Leto XV.
V Celju, dne 30. maja 1905. 1
Stev. 42.
DOMOVINA
Vredništvo je v SchiUerjevih ulicah Št. 3. — Dopise blagovolit« frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek Si
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol a*?**- t___ .	. . . , . .	, . ..._
leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge .) f| Inoerate se plačuje 1 faono temeljne prlstojMa« dežele toliko "več, kolikor siiaša poštnina, namroč-Na. ~ f N*61^. T^6 Petit-vrste po 30 Tinarjef M rsrtokre* leto 13 kron, pil leta 6 kron 50 vin.Nit&^M,' ^ večje inserate in mnogokratno inseriranje maten j
pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej«,, \ ' ^^
.............- --
Zborovanje političnega društva „Maribor".
Skoraj brez vsake osebne agitacije, edinole na poročila v časopisih in na posebna tiskana vabila se je zbralo v nedeljo, 28. maja, ob 3. uri popoldne v mali dvorani »Narodnega doma" v Mariboru okoli 150 mož iz celega političnega okraja mariborskega, da zaslišijo poročilo političnega delovanja svojih poslancev in veljavnih voditeljev. Izmed poslancev sta bila navzoča le gg. deželna in državna poslanca Franc Robič in dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj; nadalje se je udeležil zborovanja tudi'g. Iv. Rebek. predsednik ..Obrtnega društva" v Celju ter je bil priglašen kot govornik.
Ob 3. uri otvori podpredsednik političnega društva ..Maribor", kanonik dr. Ivan Mlakar, zborovanje s besedami: Truplo, ki ne kaže življenja, se smatra za mrtvo! Isto je tudi pri društvih. Kar ga posebno veseli, je to, da niso navzoči le zastopniki mest in trgov, ampak da vidimo na današnjem zborovanju posebno veliko število posestnikov —kmetov.
Državni poslanec g. Franc Robič poroča nato o državnem zboru: Kakor se kaže od dne do dne. je bil odstopivši ministrski predsednik Korber že davno zrel za odstop. S svojim odstopom je omogočil (!) češkim in jugoslovanskim poslancem, da so opustili obstrukcijo in vsled tega je začel državni zbor zopet delovati. Postala je poslanska zbornica precej delavna. Dovolilo se je' nabiranje vojakov, tako da ministrskemu predsedniku ni bilo več treba rabiti zloglasnega § 14. kakor je to bilo dozdaj. Odkazal se je pa tudi proračun svojemu odseku v pretres. Da pa proračunski odsek še ni dovršil do danes svojega dela. kakor je to upal ministrski predsednik, temu so vzrok razna kočljiva politična vprašanja.
Tako vprašanje je v prvi vrsti celjsko vprašanje. Kakor smo zvedeli od zanesljivih strani, je Korber o priliki nekega važnega glasovanja nas naravnost prodal (ogoljufal) (Sramota!), ker nemške nacijonalne stranke v neki važni zadevi niso hotele glasovati za vlado. (Ogorčeni medklici!) Žal, da so potem tudi nekateri slovenski politiki vlado podpirali v tem postopanju ter ji pomagali iskati prostora zunaj Celja! — To celjsko vprašanje je že stalo na dnevnem redu proračunskega odseka, ali ker so slišali, da hočem jaz staviti predlog, da se spremeni besedilo „pri Celju" v »v Celju", je spet zginilo s površja. Seve, pri prihodnjem zasedanju drž. zbora se mora rešiti tudi to vprašanje! Omeniti pa moram tudi, da zmagamo v odseku samo v tem slučaju, če glasujejo z nami Italijani; ;isto velja za glasovanje v zbornici.
Kako nezdrave so politične razmere pri Slovencih sploh, posebno pa pri njih zastopnikih v drž. zboru, se je pokazalo pri vseučiliščnem vprašanju. Že 5. maja, je prinesel „Slov. Narod" imena onih. ki so se v tej zadevi oglasili k besedi ter piše, „da se od Šusteršičevega kluba ni oglasil nobeden". 10. maja piše isti list, da so klerikalci sklenili podati glede italijanskega vseučilišča v Roveretu kratko izjavo. Za kaj se je šlo pri tej stvari? Imeli smo vladin predlog in šlo se, je zato. ali se izroči ta predlog odseku šele po debati, ali kar brez debate. Vse velike stranke so odklanjale debato, ker smo pa mi in nekateie manjše nemške stranke temu ugovarjali,
se je otvorila debata. Jaz pa sem v našgjn klubu bil takoj tudi zato, da stvari ne tiramo do velike debate, temveč da podamo samo kratko izjavo. To se je tudi zgodilo. Nato je „Narod" začel o tej stvari prav po otročje pisati. Posebno, kar piše, da smo v zvezi z-nemškimi klerikalci, to ni res! Mi vemo, da so konservativni Nemci glede narodostne pojitike ravna tako narodni, kakor nacijonalci! Moram torej to pisarjenje »Naroda" resno zavrniti!
V zadnjem času se je' tudi mnogo pisalo in govorilo o rekonstrukciji ministrstva in sicer v tem smislu, da dobijo velike stranke v ministrstvu svoje zastopnike. Nemško ministrstvo je dandanes izključeno, to vidijo sami. Tudi ministrski predsednik zahteva rekonstrukcijo v zgornjem smislu, ker le na ta način si more pridobiti vlada v državnem 'zboru stalno vedno. Kandidatov za to ministrstvo je mnogo" (srneh) in ravno to je pa tudi vzrok, da ne pride do rekonstrukcije. Tako so nekateri uplivni " nemški poslanci, ki so bili navedeni v teh kombinacijah, začeli govoriti proti; tudi so Nemci rekli, da je za nje uradniško ministrstvo bolje (pfuj!), ker vsako uradniško ministrstvo je dozdaj vladah r • vaškem duhu. Iz teh vzrokov se je to vprašanj^,- i;»'f odstranilo z dnevnega red?. Pa če pride do sprave med Xladočehi in Neme': j<i -tako ministrstvo gotovo, vendar mislim, da to ni v interesu Mladočehov; kajti skoraj gotovo bodo'oni pri prihodnjih volitvah izgubili mnogo mandatov na češke agrarce in se torej njihovi ministri ne bi mogli naslanjati na dovolj močne stranke.
Kar se tiče nas Slovencev, je najbolje, da se v to stvar ne vtikamoO)
Govornik omeni še dopolnilne volitve v Mariboru ter reče med drugim: Pokazala se je zelo interesantna družba c kr. uradnikov (smeh), katero sta porodila grof trleispach (pfui-klici!) in baron Mansi. Jaz tema drema gospodoma javno častitam. (Živio! Odobravanje!)
Gosp. dež. posl. dvor. svetnik dr. Ploj govori o razmerju med Avstrijo ii Ogrsko. Razmotriva jako obširno zgodovinska razmerja med obema državnima polovicama: Odkar so Madžari leta 1526. izgubili suvereniteto, so vedno občutili močno roko Habsburžanov. Vendar kot dobri politiki in kot narod, ki ljubi prostost, so porabili vsako nepriliko Habsburžanov, da bi zopet priborili Ogrski izgubljeno suvereniteto. To se jim dolgo ni posrečilo, kajti, kar je vlada v stiski obljubila, da bi si pridobila ogrsko pomoč, na to je vselej zopet popolnoma pozabila, ko se je izkopala iz zadrege.
Leta 1866. je vlada zopet potrebovala ogrske pomoči, a tokrat so ji Ogri še-le ustregli, ko je cesar sam priznal veljavo zakonov iz leta 1848. Po za Avstrijo nesrečni bitki s Prusi je bilo Ogrom še posebno sovraštvo ministra Beusta do Prusov v korist, da so se skoraj popolnoma rešili Avstrije in sicer še celo na ta način, da so se priznale Ogrom pravice, Avstrijcem pa bremena.
Še-le. ko je bila že sklenjena pogodba z Ogrsko, je vlada sklicala na Avstrijskem deželne zbore> še-le sedaj je mislila na to. da treba tudi avstrijske kroge vprašati za dovoljenje glede pogodbe. Sklicala je torej deželne in državni zbor: Nemci in Poljaki so kratkomalo brez obotavljanja glasovali za pogodbo in vlada si je zopet oddahnila. Posebno so Nemci glasovali za pogodbo zato, ker so .si mislili, da si bodo ohranili vsaj hege-
monijo nad Avstrijo, ako jim tega že ni mogoče nad celo monarhijo. In zato ravno so izdali ta del države Madžarom.
* Nemci so nas izdali; toda zdaj. ko vidijo, da iz nameravane večne hegemonije nad Avstrijo ne bo kruha, nimajo več interesa na tej pogodbi, zdaj hočejo naenkrat boj proti Madžarom. In v tem trenotku naj bi jim pomagali tudi mi Slovani!
Slovenci posebno moramo v tem vprašanju zelo trezno postopati; mi nimamo povoda Nemcem pomagati do zmage nad Madžari. Naši in nemški interesi so v tem oziru popolnoma različni. Kaj nas briga skupna armada, kaj nas briga nemški poveljni jezik ? Mi zahtevamo samo, da armada ne sme biti germanizatorični zavod. (Tako je!) Mi zahtevamo, da se tam' spoštujejo narodne pravice vseh narodov, to čisto glede pol-kovnega jezika!
