PTUJ, 10. JULIJA 1969 LETO XX!I., ŠT. 27 CENA 0,50 OIN s\([)pne seje komhela 2K m predsedstva OSS Ptuj delovni ljudje naj odločajo neposredno ifijski program uresničenja sMepev VI. seje CK ZKS r sredo, 2. julija, je bila Ptuju skupna seja komi- j 'občinske konference g in predsedstva občin- ga sindikalnega sveta jj. Za uvod v živahno raz- ivo je seki"etar komiteja ,nc TETICKOVIC obno- V glavnem misli iz sta- i VI. seje CK ZKS: »Na- e ZK pri nadaljnjem raz- u samoupravljanja in or- lizacije dela v delovnih ianizacijah.« Ob tem je fcdaril, da je neposredna Joga komunistov v občini ! v delovnih organizacijah rbno in temeljito preučiti noupravno strukturo. Ta bo taka, da bo omogočala eljavljanje pravic samo- ravljanja vsakega zaposle- ga. Omogočiti moramo fotrno sodelovanje vseh loslenih pri reševanju jpnih zadev, V to se mo- 0 učinkovito vključiti zve- komunistov, sindikati in okovne službe. Predsednik OSS Simon SeC je poročal, da so sin- tati že organizirali širšo opravo o XV. amandmaju lave SFRJ, ki predvideva remembo ustavnih določil daje delovnim ljudem ■avico, da v svoji delovni ganizaciji sami določajo Nane upravljanja, njihovo ilovno podi-očje, čas za ka- /fega se volijo, pogoje in ^čin njihove izvolitve ali |zrešitve. V zvezi s tem bo '5ba dopolniti ali spremeniti splošnih aktov v de- »vmh organizacijah. Sindl- so že pripravili pred- |2 programa te akcije, ki " fiaj bila končana do kon- « Jetožnjega leta. Po obzirni razpravi, v njej je sodelovala večina prisotnih na seji, so sprejeli akcijski program, ki obsega zlasti naslednje naloge: 1. Seznaniti vse komuniste z vsebino sklepov in stališč VI. seje CK ZKS, da bodo njihovo vsebino in smisel razumeli, ker le tako bo ak- cija lahko enotna. 2. Akcija mora potekati zunaj formalne strukture ZK, kar pomeni, da so za izvajanje nalog odgovorni predvsem komunisti, ki so neposredno vključeni v sa- moupravljanje in vodenje. 3. Sklicati je treba posvet in nanj povabiti: vse vodil- ne delavce v delovnih orga- nizacijah, sekretarje oi'gani- zacij in aktivov ZKS, pred- sednike osnovnih organizacij sindikata in aktivov ZMS. 4. V delovnih organizacijah morajo organizacije ZKS, sindikata in ZMS narediti skupne akcijske programe, razčleniti vsebino sklepov in jih konkretno prilagoditi svoji delovni organizaciji. — Za izvedbo te naloge so od- govorni vsi vodilni komuni- sti in vodstva omenjenih or- ganizacij. 5. Komite občinska fcoald- rence ZKS in predsedstvo OSS bosta spremljala delo komunistov v delovnih or- ganizacijah, jim nudila po- moč, v septembru pa bosta razpravljala o rezultatih te akcije. 6. Organiziranje samo- upravljanja v vsaki delovni organizaciji naj odraža po- sebnosti, ki jih ima ta de- lovna organizacija, zato je treba opozarjati na nevar- nost šablonskih rešitev or- ganiziranja samoupravljanja in odločno nastopati proti takim težnjam. 7. S piilagajanjem in uve- ljavljanjem stališč CK ZKS je treba sproti seznanjati de- lovne ljudi, pri tem se je posluževati vseh oblik infor- miranja, zlasti že lokalnih in tovarniških občil. Na osnovi tega akcijskega programa si bosta koniite ZKS in predsedstvo OSS prizadevala usmerjati aktiv- nost komunistov v delovnih organizacijah k iskanju kon- kretnih rešitev in k tvorne- mu sodelovanju pri uresni- čevanju stališč CK ZKS. To zahteva aktivno angažiranje vseh, komunistov kot neko- munistov, zlasti pa še vod- stev. Povezano s tem bo te- kla razprava tudi v družbe- noekonomskih gibanjih in o politični situaciji v občini in v posameznih gospodarskih organizacijah, F, FiderSek hm čas do nedelje, 20. juli- ^^'■aj bo v ponedeljek, H. '^'ija ob 15.11. >'APOVED: Bo spremen- vmes tudi sončno. Plo- l bodo verjetno: 15., 18. in ; |^^'''ia. V sredo. 16. in čc- 17. julija bo lepo vre- f z dnevno teinperaturo do 5- stopinj C. Ves ostali čas tf "O temperature okrog 22 mm] C. v nedeljo. 20. juli- J, t>odo nevihte in deževno jemo. Dnevna temperatura bo v nedeljo. 20. jull- ' okrog 18 stopinj C. Alojz Cestnik Danes v Ptuju posvetovanje komunistov o samo- upravljanju Centralni komite ZKS je na 6. seji obravnaval nadalj- nji razvoj samoupravljanja in vodenja v proizvajalnih delovnih organizacijah. V sklepih, ki jih je sprejel, zadolžuje vse komuniste, da vsebino teh sklepov prilago- dijo in jih uveljavijo v skla- du ^ specifičnostmi v pod- jetjih. Komite OK ZKS Ptuj je razpravljal o načinu, kako enotno In sistematično ure- sničiti vsebino sklepov. Za- vzel je stališče, da so za to odgovorni vsi komunisti, zla- sti na vod;inih mestih v podjetjih. Uveljavljanje sklepov pa ni samo zadeva komunistov, temveč naloga vseh socialističnih sil v pro- izvodnih delovnih organiza- cijah. Komite vabi na posveti- vanje o nadaljnjem razvija- nju samoupravljanja v pod- jetjih vse direktorje, sekre- tarje organizacij in aktivov ZKS, predsednike osnovnih organizacij sindikata in pred- sednike aktivov ZMS. Posve- tovanje bo v četrtek, 10. ju- lija 1969, ob 12. url v veliki dvorani SO Ptuj v Mikloši- čevi ulici 14. ZR TA TEDEN V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI V tem tednu jc sklicalo seje sedem skupščinskih odborov, za- konodajnopravna komisija in komisija za vloge in pritožbe republiške skupščine. Prav tako se sestaneta tudi skupini poslan- cev prosvetno-kultunicga In so- cialno-zdravstvcnega zbora. Čla- ni republiške delegacije in zvezni poslanci družbeno-političnega zbora iz SR Slovenije pa imajo pogovor o nekatcrlii vprašanjih, ki so predvidena za dnevni red zasedanja zveze skupščine. Po predlogu dnevnih redov na teh sejah med drugim obrav- navajo aktualna gospodarska gi- banja In izvajanje ekonomske politike v letu 1969. Odbor za proizvodnjo in blagovni promet republiškega zbora obravnava osnutek informacije o uresniče- vanju sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji, ki jo je pripravila posebna delovna skupina tega odbora. V osnutku je med diu- gim poudarjena ugotovitev, di so bili skupščiski sklepi in pri- poročila ugodno sprejeti in da so vplivali na večjo aktivnost političnih in drugih organov, da se jasneje opredeli naša agrarna politika in sprejme ustrezen pro- gram na tem področju. Ustvar- jena jc prav tako ugodnejša kli- ma in večja zainteresiranost pri- zadetih dejavnikov za hitrejše reševanje problemov kmetijstva in vasi. Nekateri odbori republiškega In gospodarskega zbora pa ob- ravnavajo tudi osnutek zakona o prispevku Socialistične republike Slovenije kmetijskim delovnim organizacijam pri odplačevanju določenih investicijskih kredi- tov. SR Slovenija bo namreč po določilih tega zakona v letih 1969 do konca leta 1972 prispe- vala kmetijskim delovnim orga- nizacijam k odplačevanju anui- tet od investicijskih kreditov, najetih za določene investicije v kmetijstvu. V republiških prora- čunih bo zagotovljenih letno 10 milijonov din za reševanje naj- bolj perečih problemov v kme- tijstvu. Odbori bodo obravnavali tudi predloge za izdajo zakona o trž- ni inšpekciji in o tehničnih in- špekcijah na področju industrije In gradbeništva. Zakona naj do- ločita organ oziroma organiza- cije, ki opravljajo inšpekcijo r republiki, kakor tudi pristojnost in medsebojna razmerja. V obravnavi je tudi predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o volitvah delavskih sve- tov in drugih organov upravlja- nja v delovnih organIzacii.ah, ker ni več potreben, in tudi nima več ustrezne ustavne osnove. Novi ustavni amandmaji prepu- ščajo delovnim organizacijam, da samostojno določajo organe upravljanja delovne organizaci- je, njihovo delovno področje in m.andatno dobo ter pogoje in naČia za njihovo izvolitev oziro- ma razrešitev. Odbori s prosvctno-kulturne- in socialno-7dravstvencg.i področja med drugim obravna- vajo osnutek zakona o prisilni upravi nad zavodi. S tem zako- nom naj bi družbcno-polItluK* skupnosti imele možnost ukre- pati tudi zoper delovne organi- zacije, ki opravljajo dejavnost s področja družbenih služb, če s svojini poslovanjem ogrožajo družbene interese. Naloge SZDL na bistriškem območju Zadnja seja izvršnega od- bora OK SZDL Slov. Bistri- ca je nakazala, katera so ca je nakazala, katere so bodoče naloge Socialistične zveze v naslednjih mesecih. Zedinili so se, da bodo mesec julij izkoristili za dopuste, že v avgustu pa se bo nada- ljevalo delo. Tako bodo v avgustu krajevne konferen- ce SZ v vseh krajih občine. Na njih bodo obravnavali te- ze SZDL danes ter o samo- upravljanju v naši družbi. O tem bodo razpravljale tudi vse ostale družbenopolitične organizacije v občini. Raz- prave bodo povezane tudi o akcijskem programu razvoja kmetijstva na vasi in o pred- logih novega zakona o go- spodarjenju z gozdovi. Za- ključki in predlogi pa bodo dobili svojo dokončno obliko na občinski konferenci SZDL v mesecu septembru, ki bo posvečena prav tem proble- mom. Izvršni odbcr je na svoj? zadnji seji razpravljal tudi o aktivnosti mladine v slove- njeblstriški občini. Ugotovil je, da se je delo mladine ze- lo popestrilo. Da pa bi na- redi! konec problemom, v katere prihaja mladina v svoji dejavnosti, nameravajo naslednjo občinsko konferen- co posvetite prav temu vpra- šanju, -b Danes seja SO Siovenska Blf^^ric« Danes ob osmi uri se je v veliki sejni dvorani SO Slo- veaska Bistrica začela tretja redna skupna seja občinske- ga zbora in zbora delovnih skupnosti. Dnevni red predvideva na- slednje važnejše teme: — Poročilo o delu uprave skupščine Slov. Bistrica za leto 1968. — Poročilo (? delu postaje milice za prctekio leto. — Poročfa svetov in — Vprašanja odbornikov. STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 10. JUq Razprava o informativnih sredstvih torei se m končana v četrtek, 26. junija t. 1. smo v Tedniku objavili poro- čilo o dolgotrajni razpravi o ptujskih informativnih sred- stvih — o radiu in Tedniku — ter o zadnjem razgovoru, ki je bil 20. junija t. L v Ptu- ju. Ta razgovor smo ocenje- vali novinarji kot končni do- govor o statusu obeh novinar- skih delovnih skupnosti ter o financiranju dejavnosti obeh informativnih sredstev ter o skoraj veh drugih vprašanjih, ki so bila predmet razprave. Ker je ta razgovor 20. junija vodil Zdravko Turnšek in bil z vsebino razgovora in dogo- vora prav gotovo seznanjen, nas je tembolj začudil njegov nastop na zadnji seji skupšči- ne občine Ptuj dne 3. julija t. L, ko je dal temu dogovoru popolnoma nasprotujoča pred- loga, namreč, da se prenesejo ustanoviteljske pravice, ki jih kna SO Ptuj do Tednika na obč. konf. SZDL ter da se ustavi dotacija obema infor- mativnima sredstvoma, dokler ne bo izvedena integracija o- beh kolektivov. Utemeljitev svojega predlo- ga je Zdravko Turnšek našel v domnevnem zapravljanju družbenih sredstev pri Radiu Ptuj; v vsakoletnih »izgubah« v poslovanju Tednika; v neso- razmerno »visokih« osebnih dohodkov novinarjev; v ne- pravilni razdelitvi prostora v Tedniku; v »ugotovitvi«, da je bil dogovor 20. junija druga- čen, kot je bilo objavljeno v poročilu v Tedniku dne 26. ju- nija; itd. Zal nam ni uspelo dobiti teksta govora Zdravka Turn- ška. ker bi v tem primeru bil naS odgovor konkretnejši. Da ]e govoril o zgoraj nave- denih zadevah, so nam potrdili tisti, ki so bili prisotni na seji. Ugotavljamo in vabimo ko- misijo za družbeni nadzor SO Ptuj, da se čim prej sama prepriča, da 1) zapravljanja, sredstev pri Radiu Ptuj ni bilo, če pa je po njegovem mnenju bilo, zanj odgovarja Zdravko Turn- šek, ki podpisuje vse izdatke radijske postaje; 2) je demagogija najslabše vrste govoriti o »izgubah« Tednika, potem, ko časopisu niso bila v naprej znana po- trebna sredstva pravočasno zagotovljena; 3) da nesorazmerno visokih osebnih dohodkov pri novi- narjih ni. ker so znašali lani pri radiu poprečno 115.000 S din, pri Tedniku pa 128.109 S din; 4) da nesorazmerno visoki osebni dohodki so, vendar pri Zdravku Turnšku, ki je »za- služil« lani bruto najmanj 5.160.000 S din, medtem ko je znašala dotaciia SO Ptuj ra- diu Ptuj 2.000.000 S din: 5) da o »pravilni ali ne- pravilni« porabi prostora v Tedniku meritorno odloea u- redniški odbor po sogta.sju z izdajateljskim svetom, kar .je bilo tudi za zadnjih 29 številk lista realno dejstvo; 6) da v Tedniku 26. junija objavljeno ooročilo o razgo- voru dne 2«. junija v eeloti nstreza tema raEf;irv«ra; 7) da si ustvarja radie Ptuj nad 90 odstotkov potrebnih dohodkov sam s svojo dejav- nostjo) medtem ko je razde- ljevanje rezultatov dela kolek- tiva po zaslugi tudi Turnško- vih pojmov o samoupravlja- nju prepuščeno nekomu izven delovne skupnosti, namreč njemu in predsedstvu; 8) da je bilo lahkomiselno nastopiti pred skupščino občine s trditvami, ki ne vzdržijo re- alne ocene; 9) da je demagogija najslab- še vrste z neresničnimi podat- ki ter s »skrbjo proti zaprav- ljanju denarja« izivati pri od- bornikih občinske skupščine aplavze, medtem ko je dejan- sko stanje docela drugo; 10) da Turnškove trditve, kako je za to, da naj v na- prej delujeta obe ptujski in- formativni sredstvi, demantira njegovo gcvorenje v ustreznih forumih občine Slovenska