ise je meni nasproti. Šofer se je z dlanjo dotaknil čela, ust in prsi in z vdanostjo zamrmral: »U a-lcikum es — salam varahmet allah vabarakatu!« Po naše bi se reklo; Mir 'božje usmiljenje in blagoslov naj te spremljajo! To srečanje je izzvenelo izredno praznično.
Debelo uro za Aleksandrijo proti Marsa Matruhu je avtobus nenadoma zašel v cestni jarek, ki ga je izkopala nemška granata in Beduin se je ves zvalil name. Ko se je zopet postavil na noge in se u-miril na svojem sedežu, sva si po-
stala prijatelja. Dejal mi je, da se imenuje Mahmud ben Abba, stanoval pa je v Aleksandriji. IzgledaH mi je, da je imovit in ugleden mož med svojimi sovrstniki.
»Bombaž?« sem radovedno vprašal. S smehljajem me je zavrnil. »Za !bo stvar sem bil prekasen«, je z lokavim pomežikanjem pričel. »Poleg tega sem bil pred vojno že
prav tako siromašen kot so ostal’ moji rojaki. Vendar je allah blagoslovil mojo pot....«
S prislovično zgovornostjo pravega Egipčana mi je pričel razkrivati svoje življenje. Pripovedo-
val mi je o> svojih neskončnih romanjih po puščavi, o strahotnem pomanjkanju, o svegem siromaštvu. .Edini njegov imetek je. bila stara kamela in še ta mu je nekega dne poginila. »Tako .sem odšel v Aleksandrijo, in ker nisem nikogar poznal in od nikogar tudi nisem mogel pričakovati pomoči, sem sklenil, da obiščem guvernerja. Mordi bi me potreboval. Ure in ure sem presedčl v temačni, razkošni dvorani in čakal. Končno se je prikazal mož v bleščeči uniformi in m\ dejal: ,Danes te guverner ne more sprejeti, jutri pa .bo to gotovo storil...’.
Odšel sem vesel in zadovoljen kot še nikdar v svojem življenju.
V	svoji sreči sem se nasmehnil vsakemu človeku; .ki sem ga srečal. Ko mi je prišel nasproit zavaljen Grk, sem mu pomežiknil. U-stavil se je in me vprašal, če ga poznam.
Menda me je — o, gospod! — sam (peklenšček obsedel in odgovoril sem mu: ,Poznam te...’ in v svoji objestnosti sem mu dejal še mar-sik. j. Nenadoma se mu je podaljšal obraz in dal mi je dva funta.
Nato sem srečal kadija, ta mi je daroval petdeset pijastrov, neka dama deset pijastrov. Mnogi drugi so mi sklonili po dva, tri ali štiri pijasitre. Zvečer sem imel polno mošnjo denarja....
Seveda nisem šel naslednjega dne 'h .guvernerju, pač pa sem postopal po ulicah in mežikal ljudem, ki sem jih srečaval. Svoj izrek sem ponavljal včasih šepetaje, včasih glasno in — služil denar. To s° je .ponavljalo skozi mesece. In allah je blagoslovil meje delo. Kasneje sem obiskal tudi Kairo, I-zmajlijo in Suez. V teh letih sem postal bogat mož.«
Avtobuis je končno pridrsal do Marsa Matruha. N- trgu smo se ustavili in z vseh strani so pridrveli Arabci, kf so se po odhod j Nemcev vrnili v svoje razdejane domove. Stari Beduin se je dvignil in mi s smehljajem na ustih stisnil desnico.