Tudi v gospodarskem oziru ne izgubimo Slovenci mnogo, ako pride do ločitve od Ogrske; izgubo bodo imeli le Nemci sploh in industrijalci.
Naše postopanje glede tega vprašanja si torej mislim na ta način, da opazujemo, kako se dogodki na Ogrskem razvijajo. Če bi imeli postave za brambo narounih manjšin, bi bila tudi deželna avtonomija dobra in to bodemo morali zahtevati. Pomisliti moramo, da zahtevamo narodno avtonomijo sami Slovenci in vRusini, vsi drugi so proti temu, torej je popolnoma" nemogoče, da bi mi proti tako ogromni, tej misli nasprotni večini, mogli kaj opraviti.'.(Živahno odobravanje!)
K besedi se oglasi g. dr. Pipuš: Se zahvali za poročila. Vendar, da se stvar zjasni, moram priznati, da mi prav nič ne ugajata nasveta obeh poslancev, da naj bi Slovenci samo opazovali, kako da se stvari razvijajo. Tako glede ogrskega vprašanja, kakor tudi glede rekonstrukcije ministrstva naj bi Slovenci posegali vmes in povsod in*zmiraj skušali braniti pravice naroda slovenskega. Osobito kar se tiče ministrstva: Ako ne moremo spraviti Slovenca v ministrstvo — so žalostne slovenske politične razmere pač edine krive, ki to zabranjujejo! — naj vsaj gledamo, da dobimo ministra rojaka.
Posestnik M. Čagran iz Studencev pr?; Mariboru se zahvali poslancem, da so se potegovali za slovensko kmetijsko šolo. Poživlja poslance, naj stavijo vse, da se gospodarsko stanje kmetijstva, ki je na robu propada, povzdigne. Posebno treba-poskrbeti za dobro organizacijo. Govornik opozarja poslance tudi na nesramno, tiransko postopanje c. kr. uradnikov napram kmetom in prosi, da se tem ljudem gleda bolj na prste.
Na to govori krasne, besede slovenski mladenič Grandušek iz Spod. Kungote v Slov. goricah. Njegov govor priobčimo prihodnjič dobesedno.
Tajnik društva »Maribor", g. prof. dr. Karol Verstovšek poda poročilo društvenega delovanja v zadnjem letu. Omenja osobito lanskih deželno-zborskih volitev v četrti kuriji in zaupnega shoda meseca decembra v Mariboru, ko se je že šlo za obstrukcijo v deželnem zboru.
G. dr. Fr. Rosina poroča kot blagajnik o denarnem stanju društva, V zadnjem letu je bilo prejemkov 585 K 30 vin., izdatkov 549 K 48 vin., pstane 35 K 82 vin. Sfedanje premoženje društva znaša 420 K 76 vin.
Ko še- g. kaplan Vračko iz Jarenine priporoča društvu boljšo organizacijo zaupnih mož po farah. preide g. predsednik zbora na volitve
in se izvoli sledeči odbor: Čast. g. kanonik dr. Ivan Mlakar, predsednik; odborniki: posl. Robič, dr. Fr. Rosina, prof. dr. Verstovšek, Anton Korošec, dr. Pipuš, Fr. Pišek,- Fr. Thaler, Lorber (Sv. Peter), žitpnik Muršič. Namestniki: Lojze Glaser, Hlebič. Lin^l. Pregledovalca računov: Berdajs. Veras.
Pri običajnostih govori g. Ivan Rebek iz Celja o tem, kako bi se najuspešneje poskrbelo za obrtniški naraščaj. Vsebina govora prihodnjič; danes omenimo le, da je g. Rebek vsem navzočim v resnici naravnost iz srca govoril, kakor pričajo tudi priznavalne besede g. Novaka iz Slovenske Bistrice in g. dr. Pipuš-a. Obžalovanja vredno je le-to. da predsedništvo potisne tako važno zadevo, kakor je ta. čisto na konec zborovanja, ko je že vse zmučeno in se ne more več udeleževati debate z isto marljivostjo, kakor stvar zasluži. Sicer pa je bilo to dobro vsaj v toliko, da Celjani vsaj nekoliko spoznajo naše ljudi.
Končno se je govorilo še o znanem sklepu mariborskega mestnega sveta glede slovenskih napisov, in nam je predsedništvo obljubilo, se za stvar resno zavzeti. Bil bi čas!
Ob 6. uri zvečer zaključi g. predsednik z običajnimi formalnostmi zborovanje.
II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev.
Z ozirom na razglas podpisanega glavnega odbora z dne 10. maja t, 1. javljamo, da je poučno potovanje na Štajersko, oziroma Koroško zagotovljeno ter da se bo vršilo po niže označenem sporedu od 13., oziroma 14. do 17. junija t. 1.
Prijave za udeležbo sprejema podpisani odbor še do 8. junija t. 1.
Vožnja v tretjem razredu bo stala 25 K, v drugem razredu pa 50 K. — Vsak udeleženec naj pošlje uajkesneje do 8. j unij a t. 1. podpisanemu odboru 2 5, oziroma 50 K, da se mu bo mogel pravočasno priskrbeti sešitek voznih listkov. Vse potne stroške nosi vsak udeleženec sam. Voditelj izleta, g. mlekarski nadzornik Legvart, preskrbi vse potrebno glede vozov, prehranitve in prenočišč.
Udeležniki se zbero v torek, dne 13. junija zvečer med 9. in 10. uro v hotelu Lloyd v Ljubljani, oziroma pridejo pravočasno na južni kolodvor. da se odpeljejo^ s poštnim vlakom ob 12. uri 15 min. ponoči da torka i3. na sredo 14. juniji. Udeleženci na tej progi, ki ne pridejo v Ljubljano, naj vstopijo v ta vlak.
V	sredo, 14. junija po dohodu vlaka v Wildon ob šestih zjutraj bo zajutrk ter takoj potem odhod z vozom v Waldegg na posestvo viteza Plessinga, kjer bo ogledovanje velikanske reje prašičev (400 prašičev), izdelovanje sadnega šampanjca ter sirarne. Iz Waldegga se udeleženci vrnejo preko graščine Herbersdorf — kjer si ogledajo velikanske sadovnjake — nazaj v Wildon, kjer bo kosilo. Po kosilu odhod v Gradec. Tam si še isto popoldne ogledajo vzorno perutninarstvo deželnega zavoda v Feldhofu ter deželne kmetijske šole v Grottenhofu. Ogled mesta Gradca in pre^ nočevanje..
V	petek. 16. junija zjutraj ob petih odhod na štajersko deželno šolo za živinorejo in plani-narstvo v Grabnerhofu ter ogledovanje vzornega planinarstva v Buchau. To ogledovanje se bo vršilo pod vodstvom tamošnjega vodje, znamenitega živinorejca dr. Schupplija. Kosilo v Admontu, potem odhod v Kaisersbd-g, kjer si izletniki oglecajo vzorno sirarno in živino nekaterih posestnikov. Po večerji odpotovauje v Judenburg, kjer bo prenočevanje.
V	soboto, 17. junija zjutraj z vozom odhod na planine živinorejske zadruge v Judenburgu, potem v Talheim in v Št. Lampreht, kjer bo kosilo. V Št. Lamprehtu ogledovanje vzorne živinoreje tamošnjega benediktinskega samostana in posestnika Zedlacherja, Iz Št. Lamprechta odpoto-vanje zvečer ob sedmih čez Trbiž v Ljubljano. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe
za Kranjsko.
Ljubljana, 25. maja 1905.
Št. Iljske novice.
— Blainaža za blamažo tepe naše Nemce; v jamo, katero kopljeje vsak čas za Slovence, se vsakokrat zvrnejo sami. Padejo pa navadno tako imenitno, da je kar veselje. Dne 14. maja so s svojim „Turnerfestom" obudili skoraj pomilovanje celo od naše strani. Kajti krčmar Sani v kobači (okoli Celja pravijo „kobači" — kurnik), je milo tožil, da mu jo Helčl s svojim faliranim „Turner-festom" napravil škodo, ki znaša svojih 300 K. No in pretočeno nedeljo,' dne 21. maja so nam veliki plakati po v brzojavnih drogih naznanjali (na hiše si naši ljudje za nobeno ceno ne dado in jjnikakor ne puste več obešati "te židovske reklame), da se bo ta dan vršil v „Siidmarkhofu'' — ,.Burenkrieg". A že predpoldne sem opazil, da je jata vrabcev, ko si je ogledala ta kričeča
naznanila, mahnila jo kar naravnost proti kobači, — pa ne notri, — v kobače pridejo sami stari purmani in petelini — in tam je ta vrabčeva družba klicala: Helčl, ,,purenkrig fuč", Šani, z racami, goskami nič! Res burska vojska, kjer bi igral Helčl barskega dragonerja z oslom — je splavala po vodi in mastni ostanki od 14. maja čakajo na prazne želodce naših in mariborskih ,.altajčlanderjev". In če se kj-n «nkrat priredi razstava nemških in nemškutarskih blamaž in dolgih nosov, priporočali bi našemu Helčlu. da razstavKsvoj<v Repnikove, Fišerederjeve, Sadujeve ter vseh svojih ,.kolegov'1 dol^e nosove, — zlata kolajna, oziroma ,.grand-..pris"" jim je zagotovljen za njih veleznamenito zgodovinsko zbirko!