Bi- strica, da bi Tednik ukinili; 11) da je povzročil obema informativnima sredstvima s svojim na nepeučenost odbor- nikov skupščine občine Ptuj preračunanim nastopom veliko škodo ter ponovno otežkočil del obeh delovnih skupnosti. Glede na vse zgornje, kot na ves kompleks drugih postop- kov nasproti novinarjem in njihovim delovnim skupno- stim, kot na smisel za spošto- vanje dogovorov, ki jih je sam sklical, na njegov odnos do demokratičnosti in samouprav- ljanja, podpisani kot člani, SZDL mislimo, da Zdravko Turnšek ne izpolnjuje pogo- jev, ki so potrebni za funk- ijo, ki jo opravlja ter pred- lagamo, da o obč. konferena SZDL. o tem predlogu raz- pravlja ter sprejme ustrezne sklepe. Anton Bauman, Ivo Ciani, Franc Golob, Bogo Hme- lina, Franc Plohi, Jože Slodnjak, Vlado Sere, Marian Sneberger, Roman Zavec. O delu postaje milice Ormož Postaja milice Ormož z od- delkom Tomaž pri Ormožu je v lanskem letu mnogo pripomogla k uspešnemu opravljanju naloge javne varnosti na področju odkri- vanja kaznivih dejanj in storilcev, vzdrževanja javne- ga reda in miru, urejanja prometa na javnih cestah in pomoči drugim državnim or- ganom pri izvrševanju nji- hovih delovnih nalog. KRIMINALNA DEJAVNOST Zakon o notranjih zadevah in zakon o kazenskem po- stopku predvidevata kot glavno nalogo službe javne varnosti preprečevanje in odkrivanje storjenih kazni- vih dejanj ter prijemanje storilcev. Lani so obravnavali 259 kaznivih dejanj ali 3,89 od- stotka od skupnega števila kaznivih dejanj, storjenih na območju UJV Maribor. (V to število niso zajeta kazniva dejanja prometnih nesreč.) V primerjavi s predlanskim letom, ko je bilo obravnava- nih 280 kaznivih dejanj, je zabeležen padec 7.5 odstotka ali 21 primerov izključno pri premoženjskih deliktih. Škoda, povzročena po sto- rilcih kaznivih dejanj, je znašala 395.478 dinarjev, od tega na družbenem premože- nju 330.280 dinarjev in na zasebnem premoženju 65.198 dinarjev. Ti podatki nam ka- žejo, da je bilo storjenih največ kaznivih dejanj zo- per družbeno in zasebno premoženje. Sem lahko pri- štejemo kot najštevilnejše tatvine vseh vrst, poškodo- vanje tuje stvari in različne goljufije. Storilci tatvin so drzni in z razvojem promet- nih sredstev vedno bolj po- kretni in »moderni«. Na ob- močju občine Ormož je bilo več primerov tatvin iz dru- gih krajev in celo iz drugih republik. Na drugem mestu po šte- vilu so kazniva deja per življenje in telo. bilo obravnavanih de dih telesnih poškoi lahkih telesnih pošk sedem primerov ogro nevarnim orodjem, telesnih poškodb je H vzročenih izven Orij na podeželju. Vzroki lesne poškodbe in pre| največkrat vinjenosti ni prepiri. Razmeroma številn^ la tudi kazniva deja| per uradno dolžnost | merov) in narodno gq stvo (19 primerov). ] navali so: zloraba ui položaja (3 primeri), fije v službi (2), p« nje uradnih listin (7); verbe (15), neopn uporaba (4), nedovolj govina (5), davčna z| (1), in druga kaznivi nja iz teh poglavij (tt rov). To so tako irxw gospodarski družbi 3 dejanja, ki jih je ta krivati, ker čestokrm javitelja. Na posta« Ormož so mnenja, d vrstnih kaznivih d( občini še več, vendi jajo prikrita. Da b odkrili tudi te, se b( rali še bolj angaži nančni, tržni in dni špektorji, organi drui knjigovodstva, revizoi venture... Druga kazniva deji katerih bomo še poroi predstavljajo večjih i mov, ker po številu vzemajo večjega obs so po vsebini lažja, samo še naklepni po; so povzročili občutno rialno škodo. Lani so navali štiri naklepne in enega iz malomar Kot vidimo iz nek< pih podatkov, je bil postaje milice v Orff pri Tomažu uspe.šno UJV opravičila svojo beno pomembno in k dejavnost. (Nadaljevanje) Socialistična zveza mora de- lovati tudi tako, da ne ho mo- goče zlorabljati pravic manj- šine v odnosu do večine in na- sprotno. Preprečevati mora vsako politično manipuliranje in manevriranje z ljudmi ter usmerjati tok v argumentirano in ustvarjalno obravnavanje problemov, ki so na dnevnem redu. Temeljno za odnose med večino in manjšino je. da ima manjšina pravico braniti svo- je stališče in da ga da spet na dnevni red. ko so že vidne pr- ?'p izkiišnje t' izvajanju večin- skega sklepa. Delovni ljudje se torej opredeljujejo za pred- lagane rešitve, predlagane sklepe in ne po drugih moti- vih. Sklepe, sprejete v večino in po postopku, ki ga določa statut, mora imeti vso mož- nost, da prav tako po demo- kratičnem postopku in znotraj Socialistične zveze nadnliuje konstruktivno kritiko obstoje- če rešitve in predlnna drugač- no, vendar s kvaUHciranimi novimi ali dopolnilnimi arg^i- menti. Socialistična zveza mo- ra biti torej nenehno odprta za ustvarjalne, noi-'e procese, ne viore in ne sme stagnirati v družbenem snovanju, vendar pa mora delovati po načelih demokratičnosti, čim večje ra- cionalnosti in smotrne organi- ziranosti. Pomemben element za na- daljnjo demokratizaciio druž- benih odnosov je družbena kritika. Značilno za naš seda- nji položaj je. da je zaradi de- mokratizacije političnih odno- .tor družbena kritika zelo spro- ščena, svobodna in široka So- cialistična zveza se mora bo- jevati zato. da bo ta kritika demokratična in konstruktivna (torej kritika z arg^nnenti). da bo imela jasno družbeno smer, da bo pomagala tudi sama re- ševati probleme in da bo tudi sama prevzemala odgovornost za rešitve. Hkrati se bo mora- la Socialistična zveza truditi, da ho takšna družbena kritika imela tudi učinkovit družbeni odmev. Politično življenje ne more hiti živo in plodno, kljub svobodi kritike in dobrim predlogom, če takšna družbena pobuda usahne v pesku. Obli- kovati je treba torej odgovor- nost in to dvojno: kritike same in ustreznih institucij do te kritike. Družbena odgovornost kritike se ho izražala pred- vsem v tem, da ho skušala tvorno prispevati k rešitvam in tako se bosta v praksi, pred očmi javnosti preverjali njena kvaliteta in demokratičnost. S tem pa se ho tudi jasno loče- vala od negativne kritike. Temeljnega pomena za novo vlogo Socialistične zveze in za nadaljnji razvoj socialistične demokracje je naposled dvoje: — V okviru Socialistične zv:eze je po skunnem tehtanju in soočanju različnih stališč o posameznih problemih treba izoblikovati stališče, ki bo sprejemljivo za vse ali vsaj za večino. Tako je m.ogoče za de- mokratično razpravo vrineljati do predlogov in sklepov, do izdelanih družbenih zahtev, popeljati torei v družbeno ak- cijo. V nreteklosti so bile or- ganizacije Socialistične zveze x'se premalo usmerjene v to. Zato so SZDL marftikie poj- movali le kot debatni klub, le kot registratorko interesov, za- to pa je izgubljala avtoriteto ■učinkovite driižbenopolitične organizacije. To je seveda zmanjševalo nr^vravljenost lj7i- di. da bi sodelovali v njej in v političnem življenju svJoh. Sele takšna deiovnost SZDL. ki pripelje do akcije, učinko- vito prispei^a k neposrednemu vplivanju občanov na družbe- no politične zadeve in odloča- nje o njih. (Nadaljevanje prihodnjič) SCDAJ OSTREZnA UREDITEV PRELAZA PRI VELIKI NEDELJI Na ormoškem obmi)čju je črna točka v pogledu pro- metnih nesreč oziroma pro- metne varnosti nasploh že- lezniški prelaz pri Veliki Ne- delji. Skoraj vsak teden en- krat ali dvakrat vidimo tu- kaj zlomljene zapornice, ki jim manjka svetlobna signa- lizacija. Prometne nesreče so najpogostejše poaoči, ko so pred prihodom vlal ščene zapornice. P organi v Ormožu so : krat pismeno opozo: ta problem cestno f in 2TP Maribor, vf' vedno posredi vpraša narja. Ali se bomo ^ za sredstva tudi takra bo tod pripetila huji metna nesreča in bor ko poročali o človešl* vah in veliki materia' di? Ali ne bo takrat pozno? Ali ne bo šk< krat občutno večja, stale ureditev svetlo' ČETRTEK, 10 JULIJA 1969 STRAN 3 le\n se je pesem ft^, srpov in mbfljnov genično klasje je dobilo prumeno barvo in te dni je na naših poljih začela ^Ijena bitka s časom, jo spremlja pesem žanjlc, [,y in kombajnov. Žetev, jjj trenutek in delovna jija na poljih, ki jo emljajo zagoreli obrazi jic in ropot sodobne me- lizacije za spravilo oži- ne, Ici letos obeta zelo ^no letino. Vremenske Ciere so bile ugodne, ija samo še vprašanje fcnena v času žetve in Uve. Kmetovalci zaskrb- lo poslušajo vremenske bvedi. Ce je beseda o f postane njihov obraz k in zaskrbljen. In kako hi bil, saj je ugodna le- ^ pšenice zagotovilo, da |o kašče polne in da bo 'mizi slcozi vse leto kolač fega, vendar domačega ko- kruha. prihodnji številki bom )ravil o žetvi nekoliko šo reportažo. j. s. Lenart, Ptuj Že prihodnje leto obramba proti toči? Odbornik Janez Brodnjak iz Malega Okiča 16 je na minuli seji občinske skup- ščine Ptuj vprašal, ali so možnosti obrambe proti to- či tudi v ptujski občini, kjer cesto uniči pridelek. V so- sednji Hrvatski Imajo dobro organizirano streljanje z ra- ketami. Meni, da bi tudi pre- bivalci ptujske občine zmo- gli stroške za te naprave. Odgovoril mu je dipl. inž. agron. Dušan Suhadolnik, referent za kmetijstvo pri SO Ptuj. Med drugim je de- jak Ze pred drugo svetovno vojno so laboratorijsko do- kazali, da je mogoče prepre- čiti nastanek toče. Zadnja leta so v mnogih deželah pričeli z organizirano obram- bo pred točo, vendar rezul- tati niso bili povsod uspešni. V zadnjem času so v obram- bi proti toči napredovali v SSSR. Oblake, v katerih lah- ko nastane toča, odkrivajo z radarjem. Z modernimi teh- ničnimi sredstvi kot so to- povi in rakete v velikim do- metom, uspejo poslati v ob- lake pravo količino konden- zacijskih jeder in preprečiti točo. Škodo so zmanjšali za 5- do 6-krat v nekaterih ož- jih predelih pa celo za 9- krat. Ker spada Jugoslavija v področje z dokaj pogostimi točami, sta se Hrvatska in Srbija že odločili za orga- nizacijo obrambe. Uvedli so sodoben način obrambe, ki je dražji, zagotavlja pa bolj- še uspehe. Svet za kmetij- stvo pri gospodarski zborni- ci SRS je imenoval letos ko- misijo z nalogo, da pripravi učinkovito obrambo pred točo. Predlagala je, naj bi pripravili učinkovito obram- bo pred točo na področju občinskih skupščin Maribor, Slov. Bistrica, Lenart, Ptuj, Gornja Radgona in Ljutomer, medtem ko so to že storili na območju občine Ormož. Na tem področju je veliko kmetijskih površin, vinogra- dov in sadovnjakov, kjer je škoda še večja, saj vpliva na pridelek še dve do tri le- ta. Po mnenju komisije bi bi- lo treba organizirati učinko- vito prognoziranje neviht in določiti metode za napoved toče, poskusno uvajanje ra- ket z večjim dometom in močnejšo polnitvijo srebro- vega jodida ter nabavo ra- darjev za ugotavljanje celic v oblakih, kjer nastaja toča. Da bi omogočili redno finan- ciranje obrambe, predlaga komisija ustanovitev med- občinskega sklada. Za zaseb- ne lastnike naj bi prispeva- le občinske skupščine, za zemljišča v družbeni lasti pa delovne organizacije. V primeru, da bi zajeli 200.000 ha kmetijskih povr- šin, bi poprečni prispevek 5 dinarjev na ha zadoščal za kritje začetnih stroškov v letu 1969. Po izkušnjah iz sosednjih republik in dru- god po svetu stroški ne bi smeli presegati 10 dinarjev po ha hranjene površine. Pri občinski skupščini Ma- ribor so bili že prvi sestan- ki vseh omenjenih občinskih skupščin, v katerih naj bi organizirali skupno obram- bo pred točo že v letu 1970. Z izjemo predstavnika obči- ne Slovenska Bistrica so se vsi strinjali, da se z izdela- vo projekta nadaljuje tako, da bi lahko zainteresirane občinske skupščine o tem sklepale že v septembru te- ga leta. Obramba pred točo naj bi bila že prihodnje leto. Občina Slovenska Bistrica želi povezati obrambo proti toči z občinama Celje in Slovenske Konjice, ker pri- haja toča najčešče iz seve- rozahodne smeri, to je iz območja omenjenih občin. ZR SKRBNO PRIPRAVLJENA PROSLAVA DNEVA BORCA V PODGORCIH Minuli petek je bila v Pod- gorcih pri Ormožu centralna proslava ob dnevu borca v ormoški občini Prireditev, ki je bila združena z orienta- cijskim pohodom članov Združenja rezervnih oficir- jev in podoficirjev, je bila zares lepa manifestacija spo- mina na težke dni na.še re- volucije in spomina na vse padle in preživele borce NOB. Več o prireditvi bomo po- ročali prihodnjič. J. S, Štirje uirežniki iz Modžorske v ponedeljek, 7. julija, ob 8. uri so sporočili na postajo milice v Ptuju, da se peljejo z večernim vlakom štirje pribežniki iz Madžarske. S postaje v Ptuju so jih odpe- ljali na upravo javne varno- sti v Maribor. NEOBSOJENI KAZNJE- NEC Ob ostri kontroli v eni izmed kaznilnic ameriške zvezne dr- žave Kentiicky so odkrili kiktk 60 let starega moža, ki je gost jetniSoice že enajst let, ne da bi ga kdorkoli obsodil na en sam dan zapora. Komisiji nikakor ni hotel izdati skrivnosti, kako se mu je posrečilo priti do brez- plačnega stanovanja in oskrbe na državne stroške. »Rad bi ostal ttika>,< Je milo prosil ko- misijo. »Dandanes lahko edino še v ječi mirno živiš!« ZA TISTE, KI BI RAOl SHUJŠALI Neka rimska knjigarna prijaz* no podarja svojim odjemalcem, ki jim vitkost ni ravno osnovna čednost, knjižico z naslovom: »Kuharska knjiga za tiste, ki H radi shujšali«. Za platnicami je 41 praznih strani, 42. stran pa krasita besedi »Dober tek!