»ISamo trenutek«, sem hlastavo dejal, »samo trenutek.... Kakšen je bil ta izrek, ki si ga zastavljal ljudem?«
»Oh — ni vredno .besede!« je zamrmral Beduin dobrodušno In' iz-
stopil, medtem ko je šofer postajal zraven mjega in se mu neprestano priklanjal. »Vsakomer sem dejal: Poznam te.... In jutri jx>jdem h guvernerju....«
»Kaj? In za to so ti dajali ds-nar?«
»Res je, tako so storili, o gospod! In tako bodo delali tudi v bodoče. Kajti vedi; v vsej Aleksandriji, Kairu ali Suezu ni niti enega samega človeka, ki bi imel čisto vest, in če jim rečem, da bom šel h guvernerju potem mislijo....« S kraljevsko kretnjo je dvignil desnico in odšel počasi skozi množi-o Arabcev, ki se mu je globoko priklanjala.
Iz Argentine:
Slovenska kulturna akcija
Pod gornjim naslovom so ustanovili argentinski Slovenci družbi za pospeševanje in posredovanje kulturnih stvaritev, zlasti slovenskih. Tej akciji načeluje g. Ruda Jurčec. Njeno delo se razvija po odsekih, ki jih ima za sedaj pet: filozofskega, leposlovnega, glasbenega, likovnega in gledališkega.
Odseke sestavljajo ustvarjalni člani širom po svetu, kjer prebivajo zamejski Slovenci.
Težišče družbinega delovanja b> piav v izdajanju publikacij. Revija »Meddobje«, ki sta ji izbrana za urednika Zorko Simčič in Ruda Jurčec, bo prinašala v prvi vrsti, leposlovno prozo & pesništvo, jaa-dalje umetnostni esej, številne reprodukcije umetniških del, v prvi vrsti izseljenskih umetnikov, in kritiko. Dosedanja znanstvena revija »Vrednote«, ki je začasno prenehala, bo spet oživela, in sicer bo izhajala enkrat na leto kot knjiga. Pečala se bo s filozofijo, umetnost-no, glasbeno in literarno vedo, pa tudi z drugimi nepolitičnimi problemi izseljenstva, ki terjajo znanstveno obravnavanje. »Vrednote« bo urejeval Ruda Jurčec. Pesnik, pisatelj in kritik dr. Tine Debeljak pa je prevzel uredništvo druž-bine knjižne zbirke. V prvem, to je letošnjem letu bo izdala SKA dve leposlovni knjigi.
SKA je pridobila literarno zapuščino pok. pisatelja Antona Novačana, ki jo bo objavila v svojih revijah.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Pojačena italijanska propaganda za Ir st
Ati /e o Trstu 18.000, 39.145, 46.000, 56.000 ati celo 70.000 Sioocnceo?
Italijanski iredentistični krogi so že nekajkrat očitali italijanski vladi, da ne ukrene ničesar, s čemer bi poskrbela za uspešno propagiranje italijanskih pogledov na Tržaško vprašanje v tujini. Sedaj pa je videti, da je ta vrzel izpolnjena, kajti nedeljski »Giornale 'di Trieste« je prinesel obširen pohvalni članek, v katerem podčrtava, koliko se je zadnje čase na tem področju že storilo.
V ostalem je pa vsakdo 'to lahko tudi že sam opazil. Tako se je pred kakšnimi štirinajstimi dnevi pojavila v vseh prodajalnicah časopisov v mestu .revija velikega formata z rdeče tiskanim naslovom »Trieste«. 2e po svoji lični zunanjosti je očitno kazala, da gre za z javnimi sredstvi podpirano glasilo, kar jo »Giornale di Trieste« tudi pri-Enal. Obenem pa je to tudi skupno, torej nadstrankarsko glasilo italijanske iredente. V njem pišejo tajnik tržaške Krščanske demokracije, Redento Romano, dva vodilna •tržaška socialista (Saragatovega krila), Giorgio Cgsare ,in prof, Carlo Schiffrer, nekdanji poveljnik odporniških oddelkov italijanskega osvobodilnega gibanja v Trstu, Er-cole Miiani, pisatelji Giani Stupa-rich, Giulio Cervani in Brun-i Maier. Ponatisnjen je tudi odstavek iz Gambinijeve knjige »Pomlad v Trstu«, 'v kateri opisuje pisatelj razpoloženje in življenje tržaških Italijanov v dneh, ko so jugoslovanske enote vkorakale v naše mesto. Ni treba, da bi tu posebej poudarjali, da so vsi članki pi-ssani v izrazito italijanskem duhu. Iz vseh veje želja dokazati potrebo, da vse Svobodno tržaško ozemlje preide čimprej pod Italijo. Zato ni imoči reči, da bi bila tuja javnost s tem novim glasilom CLN-a šivamo in resnici primerno obveščena.