„Schulvereinska" šola v Št. Ilju na-zaduje._Jjetos o Veliki noči je več slovenskih staršSv, ki so prej pošiljali svojo deco v to mučilnico dalo zapisati v slovensko petrazrednico. A tudi mnogo prvoletnikov, ki jih je Helčl že imel v svojih krempljih. je' začelo obiskovati slovensko šolo. Da, pri nas ljudje že spoznavajo, kaj koristi slovenski dec i slovenska šola! Še bolj, pa žalibog prepozno, spoznajo starši, ki so dali Svoje otroke v nemško šolo, kako neizmerno škodo imajo zato, vsak deseti slovenski otrok, ki obiskuje tako mučilnico, je gotovo — analfabet! Žalostnih vzgledov imamo dovolj! Torej le proč z samonemškimi šolami!
Očka Reininger špricani" župan žalostne slave - - iz Poličke vasi, hoče baje letos na Poličkem Vrhu postaviti takozvani „Deutsches Heim", kakor poroča .Marburgerca". In v tej tudi kobači otvori potem ta pristni sin Germanije, ki se šteje za „fortšritlerja", „Cafee Central". — Reininger je gotovo tedaj, ko je Bog pamet delil, kumare ali „murke" vozil,
Domače in druge vesti.
—	O parlamentarnem delovanju slovenskih državnozborskih poslancev so zadnje dni pisali razni nemški listi. Ni jim všeč, da se naš poslanec, dr. Ploj. resno zaveda svoje odgovorne naloge in vestno zastopa interese slovenskega naroda. Žalibog, da germanski upijati napadajo samo dr. Ploja. ker s tem samo njemu dajo priznanje. V Maribora pa iščejo Nemci kandidata, kateri bi mu onemogočil delovanje in spodkopal stališče. No, to se seveda ne bo zgodilo, vsaj tako dolgo ne, dokler bo njihov malik neki Wastian, o katerem piše „Slov. Narod", da je Vsenemec najbornirartžjše • vrste. „In kdo je ta Wastian? Star prepit vseučiliški dijak, ki se nazivlje ,.pisatelja", ker je napisal nekaj stu-pidnih stvari za ..Grazer Tagblatt" in „Wochen-blatt", in ki je' med Nemci zaslovel, ker se je že parkrat udeležil romanja na Bismarckov grob. Kakor se zdi, zadostujejo take „sposobnosti" za resnega kandidata v mariborski mestni skupini, zakaj shod zaupnikov je sprejel z veliko večino kandidaturo Henrika Vastiana za mesto državno-zfebrskega poslanca ii skoro gotovo je. da bo
"mesto Maribor v bodoče zastopal v parlamentu dijak".
—	Še • enkrat požarna bramba na Vranskem. Naravnost škandal je, ako se nahaja v Savinski dolini kako društvo, ki ne deluje na strogo narodnem programu. Še večji škandal pa je, če si upa tako društvo prirediti veselico. Trmoglavost vranske požarne brambe presega že vse meje. Načelnik Vranskega „fajerbera" je poštar Kladnik. podnačelnik pa trgovec Johann Laurič. Še enkrat kličemo vsem sosednim požarnim hrambam: Pustite nemškutarje na cedilu ter ne omadežujte svojih slovenskih imen! Prosimo, da se nam sporoče imena društev, kakor tudi posameznikov, ki bi se morebiti vdeležili veselice Vranskega „fajerbera". Sicer pa o vranski požarni brambi še ni izgovorjena zadnja beseda.
„Celjsko pevsko društvo" prosi slavno občinstvo, naj pride točno ob pol 8. uri zvečer h koncertu z ozirom na tujce in z ozirom na to, ker se začne ob pol 10. uri slovenski raj. Ob pol 8. uri se začne koncert in se zapro vrata.
—	Veliki koncert »Celjskega pevskega društva" dne 1. junija na praznik Kristovega Vnebohoda bode lep dokaz napredka celjskih Slovencev na polju umetnosti. Svoj obisk je obljubila večina narodnjakov ne samo v Celju, temveč tudi iz vseh večjih krajev od blizu in daleč, celo iz Ljubljane in iz Zagreba. Saj pa se najde jako redko taka priložnost, kjer se nudi občinstvh ne samo umetniški užitek in ob enem raznovrstna zabava, temveč si je vsak gost v svesti. da je denar, kateri se njora izdati, name-
njen v prid ,.Dijaški kuhinji", da tedaj nima le zabave, temveč da stori narodno dobro delo.
—	III. slovenski raj. Priprave za ta lep in zabaven večer so že skoraj končane in ne bodo zaostajale v ničemur za prvima rajema. Naši vrli gospodje se trudijo, da bi dali celi prireditvi novo lice in zamenjali staro z novim. Nekaj novega in posebnega bode gotovo utica za Prleke, kjer se bodo prodajale vroče gibanjce in. če se spomni naša rodna prleška zemlja na v tujini živeče brate, se bode točilo tudi pristno prleško vino. Gospodje Prleki, ki živite blizu ali daleč, ne zabite priti na slovenski raj in se oglasiti pri prleški utici!
Grd narodni madež. Glas iz občinstva: Kadar grem v Celju v kakšno slovensko narodno trgovino, vselej se vračam iz nje nezadovoljen, in sram me je v dno srca, Ali ni to vse obsodbe vredna nemarnost, da nekateri Slovenci tudi v slovenskih trgovinah radi lomijo nemščino, kakor bi se bahali ž njo! Mene kar speče, kadar sem priča takšnega suženjskega prizora. V narodni trafiki se sliši samo zveličalna ,.špraha". In potem zahtevamo od države1 narodno enakopravnost, sami pa se je ne poslužujemo, kjer nam je ne more in noče braniti nikdo!
—	Družba sv. Cirila in Metoda. Kaj je krivo, da se za to — narodno, emineritno važno družbo stori pri nas tako malo? Vsako leto tu ali tam v njen prid kaka veselica in — mirna Bosna! Krive niso temu naše ,.slabe razmere", ne ,.pomanjkanje kapitala" — kar je pri tem vprašanju
po pregovoru „kamen do kamna palača".....
le ironija!, tudi ne širše mase našega ljudstva, ampak: vsa krivda zadene pred vsem našo ,.inteligenco" t. j. tiste faktorje, ki bi po svoji duševni naobrazbi in svoji življenski ali politični ulogi si morali šteti v prvo dolžnost, biti drugim v zgled tudi glede požrtvovalnosti, biti še nepoučenim masam ljudstva ne le politični voditelji, ampak tudi — vzorni učitelji! Kakor gnoječe se rane s samim prikrivanjem ne moremo zaceliti, tako je tukaj treba priznati neprikrito resnico, kajti spoznavaj se samega sebe, je staro pravilo in prvo zdravilo! Kako se godi ubogemu ,,narodnemu kolku", je dosti znano: Starejša gospoda ga prepušča popolnoma „mladini", češ, saj je idealna, naj le žrtvuje (— če tudi nima nič)! Ko smo mi bili mladi, da . .. .! (Pri tem pa se ne pomisli, da lahko tudi mladina izgubi svoj idealizem, ako se njenih idealov ne goji z ,,vzgledi" od merodajnih strani.) Usojam si glede na to skromno vprašanje: Ali res ni grozno lahko, žrtvovati v tako blag nameri le nekaj več in koristiti družbi ogromno in vsemu narodu? Skromni, kakor smo, vzemimo skromen slučaj: kaj bi bilo. če bi vsi naši gg. šefi, n. pr. odvetniki, notarji in veletržci (menim sploh materijelno utrjeni obrtniki itd.! z obširno korespondenco prilepili vsak dan le po en kolek na kako privatno pismo, polagali s tem dar — domu na altar!? Nič bi se njim ne poznalo, ker dva vinarja na dan povprečno vsakdo po nepotrebnem izda, ne da bi mu bilo žal. da si jih ni prihranil, velik pa bi bil uspeh! S statistiko se sicer nerad bavim, hočem pa jo glede družbine koristi le kratko in približno podati. Recimo, da bi bilo na Spodnjem Štajerskem le 50 v ta namen 2 vin. na dan žrtvujočih mož, bi dobila družba na ta način na leto vendar okrog 400 K več. Mislim, da bi družbi te ,.kronce" le dobro došle. Da bi moja zahteva bila pretirana in žrtev prevelika, tega pač ne bo nihče trdil; k večjema bi se dalo ugovarjati, da smo za tako enotno delo premalo organizirani, rekte: narodni! Ker je to žalibog res, treba je tam večje reklame, le-ta pa pri nas silno — šepa! Vse kar se je dosedaj storilo, je še mnogo manj,kakor nič, zato se učimo tudi reklame od tujcev! Inicijativo bi morala dati družba, pomagati pa ji vsa narodna — tudi posameznike nadzorujoča — društva! In če eden ali drugi te „vsakodnevne" skrbi ne more prevzeti sam, kaj lahka je pomoč: Poveri naj s tem enega svojih uradnikov, ta se bo svoje dolžnosti gotovo zavedal! - Ne morem pa prezreti pri tem drugega važnega momenta: Ako dobi z nar. kolkom olepšano pismo neuk kmet ali kdorkoli, mora vendar radovedno ta in oni vprašati: „1. kaj pa je to?" S tem se mu vzbudi prvo zanimanje, s kratkim pojasnilom se mu lahko pove več ko s celournim govorom, in pripovedujočemu doma svojcem, kako „ta gospoda skrbi za nas in našo slovenščino" se mu li ne mora vzbujati ob enem ljubezen do svojega jezika in zaupanje do „te gospode"? Mar to ni nič? Ali ni vredno male žrtve? Mislim da! Istotako bi naj storili svojo dolžnost tudi drugi sloji, posebno župnijski in občinski uradi! Na dan torej z narodnim kolkom vsi. ki ga hranite in tudi oni, ki ga sploh nimate in pomnite: Boljše danes ko jutri! Le tedaj; kadar bo narodni kolek last vsakega izobraženca, bo mogoče na lahek način doseči velik uspeh.