« in zgovornih navodil za shujševal- no kuro je konec. -P I NI VEČ POŠTENJA NA TEM SVETU V nočnem miru so se v Cha- taldonu (Francija) vlomilci štiri ure trudili z bančno blagnjno, da so jo odmontirali in pripra- vili za prevoz do skrivališča, kjer so se nameravali še ukvar- jati 7. njeno vabljivo notranjost- jo. Na cesti jih je čakalo nepri- jetno presenečenje. Nekdo je namreč medtem odpeljal njihov kamion. Pa res ni več poštenja na tem svetu! -jI Praznovanfe v črešnjevcu spomenik žrtvam fašističnega terorja v Črešnjevcu. Zapis S praznovanja berite na 8. strani. slovenjebistriške občitne: ICIALNO VARSTVO V OSPREDJU f dolgoročnem, posebej pa 'rednjeročnem načrtu raz- a slovenjebistriške občine pilo ugotovljeno, da bo jiebno za nadaljnjo razši- h socialnega varstva fcpiti in reorganizirati to Ibo, Do lanskega leta se !ta ugotovitev že delno pničila. Tako se je število jižbencev do lanskega leta ^ razširitev obsega dela jUlnega varstva je bilo jdvideno, da se pritegnejo 1 sodelovanju krajevne Jpnosti. Kljub želji do jvega sodelovanja še ni flo oziroma niso bile v 1^'ovanje pritegnjene vse IJevne skupnosti, laradi pomanjkanja sred- f .fii prišlo do ustanovitve ^pj^e ' posvetovalnice v Pnski Bistrici. Tako to (F zamašuje posvetovalni- r. Mariboru, ki je z do- prometnimi zvezami za slovenjebistriške ob- (f se kar dostopna. Takš- il aelo pa bi v Slovenski F'ci zahtevalo visoka ;Pva, ki jih pa ni še za ■pise naloge. r"^anjkanje sredstev je f*^ da se k problemu so- F^ga varstva ne pristopa preventivno in se ta dejav- nost razvija le v manjši ob- liki. Sredstva, ki so iz prora- čunskih sredstev namenjena za socialno varstvo, so se v lanskem letu povečala po vrednosti za 49,6 odstotka, po deležu proračunskih sred- stev pa so se v primerjavi z letom 1965 zmanjšala za 1,3 odstotka. Ugotovljeno je bilo, da bo potrebno več pozornosti po- svetiti problemu pridobitno nesposobnih občanov. Razen tega pa povečati podpore v takšno višino, da bodo za- gotavljale normalno preživ- ljanje oseb. To se je delno uresničilo, ker se je zmanj- šalo število prebivalcev, ki dobivajo podporo v enkrat- nem znesku od 250 v letu 1965 na 174 občanov v lan- skem letu. Precejšnje števi- lo občanov si je s pomočjo socialnega varstva pridobilo pravico do prejemanja po- kojnin. V slovenjebistriški občini je v lanskem letu bilo 2491 upokojencev. Skoraj 700 pa jih je dobivalo pokojnine v znesku, manjšem od 300 di- narjev. Pri komunalnem za- vodu pa je bilo prijavljenih več kot 400 brezposelnih. Vsi ti podatki kažejo, da so socialni problemi nekate- rih skupin prebivalcev veli- ki in da bo potrebna večja družbena angažiranost za njihovo ublaževanje. Pri tem pa bodo morale krajevne skupnosti pokazati več zani- manja za lokalne probleme in jih v okviru lastnih mož- nosti tudi reševati skupno s socialno službo skupščine ob- čine Slovenska Bistrica. J^JuršInclh ukraden TtomobH na strehi 1^ ]e še neznan voz- . opravijo, da je bil vo- (' napeljal v obcestni ja- g.,.^sebnim avtomobilom ^^|nske registracije. Av- je prevrnil na streho. STRAN 4 tednik — ce']'rtek, 10. JUlJ Otroško varf,*vo v slovetijebistriški občini Še vedno premalo sredstev Urcievanje otroškcL;a varstva je naloj^a, ki se je bomo morali vsi v najlvrajšem času lotiti. Kljub naporom, da bi se stanje i/.boljšalo, ie napredek prepoča- sen. To so splošne ugotovitve, ki niso namenjene s.imo slovenjcbi- siriški občini. Ravnatelj otroškega vrtca v Slov. Bistrici Ivan Ferk je vedel povedati, da s temeljno izobra- ževalno skupnostjo že dve leti poizkušajo intenzivno sanirati obstoječe stanje. Z letošnjim le- tom bodo končno rešili kadrov- sko vprašanje. Tako bodo imeli v njihovi vzgojni ustanovi, ki zajema otroške vrtce v Prager- skem, Poljčanah in Polskavi, sam kvalificiran kader. Že lani in letos so uredili pro- store vrtcev v Poljčanah in na Pragerskem. Letos želijo popra- viti stavbo v Slov. Bistrici, da bi lahko v njej odprli veČ od- delkov ter uredili kuhinjo. S tem bi podaljšali otroško varstvo tudi na kasnejši čas, kakor je potrebno staršem glede na nji- hov delovni čas. Vprašanje raz- širitve Je samo dokumentacija. Če bo pravočasno izdelana in joslana republiški temeljni izo- )raževalni skupnosti, bo možno to delo izvesti že letos, sicer bo- do morali počakati na kredit v prihodnjem letu. V letošnjih počitnicah bodo delali samo s polovično zmoglji- vostjo zaradi dopustov. Sprejeli bodo samo otroke, katerih starši so obojestransko zaposleni. S septembrom pa bodo vse kapa- citete napolnili. Že sedanji izgle- di so taki, da bodo morali mno- ge zavrniti, ker so možnosti pre- ■c. V letošnjem letu Je iz ; i.inove odšlo enainpetdeset otrok. Samo v Slov. Bistrici pa se Jih Je prijavilo na novo osem- inštirideset. Ob tem pa še niso všteti tisti, ki so se prijavili za vrtec izven centra. Ker so potrebe res mnogo večje od kapacitet, s katerimi razpolaga sloTcnJebistriško otro- ško varstvo in ker bodo te po- trebe iz leta v leto večje, bodo potrebne dolgoročnejše rešitve. Ob tem bi morale reči svoje tudi delovne organizacije. Končno so v teh delovnih organizacijah za- posleni starši otrok in kdo se se končno naj briga za otroke, če ne sami . .. Problem ostaja in bo ostal Še precej časa odprt. Sredstva, ki Jih za otroško varstvo dobi TIS, so preskromna za razširjeno de- javnost otroškega varstva, tudi republiška sredstva ne morejo rešiti stanja v občini, čeprav mu lahko pomagajo. Ostaja torej le naloga nas vseh, da bomo svoje otroke poslali v takšno vzgojno ustanovo, v kateri se bo otrok počutil zadovoljnega. -b Sklad skupnih rezerv PRISPEVEK GOSPODARSKIH ORGANIZAC BO VEČJI Lani Je upravni odbor odobril investicijske kredite Komunal- nemu podjetju Ptuj za stalna obratna sredstva, ker bo del last- nih sredstev iz poslovnega skla- da porabilo za gradnjo avtobus- ne postaje v Ptuju. Strojne de- lavnice so dobile sredstva za stalna obratna sredstva, TAP pa za sanacijski kredit za stalna obratna sredstva kot udeležba h kreditu iz republiških skupnih rezerv. Sklad Je večino sredstev us- meril v kredite za stalna obrat- na sredstva in za izboljšanje po- gojev poslovanja, da bi pripo- mogel k večji produlj, rentabilnosti in akunu sti gospodarskih organi^ kritje izgub ni bilo p angažirati in trositi v { nobenih sredstev. Letos ni pričakovati nega priliva iz prispevki darskih organizacij, ker nek dohodka gospodar; ganizacij, od katerega ^ je prispevek skupnim re zmanjšan zaradi težjih gospodarskega poslovanj; di tega bo treba z razpol mi sredstvi še smotrnejt cionalnejše gospodariti.; Oprostite, to ni dostojno! Niso si zaslužile tega, pred- vsem ne od tistih, ki so se tudi aktivno borili v težkem boju za našo osvoboditev. To ni v čast nikomur, naj- manj pa primer nam mla- dim, ki vemo o na.ši ljudski revoluciji le to. kar je zapi- sanega in kar nam starejša generacija, ki je veliki bre- me ljudske revolucije pone- sla na svojih ramer;:i, pove. Ma bojiš:-u Pohorskega ba- taljona na Osankarici pri Treh žebljih je bila v petek, n.i dan borca svečana pro- slava v spomin na tiste, ki SQ se pred šestindvajsetimi leti in pol tako hraoro žrtvo- vali, ker 30 verjeli V' pravi- ce slovenskega naroda. Sve- čanost pa je nekaj časa :nc- tila manjša skupinica z glas* n;m govorjenjem o stvareri, ki nikakor niso sod] svečanost. Celo skup: jakov, ki je bila v i bl-žini, jih je zapusfi šla nekoliko vstran, i ne bi motilo. In čemuj In ctk) od borcev; Te vrstice sem zapi; to, ker me je njihov do svečanosti v sporni; cein Pohorskega bal prizadel in celo več, ^ bi tjilo prav, da bi im celo r-jihova imena, krat jih pus^iroo. sa; tako važna. Pomembni da šf česa podobnega ve"- dogajalo, posebej prireditvah, na katei poklonimo spominu ii brosti tistih, ki so žrl svoja ž; vi j en j a za naš( bed' čnost. Na Osankarici pri Treh žebljih je bila v petek osred- nja proslava v slovenjebistri- ški občini ob dnevu borca. Udeležilo se je je precejšnje število občanov iz slovenje- bistriške in sosednjih občin ter nekateri svojci preminu- lih. Pozdravne besede in krajši govor je imel predsed- nik občinskega komiteja ZM Slov. Bistrica Pavel Blažič. Pris.Mtni pa so bili še pred- sednik Slov. Bistrice Miro Kolenko, predsednik ZZB NOV Maksim Peklar, sekre- tar občinske konference SZDL Marija Plaveč in dru- gi. Sedemindvajseto leto teče, odkar so se borci Pohorske- ga bataljona osmega janu- arja 1943 odločili, da se bodo spcprijeli s premočnim so- vražnikom v boju na življe- nje jn smrt. Lepo število let je minilo od njihovega po- slednjega dno, toda ko sto- piš na bojišče, ti je vse tako blizu. Simboličen spomenik ter spominske plošče prika- žejo položaje borcev v nji- hovi zadnji borbi. V petek je bilo vse še pretresliivej- še. Ob kamnih so gorele sve- če v spomin na njihovo ju- naštvo. V spomin so priha- jala imena komandanta Gro- ge, legendarnega Sarha, n,je- govih sinov in vseh drugih, tudi žena: komandirke Ka^^-a- rine, komandantove žene in njene hrabre skupine žena. »POSLEDNJI METEK O- HRANITE ZASE« je izročilo borcev Pohorskega bataljona, ki je ostalo živo še danes. Človeka presune misel, ka- ko zavestno so se odločili za boj do zadnjega, ko so vide- li, da ne bodo kos tako šte- vilnemu sovražniku. To je majhen izsek iz junaštva na- še starejše generacije ne po dejanjih, ampak po letih, ki je ime našega malega jug..v- slovanskega naroda ponesla po svetu in kjer mu povsod izražajo svoje simpatije. Na komemoraciji je nasto- pila bistriška mladina z re- citalom .Jurija Novaka in pevski zbor DPD Svobode a Ruš. . -b Nastop bistriških mladincev ob spomeniku borcev Pohor- skega bataljona V spomin Jožeku, borcu fo- borskega bataljona KMETJE IN POTRJEVANJE ZDRAVSTVENE KNJIŽICE Komisija za vloge in pri- tožbe pri skupščini občine Slov. Bistrica je v minulem obdobju obravnavala okoli devetdeset pritožb. Žal ko- misija ugotavlja, da je bilo neposredno na njih poslanih samo šestnajst vlog. ostale pa so dobili od raznih repu- bliških organov, na J se občani tako radi I jo, čeprav brez uspehi roma je vsa stvar v p nosti občine. Največ v zajemalo gospodar.ske nančne zadeve, sledijo Ve socialnega varstva ščite, stanovanjske ! in premoženjsko pravu ge. Delo komisije je bil težno na terenu, kjer licu mesta ugotavljali kot je. Zc po številu ^ pa po mnenju občanom tov na podeželju, je I* ja prišla do resnih f mov zaradi potrj zdravstvenih knjižic k Kmet namreč knjiži dobi potrjene, če za ' leto ni poravnal vseh benih obveznosti. primeri so.^ pri starejš čanih, ki niso več znac delo, potrebni pa so stvene zaščite. Zato misija mnenja, da | te predpise spremeni Je že bil sklep na ^ skupščine občine Slo strica, da se pri repulJ sekretariatu za financ« pre zahtevo občine P spremembo zakonskimi čiL I NOVA RADIOAMATERSKA POSTAJA PTUJSKIH AMATERJEV Dolgoletna želja ptujskih radioamaterjev se je končno uresničila. Vseh sedemnajst let obstoja so razpravljali o jemni aparaturi ter o tem, kje dobiti sredstva zanjo. Kljub vsej marljivosti in iz- najdljivosti konstruktorske sekcije zaradi pomanjkanja določenega materiala ni bilo mogoče izdelati ustreznega oddajnika. Sedaj pa je po zaslugi ptujskega oddelka za narod- no obrambo dobil radioklub nov tovarniško izdelan od- dajnik 160 \vatov moči, ki doseže vsako točko zemelj- ske oble. Postaviti ga je mo- goče kjerkoli, ker je zelo majhen in zelo lahek ter ne- odvisen od električnega omrežja, ker ima lasten ge- nerator. C F V Senčaku je gorelo v sredo, 2. julija, ob 10. uri je začelo goreti stano- vanjsko gospodarsko poslop- je Antona Veingartnerja v Senčaku 6, Zgorelo je ostreš- je hleva in stanovanjskega dela stavbe. Ptujski gasilci so preprečili še večjo žkodo. ■pNiK - CKTRTEK, 10 JULIJA V.m STRAN 5 FLEVIZiJA BEOGRAD SNEMALA DTUISKI IN ORMOŠKI OBČINI Je dni so se v ormoški in ujsiii občini mudili novi- ^j; RTV Beograd. Snemali za redna oddajo Karavan, jo večina gledalcev do-: b pozna. Oddajo o življe- u v ptujski in ormoški ob- p: so posneli: Zvonko Si- bnovič, režiser, Miladin Te- ^ urednik, Ilija Miletfn, kmera,, Slavko Simič, ton, Ikola Stupar. razsvetljava, ddaja bo verjetno v začet- r oktobra (v nedeljo), frvovinarji so povedali, da i letošnja oddaja »Karavan« filv-azala Ohrid, livar, doli- K Neretve. Valjevo, Fojni- I), planine Vranice, Korču- I in ptujsko ter ormoško btino. Oddaja je navadno i\ ure. Za naše kraje so se ^ločili, ker želijo širši jav- osti odkriti še ne dovolj Dznano področje Slovenije. Hedalci bodo med drugim jdeli, kaj si lahko podrob- fje ogledajo v teh krajih, irodvsem hočejo prikazati i rnalo poznane, a bogate :jilturnozgodovinske sPO^a^" |lfe, karakterističen način [vljenja pri nas, ljudi, ki so pani na zemljo, vinogra- domače okolje. Več pornosti bodo posvetili Iju- P in njihovemu trudu pri Fo^ji vina, od pradavnih f ov do danes, ^ Ptuju in okolici so po- ;»eli kleti »Slovenskih go- : J«, muzej, kidričevsko na- .'