Izdaje in brošure
v tujih jezikih
Toda še .zanimivejše kakor to, d,i je ta revija izšla v italijanskem jeziku in da jo prodajajo v Trstu je dejstvo, da so predvidene tudi istočasne izdaje v angleškem in francoskem jeziku. Tisoče in tisoče izvodov bodo nato brezplačno razpošiljali raznim vladnim kredom na vseh celinah, časnikarjem, javnim delavcem, vseučiliščem, kulturnim krožkom itd. Na podoben način delijo v tujini tudi podobne prevode posebnih izdaj italijanske poluradne revije »Esteri«, ki je e-no svojih številk -posvetila izključno Tržaškemu vprašanju, podobno kakor je to napravila tudi revija »Documenti di vita italiana«, ki j-j izdaja poseben urad pri predsedni-štvn italijanskega ministr. s-ve-ta.
Poleg teh periodičnih publikacij so v zadnjem času posvetili Trstu tudi veliko brošur, ki so jih na podoben način v velikem številu razposlali v tujino. Te izhajajo v francoskem, angleškem, nemškem, španskem in seveda italijanskem
jeziku. Dosedaj so bile objavljene: »Resnica o Tržaškem vprašanju« (»The Truth about Trieste«), ki je bila izdana v odgovor na neki lanski Kardeljev govor, »II problema di Trieste, reaita storica, politica. economica«, katero je -izdal CLiN. »Politični in etnični aspekti Tržaškega vprašanja«, »Cona B pod jugoslovansko upravo« in »Jugoslovanska nasilja v coni B po 8. oktobru 1953«. Posebno CLN-ovska brošura je napisana v razmeroma mirnem tonu in zgoščenem slogu, ki sicer ni značilen za italijanske pisce. iS svojo -navidezno nepristra-nostjo in bogastvom podatkov -utegne marsikaterega tujca zapeljati do enostranskih zaključkov.
Štetje Slovencev
pa le odkriva namene
Toda pri vsakomer, ki si ogleda nekaj teh brošur in ne -samo eno, bo takoj padlo v oči, da. se v njih ne skladajo podatki, ki s-o za presojo tukajšnjega položaja najvažnejši. To je domnevno število Slovencev, ki naj bi živeli na tem spornem ozemlju. Tako pravi pravkar omenjena CLN-ovska brošura, da je ffcilo leta 1910 v Trstu 50.000 eseb slovanske narodnosti (čeprav
jih je ljudsko štetje naštelo 59 tisoč!), pisec -brošure »Resnica o Trstu« pa smatra, da je bilo vseh Ne-italijanov 46.000, revija »Esteri« pa jih vse skupaj postavlja na -laž in pravi, da je bilo leta 1910 v Trstu 70.000 Slovencev.
C e so te razlike med omenjenimi viri tako velike že za preteklost, so pa še toliko večje za sedanjost.. Medtem ko dober del teh publikacij trdi, da je bilo leta 1921 v Trstu samo nekaj nad 18.000 Slovencev, CLN-ovska brošura priznava, da so se pri takratnem ljudskem štetju, ki je jemalo za narodnosf-r.o opredelitev za podlago občevalni jezik, lahko dogodile pomote in zato dviga to število na 40.000. 21 številka mesečnika »Documentazio-n' di vita italiana« ceni današnje število Slovencev med stalnimi prebivalci področja A STO na 39.145 (na ois-novi vpisov mladine v o-snovne šole), medtem ko so zavezniške oblasti leta 1950 cenile,- da jih je okrog 63.000 (na osnovi volilnih rezultatov).