—	Iz Rogatca. Naš trg je zagrizeno nemško gnezdo, kjer se sme Slovencem delati krivica, kakor se komu poljubi. Vse nepostavnosti oblasti mirno gledajo in jih s tem odobravajo. Kljub temu, da je sodni okraj do 98°/o slovenski, ima sodišče samonemški napis zunaj, pa tudi v notranjem je
vse nemško. Napisi pri občini so samonemški, istotako na pošti in drugod. Na kolodvoru bi imeli biti dvojezični napisi, ker jih nikakor nemški gospodje za nič nočejo gledati, raje napisov sploh ne napravijo. To je pač vrhunec nemške nadutosti. Naša šola je samonemška, kjer se učijo Iptroci hajlati in svojo materinščino zaničevati. Šalski prostori se oddajajo na razpolago nemški siidmarkovski knjižnici itd. Vrsta takih in enakih krivic je predolga, kakor da bi vse tukaj našteli. Kdaj še vendar kdo oglasi za pravice ubogega slovenskega trpina tudi v našem kraju! Še je čas rešitve, zato na dan, slovenski narodni delavci!
Iz Laškega. Poročil se je tukajšnji narodni brivec, , g. Blaž Zupane z gospdč. Tončiko Košenino. Bilo srečno! Bralno društvo je sklenilo v svoji zadnji'seji, da hode kolekovalo vse svoje dopise z narodnim kolkom.
—	Bela zastava. V Konjicah je od 25. t.' m., 3; ure popoldne do 26. 9. ure dopoldne na okrajnem sodišču visela bela zastava, ker so bili vsi zapori prazni. To se je zdaj zgodilo zopet prvič po 1. 1892.
—	»Roparska družba" na Vidmu. Poročali smo o „morilcih" onih dveh žensk, kateri sta zgoreli v Stari vasi pri Vidmu v noči od 9. na 10. maja. Res je, da so orožniki preiskovali, kaj je resnice na govorici, da sta bili Antonija Ple-terski in Marija Novšak umorjeni in da so tolovaji'1 na to hišo zažgali. Deklina ena 12, druga 15 let stara, sta imenovali orožnikom mnogo oseb, katere so bile baje p^i umoru in požiganju navzoče. Te obdolžene osebe so orožniki zaprli. Ena izmed* njih je bila izpuščena ter došla domu. 24. maja je naročilo tfeljsko okro'žno sodišče ostanke zgorelih žensk izkopati, a takoj nato je zapoved preklicalo, iz česar se lahko sklepa, da se sploh ni zgodilo nobeno zločinstvo. So li ob-dolženi res kaj zakrivili, tega danes še nihče trditi ne more. Zato je pa tudi neodpustljivo, kaj vse pišejo nekove novine, n. pr. „Wiener Neuigkeits W eltblatt" o družbi ,.Videmskih tolovajev". Ta list pripoveduje, da je videmska roparska banda vsepovsodi po Spodnjem Štajerskem kradla, požigala, ropala in morila; da se je pa zdaj posrečilo orožnikom, poldviti te „tolovaje". Tukajšnje pošteno prebivalstvo je res grozno vznemirjeno in razdraženo, ker se je zdaj ob najnujnejšem poljskem delu pozaprlo toliko delavnih mož, več gospodarjev, ki so na glasu neomadeže-vanih poštenjakov. Vsi želimo in zahtevamo, da se preiskava nagloma vrši, da pride na svitlo resnica. Aretovano društvo šteje 16 mož iu 4 ženske, neko dekle ima s seboj svojo dveletno hčerko. Glavni obdolženec je neki Jakob Kruševar. Preiskava bo dolgotrajna in najbrže pokaže, da so orožniki vso stvar pretiravali.
—	Dopolnilna državnozborska volitpv za Maribor je razpisana na 'dan 5. junija t. 1.
Požar v Mariboru. Dne 25. t. m. je nastal ob pol 11. uri zvečer do,slej iz neznanega vzroka ogenj v popolnoma novo urejeni trgovini jestvin g. Prebila v Gosposki ulici. Šele okoli 12. ure ponoči se je posrečilo požarni brambi ogenj pogasiti, ki bi sicer napravil velikansko škodo.
—	Nova zgradba se je zrušila. Pri gradnji dvonastropne hiše učitelja Gaišega v Mariboru se je zrušila takozvana atika. . Zidovje je zadelo dva zidarja, ki sta imela opraviti pod slemenom. Oba sta padla % odrom vred v globočino. Zidar Anton Ozim je obležal mrtev, zidar Fr. Žižek pa je smrtno ranjen na glavi, Zdrobljeno ima tudi eno roko in eno nogo.
—* Stekel pes je ugriznil v Slov. Bistrici 2letnega sina gostilničarja Supančiča, nadalje pa tudi več svinj in psov v okolici. Psa so ubili, ravno tako ogrizene svinje in pse, dečka pa so prepeljali v Pasteurjev zavod na Dunaj. Nad mestom in okolico je proglašen pasji kontumac.
—	Tečne klobase. Kočarici Weber in Peitler iz Račjega pri Mariboru sta prodajali že dlje časa mariborskim kramarjem klobase, ki sta jih polnili mestu z prašičjim z konjskim mesom. Bili sta zato obsojeni vsaka na mesec dni zapora,
V^or „Štajercijanca". Jožef Stajnko iz Ljutomera je bil v petek 26. maja pred mariborskim okrožnim sodiščem radi krive prisege obsojen V 4mesečno ječo.: To je isti, ki je lani trosil po Ljutomeru laž, da je g. dr. Grossman naščuval Slovence, da so metali povodom neke pevske slavnosti v Ljjitomeru na nemčurje kamenje.
—" Mariborska „Šitalnica" in „Po<lravska podružnica slov. plah. društva" priredite na binkoštno nedeljo izlet k sv. Duhu na Ostrem Vrhu. Mariborčanje se peljejo v jutro ob 6. uri do postaje Sv. Lovrenc ob Kor. železnici. Slovenci! Udeležite se mnogobrojno tega izleta — velja podpreti važno narodno trdnjavo ob meji!!
—	„Wacht an der Drau" propadla. Ptujska podružnica ,.Drau-Wacht" zveze nemških delavcev ..Germarua" se je razšla.
—	Vojaškega zdravnika je liotel podkupiti. Oženjeni čevljarski pomočnik St. Divjak iz mariborske okolice bi se bil rad rešil orožnih vaj kot nadomestni rezervist ter je prinesel pol-kovnemu zdravniku dr. Diwaldu 60 K. ako ga superarbitruje. Zdravnik pa ga je ovadil sodišču, ki je obsodilo Divjaka zaradi podkupovanja, uradne
osebe v šesttedensko ječo. Tudi usodnih 60 K zapade.
—	„Murski Sokol" v Ljutomeru namerava, če bomogoče, še letos razviti svojo društveno zastavo. V ta namen so se združile naše narodne dame iz trga in okolice v poseben komite, kateri je prevzel nalogo s pobiranjem, s prirejanjem raznih zabav in izletov priljubljenemu so-kolskemu društvu zastavo podariti. — Navdušenje in požrtvovalnost narodnega ženstva je nam jamstvo, da bo v kratkem času nad čvrstim in čilim ,,Murskim Sokolom" vihrala društvena zastava. — V ta namen je nabrala učiteljica gdč. Kocuvan v veseli družbi pri zadrugi na Cvenu od br. Joška Rajha iz Mote za darovano. vino 18 K in druge gospodične, kakor tudi posebno br. Petovar se bavijo z razpečavanjem v ta namen tiskanih blokov. — Dne 1. junija priredi „Sokol" pešizlet na Gornji Kamenščak' dne 18. junija pa veliki izlet vezan z javno telovadbo z bratskim hrvatskim „Sokolom" iz .Varaždina v Ormož. Natančni program se objavi. Na zdar!
—	Gornji grad, dne 27. t. m. Pri današnji volitvi starašinstva je voljen županom g. Josip Mikuž, gostilničar in mesar; prvim svetovalcem g. Franc Kocbek, nadučitelj; drugim svetovalcem g. Anton Kolenc, posestnik.