•je, bazen, Ptujsko goro in ^''ze, kovača Verdenka, ,'^eremu natolkala žene vo- kolo, Borl-grad. delo v aiozah, »pinterja« v Go- caku. kurente v Markov- v Veliki Vranici Ludvl- Merca — »žveglarja« ... .lemali so tudi iz letala i,, ^ff^oški občini so sne- lep vrt gostilne pri »Ha- iL'^"::, obiskali so Rada jPUcica in posneli njego- ;j zdelke. Posneli so ilirsko lllil je branil aa- vhi P:^^ sovražnikom. Vi- li se jarki, po katerih so 'feli I"^" nevarnosti spu- ^odo 12 zbiralnih ribni- lam ■ so ormoški grad, ^oita drevesa v ormo- škem parku (piramidalni hrast...), bazen, ki je v zadnji lazi gradnje. Posneli so tudi znamenito ormoško klet, ki ima kapacitete za okoli 4 ormoške bazene. V začetku novembra bomo na- zdravili tudi z ormoškim šampanjcem. Snemali so tu- di vinorodno področje Jeru- zalema. V Veliki Nedelji so posneli sestanek fajfarskega kluba. Posneli so še veliko stvari iz življenja in dela na- ših ljudi. Oddaja bo prav gotovo zanimiva še posebej za gledalce omenjenih občin. ZR tanc NoA^ak, predsednik OS Ormož, Milan Vičar, Gu- ^ Ozmec $ sneiuaJino ekipo RT jBcograil y Ormožu Prometni vozel na Mestnem trgu v Ormožu Mestni trg v Ormožu pred- stavlja v zvezi z varnostjo prometa posebni probl£ni. Parkirni prostor je premalo ali sploh neurejen. Voznilri postavljajo svoja vozila ta- ko, kot se kateremu- pač zlju- bl. Tu je tudi avtobusna po- staja za vse smeri, ki vodijo iz Ormoža. Ko se hkrati na- gnete več avtobusov, je tod pravi gordijski prometni vo- zel in je le srečnemu na- ključju in posredovanju or- moških miličnikov pripisati, da ne pride do hujših pro- metnih nesreč. Ko bo v Or- možu uresničena zamisel in načrt o gradnji nove avto- busne postaje, bo to vpra- šanje zadovoljivo rešeno. Do takrat pa se lahko zanesemo le na previdnost in obzirnost voznikov, ki parkirajo svoja vozila. Ugotavljamo, da nam previdnost kot tudi obzirnost prav v pro.metu zelo rada pobegne in se spremeni v objestnost, ki jo lahko pla- čamo z življenjem. AU ni to predragi davek? J. S. S seje skupščine občine Ormož Ureditev otroškega varstva naš dolg in dolžnost Zadnje izredno zased.inje or- moške občinske skupščine (od- bornike so sklicali brzojavno) je ponovno dokazalo, da Ormoža- ni ne želijo zamuditi nobenega vlaka, ki bi jih lahko popeljal lažjemu ^gospodarjenju in boljše- mu življenju nasproti. Žal je precej takih vlakov odsopihalo, ne da bi se sploh ustavili na or- moški postaji, precej pa je bilo tudi takih, ki jih zaradi pre- kratkih korakov nismo mogli ujeti. Toda pustimo šale (v ka- terih je precej resnice) na stran ... Na četrtkovem zasedanju or- moške občinske skupščine je bi- la osrednja in skoraj tudi edina točka dnevnega reda — otro- ško varstvo In prvi koraki, ki jih bodo storili na tem področ- ju- Komisija za otroško varstvo pri TIS Ormož je pripravila program razvoja vzgojno-var- stvenih zavodov v občini Or- mož, ki ga je skupščina v celoti potrdila s pripombami, da bo treba vnesti vanj le še nekate- re podrobnejše programske za- snove. Po razpravi je bil sprejet sklep o najetju investicijskega kredita za izgradnjo novega otroškega vrtca v Ormožu. Ce- lotna vrednost investicije znaša 120 milijonov starih diiiarjev. Objekt bo dolg okrog 35 m, 25 m širok, sodobne Izvedbe ter z izredno ugodno lokacijo — na platoju za Majeričevim blokom v Ormožu. Če pogledamo program raz- voja vzgojno-varstvcnih usta- nov v občini, vidimo da so po- trat>e zdo velike in da jih ne bo niofocc vseh hkrati reševati. Kenteli pogled nazaj nam poka- že, da je število vzgojno-var- stvenih ustanov na območju ob- čine Ormož v povojnih letih neprestano padalo. Od 6 vzgoj- no-varstvenih ustanov s kapa- citeto 150 otrok, na 80 otrok po sedanjem stanju, ko imajo v ob- čini le dve vzgojno-varstveni ustanovi, in sicer v Ormožu in Središču. Analiza je pokazala, da je v krajevnih skupnostih na območ- ju občine okrog 2305 predšol- skih otrok. Od tega števila je našlo zavetišče v Ormožu in Središču le 80 otrok, kar znaša le 3,5 •/». Anketa, ki je bila napravlje- na o otroškem varstvu v obči- ni, je zajela 501 družino anke- tirancev. Odgovori niso bili po- polni. Zato se je komisija odlo- čila za oceno po posebnem po- svetovanju. Bili so razgovori glede objektivne ocene števila otrok, potrebnih varstva s so- cialno službo občine, posvet s patronažno službo, izvršena je bila primerjava v šolskih oddel- kih. Vse to je dalo podatek, da znaša poprcček šolskih otrok brez varstva od 10 do 13 "/o. Tu so mišljeni predvsem otroci so- cialno šibkih družin in drugi. S tem pa seveda še ni rečeno, da imajo vsi drugI otroci optimal- no varstvo In pogoje za svoj du- ševni in telesni razvoj. Nikakor ne! Predvsem kmeč- ki otroci so deležni tistega bo- re malo ostanka delovnega časa, ki jim jih ga lahko nudita oče in mati. Prav iz tega razloga je problem otroškega varstva na podeželju v nekaterili pogledih veliko bolj pereč kot v mestu. FRANC NOVAK, predsednik skupščine občine Ormož, je na seji skupščine podčrtal, da bo treba program razvoja otroške- ga varstva še dopolnjevati in spreminjati in da bo treba pri realizaciji istega povsem enako- pravno obravnavati vse potre- be. Novemu vrtcu v Ormožu b« sledilo urejanje otroškega var- stva zunaj mesta, skratka skrb za naše najmlajše mora biti pri- sotna povsod in na vsakem ko- raku. Šele takrat bodo spoznali, da smo njihovi skrbni očetje in matere in šele takrat bodo tudi oni naši sinovi In hčere, V pra- vem pomenu besede. J, S, Iz slovenjebistriške občine UPADANJE MLADINSKEGA KRIMINALA Na območju slovenjebistri- ške občine je bilo v lanskem letu 352 kaznivih dejanj. V tem številu niso zajete pro- metne nesreče, kljub temu pa je bilo lani 176 kaznivih dejanj manj kot v letu 1967. K takemu padcu kaznivih dejanj je mnogo pripomogla preventivna služba milični- kov na terenu, ki se je v lanskem letu močno poveča- la. Od skupnega števila kaz- nivih dejanj jih je bilo naj- več zoper družbeno in za- sebno premoženje, sledijo prekrški zoper življenje in telo, ki jih je bilo 83, narod- no gospodarstvo 18 itd. Skup- na škoda, ki je nastala za- radi povzročanja kaznivih dejanj pa znaša 571.478 di- narjev. Posebno mesto v kaznivih dejanjih zavzemajo prestop- ki mladine. Od skupnega števila 352 kaznivih dejanj v preteklem letu odpade na mladoletništvo in otroško prestopništvo 81 kaznivih dejanj, kar je za 37 prestop- kov manj kot v letu 1967. Od skupnega števila pre- stopkov je 64 mladoletnih storilcev, ki so storili 53 ka- znivih dejanj in 48 otrok, ki so storili 28 prekrškov. In kakšni so prekrški mladolet- nikov in otrok? 24 tatvin, 16 vlomov in tatvin, ena kra- ja kolesa, 4 kraje lesa, 4 kraje motornih vozil, 2 v^o- ma v avtomobile, zatajitev denarja, 4 prometne nesre- če, poškodovanje tujih stva- ri, spolno občevanje z mla- doletno osebo, 2 poizkusa po- silstva, 7 lažjih telesnih po- škodb itd. Upadanje mladinske kri- minalitete v slovenjebistriš- ki občini kaže, da bo morala milica še naprej tesno sode- lovati s pristojnimi organi pri skupščini občine in z drugmi organizacijami, ki so tesno povezane z \'7:gojo mladine. Najpogostejši prekrški pa so v slovenjebistriški občini proti javnemu redu in miru. Tako je bilo primerov drzne- ga vedenja 96. pretepov pa zabeleženih kar 126. Zelo veliko število je bilo prime- rov nedo.5lojncga vedenja, in sicer 117 in primerov po- tepanja in dclomrznišlva 32. PROMETNA VARNOST Za kontrolo in nadzor pro- meta v slovenjebistriški ob- čini je odgovorna postaja milice. V letu 1968 je bilo zabeleženih 233 prometnih nesreč, kar je za 46 manj kot v letu 1967. Materialna škoda na vozilih in objektih, ki je nastala zaradi promet- nih nesreč, znaša 235.030 di- narjev. Glavni vzrok števil- nih prometnih nesreč je dej- stvo, da vozniki ne prilago- dijo hitrosti vozila razmeram na cesti, stanju ceste Ipd. Ze- lo zaskrbljujoč pa je poda- tek, da je v 67 primerih bli vzrok prometnim nesrečam vinjenost voznikov. Da bi se število prometnih nesreč v občini zmanjšalo, bo potrebno, da bosta tako postaja milice kot komisija za prometno prev^entlvo pri skupščini občine morali vzga- jati korlstnike cest z nasve- ti in kvalitetnim predava- nji, ki bodo morala zajeti tudi šoloobvezne otroke. Prav otroci so mnogokrat žrtve prometnih nesreč zaradi ne- znanja cestno-prometnih predpisov. -b FOTOATELJE STANKO KOSI PTUJ obvešča cenjene stranke, da bo zaradi letnega do- pusta atelje odprt: od 10. do 23. julija samo od 10. 1o 12. ure. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 10. JULij; Cestno komoncihii sk'ad Kaže, da so komunalna sred- stva najbolj izpostavljena kriti- ki. Kako tudi ne bi bile, sa) jih vsak dan uporabljamo. Vemo tudi, da se z njihovo ureditvijo v ptu)ski občini ne moremo po- hvaliti. Glede na številna vpra- šanja, koliko sredstev se zbere za komunalno ureditev, kako se delijo, ali jih uporabijo za tiste stvari, katerim so namenjena in podobno, bomo pregledali ob- razložitev finančnega načrta cestno-komunalnega sklada za letos. Dohodki cestno-komunalnega sklada pritekajo iz šestih virov: iz proračuna ptujske občine, ki je letos predvidel za omenjeni sklad milijon dinarjev za vzdr- ževanje komunalnih naprav. Od pristojbin za cestna motorna vozila 441.000 dinarjev, od pri- spevka za uporabo mestnega zemljišča v Ptuju in Kidričevem 550.000 dinarjev, od prispevka za pripravo stavbnega zemlji- šča skoraj tri milijone, od pro- daje stavbnih in drugih zemljišč 250.000 dinarjev, od drugih skladov 400.000 dinarjev. Dohodki sklada so že po vi- rih, iz katerih pritekajo, pred- videni za določene namene, to je za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav; cest četrte- ga reda in vzdrževanje javne snage v mestu, za urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč s sekundarnimi komunalnimi ob- jekti, prispevek za uporabo mestnega zemljišča pa za ureja- nje in vzdrževanje komunalnih naprav skupne potrošnje (javna razsvetljava, pločniki, zelene po- vršine). Sklad pa ne dobi sred- stev za gradnjo primarnih ko- munalnih objektov — za grad- njo kanalizacijskih zbirnikov. V Ptuju bi jih bilo nujno več zgraditi. Vičava in stari del me- sta Se nimata urejene kanalizacije. Zbiralnik je treba zgraditi tudi od naselja »Bratov Reš«. Zanes- ljivi so dohodki iz prvih treh virov, iz drugih treh pa lahko pričakujemo dohodke, če bodo predvidene zasebne, posebno pa družbene gradnje raznih trgov- skih objektov v Ptuju realizi- rane. Cestno-komunalni sklad je namenil sredstva za obnovo ko- munalnih objektov v Ptuju: zi- dovja, pločnikov, pretlakovanje ulic, oijnovo zaščitenih zgradb, urejanje zelenih površin, cest v zazidalnih okoliših ter za od- stranitev objektov, kjer so pred- videne novogradnje. Ta dela se v glavnem financirajo iz pri- spevka za uporabo mestnega zemljišča in iz prispevka za pri- pravo stavbnega zemljišča. Večkrat letijo očitki tudi na Komunalno podjetje. Cestno- komunalni sklad mu je namenil 514.988 dinarjev za vzdrževanje ^vne snage tn komunalnih ob- j^tov, 881.471 2a vzdrževanje cest detrtesa reda, 77.491 pri- sprrek za Kanalizacijo ▼ Volk- merjcTi oKci. Kljub temu, da gr« iA cest« četrtega reda precej sredstev, je treba povedati, da je 70 odstotkov teh sredstev predvidenih za osebne dohodke cestarjev in čistilcev, le 30 "/o za materialne Izdatke (gramoz). Zaradi tega ceste ne bodo vzdr- ževane, kot bi zahteval promet. NI dovolj sredstev za dobavo gramoza. Krajevna skupnost Kidričevo dobi za vzdrževanje komunal- nih naprav 70.000 In vrnitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča v vrednosti 54.000 di- narjev. Krajevni skupnosti Ptuj so namenili 15.000 dinarjev kot prispevek za Mejno In Dražen- sko cesto . . . Ker s tekočimi sredstvi skla- da ne bo mogoče financirati vseh komunalnih del, ki so le- tos v programu, je upravni od- bor sklada sprejel sklep, da na- jarne pri kreditni banki v Ptuju Še srednjeročno posojilo v zne- sku 600.000 dinarjev za moder- nizacijo Miklošičeve in Bezja- kove ulice ter Srbskega trga. Za modernizacijo omenjenih ulic in trga bo treba 783.00 dinarjev. ZR Zakcij tako počosl? Na minuli seji občinske skupščine je bilo izrečenih na račun urejanja mesta Ptuja precej očitkov. Odbor- nik inž. Stanko Debeljak je hotel vedeti, zakaj poteka urejevanje mesta tako poča- si, čeprav proslavljamo zgo- dovinsko obletnico in so bile vremenske razmere v aprilu in maju zelo ugodne za grad- bena dela. V odgovoru je rečeno, da urejanje mesta ne poteka po programu predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Ure- ditev cestišča in pločnikov na Srbskem trgu, v Miklo- šičevi in Bezjakovi ulici ka- sni zaradi daljše izdelave projekta, kot je bilo prvot- no programirano (komplici- rana mstalacija kanalizaci- je, vodovoda, elektro- in ptt vodov). Po prvotnem progra- mu bi začeli urejevati trg in omenjeni ulici že v začet- ku junija. Zaradi zakasnitve pri izdelavi projekta so pri- čeli z ureditvijo 25 dni ka- sneje, Razlog za kasnitev del je tudi to, da je Kreditna banka iz Ptuja komaj 2. ju- lija odobrila kredit za mo- dernizacijo cestišča. Po po- godbi s cestnim podjetjem v Mariboru