Tako se v .teh brošurah in revijah vrste protislovja, ki pozornemu bralcu ne morejo ostati prikrita. Jugoslovanski tisk je nanje že opozoril.
Zaključna šolska prireditev
na Opčinah
V nedeljo 6. t. m. je imela šolska mladina na Opčinah zaključno šolsko prireditev s pestrim sporedom. Bile so pevske, recitacijske, zborno točke in igrica. Vsem je najbolj ugajala igrica v dveh dejanjih »Čarobna piščal«, ki so jo dobro -p.) dale učenke II. razreda. Originalen in pester je bil pevski prizor »Perice«, ki so ga dobro izvajale učenke V. razreda. Tudi vse pevske in -ostale točke so bile dobro podane in mnogoštevilni gledalci niso štedili s pohvalo in ploskanjem. Zato vse priznanje in pohvala prirediteljem, ki so s trudom in požrtvovalnostjo dosegli tako lepe uspehe.
Šolska razstava
Slovenska osnovna šola v ulici sv. Frančiška št. 42 priredi razsta vo šolskih izdelkov dne 16. in 17. junija v šolskih prostorih. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 14. do 18. ure.
Naši užltelišcnifci razstavljajo
V šoli pri Sv. -Ivanu razstavljajo dijaki prof. Avgusta Černigoja svoja dela. Razstava je odprta do 12. t. m. od 9 - 13 in od 16 - 18 ure vsak dan.
Nabrežinski občinski svet
V torek 1. t. na. se je vršila v Nabrežini izredna seja obč. sveta. Na dnevnem redu je bila razprav-t o zadnjih dogodkih glede STO 'in odstop občinskih zemljišč. Zupan Terčon je v kratkih besedah pojasnil zadnje dogodke v zvezi s Tržaškim vprašanjem ter je nato prečita! resolucijo, predloženo od obč odbora. Takoj nato je svetovalec Drago Legiša predložil svojo resolucijo, ki je vsebinsko bila ze'o podobna prvi. Pri razpravi o tem vprašanju je prvi povzel besedo svetovalec QF, Srečko Colja, ki je naprej izjavil, da se še vedno drži programa LSS glede Tržaškega vprašanja, je pa proti temu, da se pošilja resolucija. Potrebna so konkretna dejanja, t. j. protest proti 20. marcu, 8. oktobru, poziv, da ■naj bodo trgovine odprte na praznik 2. junija itd. Stresel je nat*o razne očitke proti lastnim bivšim tovarišem kominformistom. Odgo voril mu je v daljšem govoru odbornik Slavec. Končno je župan dal resolucijo obč. odbora na glasovanje, za katero je glasovalo 9 svetovalcev. Proti ni glasoval nihče. Zupan je izjavil, da je zato resolucija sprejeta. Na -zahtevo svet. Legiše je nato župan stavil m glasovanje še njegovo resolucijo, za katero je glasovalo 8 svetovalcev ter radi tega ni več prišla v poštev. Titovski svetovalec Colja ni glasoval niti za prvo, niti za drugo.
'Nato je odbornik Slavec predlo-
Nastop glasbene šole SPM
Dne 5. junija je Glasbena šola v Trstu imela v Avditoriju javno produkcijo svojih gojencev. Kot vsako leto ob zaključku, je tudi letos vodstvo Glasbene šole polagalo »račun« o svojem delu v tem šolskem .letu. Moramo takoj v začetku podčrtati, da so gojenci letos pokazali zelo velik uspeh in otipljiv napredek. Vse točke so -bile tako -lepo in dovršeno izvajane, kot ne bi igrali mali gojenci, pač aip že dobro izvežbani muziki. — Vsa pohvala za trud in uspeh gre vodstvu Glasbene šole, ravnatelju g. Karlu Sancinu, njegovi soprogi prof. Mirci Sancinov! in sinu g. prof. Mariju Sancinu. Ko smo poslušali gojence, smo prišli do ugotovitve in prepričanja, da je naša mladina v rokah odličnih glasbenih pedagogov.