—	V Gotovljah v nekem oziru res vrlo napredujemo, tako, da imamo zasnovanih že mnogo koristnih društev. A pozabili smo pri vsem na občinska pota in ceste. Tudi mostovi se radi polomijo, mnogokrat morajo tudi tamkaj kak voz vzdigniti in iz nesreče spravljati. Pri povodnji morajo zunanji otroci, če hočejo v šolo, vodo do kolena gaziti. Torej prosimo tudi v tem oziru napredka.
—	Zaročil se je gosp. Andr. Levak, veleposestnik in ravnatelj posojilnice v Brežicah z gospodično Ivano Warletz. Castitamo!
—	Za slovensko obrt. Nujna potreba je, da se naseli v Brežicah ključavničar. Sedaj ravno je prilika ker se lahko dobite dve delavnici z orodjem. — Ustanovil bi se lahko torej slovenski obrt skoro brez vsakega kapitala, ter je vredno, da se oglasi kak mlad, priden mož. Vsa natančnejša pojasnila daje „Slovensko obrtno društvo v Celju".
—	Osnovalo se je v Brežicah tamburaško društvo, in društveniki že težko čakajo pri-četka vaj.
—	Brežice, dne 29. maja 1905. Schiller-jevo slavnost so obhajali le pristni „nemci" iz Brežic dne 27. t. m. v svojem „Pufštajnu". Solze silijo človeku v oči, ko vidi pristne potomce Tevtov v tako zadolženem kotičku velike nemške kulture glave skupaj tiščati in povpraševati: Kdo je Sc.hiller; pride s Pommerjem, bo kaj plačal? i. dr. Na čelu te slavnosti je bil okr. glavar pl. Vistarini. župan Faleschinr, predsednik krajnega šolskega sveta Karol del Cott, znani velikan Schniderschitsch in zakupnik nemške kulture Radovan Sernec, okrajni inžener iz Celja; potem Radfelgenzerstohrer g. Potrz, znana kapaciteta iz Rajhenburga. Sami pristni „nemci", ki „treu an ihrer Muttersprache halten". Gospod Schniderschitsch kot predsednik šulvereina pa je po navadi pokazal svojo fizično zmožnost. Gospod' Hinterholzer je baje navdušeno govoril ,.iiber die deutsche Treue", ki je vže „Feuerprobe" prestala. Da, to so možakarji! Sv. Duh jim je pa odvzel ob 10. uri luč; vse svetilke so napravile naenkrat puf in bila je tema, vsa inteligenca ji; klicala z velikim Nemcem Goethejem: ,.Mehr Licht!" Mi pa pristavimo: „Več pameti!"
Ptuj.- V nedeljo, dne 4. junija 1905 ob 3. uri popoldne se vrši gospodarski in politični shod pri Sv. Vidu poleg Ptuja. Razpravljala se bodo važna vprašanja.
Socialdemokratsko akademično društvo so nameravali po prizadevanju dr. Slekovca, znanega povzročitelja sklepa občinskega odbora v Eggenbergu proti „Siidmarki", ustanoviti v Gradcu, a ta namen je preprečilo nemško nacionalno dijaštvo, ki je na shodu imelo večino. Oklic sta podpisala tudi jurist Knapitsch in med. Linhart, bivša burša. Knapitschu so na shodu očitali da je bil radi neke nečastne stvari izključen iz buršovskega društva, Linhartu pa, da je bil izključen, ker ni razločeval med svojim in društvenim denarjem.
—	Prijateljem pesniške muze. Čez nekaj dni se začno tiskat^ pesmi bivšega ljutomerskega učitelja Josipa Freuensfelda - RMi&skega, ki jih podpisani založim približno toliko iztisov, kolikor bo naročnikov. Pesmi izidejo začetkom julija v obsegu 150 strani, na finem papirju in s pesnikovo sliko na čelu. Vse one prijatelje slovenske poezije, ki jih moje nabiralne pole morebiti ne dosežejo, a žele imeti omenjeno zbirko pesmi, vljudno prosim, da mi blagovolijo to najpozneje do 10. junija naznaniti, oziroma vposlati naročnino 1 K 40 v, za poštnino 10 v več — kar mi je še ljubše — podnaslovom: Fran Cvetko, učitelj pri Sv. Andražu v Slov. goricah.
—	Magneta Neptuna leteča Grkinja, poleg domobranske vojašnice v Gaberjih, je res magnet za obiskovalce; v nedeljo je bilo vse zasedeno, in zanimanje splošno, ter se je govorilo samo o njenem prostem plavanju v zraku. Po izvršenih produkcijah izgine z glavo nizdol v morje, in gledalcu se zdi, da se je vzbudil iz sanj, ko se mu takoj nato predstavi osebno.
—	Boj za slovanski cerkveni jezik. V Rimu so se sešli dne 21. t. m. jugoslovanski škofje, da se posvetujejo o glagolici, kot cerkvenem jeziku. — Kakšen uspeh bodo imele te konference, se še ne ve, ali eno je gotovo, da skuša večina škofov omejiti rabo slovanskega cerkvenega jezika. To je v prvi vrsti pore&ki škof Flapp, ki vpliva na papeža v svojem, Slovanom sovražnem smislu.
7— Kričeče sodne razmere na Koroškem. Znane so tožbe proti „Miru". Preiskava se je vršila v uredništvu lista, na urednikovem domu, da, uvedla se je celo proti uredniku žepna preiskava. — Ker se pa vendarle ni dobilo nič, kar bi moglo dati le najmanjši podatek glede osebe pisca inkriminiranega sestavka, pozval je preiskovalni sodnik 23 naročnikov „Mira" iz vrbske okolice v občinsko pisarno v Vrbi, da pričajo o „dozdevnem piscu". Ker so pa zavedni naročniki ,.Mirovi" ostali doma Vsi razun enega, zgodilo se je nekaj, česar se more človek nadejati edino le od c. kr. sodišč na Koroškem. Vsi tisti naročniki „Mira", ki se niso odzvali prvemu vabilu, so bili iznova pozvani v Vrbo na dan 15. t. m., toda na vabilu je bil pristavek, da jih bodo s silo pritirali, če izostanejo. Ali to še ni najlepše. Dve priči niste hoteli izpovedati. Vztrajali sta tudi na stališču, da se jih mora zaslišati slovenski. In dasi-ravno je prej preiskovalni sodnik govoril ? nekaterimi pričami slovenski, se je proti tema dvema pričama izrazil, da morata izpovedati nemški. Priči sploh niste hoteli ničesar izpovedati in — to je. bilo v ponedeljek — v petek sta že imela poziv kot soobtoženca za v soboto, dne 20. t. m. ob 9. uri dopoldne pred preiskovalnim sodnikom v Celovcu. Tako torej! Kdor noče izpovedati iz popolnoma umestnih razlogov, jfe takoj soobtožen! Na tak način bi se lahko skovalo obtožencev, kolikor je „Mirovih" naročnikov! — Res, krasne so te razmere na Koroškem! „Mir" opravičeno pristavlja, da takega pravosodja ni niti tam doli med Culukafri in Hohentoti.
—	Banka „Slavija". Življenski oddelek tega slovanskega zavarovalnega zavoda izkazuje vedno uspehe, kateri so vredni pozornosti. Prejel je namreč za prvo četrtletje letošnjega leta 2157 zavarovalnih oglasil za kapital K 6,111.420'— od katerih je bilo izgotovljenih 1612 za kapital K 4,681.030'—. V istej trimesečnej dobi izplačano je bilo kapitalov za doživetje in smrt K 354.377 89, V času svojega obstanka je izplačala banka ,.Sla-vija" v življenskih oddelkih že K 32,275.376 39. v vseh oddelkih pa K 82,737.159 o7. Poleg tega ker je vzajemen zavod, razdeljuje ,.Slavija" svojim članom ves čisti dobiček ter jim je izplačala že čez K 1,400.000'—. Zavarovalnine same v živ-ljenskem oddelku je sprejela banka v letu 1904 K 4,167.274 25, rezervni zakladi pa so narastli na K 31,865.380'80 in zagotavljajo članom v vsakem oziru popolno varnost. — Razvidno je, da je „Slavija" prodrla že med prve vrste zavarovalnic v obče, in da ima ta zivod važen na-rodno-gospodarški pomen; kajti „Slavija" priča o slovanskem napredku, ki se kaže tudi v tem. da občinstvo čimdalje bolj razumeva važnost zavarovanja, ki je doseglo v zadnjih letih v kulturnih deželah velikanski razvitek.
Velikanska skala se je utrgala v četrtek med Zagorjem in Savo ter zgrmela na železniški tir. ki ga je zelo poškodovala, nato se pa zavalila v Savo. Vlak št. 169 iz Zagorja se je ravno bližal. Ondi nahajajoči delavci so mu hiteli nasproti ter ga itstavili. Ko bi bil vlak privozil 2 minuti prej, bi se bila zgodila, velikanska nesreča.