in Komunalnim podjetjem Ptuj morajo kon- čati dela 25. avgusta, mesec dni pred osrednjo proslavo 1900-letnice Ptuja. ZR Novoizvoljene komisije SO Ptuj Sestav novoizvoljenih ko- misij občinske skupščine Ptuj je naslednji: Komisija ZA PROSN.JE IN PRITOŽBE: Stanko Žitnik (predsednik). Slavko Brslez (p,''djiredsedn-k). Ivan Bom- bek, Feliks Cucek, Štefan Joha, Franc Tomanič, Anton Žlahtič, vsi odborniki. Komisija ZA DRUŽBENI NADZOR: Anton Valentin (predsednik). Samuda Heri- bcrt {p(;dpred.sednik), Jože Križančič, Ciril Murko, Oto Polič, vsi odborniki. Po ene- ga člana delegirajo v komi- sijo: OK SZDL, OK ZKS, OZB. NOV, OSS iz Ptuja. Komisija ZA SKRB BOR- CEV IN INVALIDOV: Franc Masten (predsednik), inž, Egon Zoreč (p(^dpredsednik), Ivan Kolar, Boško Varnica. vsi odborniki, in Drago Bez- jak, dipl. pravnik, in Ivan Ilovar, upokojenec. Komisija za ODLIKOVA- NJA: Anton Žagar, podpred- sednik SO Ptuj, Vinko Žig- man, direktor podjetja Kino, Janez Kostanjevec, sekretar TGA, Ivan Rau, tajnik OS Ptuj. Po enega člana dele- girajo v komisijo OK SZDL, OK ZKS, OS iz Ptuja. Komisija ZA VERSKA VPRAŠANJA: Franjo Reber- nak, predsednik OS Ptuj, Zdravko Turnšek, predsed- nik OK SZDL, Alojz Gojčič, profesor, Stanko Lepej, pred- sednik OK ZPvIS Ptuj, Maks Rubin, dipl. pravnik. Tudi v to komisijo delegirajo po enega člana že prej omenje- ne organizacije. ZR TRSI^AJSTLETNI EŠNSTEiN Trinajstletni Manoj Komar Prasad je najmlajši študent uni- verze na Floridi. Vpisal se je na fakulteto za teoretično fiziko in že v prvih korakih na univer- zi pokazal, da prekaša svoje de- vetnajst in dvajsetletne kolege. Pravijo mu mali Einstein, zakaj duhovni oče relativnostne teori- je je njegov najljubši avtor. Hkrati njegovi kolegi pripomi- njajo, da se uspešnosti kolege Manoja Komara Prasada prav- zaprav ni treba preveč čuditi, zakaj njegov oče in njegova ma- ti pa tudi ded sodijo med naj- uglednejše indijske fizike. -i« Šturtiiovec brez ceste in obromb pred Droivo Boško Varnica iz Vidma je na minuli seji občinske skupšči- ne postavil več odborniških vprašanj. Odgovoril mu je dipl. ing. Dušan Suhadolnik, referent za kmetijstvo pri SO Ptuj. Vprašanja ceste v Sp. Štur- movec se rešuje nekaj let. Stara cesta je opuščena in služi le kot pešpot. Oddelek za upravno- pravne zadeve je razpisal raz- pravo v krajevni pisarni v Mar- kovcih. Upoštevati je treba mnenja prizadetih lastnikov travnatih površin, ki stanujejo onstran Drave v Markovcih. Nova cesta bi jim razpolovila travniške parcele. Pri razpravi bo sodeloval tudi odbornik B. Varnica. Drugo vprašanje je bilo, kako zaščititi desno obrežje v Stur- m.ovcu. Zaradi drugih še nuj- nejših zavarovalnih del na Dra- vi letos Šturmovca niso upo- števali. Obalo bodo tod zavaro- vali prihodnje leto. Zavarovali so le nosilce daljnovoda Mari- bor-Varaždln. B. Varnica je menil da je tre- ba dati nekaj dohodka od pro- daje gramoza iz Tržca krajevni skupnosti Videm. Glede na pro- dajo gramoza so mu odgovorili, da je cestno-komunalni sklad dovolil izkoriščati gramoz JLA iz gramoznice v Tržcu za grad- njo avtoceste Macelj-Hajdlna. Armada plača 2 dinarja za ku- bik. Sklad bo dal 600 kubikov gramoza iz omenjene gramoz- nice brezplačno KS Poj za rekonstrukcijo ceste cerkev - Sediašek - Gr^j Sredstva, ki jih sklad d, gramoz, uporabljajo za ^ vanje cest četrtega reda. Prebivalci Vidma in ( upajo na pomoč JLA prj tiranju ceste Suha veja- kot protiuslugo za g. Predlagane pomoči JLAi faltiranju omenjene ceste smeli odkloniti, vendar stva sklada ne zadoščaj( nadaljnjem asfaltiranju ( ptujski občini bo treba t vati prednosti cest, pn obremenitev. Boško Varnica se je o zavzel za rešitev problej nalizacije z bekonske fan odvaja pretočno vodo prt dalnikov. Čistilne naprav učujejo republiški organi devo je nujno pospešiti ij prečiti resna obolenja vaj Pobrežja ob okuženi po Studenčnici, v katero a kajo odpadne vode spon nalizacije. Občinske komi predlagale podaljšanje kai cije s Pobrežja neposrec Dravo. Mnenja so, da i naprave niso osobnih za delo 6 anke- tirancev. Največ anketirancev potrebuje >druge oblike pomo- či«. Pod to pomoč vključujemo davčne olajšave in občasno ali stalno pomoč pri delu. 11 an- ketirancev potrebuje nego in de- narno pomoč, 7 samo denarno pomoč, 4 nego, 8 pa jih pomoči ne potrebuje. Ker sem hotel spoznati delov- no sposobnost in delež fiziolo- še samostojnosti anketirancev, sem med drugim ugotavljal tudi njihovo zdravstveno stanje. Po- datki so sledeči: 11 anketiran- cev boleha na dihalnih organih, 12 je opredeljenih »pod druge bolezni«, 7 v skupino bolezni sr- ca in ožilja, 7 v skupino bolezni prebavil, 5 v skupino živčnih obolenj, 7 pa se jih počuti še koliko tolikor zdrave. Največ jih torej boluje za boleznimi, ki jih nisem mogel vključiti ne v eno in ne v drugo skupino. An- ketiranci so namreč tožili za vrsto bolezni, ki niso nagibale ne k eni in ne k drugI skupini, njihov vzrok pa je v glavnem starost, onemoglost, nezadostna In nezdrava prehrana itd. Sledijo bolezni dihal, kjer ima glavni delež tuberkuloza, sicer ne več aktivna, ki pa je zapustila posle- dice in kot taka še vedno ogro- ža organizem. Od 50 anketiran- cev jih je 13 zavarovanih v ce- loti. TI so zavarovani po zakonu o pokojninskem zavarovanju ali pa dobivajo družbeno denarno pomoč in so tako zavarovani iz tega naslova. Delno zavarovanih je 37 anketirancev. To so kme- tijski zavarovanci, katerih ob- seg zdravstvenih storitev je ome- jen z zakonom in s sklepom Ko- munalnega zavoda za zdrav- stveno zavarovanje kmetov Ma- ribor. (Nadaljevanje prihodnjih) J. S. RTRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 10. JULI.J^ Urediti izobraževanje kmečke mladine Primerna izobrazbena ra- ven, strokovna in družbeno- ekonomska, je pogoj, da po- stane vsak državljan zavesten in sposoben soustvarjalec družbenega in lastnega na- predka. Razvoj tehnologije v kmetijski proizvodnji zahte- va vse več znanaja in stro- kovnosti. Ugotavljamo, da ima mla- dina na podeželju, zlasti kmečka, slabše možnosti za pridobivanje osnovnih znanj. Treba je dolgoročno in smo- trno urediti izobraževanje kmečkega prebivalstva. Osnovne šole na podeželju so slabše opremljene, pouk je praviloma manj kvaliteten. Učni uspeh kmečke mladine zmanjšujejo še obveze do de- la na kmetijah, kar je po- sledica socialnega stanja na- šega kmetijstva. Učni uspehi kmečke mladine so značilno slabši, od poprečja. Zavze- mati se je treba za izen,iče- vanje možnosti osnovnega šolanja vaške mladine z mla- dino v mestih. Sedanji sistem financiranja osnovnega šola- nja ne ustreza tej zahtevi. Mladina s podeželja ima znatno slabše možnosti za nadaljnje šolanje na sred- njih in visokih šolah, kar je posledica slabše pred izobraz- be in slabših materialnih možnosti, zlasti kmečke mla- dine, ki je imela zadnja leta !e malo realnih možnosti za strokovno izobraževanje. Le malo sedanjih kmečkih go- spodarjev ima danes možnost, da se strokovno izobrazi in pripravi za delovno mesto na svoji kmetiji. Zadnje čase se dokončno prebuja pri čedalje širšem krogu, pri kmetih in odgovornih političnih ter go- spodarskih dejavnikih zavest, da je nujno dvigniti izobraz- beno strukturo kmeta, če ho- čemo dvigniti njegovo pro- duktivnost. Večji interes kmetov za izobraževanje ovi- ra nejasna perspektiva in trenutni ekonomski položaj kmetijstva. V osemletke je treba v ok- viru tehničnega pouka uvesti pouk kmetijstva, da bi mla- dina spoznala osnove s^i^obne prehrane in kmetijske stro- ke, zlasti pa, da bi se kmeč- ka mladina lažje usmerjala k nadaljnjemu poglabljanju strokovnega znanja. Treba je oživeti šolsko zadrugo na osnovni šoli. Organizirati je treba mre- žo strokovnih kmetijskih šol, ki naj dobe status poklicnih šol, s čimer jim moramo o- mogočiti vse pogoje za ledno delo. Sole morajo pokriti vse potrebe po izobraževanju in se prilagoditi posebnostim kmetijstva po svojem pro- gramu v določeni regiji. Vzporedno je treba organizi- rati izobraževanje ženske kmečke mladine. Izobraževanje je treba rbo- gatiti z različnimi seminarji, tečaji, ki naj širijo strokovno znanje kmečkih proizvajal- cev. Razširiti je treba mate- rialno bazo tudi za te dejav- nosti. Take oblike izobraže- vanja so tudi poslovni inte- res kmetijskih organizacij. Programe srednjih kmetij- skih šol je treba prilagoditi tudi potrebam delovnega me- sta kmeta, kajti čedalje več tehnikov se zaposluje na do- mačih kmetijah. Družbeno ekonomskemu izobraževanju kmeta se ni posvečalo nobene pozornosti. Danes moramo kmetu odpi- rati jasne in dolgoročne per- spektive za eksistenco v kmetijstvu in krepitvi potre- be po sodelovanju v različ- nih zadružnih in kooperacij- skih organizacijah ter samo- upravnih organih. Specifične oblike organizi- ranja kmečke mladine — ak- tivi mladih kmečkih proizva- jalcev, predstavljajo mož- nost za razširitev izobraže- valnih oblik: ekskurzije, de- monstracijski poskusi, tek- movanja ... Po bil. ZR JAKOB DOGŠA - OSEMDESETLETI Eden najvidnejših občanov na območju krajevnega ura- da Središče ob Dravi je brez dvoma JAKOB DOGŠA iz Grab pri Središču. Rodil se je dne 27. julija 1889. leta v Središču. Komaj enoletnemu je umrl oče. Po končani osnovni šoli v Središču so je izučil čevljar- stva v Mariboru. V svoji stroki je delal do odhoda k vojakom. Po odslužitvi ka- drovskega roka je prešel v obmejno finančno službo. V tej je prebil prvo svetovno vojno, nekaj časa v Trstu, večji del pa je služboval v slovenski in hrvaški Istri. Ko je konec leta 1918 Istro okupirala Italija, so ga ta- kratne oblasti kraljevine SHS, katerim se ie stavil na razpolago, premestile v J goro, kar je bilo povoc' je zapustil službo in se v domači kraj. — Stu, je na razpolago gent Maistru in se je kot pn voljec udeležil bojev osvoboditev slovenske \ ške. Opis življenja Jg; Dogša med obema sveto ma vojnama bi bil v bi opis življenja delovnega venskega kmeta, ki s ti delom svojih rok ob te gospodarskih pogojih vzj je svojo družino in polej ga gradi obnove potrt gospodarska poslopja. Toda trdo delo od svit; mraka Jakoba Dog.ia ni držalo, da ne bi našel še kaj prostih ur za delo v kratnih naprednih gospo skih in kulturno-prosvf organizacijah. Bil je vodilni odbo hranilnice in posojilnic Središču, podružnice km ske družbe v Središču, 1 menčičeve ustanove v Sr šču, predvsem pa srediii SOKOLA. Skratka, ni bilo pred vi v Središču naprednega \ turno-prosvetnega društvi gospodarskega združenj! katerem kot odbornik ni sodeloval. V mlajših letih mu je tudi zelena bratovščina pri srcu. S prihodom oki torja v Sredi.<če se je za za Jakoba Dogšo, njej zavedno in srčno dobro; Ivanko ter sina Branka njeva pot slovenskega gnanca. Po odisejadi. ki so jo dobno doživljali vsi naši seljenci, je našel začasno točišče pri svoji v Osi poročeni hčerki, kruh zai za svojo od domotožjJ prestanih krivic fn poni težko obolelo ženo pa s služil kot delavec, mec ko je sin Branko že leta našel pot v NOV. Po osvoboditvi se je i v svojo porušeno in op« šeno domačijo, kjer je z vneto z obnovo. Udejstv pa se je tudi v javnem' na vidnih položajih v ob skem in okrajnem me za kar je prejel zaslui odlikovanje. Jakob Dogša je vedm povsod ter v vseh oko! nah dokazal svojo dr Ijansko zavest, zvestobo ji domovini in svojemu rodu, privrženost delovn ljudstvu. Bil je vedno umorno delaven in ski kar je še dandanes. V življenju Jakoba D je bilo več trnja kot Mnogo prerana smrt žen je težko prizadela. Zna je vedno in zna ^e dane- težave življenja hrabro našati. Vedno je bil in v je še pripravljen poni' pomoči potrebnemu, za jatelje pa ima vedno o< vrata in izredno gostolj roko. KJE ŠtRiTI PTUJSKO INDUSTRIJO IN OBRT? Odbornik Danilo Masten se je na minuli seji občin- ske skupščine zavzel za ur- banistični načrt za industrij- sko območje v Ptuju med Rogozni.ško cesto ter nase- ljem Brstje in Rogoznico. O urbanistični prostorski reši- tvi za industrijsko cono je bilo že več razgovorov zlasti med posameznimi interesen- ti za ta prostor. Perspektiv- nega razvoja podjetij, ki so v tem območju, še ni. Podje- tja so v nenehnem razvoju, vendar nimajo izdelanih okvirnih gradbenih progra- mov za nadaljnjo razširitev dejavnosti in industrijskega prostora. Odgovoril mu je oddelek za upravno pravne zadeve SO Ptuj. Urbanistični načrt Ptuja in okolice predvideva na tem območju industrijo. Del zem- ljišča v tem območju je družbena, del pa zasebna last. Ne glede na lastništvo je treba uskladiti interese podjetij pri nadaljnji grad- nji. Se letos je treba uskla- diti urbanistično dokumenta- cijo. Treba bo najti najbolj- .