Glasbena šola ima tri oddelke: klavirskega, violinskega in za har moniko. Skoraj dve tretjini gojencev obiskuje klavirski oddelek.
Spored je bil zelo pester in je obsegal skladbe iz klasične in sodobne glasbene literature.
Glasbena šola je začela uvajati učence tudi v skupne nastope, kot sta bila Hajdnov godalni kvartet v es-duru in Vivaldijev koncert za violino in komorni orkester, kar j“ .zeilo pohvalno. Iz tega moramo zaključiti, da vodstvo Glasbene šole stremi ustanoviti svoj samostoj-n’ godalni orkester večjem obsegu, sestavljen iz svojih gojencev. Prepričani smo, da .ga bomo slišali že v prihodnjem letu.
Iz pripravljalne šole so nastopili: klavir: Sandal j .Vesna, Sancin Bar-
bara; violina: Iskra Boris, Košuta Boris, Cijak Adrijan .in Orel Pavel. Iz -prvih razredov višje š^le za klavir: Polojac Vlasta, Metzel Pavel; harmonika: Luin Darja. Iz nadaljnjih dveh (III. in IV.) razredov nižje šole:	klavir:	Gambino
Lidija, Scuor Silvana in Scuor Alba, Tonon Milojka, Orel Ferucij, Caharija Lavra, Dolgan Vladi, Vol-p* Clelia, Gambino Annamaria in Rudolf Sašo; iz harmonike: Que-bella Savina; iz violine: Milič Vin ko in Maver Marij. Iz srednje stopil je klavirja: Kravos Magd«, Maver Anica, ki je igrala Chopinovo Fantazijo - Impromptu odlično in z individualnim podajanjem; zelo nagel in viden napredek!
Trinajstletna Bolko Marjana je igrala Chopinov Rondo op. 1 s tako odlično tehniko, ki jo redko najdemo drugod pri -tako mladih učenkah. Kaže vse lastnosti, da postane odlična pianistka. Seveda je pot do virtuoznosti težka in strma, ki zahteva mnogo študija, vztrajnost! in poguma. Štolfa Breda in Maver Anica sta odlično izvajali 4-ročno Bortkijewicz-eve »Rusks napeve«. Violinist Majcen Sergij je igral Seitzov »Concertino« in Biancuzzi Robert pa je nastopil kot solist v Vivaldijevem Koncer tu v g-molu -za violino solo in komorni orkester pod vodstvom prof. Karla Sancina, ki vodi oddelek za komorno glasbo. Tako Majcen kot Biancuzzi sta izvedla odlično svoji nalogi. Pripomniti moramo, ds so bile skladbe za srednjo stopnjo zelo zahtevne.
Dr. F. D.
žil resolucijo proti izdelavi atomskih in vodikovih -bomb, ki je bila brez razprave soglasno sprejeta.
Odbornik Slavec je nato ponov. no predložil prošnjo podjetju »Ca-va Romana« za odstop obč. zemljišča na dvorišču podjetja, kjer bi se zgradila velika delavnica, -v ka ter-i bi vsi delavci lahko delati ob vsakem vremenu, pozimi in .poleti. Razprava o tem vprašanju se je vlekla zelo na dolgo, ker je veq svetovalcev izreklo svoje pomisleke.