Tržaške bombe pred dunajskimi porotniki. V ponedeljek se je pričela zanimiva razprava pred dunajskimi porotniki. Zatoženih je pet Italijanov iz Trsta. Državno pravdništvo jih toži, da so ustanovili tajni odbor, ki naj pripravi in podpira Garibaldijev napad na Avstrijo, izdelovali bombe in razširjali italijanske veleizdajske spise. Lani 14. in 15. julija je našla policija v dveh laških društvih več izvodov pesmi ..Ali' armi" (Zgrabite orožje!) in pod podom lesen zaboj, v katerem sta bili dve bombi. Več sumljivih odbornikov je pobegnilo v Italijo, zaprli so pa obtožence. Preiskava je dognala, da so nameravali prekucijo. V Trstu in Jetri so poizkušali dobiti prostovoljcev, ki naj bi se pridružili v primernem času Garibaldijevim prostovoljcem. Izmed obtožencev je obstal eden, ostali taje. Izmed beguncev je izvršil samomor v Vidmu voditelj zarotnikov, Boniciolli. Po shodu dne 17. julija za italijansko vseučilišče so nameravali napad na nemško telovadno društvo v Trstu. Razprava je določena na devet dni in se izvrši s pomočjo tolmačev. Prvi obtoženec opisuje razne iredentovske demonstraciji v Trstu in pripoveduje o društvu, katerega je ustanavljal trgovski agent Dipauli. Društveni namen je bil pridobiti mladino. Pri predavanjih je bil predavatelj skrit za zastorom, da je mladina ohranila tajnost njegovega imena. Mladino se je učilo, kako naj postopa pred preiskovalnim sodnikom^ če bo aretirana. On je moral priseči, predno je bil sprejet za člana iredentovske zveze. Pripovedovalo se mu je o nekem odboru, ki ima zaveznike v Vidmu. Od ondi se vrši posredovanje med Trstom in Milanom, kjer je glavni sedež odborov. Reklo §e mu je, da bo Garibaldi v
kratkem nekaj podvzel proti Avstriji. Obtoženec je 20. septembra 1903 (spominski dan zavzetja Rima) razobesil" s tržaškega magistrata italijansko trikoloro. Pri nadaljevanju razprave v soboto je nek porotnik pokazal grozilno pismo, ki jo je dobil iz Trsta. V pismu je rečeno: »Če bo le en obtoženec le na en dan ječe obsojen, ste vi izgubljeni." Pismo je provzročilo velikansko razburjenje. .Nadaljevala se je razprava tajno.
Društveno gibanje.
—	»Celjski Sokol" priredi v nedeljo 4. junija prvi peš izlet v Šmartno v Rožni dolini in sicer v društvenem kroju. Bratje, udeležite se izleta mnogoštevilno!
—	»Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" ima v četrtek, dne 1. junija t. 1. v navadnih svojih prostorih redno zborovanje. Po zborovanju je obed in sestanek v „Skalni kleti". Vabi se vljudno k obilni udeležbi! P. n. udom se nudi na večer prilika posetiti koncert v „Nar. domu". Odbor.
—	Žalec. »Narodna čitalnica" priredi v ne-, deljo, dne 4. junija t. 1. ob 3. uri popoldne "izlet v Žg. Ložnico na vrt gostilničarja And. Zagodeta, kamor se vabijo društva in posamezniki. Ob neugodnem vremenu se preloži izlet na prihodnjo nedeljo. ,
—	Savinjsko učiteljsko društvo zboruje dne 4. junija ob 2. uri popoldne v Gomilskem z določenim sporedom.
—	Vrtno veselico priredi »Bralno in pevsko društvo Maribor" povodom otvoritve vrta v »Narodnem domu" dne 1. junija 1905. Vspored: 1. Petje mešanega zbora: a) Naša zvezda A. Ned-ved. b) Da sem jaz ptičica G. Ipavic. c) Gospodov dan H. Volarič. d) Slovo od domovine A. Leban. e) Pri zibelji H. Volarič. f) Le pevaj ptičica H. Volarič. g) Ob tamburici J. Čirič. 2. Med posameznimi pevskimi točkami svira prvikrat narodna godba mariborska. 3. Različne zabave, kakor šaljiva pošta, srečolov, streljanje itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za neude 40 v, za ude 20 v. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Veselica se vrši pri vsakem vremenu.
—	Akad. tehn. društvo	»Triglav" v Gradcu ima svoj II. redni občni	zbor v sredo, dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
Dopisi.
Iz Mozirja. Tukaj imamo več narodnih društev, katerim vsem pa je iz raznih vzrokov vzlet in pokret onemogočen. Eno društvo pa je, katero resnično deluje, katero žrtvuje vse svoje moči v zmislu postavljenega si gesla: »Vsakomur v bran, Bogu v čast!" »To društvo je naša vrla požarna bramba, katero smelo imenujemo tudi edino brambo pri nas hirajočega narodnega ponosa in časti. Kako velevažen pomen imajo požarne brambe sploh, bi bilo pač odveč naglašati, in dejstvo je, da je Njegovo Veličanstvo, presvitli cesar sam vrhovni pokrovitelj brambovcev. Mislili bi tedaj, da bode vsakdo brez vsake hasni podpiral naš namen, nesebični, ognjegasni.
Ali varamo se! Ovir in prezire imamo pov-sodi. Posebno se nam je boriti z gmotnim vprašanjem. Tu smo si sami pač prva podpora. Kajti — glejte in strmite! — dolžni faktorji so nam še škodoželjna zavora! — Vojna troblja poživlja vojaka v smrtonosni boj, nas kliče glas roga često v smrtno nevarnost.
Dne 10. aprila smo pohiteti morali zopet v piromanistično Rečico, kjer smo do tretje ure popoldne pomagali pogubonosni element krotiti. Stoprav vrnivši se in ne. odpočivši se doma, za-doni znova turobni glas, „Za' Dretjo gori!" Brzojavka iz Rečice nas je pozvala na plan. Dasi še utrujeni in izmučeni, nas je takoj dvaindvajsetvo-rica, večinoma rokodelcev, ^zapustivši delo in dom, rade volje zasedla vozova" in šli smo zvesti svojemu smotru. Toda v tem slučaju nam ni bilo treba v akcijo stopiti. Naše načelništvo se je pozneje obrnilo na okrajni odbor gornjegradski za povrnitev stroškov za^priprege.
Tu samo mimogrede omenimo, da so naša društva po drugod pač na boljšem, kajti povsod plača okraj po 10 K za voz. — Z odlokom z dne 17. maja 1905 st. 146 pa je našo prošnjo za prispevek okrajni odbor z motivacijo odbil, češ, da tam, kamor smo pohiteli gasit, „ni bilo delovanja gasilnih društev potrebnoRebus sic stantibus, dobro! V prihodnje se bodemo vedeli ravnati. Mi smo svojo dolžnost opetovano isti dan storili, samo da bi jo častno rešili in spolnili, mi smo iiaeli samo v slednjem slučaju gotovih 'stroškov 23 K 64 vin. in pričakovali smo večje kulantnosti od okrajnega odbora, nego se nam je izkazala. To konštatujemo javno samo radi tega, da se vidi, kako se nam često celo to, kar nam gre, odtega!
Naš pogum, čvrst in čil pa raste in z istim naša moč bližnjemu na pomoč!
Nova cerkev pri Celjju. Dne 26. aprila 1905 je bil pri nas pravi praznik, Ta dan se je slovesno blagoslovilo in otvorilo novo šolsko poslopje. Že predvečer so se zbrala tukajšnja .de-
kleta — bivše učenke,— da za tako redko slavnost primerno okitijo poslopjo, katero bode služilo še poznejšim rodovom v pouk irt vzgojo; domači fantje, tudi bivši učehci, pa so prav marljivo pomagali ter med prepevanjem domačih narodnih pesmi stavili pred novim šolskim poslopjem smreke, katere je v ta namen podaril posestnik Kolar.
Drugi dan 26. aprila jn bilo blagoslovljenje nove šole. V odičeni Mski sobi I, razreda je najprej nagovoril gosp. nadučjtelj Fr. Leskovar zbrane občinske odbornike, ude krajuega šolskega sveta, vse odrasle navzoče in šolsko mladino. Zahvaljeval se ju v svojem govoru vsem, kateri so pripomogli, da se je to krasno poslopje postavilo. omenil, da če so bile žrtve res velike, yendar naj bodo vsi potolaženi. kajti glavnica, ki je tuka| naložena, bode gotovo dona,šala obile obresti. Končal je svoj govor: Živeli vsi šolski dobrotniki!
Na to govori župan Ivan Pinter ter navdušeno pozivlje starše, naj redno pošiljajo otroke v šolo, ker dandanes je šola za vsakega potrebna.
Ko je gosp. župan končal svoj govor, nastopi učenka III. razreda Micika Kline ter se v daljšem govoru zahvaljuj^ v imenu součenk in součencev za to novo poslopje, obljubuje, da se bodejo vsi pridno učili, se lepo obnašali.
Po končani slovesnosti smo se zbrali v go-stini gospe Krivec, ter se telesno okrepčali. Pridružili so se nam tudi bivši tukajšnji učenci, ki se sedaj šolajo nu raznih zavodih.
Ko so se nam jeziki vseokoli razvozlali, vrstila se je nfipitnica za napitnico. Bivši tukajšnji učenec Fran Legvard, sedaj učenec kmetijske šole v Grottenhofu pa je v svoji napitnici sprožil misel, .naj bi se tukaj ustanovila kmetijska podružnica, meneč, da v tako lepem in rodovitnem kraju bi se dalo veliko bolj napredovati, ako bi se bolj združevali.
Končno si štejemo v dolžnost, da se vsem. ki so pri zgradbi pomagali, dostojno zahvalimo.