še prostorske rešitve ter za- gotoviti nemoten perspektiv- ni razvoj industrijske dejav- nosti podjetij. Treba bo rešiti tudi vpra- šanje lokacije skladišč »Pe- trola«, ki v tem predelu iz- loča veliko površino grad- benega zemljišča. Predlog odbornika Danila Mastena, da občinski uprav- ni organ prične postopek za izdelavo prostorskega načrta za to območje, je povsem utemeljen. Pri usklajevanju urbanistične dokumentacije občinski upravni organ vabi vsa podjetja tega območja, da zahtevajo rezervacijo oro- stora za kasnejšo izdelavo zazidalnega načrta za ome- n.ieno industrijsko območje, v tem delu mesta. ZR rdejno usposabljanje komunislov Pod predsedstvom Jožeta Friedla je bila 7. t. m. seja komisije za družbenopolitič- ne odnose in idejnopolitičue probleme, ki deluje pri ob- činski konferenci ZKS Ptuj. Razpravljali so o nekaterih vprašanjih idejno-politične- ga usposabljanja in izobra- ževanja komunistov v ptuj- ski občini. Ugotovili so, da dosedanja oblika večerne po- litične šole za člane ni več posebno zanimiva, zato je potrebno oblike izobraževa- nja komunistov bolj posodo- biti, aktualizirati in pribli- žati članstvu v organizacijah. Dogovoril so se za nasled- nje oblike v izobraževalnem obdobju 1969-70: a) seminar za nove čla^e. ki obsega 10 tem; nekatere od teh tem bi obravnavali tudi v osnovnih organizaci- jah ZKS; b) glavna oblika idejno- političnega usposabljanja ko- munistov naj bodo predava- nja in razprave v osnovnin organizacijah ZKS, prilago- jena interesom in potrebam članstva; tako si npr. v de- lovnih organizacijah želijo več tem s področja samo- upravljanja in podobno; c) posebno skrb je treba posvetiti tistim članom ZK in drugim občanom, ki ima- jo smisel, sposobnosti in pri- pravljenost, da poglobljeno obravnavajo družbeno in idejno problematiko na po- sameznih podrc^čjih. V zve- zi s tem so se dogovorili z9 formiranje idejnih jeder, ne- katerih v "okviru občine, ne- katerih pa širše v okviru območja Maribor. Iz takih idej niti jeder bi naj izhajali tudi predavatelji. F. Fideršek GRADITELJEM Hiš V NOVEM NASEUU V ORMOŽU o vaših problemih v zvezi s komunalno ureditvijo no- vega naselja in odgovor Sta- novanjsko komunalnega pod- jetja Ormož bomo objavili v naši prihodnji številki. Ve- mo, da ste na koncu s svo- jimi živci, toda problem mo- ramo prikazati osvetljen z obeh zornih kotov. J. S. PRAZNOVANJE V ČREŠNJEVCU v črešnjevcu se )C praznova- nje dneva borca začelo z veli- kim odbojkarskim turnirjem. Že drugič zapovrstjo so prese- netljivo osvojili prvo mesto do- mačini. Tako bo prehodni pokal društva Partizan še eno leto kra- sil njibove klubske prostore. Zmaga Črešnjevčanov je toli- ko pomembnejša, ker je na tur- nirju nastopila tudi ekipa Bra- nika iz Hoč, ki je član druge zvezne lige. Razen nje pa še eki- pa Polskave in Črešnjevcc, dru- ga ekipa. Prva ekipa Črešnjev- čanov je odpravila vse nasprot- nike z rezultatom 2:0. Najtrša borba pa je bila s favorizirano ekipo Branika. Na druj;o me- sto so se uvrstili Mariborčani, na tretje ekipa iz Polskave, zad- nja pa je bila mladinska ekipa iz Črešnjevca. Pri domačinih je imel na|*cč zaslug za zmago Franc Kmetec, ki je igral v od- lični forn^i, pa tudi vsi ostali si zaslužijo za prvo mesto vse priznanje. Po tekmovanju je bila ob šestnajsti uri svečana komcmo- racija ob spomeniku padlim borcem v Črešnjevcu. Na njej so s kulturnim programom na- stopila vsa društva v vasi. -b MRTEV MOŠKI OB ŽE- LEZNIŠKI PROGI v nedelj*, •. .julija, ob de- seti uri so našli ob progi med postajališčema Oslušev- ci in Velika Nedelja mrtve- ga moškega. Milica iz Ormo- ža raziskuje zadevo. ČETRTEK, 10 JULIJA 1969 STRAN 9 QOkusu strokovne žirije naj- lepša Slovenka. Ze prvi vtis, ti smo ga dobili ob končno le uspelem iskanju parkirne- ga prostora, je bil, da si je prireditev ogledalo rekord- po število ženske in mla- Jostne lepote željnih gledal- ;ev, Radenci, to na.še lepo n prek meja znano letovi- iče, so se tokrat kot tudi že |nnogokrat poprej potrudili, la je bilo vse v znamenju le- )ote in prijetnega počutja. ) Naslov najlepše Slovenke ii je priborila s koketno ho- 0 in telesnimi čari Marija IRIBAR, 20-letna dijakinja z Mengša pri Ljubljani, ki e sočasno tudi manekenka n že tudi nekajkratna znan- ca naših lepotnih tekmovanj, 'oleg uradnega naslova miss. ' ^ ' venije je dobila nagrado f'^'^ dinarjev in velik da- ■ zavitek, ki pa ji ga je v zmedi in presenečenju |;'-kdo ukradel. (Nič hudega, ''■^iše bi bilo, če bi ji ukradli zveneči naslov najlepše Slo- !^ '^jena prva spremljevalka Postala 21-let.ia Zvezdana ,'.!!£ZINA, dijakmja iz Ma- jj^ibora, druga spremljevalka 19-letna Silvija NEMEC, .J^užbenka iz Lesc pri Ble- Tekmovanje je potekalo po sistemu izpadanja. Od 60 prijavljenih tekmovalk jih je prišlo v Radence 17, vse s skrito željo v srcu, da osvo- jijo najvišji naslov. Toda sreča se je nasmehnila le trem. Morda druge, ki so iz- padle med tekmovanjem, ni- so bile nič manj privlačne — to je pač stvar okusa in človekova lepota je tako ze- lo relativen pojem ... Vsak človek je za nekoga lep, naj- lepši in najboljši... Poleg naše stare znanke s televizijskih ekranov Kristi- ne REMSKAR, ki je vodila prireditev, so se nam tokrat predstavila tudi nekatera druga zveneča imena z olim- pa pevcev zabavne glasbe: Dušan JAKSiC, Lidija KO- DRIC, Arsen DEDiC, ljub- ljenec dekliških src in Du- brovniški trubadurji, ki so s svojimi »artističnimi« toč- kami na bazenu poželi naj- večji aplavz. Izvolitev izbranih lepotic, ki so se zbrale na srednjem srcu sredi bazena je pozdra- vil veličasten ognjemet, ki je bil, seveda poleg mladih le- potic, največje doživetje ve- čera. Za mnoge je to pome- nilo tudi strah v kosteh, saj so goreči ostanki svetlobnih raket padali tudi med gle- dalce. Tik ob strelnem mestu smo lahko opazili manjši po- žar, ko se je vnela platnena streha, razpeta nad stojnico. Ko so visoko pod nebom ugasnile živobarvne zvezdice svetlobnih raket in ko so bi- la dekleta uradno proglaše- na za lepo, lepšo in najlepšo, je bila okrog njih prava gne- ča predstavnikov sedme sile, ki so vpraševali, fotografira- li in seveda tudi prikrito po- pasli svoje oči na treh ra- denskih srcih. Tudi sam sem imel v začetku namen, da se prerinem med množico »ra- dovednih novinarjev« in povprašam brhka dekleta o njihovih občutkih in nadalj- njih načrtih, toda verjetno sem bil preskromen, da tega načrta nisem uresničil. Ker je zmagovalka Marija HRI- BAR iz Ljubljane, je tudi tokrat v celoti obveljala Prešernova pesnitev: »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele ...«, sicer pa ne bo- dimo skromni, saj so tudi naša Štajerska dekleta lepa in privlačna ... Miss Slovenije in njeni spremljevalki bodo sodelo- vale tudi na lepotnem tek- movanju za miss Jugoslavi- je v Beogradu. Želimo, da bi uspešno predstavljale lepoto naših slovenskih deklet. J. S ^fjjazen nasmeh in dvignjena roka — pozdrav bralcem Še neprebavljen ocvirek pri yrajaiii|u iiiesto Nedvomno je eden od najbolj aktualnih, moram reči največjih neprebavljenih ocvirkov pri urejevanju Ptuja, neurejen mest- ni promet, predvsem pa parki- ranje. Še ni dolgo tega, ko smo pisali, katere nepravilnosti je zapisala komisija za varnost pro- meta v svojo beležko. Ugoto- vila je nebroj pomanjkljivosti predvsem pri neurejenih parkir- nih prostorih, ki jih na videz primanjkuje. V mestu in ob vpadnicah je več neurejenih, bo- lje rečeno, zapuščenih prosto- rov, ki kazijo Izgled mesta, na- mesto da bi služili za parkiranje avtomobilov, predvsem tovor- nih. V mestu samem je veliko parkirnih prostorov, ki bi po ureditvi, se pravi po začrtanju boksov, sprejeli večje število vozil kot sicer, ko jih vsak po- stavlja kot se mu zljubi in pri tem ne pomisli, da bi lahko na- mesto enega stali trije avtomo- bili. Mnogi ne pomislijo, da bo morda voznik, ki so mu z brez- obzirnim parkiranjem zaprli pot, želel odpeljati pred njimi. Pogosto taki vozniki zaman ča- kajo In se ozirajo za lastnikom vozila, ki preprečuje njihov od- hod. Skratka, mnogo jeze, ne- jevolje bi bilo manj, pa še ure- jeni prostori, če bi začrtali nekaj belih črt, ponekod očistili in splanirall zapuščene prostore ... Takoj zatem, ko so zaprli Mi- klošičevo ulico, osrednjo pro- metno žilo mesta, se je gneča še povečala. Po drugih ulicah se avtomobili komaj prebijajo, prosti parkirni prostor pa je težko najti. Zaposleni v mestu z avtomobili zasedejo parkirne prostore. Vozniki, ki pridejo po opravkih, le težko najdejo pro^ stor za vozilo. Ker so prisiljeni nekje ga pustiti, in ker parkira- nje nI urejeno, ga pač pustijo po svoji presoji. Vozila se na neka- terih prostorih »grmadljo«. Sa- mo poglejmo v dopoldanskih urah trg pred gostilno »Beli križ«. Redko je tu manj kot 20 avtomobilov. Ker parkiranje ni urejeno, so vozila cesto tako razmeščena, da se je mogoče le z veliko težavo prebiti mimo njih. Podobnih primerov je v Ptuju veliko. Morda bi bilo treba zaradi tega, ker je Miklošičeva ulica zaprta, promet po mestnih uli- cah preusmeriti. Kazalo bi eno- smerne ulice za dobo dveh me- secev, kolikor bodo urejevali omenjeno ulico, odpreti za dvo- smerni promet. Zaradi tega, ker je promet v Lackovi ulici eno- smeren, je, na primer, iz Lju- tomerske treba obiti mesto, da pripelješ pred kavarno in ob- ratno. Vsi, ki skrbijo za pro- met v mestu, bi morali vsaj ob tem primeru nekoliko več p>o- zornosti posvccki prometu t mestu. ZH Kako »prebiti« z vozilom skozi gnečo? Kako »izvleči« svoje vozilo? Z nekaj belirni črtami bi gneče odpadle. Parki- ranje bi bilo urejeno. Otroško varstvo v ormoški občim NE SAMO SREDSTVA, TEMVEČ PREDVSEM ČLOVEK - OTROK Kot poročamo v zapisu s seje skupščine občine Or- mož, je bilo otroško varstvo na tej seji deležno tiste po- zornosti, ki smo mu je dolž- ni izkazati. Program novo- gradenj otroških ustanov po krajevnih skupnostih pred- videva naslednji vrstni red in potrebe: Na prvo mesto je postav- ljena krajevna skupnost Or- mož, kjer je potreba po ure- ditvi otroškega varstva naj- bolj pereča. Uprava vrtca v Ormožu je prisiljena iz dne- va v dan odklanjati prošnje za sprejem novih varovancev. Nov vrtec bo imel kapacite- to 100 do 120 otrok, sedanjo zgradbo, v katerem je tre- nutno otroški vrtec, pa bodo lahko s pridom uporabili za potrebe podaljšanega biva- nja otrok v šoli, tudi zato. ker je vrtec v neposredni bližini osnovne šole. Tako bi z izgradnjo novega otroške- ga vrtca v Ormožu rešili dvoje vprašanj: potrebe po vzgojno varstveni ustanovi in potrebe po celodnevnem in podaljšanem bivanju otrok v šoli. V to sodijo predvsem učenci-vozači. Krajevne skupnosti Mi- klavž, Velika Nedelja, Kog in Ivanjkovci trenutno ni- majo nobenih prostorov za reševanje vzgojno varstve- nih potreb. Na Kogu in pri Miklavžu so trenutne možno- sti brez večjih investicij ze- lo meglene, dcčim ima Sre- dišče možnosti za celodnevno bivanje otrok v šoli že poda- ne, Na območju krajevne skupnosti Ivanjkovci se bo ta problem reševal v sklopu rešitve problema in potrebe gradnje nove šole. ki bi bi- la na tem območju več kot potrebna. Ustanovitev vrtca pri Ve- lik: Nedelji in pri Miklavžu bo terjala večja finančna sredstva. Reševanje otroškega var- stva na podeželju z raztrese- nimi hribovskimi naselji je problem zase. Matere so pri- siljene voditi svoje otroke na polja, v vinograde, kjer so večkrat ves dan izpostavlje- ni vremenskim neprilikam in včasih tudi po ves dan brez pravega toplega obro- ka hrane. Vse to nas opozarja, da je otroško varstvo sicer draga investicija, ki pa je ne bi smeli gledati in vrednotiti izključno skozi prizmo mate- rialnih sredstev, temveč sko- zi prizmo človeka — otroka. J. S. STRAN Ili TEDNIK — ČETRTEK, 10. JULIJ^ Novosti iz Beograda Morris 1300 je pravzaprav »1100« z močnejšim, motorjem in povsem sinhroniziranim me- rjalnlkom. Zamerimo mu, da nima naprave za zračenje. Pri veliki hitrosti sicer ni prepiha, če odpremo vrtljiva okenca, vendar to ne zadostuje. Gretje jc zadovoljivo, če vključimo ventilator in to prvo stopnjo, druga je preglasna. Oblika je bolj razvidna iz fo- tografije in jo verjetno večina že pozna. Sedeži niso preveč udobni, naslonjalom ni mogoče spreminjati nagiba. Prostor za potnike pa jc prostoren tudi za veČic rasti. Veliko priročnih pu'st v vozilu jc prikladnih za drobnarije. Prtljažnik ni poseb- no velik, vendar se da smotrno !