Resolucija
Ker je vsako razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja kot etnično mešanega ozemlja nemogoče, ne cia bi vsekalo v živo Slovencev in Italijanov;
ker ne .bo 4ehtev Svobodnega tržaškega ozemlja odstranila spora med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, ampak ga bo še oglobila, tudi če vladi v Rimu in Beogradu na delitev pristaneta;
ker je ogromna večina italijanskega in slovenskega ter hrvatske-gc prebivalstva proti delitvi in za ohranitev Svobodnega tržaškega o-zemlja, ki edino more jamčiti Tr st-u, pristanišču in vsemu ozemlju gospodarsko svobodo in napredek v funkciji srednjeevropskega trgovskega in pomorskega središča ter izvozne luke v daljni svet, občinski svet občine Devin-Nabre-žina
apelira
na štiri velesile, Anglijo, Francijo, Združene države Amerike in Zvezo socialističnih sovjetskih republik, na Varnostni svet združenih narodov, kakor tudi na jugoslovansko in italijansko vlado, da:
1. preprečijo razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja;
2. ohranijo Svobodno tržaško o-zemlje v smislu mirovne pogodbe z Italijo s posebnimi jamstvi za njegovo neodvisnost, celovitost ter za dejansko enakopravnost Slovencev z Italijani;
3. pripravijo vse potrebno za i-menovanje guvernerja;
4. do uresničenja zaupajo civilno .upravo obeh področij Svobodnega tržaškega ozemlja domačinom, ki naj jo upravljajo v duhu in smislu Tržaškega statuta.
Devin-Nabrežina, dne 1. jun, 195-1.
Spominska proslava
pevskega društva „R. Tanče"
-Na binkoštno -nedeljo, dne 6. ju ■Kija je pevsko društvo »A. Tanče« priredilo v kinodvorani v Nabrežini proslavo v spomin zaslužnega učitelja in pevovodje Avgusta Tanče ta.
Kot smo slišali v uvodni besedi, pok. Avgust Tanče, Nabrežinec, ni bil samo izvrsten učitelj, marveč tudi odličen organist, pevec - teno rist in pevovodja .takratnega prev-skega društva »Nabrežina«. Skupaj s skladateljem Volaričem, takratnim učiteljem v Devinu, je dvign’1 pevsko društvo »Nabrežina«, da je zasiovelo kot najboljši pevski zbor na Primorskem.
Spored, proslave je bil pester in lepo sestavljen. Nastopil 'je rpevakl
ebor »A. Tanče« pod vodstvom starega in izkušenega pevovodje g. B'ranja Fabrisa, ki' je zelo dobro odpel vse skladbe. Zbor ima dober ■glasovni material, posebno ženski in pri tenorjih, le basi so nekoliko prešibki. Tenorist g. Bruno je s svojim mehkim in lepo barvanim .glasom zapel Vilharjevo »Dve in tri« in Flajšmanovo »Ti si ur’ce .zamudila«. S samostojnim šolanjem bi g. Bruno postal odličen tenorist.
ZenSki zbor je dobro odpel ob spremljavi klavirja tri pesmi in moški zbor tudi tri narodne pesmi.
Slišali -smo recitacijo »Nebesa pod Triglavom« Ivana Cankarja. Tudi balet je nastopil, in sicer v prvem delu za recitacijo pesmi »Soči« Simona Gregorčiča in na zaključku drugega dela pa »Narodni ples« ob spremljavi harmonike. Nabrežinska godba pod spretnim vodstvom g. Josipa Devetaka je tudi doprinesla svoj močan delež k spominski proslavi s tremi točkami.
Vsa proslava se je razvijala prav v domačem slovenskem razpoloženju in poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili točkam sporeda
S D D ORGANIZIRA ZA 27. VI. IZLET V K ARNI JO (Sauris Lu-miei). POJASNILA V PISARNI V. ULICI MACHIAVELLI 22-11 .’