Slovenj gradeč. Ni verjetno, pa vendar je istina, da velja v Slovenjgradcu boljše, kakor tudi najslabše meso kg 1 K 36 v, če tudi je cena živine znatno padla. V Celovcu velja kg mesa 80 do 90 v in to je vendar čudna razlika. Tudi v Gradcu in na Dunaju je gosposka na blagor občinstvu draginjo mesa preprečila, le v Slovenjgradcu se ne upa nihče ganiti.
Mogoče bi se kateri narodni mesar našel, ki bi pri »Zadrugi" mesnico otvoril; seve po nižji ceni, odjemalcev mu ne bi manjkalo in bi gotovo dobro prospeval.
' Tujci, ki so dozdaj prihajali v naše kraje na letovišče, bodo gotovo kraje, kjer so živila tako draga, zamenjali s cenejšimi, kar bi morali Slovenjgradčani še za časa v poštev vzeti.
V	Gradcn se je vršil dne 20. maja shod graških slovenskih akademikov. Predsedoval mu je sklicatelj shoda, g. cand. phil. Ivan Ozmec. G. cand. iur. Lovro Pogačnik je poročal o gmotnem položaju graškega slovenskega dijaštva, iskal vzrokov, ki so zakrivili slabo denarno stanje in v daljšem razmotrivanju govorii o načinu, kako bi se dalo tem skrajno slabim razmeram odpomoči.
Pri drugi točki poročal je gospod phil. Davorin Beranič o stanju in nalogah graške akad. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Nato je poročal g. phil. Albert Kramer o skrajno slabem tjenarnem položaju »Bolniškega društva za slovanske akademike" in razmotrival vprašanje, alibi ne bilo mogoče, da se ustanovi »Bolniško društvo za slovenske akademike".
G. phil. J. Jane je govoril k vprašanju, v koliko je mogoča organizacija vsega graškega slovenskega dijaštva. Organizacija je prepotrebna in tudi mogoča; ako nas ločijo v drugih rečeh načela, v narodnih' in stanovskih moramo biti složni.
V	»Odbor graških slovenskih akademikov" voli vsako društvo dva člana fn enega namestnika. Predsednik se voli za eno leto; slede si redoma predsedniki društev »Tabor", »Triglav", »Zarja".
Navzoči akademiki so'yz navdušenjem pozdravljali novo izvoljeni odbov in mu želeli uspešnega in plodonosnega delovanja.
Politični pregled.
—	Na Ogrskem državljani že pet mesecev ne plačujejo direktnih davkov državi, ker državni zbor ni odobril proračuna. Večina zbornice se s kraljem še vedno ne more sporazumeti in noče prevzeti vlade, ako cesar ne dovoli, da se bo v ogrski armadi ukazovalo in uradovalo v madjar-skem jeziku.
—	Stranka čeških kmetov v Pragi je obhajala desetletnico. Ob času svojega obstanka jel mnogo storila, da se je češki kmet probudil in osamosvojil. Kmet ima svoje posebne potrebe in želje, zato ima svojo politiko in svojo stranko. Češka agrarna stranka ima v državnem in deželnih zborih zastopnike. Ob enem se je v Pragi vršila velika gospodarska razstava. Na slavnostnem shodu češke agrarne stranke je prišlo do strogega spopada s klerikalci iz Moravske, ki se tudi štejejo med kmetsko stranka. .
—	Iz Makedonije. Bolgarsko prebivalstvo je skrajno razburjeno vsled neprestanih grških
nasilstev. V Solunu je neki Grk hudo ranil gimnazijskega ravnatelja. Bolgara Cengeleva. V Kava-kliju (Bolgarija) je grška druhal naskočila bolgarsko šolo, jo razdjala in raztrgala sliko kneza Ferdinanda. Ako bi ne bilo tako strogih vladnih odredb ter bi policija ne nastopila tako odločno, prišlo bi bilo že zdavno do krvave osvete zoper predrzno vedenje Grkov, ki uživajo bolgarsko gostoljubje.
Rusko-japonska vojna.
Velika pomorska bitka v Korejski ožini.
V soboto zjutraj, dne, 27. t. m. se je začela dolgo in nestrpno pričakovana bitka, med dvenii najmočnejšimi brodovji, ruskim in japonskim. Šlo se je za gospodarstvo na morju. Hrabri, odločni in neustrašeni Roždestvenskij se je približal svojemu cilju in se pojavil z brodovjem nenadoma v Korejski cesti dne 27. t. m. dopoldne. Roždestvenskij je šel drzno svojemu cilju nasproti po prestanib velikanskih nevarnostih in zaprekah, ki so mu križale pot po morju. Ves svet je uprl oči k otoku Tsušimi, ki je 40 milj oddaljen od Mazampa. kjer je toliko slavljeni japonski admiral postavil svoje brodovje.
Gotovo je, da so imeli Japonci na svoji strani vse ugodnosti pomorske bitke: Imeli so na razpolago varna pristanišča, znano jim je bilo vsako zavetišče ter jso svoje ladje lahko najskrb-nejše oborožili za boj. Roždestvenskij pa je s svojim brodovjem moral pluti malone okolo vse zemlje ter je v hipu, ko so mu že pešale fizične in duševne sile vsled silnih naporov, prišel na bojišče, da si izvojuje pogin ali zmago.
Roždestvenskijevo. brodovje je pri vhodu v Korejsko cesto trčilo z japonsko mornarico. Ni še natančnejših poročil o razvoju in izidu bitke, kar' pa jih je, so sama nezanesljiva ugibanja. Vesti, ki govore o uničenju baltiškega brodovja. so dalelco pretirane.
Že mesece in mesece je Togo pripravljal ta glavni udar ter si izvolil za bojiš ie oni del morja, ki mu je bil najbolj ugoden, na katerem so tri japonske vojne luke, vse močno utrjene. Rusi so — kakor se smatra poslali 6 bojnih ladij in 14 ladij drugega razreda v boj ter so morali ščititi z nekaterimi pomožnimi križaricami in nekaterimi torpedovkami vso silno okorno in težko ladjevje, ki je vozilo živež, sploh vojne potrebščine. Admiral Togo je najbrže napadel Ruse s petimi vojnimi ladjami ter devetimi oklopnicami, ter je imel vse taktične ugodnosti na svoji strani. Bitko so gotovo začele prve torpedovke, Togo je napadel posamezne ruske ladje, jih gnal pred seboj morda v past — na podmorske mine — ali v tesne zalive, kjer so bile ladje izpostavljene ognju mogočnih obrežnih trdnjav. Na ta način je morda uničil Rusom nekaj ladij; seveda so tudi japonske izgube ogromne.
Dosedanja poročila iz angleških in ameriških virov govore o velikem ruskem porazu.
P a r i z. d n e 2 9. m a j a. »Information" brzo-javlja, da je bil izid bitke poguben za Ruse in Japonce, ,ker imate obed ve brodovji znatne poškodbe in izgube.
London, dne 29. maja. Preko Šangaja prihaja pekinško poročilo, da je bilo baltiško brodovje pri Tsušimi poraženo in da je pobegnilo proti severu. Štiri velike ruske ladje so se potopile. Grom topov se je slišal preku Vusuna. Čuje se, da se je rusko baltiško brodovje razpršilo na tri dele ter da je en del se poizkušal rešiti skozi Korejsko cesto, drugi skozi Cung&ri cesto in tretji skozi cesto La Pereuse.
Petrograd, 2 9. m a j a. Tu o pomorski bitki še ni nič priobčenega. Po mestu vlada silno razburjenje. Admiraliteta tolaži ljudi, češ. da so vesti p' potopljenih ladjah skoro nemogoče. Po mestu se pa govori, da so potopljene tri križarke. da je tudi mnogo drugih ruskih ladij poškodovanih ter da so tudi Japonci imeli velike i z g u b"e.
London, dne 29. maja. Iz Cintava se poroča, da se boja v Korejski cesti ni vdeleže-valo vse rusko brodovje, vse počasnejše ladje so plule okolu Japonske. Čuje se, da so Japonci v\boju izgubili eno križarico in deset torpedovk.
Dunaj, dne 29. maja. Ob 3/4 2 popoldne je na dunajsko borzo došla iz Londona brzojavka, ki pravi, da so v bitki pri Tsušimi imeli Japonci velikanske izgube in da se je večjemu delu ruskega brodovja posrečilo priti v Vladivostok.
L o n d o n, dne 29. maja. Iz Tokia so došli telegrami, da so Rusi potopili tri japonske križarke ter uničili kakih dvanajst japonskih torpedovk.
Raznoterosti.
— Zlati pregovori za inserente. Enkrat inserirano, nikdar inserirano. — Prenehati z oznanili, če gre kupčija slabo, se pravi razdreti nasip, kadar stoji voda nizko. — Kdor oznanila seje, bo naročila žel. — Mnogo je pridobljenega, če je oznanilo tako, da obrne pozornost nase. — Trgovci, ki na vsake tri mesece enkrat inserirajo, pozabijo, da ljudje nobene stvari nimajo dalje v
.spominu, ko en teden. — Delaj kupčije z ljudmi, ki inserirajo, kajti ti so inteligentni, in ti ne boš pri tem nikdar izgubil (Franklin.)