-/rkoristiti Preglednost vozila je srednje dobra, za nazaj pa od- lična. Na enostavni armaturni plošči so Ic osnovni instrumen- ti, kar nI najboljše, brisalci ste- kel bi mor.iH imeti dve hitro- sti. Podvozje je dovolj sodobno, bla/ilcl so hidrolastik sistem, to pomeni, da so na^^^!!lu)čino in vsi štirje med seboj povezani s cevmi. Delujejo na principu pre- takanja tekočine iz ene na dru- go stran. Volan je ubogljiv, nc pretrd, tudi za parkiranje je priročen, le velik krog obrača- nja 11 m jc za okretno mestno vožnje velik. Zavore svoje delo opravljajo učinkovito in se zle- pa ne utrudijo. Sprednji koluti so majhni, toda v povezavi z zadnjimi bobni odlično zavira- jo. Štirivaljni motor jc razvit iz motorja Coopcrja S z vrtino 70,61 mm. Čeprav tovarna sledi modernim smernicam, ima ro- člČno gred še vedno samo tri- krat ulcžajeno. Motor je spre- daj prečno montiran, pogon je na prednja kolesa. Štirivaljni vodno hlajen, vrst- ni motor 1275 ccin prostornine, kompresljsko razmerje 8,8:1 ter vrtini 70,61 in gib 81,3 mm. Največjo moč 61 KS doseže pri 5550 obratih na minuto in na- vor 9,6 Mkg pri 2300 obratih. Največja hitrost po tovarniških podatkih je 140 km na uro, po- raba pa skoraj nekoliko velika, cca 8! na 100 km. Od O do 100 km na uro pospeši v 24 se- kundah. ^ Pri nas zastopa tovarno Mor- ris IMV Novo mesto, kjer jih tudi sestavljajo. Tekst in foto: Jože Galun Moriš 1300 Duša vidi tudi brez oči Ko se je vse to zgodilo, sva se s Petrom poznala šele ne- kaj tednov. Dobro se spomi- njam, zelo sem ga imela rada. Tiste tople poletne noči sva se odpeljala na jezero, ki je bilo le nekaj milj oddaljeno od mesta. Tam so naju čaka- li Petrovi prijatelji in z nji-j mi je bila tudi Lizabet, nje- \ govo nekdanje dekle. Vsi smo | vedeli za njuno veliko Iju-l bežen, pa tudi Peter še je ni- mogel popolnoma pozabiti.' Bila sem precej vznemirjena. Kljub mojemu strahu je mi- nil večer v zelo prijetnem razpoloženju. Peter in Liza- bet sta napravila vse, da sta prikrila svoje spomine in ču- stva. Proti meni je bil pozo- ren, kot še nikoli do takrat. Med vožnjo proti domu, me je nežno objel z desno ro- ko, medtem ko mu je leva počivala na volanu. Sele pred nedavnim je opravil vozniški izpit in ta večer je prvič vo- zil očetov avto. Vsi smo bili trezni, saj smo pili samo brez- alkoholne pijače. Peter je vozil počasi in previdno. Ne vem, kdo je prišel na idejo, da vržemo Petru za srajco koščico od češenj. Najprej je izgledalo, kot da je sprejel to Salo za zabavo, nato pa se je nenadoma razjezil, se obrnil nazaj in hotel nekaj reči. Nič mu ni uspelo izgovoriti... Avto je naglo zavil s ceste in se prevrnil v jarek. Spo- minjam se močne bolečine v desnem očesu in celega pri- zora, ki sem ga videla skozi neko rdečkasto meglo. Na oči ml je padel mrak. Ko sem prišla k zavesti, mi je prija- telj Lesi, ki je ostal edini hladnokrven, dejal: — Sreča, da nismo vozili bolj naglo. Samo ti in Peter sta se po- škodovala. On ima zlomlje- no nogo, tebi pa krvavi de- sno oko. Moje oko! Pazljivo sem pri- jela za robec — kri... Zdra\mik Svenson, ki me je zdravil v bolnišnici, mi je predlagal, naj zamenjam mrtvo oko z umetnim. Imela sem raje mrtvo oko od u- metnega. Tu sem pogrešila. Poškodba se je poslabšala in postala sem popolnoma slepa. Bilo mi je zelo hudo. Peter je prihajal k meni na obisue. Čutila sem njegov občutek krivice, ki ga je bremenile. V dolgih neprespanih nočeh sem razmišljala o tem in pri- šla do zaključka, da me ne ljubi in da je navezan na mene samo še zaradi moje nesreče. Začela sem obiskovati naj- različnejše tečaje za slepe. Nikoli do takrat nisem spo- znala toliko dobrih ljudi in tu sem spoznala tudi Lenarta, ki je bil moj inštruktor. Ču- ti! je mojo nesrečo, toda v njem je bilo preveč pomilo- vanja, ki sem ga imela že doma prek glave. To m bilo »tisto«, kar mi je bilo po- trebno. Velikokrat sem jo- kala. Žalovala sem za Pe- trom. Lenart me je tolažil, toda to mi ni pomagalo. Ko se je zgodila nesreč.-« ml je Peter pomenil samo tol-- ko, kot vsi drugi fantje. Ta- ko sem mislila. Toda v tern je bila moja velika prevara. Cas je opravil svoje. Siclenila sva, da se razideva. Ob novem letu me je Peter obiskal. Čutila sem, da mi želi povedati nekaj važne.ga. Ponovno je začel zahajati k Lizabet in z njo se je o.mie- raval tudi poročiti... Zelo sem so razjezila. — Da ti odpustim? Toda kaj? Ti nisi kriv, da sem izgubila vid. To ni tvoja krivda. Tudi ni tvoja krivda, če ljubiš Li- zabet. Jaz ti nimam k-jj od- pustiti! Ne muči se mene, ker sem slepa... šči me včasih ... Ved-, dobrodošel gost in Lii prav tako. In res prihajata. Petu Lizabet ter moji stari jate!j i. Kako lep je obii da nisem zavržena in (j Ijena. Živim v temi in i noj ravnajo kot z norrnai človekom, in to tudi sem, In ljubezen? Preprij sem, da ne bo odšla n mene. Duša vidi tudi i oči. Prevod: J, NEVARNOSTI POLETJA ZA NAŠE NAJMLAJŠE Poletja pri nas niso posebno vroča, vendar je potrebno, da spoznamo nevarnosti, ki v po- letju pretijo našim najmlajšim, zlasti če traja poletna vročina dalj časa. Vročina v soparnih, pregretih In razžarjenih dneh vrelega po- letja in zgodnje jeseni, ko vse, kar je živega, vene in zamira in se skriva v senco, takrat odrasli komaj dihamo, se znojimo in si otiramo pot s čela, se leno pre- mikamo In že zjutraj čakamo hladnejga večera. Le hrupna ne- vihta za kratek čas na pol ohla- di ozračje ali pa napravi sopa- rico še bolj neznosno. In v teh vročili dneh ne sme- mo pozabiti na našega najmlaj- šega, zlasti ne, če še ni preživel prvega leta svojega življenja. Prav ta, za nas nevšečna vro- čina je zanj nevarna. Bolj ne- varna je po mestih In po str- njenih naseljih, kjer med ulica- mi in hišami zastaja zrak in se greje in pregreva, nc da bi ga nadomestil In Izpodrinil vctrič. Bolj je nevarna, kot je na vasi In na deželi, kjer so naselja od- prta, kjer nI zagat In zakotkov in jc skoraj vedno nekaj vetrl- ča, le če ne bo otrok v zadušeni Izbi s tesno zaprtimi In zagrnje- nimi okni, ki so zaradi tankih sten močno pregrete In zaradi strahu pred čistim zrakom moč- no zadušnc. Česar nc vidimo In otipljemo vsak dan, o tem po navadi ne razmišljamo preveč. In tako je z morjem zraka, ki v njem ži- vimo Nevidno jc, toda življenj- sko važno. Sestavljeno je iz ki- sika, brez katerega bi rastlinam in po njih živalim nc bilo živ- ljenja. In po rastlinah in živa- lih tudi nam ne. Tudi nekaj o.gljikovega dvokisa in žlahtnih plinov je v zraku za primes. V zraku je tudi vlaga, in sicer kot shlapcla voda, ki je jc lahko tem več, čim toplejši jc zrak. Vse zračno morje oplaja sončna luč in omogoča življenje rastlinam in živalim. V pokvarjenem zraku, prena- sičenem s škodljivimi primesmi, kaj težko uspeva naš najmlajši. Ni treba, da bi bil bolan za !\a- tcrokoli boleznijo, zboli lahko že zaradi pregretja in z vlago prenasičencga zralča, pa tudi za- voljo drugih vzrokov, ki iz tega izviralo. ..2L^_^_^. Prvi vzrok za njegovo i počutje je, da najmlajši si morejo urejevati svoje tel toplote kakor odrasli Iji Prav hitro se pregrejejo,i manj hitro prehladljo in —; sti zalivančki — tudi zboliji prebavilih. Tudi s potenjen zdaj še ne morejo urcj; svoje toplote tako uspešno kor odrasli in mnogo bol- njih so navezani še na odda; vlage in toplote skozi kožo Najmlajši se dobro potu: lepo uspeva le, če Je pro kjer večji del dneva živi, p primerno hladen, da lahko datno oddaja toploto In vi ki jo izžareva In izpareva iz Je telesne površine In tudi hava. Slabo se počuti tor mestu ali v večjem kraju, vročina tišči k tlom, zlasti zaprtih prostorih, kot so s paro nasičene kuhinje ali majhna In preveč natrpana novanja. Ugodno se počut je v vročini samo lahko obl( v srajčki In v hlačkah, po pa le nekoliko, vendar prii no pokrit. Lepo mu jc v s na prostoru, kjer pihlja I vctrič in ga boža s čistim kom. Neznosno mu Je, h preveč odet In oblečen v vroča oblačila. Ves srcčci zadovoljen Je, če je skopa: negovan, da Je koža čista in ko oddaja toploto In vlagi ga s tem hladi. Neugodno je, če Je umazan In od potu slan in ves pološčen z lojen ga izločajo kožne žleze. Drugi vzrok, zakaj jc po! vročina našim najmkajšim ne na, Je na splošno manj zna Je važnejši od prvega. Bo! važen za zalivančka kot ZJ Jcnčka. Vsak otrok Jc nai poleti žejen, dojenček pr*' ko kakor zalivanček. Zat| pil, kar bi mu dali. Pri prs' nevarnosti, če otrok popije tcrincga mleka nekoliko čcz ro, drugače pa je pri zalivi Ko otrok pije Iz steklenič|| je morda že potolažil 1*'' ostal pa je še vedno žejen. 2 je še žejen po kravjem in jem mleku, ki imata več so'i mleko iz materinih prsi. S no, ki ni njegove vrste, sij gasi žejo in teši glad hkrati pa je zanj lahko nevarno. {Drugič dalje) ZAPOSLENI ZUNAJ DAMAČE OBČINE Statistični pokazovalci o gi- banju zaposlenosti v ormoški občini nam kažejo, da je bilo letos maja Iz ormoške občine zaposlenih v drugih krajih re- publike 643 občanov, v tujini 360, o.-iroma so bili skupaj za- poslenih Izven domače občine 1003 prebivalci. Za trenutno stanje glede možnosti zaposlo- vanja pri nas te številke niso niti presenetljive. Včasih pravi- mo, samo da ljudje delajo in za- služijo, da so pri kruhu. Ne po- zabimo pa da kruh, ki si ga za- služijo v tujini, ni tako lahek. Mnogi bi rade volje zamenjali delo na tujem za delo v doma- čem kraju, zaenkrat to seveda Se ni mogoče, nujno pa jc raz- mišljati o dcjavnostili. ki bodo nudila nova delovna mesta in 7manj.šala odtok naših ljudi v inozemstvo. J. S Otroci v kolonijo Vsa leta nazaj jc Društvo pri- jateljev mladine v Slov. Bistrici organiziralo letovanje za otroke v poletnih počitnicah. Tudi le- to« so se lotili te akcije. Toda v pogojih, v katerih so se našli, njihova prizadevanja niso naŠla pravega odmeva. Letos DPM nima nobenih sredstev s kateri- mi bi pomagali socialno šibkim. Pa tudi cena letovanja, ki znaša za dvanajst dni 250 dinarjev je takšna, da ni naŠla širokega od- ziva med starši Tako se jih je javilo za letovanje v Porcču, ki pa organizira DPM Maribor sa- mo petnajst. Številka Je kljub temu zadovoljiva, ker so vsi sa- moplačniki. Prav bi bilo, če bi DPM Že le- tos začelo misliti na letovanje v priliodnjcm letu in poizkušalo zagotoviti sredstva za socialno šibke in tudi tem omogočiti ne- kaj dni sonca in morja, -b ČETRTEK, 10 JULIJA 1969 STRAN 13 j^£NRl Sl.nSAR: NOVO ŽIVUENJE ■ Gospod Scnborn jo počel vse lcoce, samo da se ne bi sre- ženo Freda Mauphita. \i- govarjal se je, da ima_ važnc) konferenco, da mora iti takoj pa službeno potovanje itd. Vča- sih so izgovori ustrezali resnici zato, ker je bil gospod Senborn direktor in solastnik Senborn — tapetniške in dekorativne služ- i''\oda v petek, tri dni potem, \o je bil i^jen mož, ki je polo- žil kavcijo, izpuščen iz zapora, je gospa JMauphite poskusila z zvijačo. , ^ Sedela je v čakalnici tako dol- go, da ni Dolores, Senbornova tajnica, odŠla na obed. Tedaj se je pritihotapila v vežo, prišla po prstih do ravnatcljeve sobe in n.-,g!o odprla vrata. G. Senborn je sedel udobno z nrtgimi na pisalni mizi. Ravno je jedel sendvič s šunko in bral i:r'niinalni roman. ,'d.ij seveda ni mogel reči, da 1 .1 časa. Vse, kar je mogel :!, če si je hotel olajšati po- ;, je bilo, da ne stori ni- - Gospod Senbron, — je za- Ecb s potrtim glasom. — Jaz lem Stella Mauphite, Frcdova lena. Moram govoriti z vami. Videti je bila kot strašilo, ki ;a je nekdo oblekel v grdo onfckcijsko obleko. Imela je triv nos, prodorne oči in, vsaj arko se je zdelo g. Senbornu, »ar.ivo ptice roparice. i Ko se je na stolu udobno na^!-; iiestila, je ptica rop.vrIca priček likiti. — Tega nc morete storiti mo- «mu Fredu, gospod direktor. Tako ne gre. Senborn se je zvalil v svoj fo- telj zato, da bi bil čim dalje od »jsalne mize, da pa vendar ne i " padel skozi okno. i. — Toda gospa Mauphite, — jo je prekinil s svojim najljubeznl- i ^^i^im _glasom. — Saj nisem sto- ničctar. Vaš mož je sam sebe i spravil v zagato. I ~~ Mislite, da mu tega nisem Pcvedala? Je tarnala ženska, j *''red,« sem mu rekla, »zakaj si ' "onl?^Tvoja firma ti je nu- ' '^"^ priložnost, da postaneš od "3vadnega pisarja glavni knji- ^ovodja.Jn kaj del.ts ti? Jemlješ ' ^"ii"> ki ti je zaupan. Aii je to ^ "oja hvaležnost?« I . *~ Hm, da, — je zamrmral ^^'enborn. — Tudi mi smo bili presenečeni, ko smo odkrili pri- "i3njkljaj. Ker pa tudi vi to pri- i ^"jvate, ne vem, zakaj se ... Konec ni mogel izgo- ^ Žena je stegnila proti [ ^'^^^ dolge, koščene roke, ta- , j° aa so zletele v zrak listine. i Jj" "V.' komaj posrečilo, ,,)e rešil svoj ostanek sendviča J * šunko. '\]"T.,.'^'^'i-i g. Senborn, vi ste 1 j,*^':'" tožbo. Da si nisem mor- t * '=»2 to Izmislila? lil-,,. Veste, kot direktor l^^r, \^ prekinila. *'~~t ^ • ' '^^ ^'•^ vložili tožbo |J i*^da) jo zopet lahko tudi **Q«e, roar ne? To pa tem prej, ker vam je Fred vrnil ves denar. — Ni, manjka še 420 dolar- jev. — Toda to bi mu mogli po- tem odtegovati od plače. Pogle- dala ga je radovedno. To bi bilo najenostavnejše. Senborn je globoko vdihnil zrak in rekel: — Gospa Mauphite če mislite, da bomo vašega moža vzeli spet v službo ... — Pa zakaj ne? Samo zato ne, ker je samo enkrat storil napa- ko? Kolikokrat ste vi v vašem življenju napravili napako? — Mnogokrat, toda nikoli ne na tak način kot vaš mož. Po- neverba je zelo resna stvar. To je praktično tatvina. _ — Ha, moj Fred nima pogu- ma, da bi ukradel iglo. Po nje- govem mnenju to ni bila tatvi- na. On si je kratko In malo de- nar sposodil, ne da bi prej vpra- šal za dovoljenje. Slišite, jaz po- znam svojega Freda 25 let In vedno sem nanj pazila. On je po mojem mnenju nekoliko nere- sen. Toda lopov, ne, nikdar! Začela se je histerično sme- jati. Senborn se je skušal nasmeh- niti, pa ni šlo. — Vem, da Fred v bistvu ni lopov, — je rekel. — Prepro- sto, skušnjava je bil azanj pre- velika. Jaz pa sem osupnil, ko sem sllŠaJ za primanjkljaj. Pa veste, kaj me je najbolj prese- netilo? Način, .kako je vzel de nar. — Kaj hočete s tem reči? Direktor je skomignil z ra- meni. — Vidite, kdaj kdo vzame denar, stori to na rafiniran na- čin, da ga nihče ne ujame. Vaš mož pa je že od začetka delal neumno. Odkrito rečeno: jaz mislim, da je ta primer s pone- verbo pokazal, da je on ne sa- mo uslužbenec, ki se mu ne mo- re zaupati, temveč tudi slab knjigovodja. V njegovem knji- govodstvu bi lahko otrok našel primanjkljaj. — Ha, ha, jc zakrakala žen- ska, njena glava pa se je majala levo in desno. — Komu to pra- vite? Jaz poznam svojega Freda: pameten ni, to je res. Izraz njenega obraza se je ne- prestano menjaval. Krakala je kar naprej, s tako odprtimi usti, da je bil v njih videti pravi zlati rudnik, Senborn se je celo ustrašil, ker se je bal, da ga bo začela gristi. Namesto tega pa je začela spu- ščati neke nerazumljive zvoke, iz njenih črnih oči pa so začele teči debele, okrogle solze. — Joj meni, je začela tarnati. Moj ubogi Fred. Moj otrok bo moral v zapor. Senborn je bil glnjen. (Prihodnjič dalje) MmiKRILO IN DRUŽIN- SKA ČAST »Storil sem to, da bi ohranil družinsko čast,« je izjavil kara- blnjerjem 18-Ietni Guiseppe Chi- anese Iz Neaplja. S pištolo je ne- varno obstrelil svojo sestro, ki je po njegovem mnenju oblekla prekratko mini krilo. Splošni način življenja Red splošnega načina živ- ljenja sloni na dveh stebrih: 1. čimboljše prilagajanje naravnim dražljajem življe- nja: svetlobi, zraku, vodi mrazu, vročini, hrani, skrat- ka vsemu,... 