Članski sestanek SDZ v Sv. Križu
Na binkoštno nedeljo so se zopet sestali člani SDZ v Sv. Križu na j>omenek o političnem položaju. Sestanek, ki je bil dobro obiskan, je 'otvoril podpredsednik Glavnega odbora Zveze g. Kristijan Tence, O sedanjem razvoju Tržaškega vprašanja je govoril zvezni tajnik in se zlasti zadržal na vprašanjih zavezniških predlogov za rešitev Tržaškega vprašanja, ki so jih predložili v preučitev italijanski vladi1. — Po daljši debati so zborovalci soglasno sklenili, da je ne-obhodno potrebno ne samo -nadaljevati, .pač pa tudi pojačati borbe za ohranitev in uresničenje STO.
| TRŽAŠKI PREPIHI
Na dan z odgovorom!
Iz Bazovice nam pišejo:
iDemokrščansko uradno glasilo »La Prora«, ki vodi nekako podrobno anketo po podeželskem področju STO, ugotavlja v svoji .zadnji številki, da se Bazovci, že pri prav-ljajo zapustiti svoje domove v primeru, .da .bi Bazovica pri razdelitvi STO pripadla Jugoslaviji. Nit ne vemo, ali pa so pobožni in- zato odkritosrčni raziskovalci .tudi u-gotoviii, koliko je Slovencev in tudi Italijanov, 'ki bi si želeli, da se vrnejo v naše kraje — karabinjerji. Ce se že naši ljudje -izogibljejo enega zla, si gotovo ne želijo nakopati drugega, ki so ga enkra' že trpko preizkusili.
Zaman je, da gospodje pošiljajo v sv-et take vesti. Naš človek dobro ve, kje je njegova bodočnost in kje mu je zajamčena blaginji. Uresničenja Svobodnega tržaškega ozemlja si ne želita oba naša soseda, to že vemo, vemo. pa tudi, da si ga danes želi najmanj 75 odstot. vsega avtohtonega prebivalstva. Med prebivalstvom za STO je mnogo- več. demokrščanskiih glasov, kakor pa bi uradno glasilo DC želelo. Le na dan s plebiscitom za ali proti STO! Tega se vodstvo DC boji kot hudič križa, zakaj?
Bodite enkrat pošteno odkritosrčni in na to vprašanje odgovorite-, brez farizejskega izmikanja!
Visoka kultura
'V soboto popoldne so potovali skozi Trst vodilni uslužbenci nekaterih beograjskih hotelov, namenjeni v Švico na neko strokovno posvetovanje. Svoj avtobus so u-stavili na trgu Goldoni, sami pa so sedli k mizicam, ki jih ima bližnja. kavarna razpostavljene na trgu. Medtem pa se je okrog avtobu sa zbrala gruča ljudi. Ko so gostje ogledovali, kaj se dogaja, so opazili, da so jim pobalini prebarvali
eno stranico z zeleno baTvo ter za pisali z velikimi črkami »W Italia«. Policija se je vmešala .samo v toliko, da je povabila šoferja na sestavo zapisnika. Ko se je avto vrnil, da natovori potnike, ki so medtem čakali v baru, zopet ni bilo nikogar, ki bi kakorkoli preprečil, da jih ne bi zbrani »giovanotti« zmerjali z najizbranejšimi izrazi bogatega MSI slovarja.
Ne glede na .to, ali so gotovim Tržačanom posamezni gostje všeč aii ne, je takšno postopanje prava kulturna sramota.. Prepričani smo, da se kaj -takega celo pod fašizmom, ne bi zgodilo. Slo je vendar za tujce, ki so dobili redna prehodna dovoljenja. V vprašanju ni bila kaki politična manifestacija., pri kateri, bi prizadeti morda smatrali, da morajo odgovoriti. Dejanje je posledica strupenega narodnostnega sovraštva, kateremu prepuščajo tukajšnje oblasti vse preveč prostega razpihovanja in izzivanja.
Menda imamo pri nas nad 6000 stražnikov in prav tako je menda trg Goldoni eden izmed najbolj obljudenih predelov mesta, ki jr .zato prav gotovo noč in dan pod budnim očesom policije. Zato verjetno ne bo težko policiji ugotoviti, zakaj je njeno oko odreklo.