Marljive čebele. Zares se mora človek učiti pridnosti od čebelice. Mala čebelica mora neumorno delati, da znese skupaj en kilogram medu. Pri vsakem izletu nabere samo 5- desetink grama te slaščice. Za sto gramov potrebuje torej dvatisoč izletov. Šestdeset odstotkov tega medu pa je voda. ki v sadovih izhlapi. Torej mora čebela nič manj nego petindvajsettisočkrat izleteti, da« nabere en kilogram čistega medu. Za sto kilogramov je treba dva milijona in pol izletov. Res velikansko delo za tako stvarico kot je čebela.
■ — Statistika živalskega sveta. Pariški muzej za prirodoznanstvo je sestavil statistiko živalstva. Po tej statistiki živi na zemlji in v morju okoli 400.000 živalskih ^ vrst. ki so učenjakom poznane in opisane. Žuželk je 280.000 raznih vrst, ptic pa le 13.000 vrst, torej trideseti del vseh živalskih vrst. Dalje ,je poznanih 12.000 rib, 8300 vrst reptilij, med temi 1600 vrst kač. 50.000- vrst moluskov (žlezastih črvov) 13'00 vrst amfibij (dvoživk), 20.000 vrst pajkov, 8000 vrst črvov.
— 12 milijonov zapravil. V Monte Carlo je pred nekaj dnevi umrl angleški zapravljivec marki Anglesey. star šele 30 let. Od leta 1898 sem je vse svoje premoženje v gotovini 12 milijonov kron in svoje posestvo, ki mu je donašalo letnih 2 1/2 milijona kron - pognal. Na svojih gradovih prirejal je posebne gledališke predstave, kjer je tudi sam nastopal, ves posut z biseri. Pri prodaji njegovih stvari skupilo se je samo za lepotičja okoli milijon kron. A posebno pozornost je vzbujala njegova garderoba. Imel je nič manj kakor 227 kompletnih salonskih oblek, 362 telovnikov. 100 površnikov, 73 frakov raznih barv, 142 parov čevljev vsake vrste, 82 spalnih lukenj itd. Izmed mnogoštevilnih kožuhov je bil eden cenjen na 1000 funtov šterlingov (24.000 K). Anglesev je pred kratkim pribežal v Monte Carlo. da bi tam v igri poiskal drugo srečo, a našel je smrt.
Martin Zupančič, učitelj v pokoju, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljevi in znancem pre-tužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga gospa
obutev, dokler je še kaj iv. zalogi, po znatno
znižanih cenah.
Čevlje dam tudi proti plačilu na obroke. Naročila po meri se izvršijo• takoj in ceno.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
> Štefan Strašek
. čevljarski mojster'v Celju, Graška cesta.
danes, v soboto ob pol 5. uri pop. po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 54. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v ponedeljek. 29. maja ob 5. uri popoldne iz javne bolnišnice ob ,.Pavlovih vratih" na pokopališče sv. Petra v Gradcu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Danijela v Celju.
Drago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev!
Gradec. 27. maja 1905.
Martin Zupančič, soprog.
Ana, učiteljica. Hermina, Stanci in Irma,
e. kr. pošt. odpraviteljici. Ludovik, petošolec, otroci.
Posebni „parte" se ne razpošiljajo,
za zdravstveni okraj Zgornja Polskava, obstoječ iz 11 občin.
Letna plača (deželni in občinski doneski) znaša 1314 K. Sedež zdravnika, kateri ima vzdrževati hišno lekarno, je na Zgornji P o ls k a vi.
Obeh deželnih jezikov zmožni prosilci imajo vložiti pravilno opremljene prošnje do 15. junija t. 1. pri podpisanem odboru.
Odbor zdravstvenega okraja Zgor. Polskava,
dne 19. majnika 1905. (27u)	Anton Keršič. načelnik.
Kupujte narodni kolek!
Loterijske številke,
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi York - in Filaldelfijo. - -
Koncesijovana od visoke
----c. kr. vlade.----
Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV . Wie«er-gurtel 20 ali pa Resman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani, Kolodv.ulica št. 41. druga hiša na levo.
Okrajni zastop slovenjebistriški je sklenil, odda zgradbo nove okrajne ceste Črešnjevec-Vrhloga-Ternovec ponudbenim potoni, in se ta zgradba razpisuje. Zgradbeni stroški so prora-čunjeni na 60.034'09 K. Doticne kolekovane ponudbe naj obsegajo ime in predime, bivališče in stan ponudnika, popust ali zahtevano nadplačilo po odstotkih v proračunu razvidnih enotnih cen v številkah in besedah; dalje potrdilo, da so ponudniku znani ponudbeni in gradbeni pogoji, in izjava, da se istim podvrže, ter se naj vložijo najdalje do 15. junija 1905. do 12. ure dopoldne v pisarni okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici.
V uradu vzročenim ponudbam je priložiti potrdilo, da se je vložila jamščina pri okrajni blagajni, po pošti doposlanim ponudbam je priložiti vadij in vrednost zneska omeniti.
Na zunanji strani naj ima ponudba napis: ..Ponudba za zgradbo okrajne ceste Črešnjevec-Vrhl oga-Terno vec.
Jamščina (vadij) znaša 10%, t. j. 6.003 K, in se ima položiti v gotovini, v javnih obligacijah. ali pa v hranilničnih knjižicah.
Stavbeni načrt, stroškovnik in dražbeni pogoji so med uradnimi urami v pisarni podpisanega okrajnega odbora v pregled razpoloženi.
Okrajni odbor v Slov. Bistrici
dne 25. majnika 19 0 5. (273) i
Načelnik: Alber»t Stigei».
Kateri je zmožen tudi neKoliKo nemščine, sprejme taHoj V trgovino mešanega blaga
JVatt Jfos, trgovec na Bledu.
Man beachte dle Fabrikmarke.
W SingerCo.NahmaschinenAot.6es. f --za domačo porabo iti obrtne sVrhc
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. |	^^
Velika trpežnost in vzorna i konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	=
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja =
Singrex>j e vi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
SingerCo. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -15
najboljše kakovosti se dobiva v ,,Zvezni trgovini" poprej D. Hribar v Celju, c^ccn
Citre so naprodaj
jako fine. imajo umetniško vrednost; veljale so okrog 35 gld. Prodajo se za polovico cene. Več pove Jožefa Gabrič, pri Čatru. zidarski mojster, Gret pri Celju."
Velike ljudske zabave!
poleg domobrattsK« Vojašnice V Gaberjih.
ima istrijansko dobro vino in dobro žganje na drobno in debelo naprodaj po mogoče nizki ceni. ::':: ::
baVajealna° Z	sMfc ff 11ftA1 fffA Natančneje n
polago Še tamkaj m KarOSCi ter * 1)11 tj II t IIIV »I« lepakih!
^ VSTOPNINA: 1. vrsta 40 v, stojišče 20 v; otroci polovico.
^	K mnogobrojnemu obisku vljudno vabijo
z manufaHturtiim, špecerijsHim m železnim blagom
v cvetočem stanju
(26B)3-2 (mašinist)
se sprejme s 1. junijem
v tovarni na Spodnjem Štajerskem. Isti mora biti neoženjen, zanesljiv in trezen Ponudbe pod šifro F. K. .na uredništvo lista,
velikih in malih, v novi hiši na novi cesti tik mesta Celja, v krasni legi in na zdravem zraku, se odda od 1. junija naprej. Natančnejše pove upravništvo „Doinovine".
Natančneje pove le samo kupcem upravništvo (263) 4—2	'.Domovine".
Naprodaj
je sredi trga blizu Celja enonadstropna hiša pripravna za vsako trgovino. Zraven je 6000 hmeljevk, katerih 4000 je na novo nasajenih z dve in tri letnim gold-lingerjem: poleg je tudi novozidana sušilnica. Natančneje se izve v upravništvo tega lista.
(272) 3-2
blizu Ljubljane, <5b Tržaški cesti, kjer je že dobro vpeljana stara gostilna z lepim senčnatim vrtom, zraven je velika vinska klet, posebno pripravna za kakega vinskega trgovca na debelo. - Pojasnila daje Egid Jeglič, v Ljubljani,
Reseljnova cesta št. 13.
ki ima veselje do tega poklica, se sprejme. Naslov pove uredništvo „ Domovine".
Zacinjenje in popravila vsake vrste točno in ceno. ^n
priporoča
Razne poljedelske stroje a§ $ IfPSPiMHp
o © o posebno pa o e ©	^^^C >'.
®peroHospora-brizgalnicc. ^^^^
! Gumi za cepljenje !
Kose, srpi in najboljši brusni Hantni.
Mreže in trnjeve žice za ograje. © Železno pohištva in stoli ter mize za vrtove
-	CENIK POLJEDELSKIH STROJEV JE IZŠEL. * <$> <S>
se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje, v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in m vodovod« v bakru in železa.	1
(238) 50-6	C*
založila je' Občinski blagajniški dnevnik, veran 300 strani. Dnevnik obč, ubožnega zaklada, vezan 300 strani in v Celjskem okraju predpisan Studenčni kata
^ step v polah in vezan.	~
(271) 3-5
Lastnik: Konzorcij lista »Domovina". Tisk Zvezne tiskarne" v Celju.
Odgovorni urednik in izdajatelj Cvetko Golar.