HARVEY
Za -zaključek svoje IX. sezone je Slovensko narodno gledališče uprizorilo komedijo Harv-ey pisateljice Ma.ry Chase. Režiral je kot gost Jože Tiran. Imeli smo že priliko videti to delo. Pred nedavnim so ga vrteli v tržaških kinematografih Mnenja o vrednosti tega dela so zelo različna. Nekateri menijo, da je komedija dobra, drugi, da je slaba Rado Nakrst je prepričljivo podal vlogo glavnega junaka.
S to komedijo se je Slovensko narodno gledališče poslovilo o'! svojih zvestih poslušalcev za letos.
Honcsrf ljubljanskih akademikov
Na povabilo tukajšnjega akademskega kluba '»Jadran« je dne 3. junija priredil v Avditoriju akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane koncert svatbenih obrednih pesmi pod vodstvom Radovana Gobca. Tokrat smo slišali svatbene pesmi iz Koroške, Dolenjske in Prlekije.
Koroška ohcet« je ciklus svatbenih pesmi v priredbi kar petih skladateljev. Zato slogovno ni dosledna in je zgrajena bolj na enostavni harmoniji in obliki.
To glasbeno delo ne dosega tiste lepote, zaokrožene celote s široko harmonijo dn koralnih napevov, ko* je »Dolenjsko ženitovanje« v priredbi Matije Tomca.
Tudi »Prleško .gostovanje« v priredbi Cirila Cvetka je lepo zaokro-. ženo delo s svojimi folkloričnimi značilnostmi, ki so blizu Prekmurki narodni pesmi.
Zbor je zelo discipliniran in je odpel vse pesmi dovršeno, s čisto intonacijo in pravilno interpretacijo. Glasovi lepo zliti, sočni i.n sveži. posebno ženski, tenori pa so .bolj šibki, basi pa polni. Pogrešali pa smo globokih glasov pri II. -basu kot zahteva n. pr. koroška pesem Emila Adamiča. Pred vsako pesmijo je napovedovalec razlagal potek svatbenih običajev v omenjenih predelih in vsebino pesmi, ki jo je -nato zbor odpel.
Čeprav je bilo tako razlaganje potrebno, menim, da bi pesem pri-ŠW bolj do veljave in glasbeno delo bi napravilo pri poslušalcu globlji vtis, če bi po celotnem razlaganju zbor odpel zaporedoma kot »-
no celoto, kakor smo nedavno slišali »Belokranjske svatovske pesmi« v priredbi Matije Tomca. Tako se nam je zdelo, da poslušamo odlomke. Na koncu koncerta je zbor zapel izven sporeda še partizansko pesem »Mi gremo v napad« v širši predelavi Radovana Gobca Skoda!
Obisk koncerta ni -bil najboljši.
Dr. Fr. Delak
Koncert glasbene Sole
v Nabrežini
Dne 17. t. m. priredijo .gojenci Glasbene šole SPM v kinodvorani v Nabrežini koncert. Začetek ob 16. uri. — Vabimo vse prijatelje mladine da se redke prireditve udeležijo.
STROJEPISKO s popolnim znanjem slovenščine in ‘italijanščine sprejmemo. — Ponudb^ poslati na upravo lista pod značko .»Strojepiska«.
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
DOSPELI SO NAJBOLJŠI HLADILNIKI
99
L E C
»
Izdelek največje angleške tovarne, ki je v celoti -tudi hladilna naprava (Compresor) - izdelan po mnogoletnih Izkušnjah izključno v LEC-ovih tovarnahI
Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek; nedosegljiv v trajnosti, obliki in ceni
LEC je Izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Vas ohranja zdrave in zadovoljne In Vam mesečno prihrani mnogo denaria
Naročila sprejema s takojšnjo dostavo In petletnim Jamstvom tvrdka
I. KERŽE
TRST - Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Tudi na obročno odplačevanje
Zapomnite si: „LEC“ mora o Vaše gospodinstoo /