2. Preprečevanje škodljivih vplivov civilizacije: to so predvsem hlastanje, neza- dostno gibanje, prekratko bi- vanje na čistem zraku, pre- utrujenost, premalo spanja, trušč, hibava prehranitev (preveč in pretežke jedi, na- sladila — alkohol, nikotin). POTREBUJEMO: gibanje in delo, sprostitev in počitek, oddih in notranjo zbranost, pičlo prehrano. NE POTREBUJEMO hla- stanja in sle po rekordih, brezdelja in lenobe, »razve- drila«, hrupne družbe, čez- merne hrane in nasladil. DELO Delo plemeniti življenje. Živali in stroji delajo toliko, kolikor jih človek potrebuje in vodi. Telesno in duševno delo naj imata enako velja- vo. Duševni delavec naj se s telesnim delom sprosti in krepi. Telesnemu delavcu so potrebne duhovne spodbude. Storilnost je vezana na u- brano dejavnost duševno in duhovno pogojene volje do dela in telesne moči za delo. Volja do dela je odvisna: 1. od notranjih pogojev: to so starost, zasnova, zdravje, telesni ustroj, duševna ubra- nost, dojemljivost. 2. od vnanjlh pogojev: to so način dela, delovne.raz- mere, delovno okolje, plača prosti čas. »Duševna klima obrata« je za storilnost delavcev zelo pomembna. Delavci, ki bi za svojega delodajalca »šli v o- genj«, delajo več kot tisti, ki vidijo v svojem gospodar- ju izkoriščevalca. Ravnanje 2 ljudmi v obratih je umetnost, ki se je je treba naučiti. Ta trud pa je vreden vsega pri- zadevanja. Pomembno pa je tudi med- sebojno razmerje med delav- ci. Čutijo naj, da jih veže ista usoda. Pravo tovarištvo lah- ko uspe samo, če ravnajo predstojniki z vsemi enako in pravično, se pravi vsakemu po storitvi in zmožnosti. Po- ročene žene in matere naj kar s'.? da om.ejujejo delo zu- naj doma. Zena naj bo usta- ljeni tečaj družine, če že mo- rajo mož in otroci zastran poklica ali šole kar naprej hoditi od doma. Denar, ki ga zaposlena mati zasluži, ne more odtehtati prizadete družinske sreče, še celo ne, če otroci šele doraščajo. MATI PRI 48 Doma je iz Londona. Gospa Gertrude Broomhall. Postala je mati prvič v svojem življenju. Po 25 letih zakona. Ko ji je lanskega novenibra zdravnik po- vedal, da je noseča, je skoraj omedlela od presenečenja. Zdaj je takšna, kot bi ji bilo dvajset let: vsa žari in vse se ji smeje od materinske sreče. Ve, da je skupaj s svojim prvim in prav gotovo tudi zadnjim otrokom videti kot babica in vntik, toda nenehno ponavlja: »To jc nekaj čudovitega. Imeti otroka!« Go- spa Broomhall ni prestala ni- kakršnih ginekoloških posegov ali eksperimentov. Bila je po- polnoma prepričana, da pač ne bo mogla nikoli občutiti tiste tople materinske sreče. Toda ne- nadoma se je zgodilo... in Jo osrečilo. PES - ČLOVEKOV ZVE- STI SLUŽABNIK Mizar Charles Nicole iz Saint- Michela se jc s svojim psom sprehajal po samotnih poteh v okolici mesta in zagledal med kamenjem staro ročno granato iz druge svetovne vojne. V nJem se je zbudil stari voj.tk, potegnil je za sprožllec in zalučal grana- to kar se da daleč. Nebocflga- treba pes pa mu je hotel narediti veselje kot vedno, stekel je po bombo, jo zgrabil z zobmi in jo zadovoljen nesel gospodarjti. Nicole se je kot blazen spustil t dir v nasprotno smer. A nič ni pomagalo: pes je bil hitrejši in že rou je vrgel granato pod no- ge. Na srečt) ni eksplodirala. STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 10. JULIJA l Maščevanje nad novinarjem (Nadaljevanje) Vi ste Maning, tisti krivec, ki ste ga pripravili do takega sta- nja. Uničili ste ga v člankih svo- je rubrike. Očitali ste mu, da ni borec, da ni poštenjak. Toda njegove borbe v ringu niso bile ^ goljufija. Hotel je čimprej za- j pustiti boks, da bi bil sposoben misliti in živeti še za kaj druge- ga. Ni vedel, da ste slabši od j inkvizitorja. Spoštoval vas je. Ni vedel, da počasi razprodajate njegove možgane. Zato, da bi lahko dobili svoj del od nagrad, premij in honorarja... — Kaj ste ponoreli? — je kriknil Maning, ves iz sebe. Kaj si le izmilHjate? — Varčujte s sapo! Jaz vas dobro poznam. Ste odvraten črv, ki se vleče po naši materi zemlji. Prepoznal me je. Razširil je zenice in si z jezikom poizkušal ovlažiti ustne. — Beilli! — je izjecljal. — Vi ste John Beilli! Pokimal sem z glavo. — Da, Beefov brat sem. To pa morate tudi imeti sedaj v mi- slih, Maning, to da sem Beefov brat. Kri se je zopet vrnila v nje- gov bledi obraz. Verjetno je mi- slil, da me ima v pesteh. Prav- zaprav sem bil samo bivši za- pornik. Človek, ki ne more na- rediti ničesar drugega, kot da nekomu oponese, kar misli o njem. John Beilli, je rekel z rogajo- čim glasom. Najboljši učenec na Soli, izumitelj puške s kratko cevjo. Zamahil je z roko in na- daljeval: — Nič ne boste dosegli, moj dragi John. Naredite lahko kar hočete, kljub temu vas bo poli- cija našla ... — Nocoj nimam puške, Ma- ning, sem rekel in potegnil pi- štolo. — Ne bodite nori, John! — Kakor moj brat, kajne? S cevjo pištole sem udaril po tor- bi, ki sem Jo nosil in vprašal: — Si lahko predstavljate Ma- ning, kolikokrat morate človeka udariti po glavi, da ga pripelje- te tako daleč, da ne prepozna svoje žene? Kaj pravite? Sto- krat . . . tisočkrat ali še več . . .? V trenutku je Maninga oblil znoj. — Toda Beef je bil plačan za to Jaz ga nisem prisilil, da se je tolikokrat boril. Kaj za boga le nameravate? — Nič! Toda Beef za svoje borbe ni bil dovolj dobro pla- čan. Vse, kar je dobil, je nekaj revnih dolarjev. Vi, Maning, in ostali pa ste si razdelili glavni del Vi ste tudi prisiljevali Becfa v tolike nastope v ringu. Stalno ste pisali, da je strahopetec. Do- bro veste, da to, kar napišete v vaši rubriki, postane sveta res- nica za vsakogar. Uničili ste mojega brata, pripeljali ste ga do bcsnosti. To pa je, kakor da ste zločin naredili z lastnimi roka- mi Maning je težko požiral sli- no. » — Ne John, ne! Poslušajte me John. jaz . . . — Takoj pojdite v spalnico. Vzemite rjuhe in v klet! V klet? Da, v klet! Bil je bolj hraber kot sem si mislil. — Ne, je odgovoril. Zakaj bi to naredil? Če me hočete ubiti, storite to takoj... tukaj. — Vidite, Maning, ravno v tem grmu leži zajec. Ne želim vas ubiti, niti lasu na glave vam ne bom skrivil. Precej časa sem potreboval preden sem ga zvezal na stol. Držati v rokah pištolo in ob- enem zvezovati človeka ob stol z rjuhami Je zelo težko. Ko sem ga zvezal, tako kot sem želel, sem odprl torbo in iz nje potegnil nekaj deset primer- kov Maningovega dnevnika. Ne- koliko komadov sem zvil, ker sem si mislil, da jih bo dovolj. Delo pa mi bo tako vzelo vso noč. Zaklenil sem vhodna vra- ta, ugasnil luči in ker me Je Ma- ning lepo čakal, se mi ni nika- mor mudilo. V roke sem vzel snop časopisov in dejal: — To je uničilo Beefa, Maning. — Vidite Maning, policaji so dobivali za take metode prete- panja priznanje, ker se na člove- ku ni ničesar poznalo, kljub te- mu, da so Jo krepko dobili. — Prosim vas John — Je Jec- ljal, popravil bom vse, kar sem storil. V imenu boga, usmilite se me ... — Česa se bojite? Saj vas ne mislim ubiti. Vi samo sedite. Jaz bom že opravil svoje delo ... uporabil bom samo Isti sistem, kot ste ga vi z Beefom. Približal sem se mu in zamah- nil, ko sem se nečesa spomnil: — MoJ brat Beef želi, da vas pozdravim, kot Je on pozdrav- ljal svoje dobre znance: »Zdra- vo, prijatelj.« Ko so naslednji dan Maningpvi kolegi videli, da ga ni v ured- ništvu, se jim je zdelo čudno. Zato so ga poiskali na domu. Sprehajal se je po svoji prostrani vili iz sobe v sobo s pogledom, ki Je taval nekje daleč, daleč ... Nikogar ni prepoznal, niti svojih najbližjih sodelavcev. OSTATI ZBRAV IN MLAD Pomembni dejavniki, ki od- ločajo o trajanju mladosti, so: dednost, življenjske okoliščine, aktivnost in prehrana. Dobra in pravilna prehrana Je potreb- na v vseh obdobjih življenja. Napačno Je mnenje, da potre- buje starejši človek manj hra- ne. Meso in ribe vsebujejo po- trebne količine proteina za mi- šice, mleko, kalcij, pomaranče in limone važne vitamine, jogurt in sir proteine in kalcij, zelen; pa potrebne mineralne soli.' Zmerni obroki mesa in q)Š bogati proteina (beljakovin koristni tudi starejšemu člo in so zgolj predsodki, da po^, ča uživanje mesa povečanje nega pritiska in uremijo (J sečnost); prav tako ne drj povzroča mleko želodčne ve. Ce začne starejši človek sati, pomeni navadno, da manjkujejo telesu potrebne Ijakovine. Kako naj torej čl( živi, da bi si ohranil zdravjj di v starosti? Pravočasno naj si zdravi j Dobro prežvečena hrana ' prebavo, ki z leti močno od V starosti naj uživa čim n masti, hrana naj bo zabeljej oljem, manjša količina suroi masla ne škodi. Naj ne uživa preveč sladi (čokolade, peciva), ker se 2 poveča nevarnost sladkorne lezni. Naj ne pretirava z uživanj alkoholnih pijač. : Naj ne uživa preveč hrane, ima veliko količino hidni (sladkor, testenine, kruh). HLADNA KUHINJA SKRNICLJI Z MESOM IN KLOBASO Rezine mrzle pečenke, gnjati ali klobase z vi jemo v škrniclje ali tudi v zvitke in jih napolnimo s pikantno so- lato ali kako trdo kremo. Nekaj nasvetov: 1. Skrniclji iz salame s hrenovo smetano: tanke re- zine salame zvijemo v škr- niclje, ki jih napolnimo z ne- sladkano smetano, zmešamo s fino naribanim hrenom, z li- moninim sokom in s soljo. 2. Gnjatni zavitki: razpo- lovljene kuhane beluše pre- vlečemo z majonezo in jjh 0- vijemo z rezinami kuhane ali surove gnjati ter okrasimo s kupčki majoneze. 3. Skrniclji s teletino: v re- zine mrzle telečje pečenke zavijemo mesno solato ali perutninsko solato z beluši. 4. Zvitki iz rostbifa: v re- zine iz rostbifa zavijemo vvindsorsko solato in okrasi- mo škrniclje z majonezo. JAJCA S KAVIARJEM 6 do 8 trdo kuhanih jajc, 1 konzerva kaviarja. Trdo kuhanim jajcem od- režemo koničasti del (ali jaj- ca razpolovimo) jim previdno izločimo rumenjak in ga u- porabimo za pripravljanje drugih jedil. Rob beljaka zobčasto razrežemo, beljak pa napolnimo s kaviarjem. Po želji ponudimo jajca s kavi- arjem na belem kruhu ali toastu ali, jih ponudimo z majonezo k opranim rako- vicam. PISANI PRIGRIZEK S SIROM Kako bomo pripravili te prigrizke, je odvisno od na- še iznajdljivosti in zanje lah- ko uporabimo vse, kar je dobro in kar se po okusu u- jema. Nekaj nasvetov: 1. dateljni s sirom: datelj- ne izkoščičimo, mehki top- ljeni sir gladko zmešamo s smetano, ga vbrizgamo v da- teljne in jih okrasimo. 2. kroglice s sirom: mehki topljeni sir mehko zmešamo in oblikujemo iz njega majhne kroglice, ki jih po- valjamo v nastrganem kru- hu iz grobe ržene moke ali v papriki. Za serviranje jih pripravimo z nabodalci ali pa jih položimo na krekerje. ONASSISOVA SKRB i BEG PRED JAVNOST) Aristotel Oassis, ladijski ni Jarder in mož Jacky Kennedy, najel izkušenega reklamni agenta in mu zaupal nalogo, 1 napne vse sile, da se bi 1 Onassls kar najmanj pojavlj v časnikih, revijah in drugih skanih zadevah. Ko Je agent J yers izvedel, da namerava a ameriški pisatelj Izdati Oni sovo biografijo, mu Je poni 50.000 dolarjev, če odstopi svojega načrta. Avtor Je pom bo velikodušno odklonil. Zc ko Je knjiga izšla, vzdihuje m časopisni kritik: »O da bi satelj raje vzel tistih 50.000 ( larjev!« HOROSKOP HOROSKOP HOROSKOl OVEN od 21. marca do tO. aprila Večkrat ste Ljubosumni. Zaradi tega boste imeli težave, ki vas bodo še drago prišle. Sicer je p»a vsaka stvar za nekaj dobra. Vi- kend bo prijeten. BIK od 21. aprila do 20 mafa Vaši veliki načrti se bodo ure- sničili samo delno. Ne zanemar- jajte boljše polovice, da se ne boste kesali. Vaša druščina vas bo precej stala. Obisk. DVOJČKA od 21 maja do 22. Junija Prevelik apetlt vam bo škodo- val, predvsem pa vaši liniji, ki že tako ni več prava. Počasi se privajajte na otroke, vam ne bo ikociUo. Denarja ne bo. RAK od 23. Junila do 22. iulija Predviden izlet v neznano se je izjalovil. S pomočjo drugih vam bo uspelo priti najprej. Za hrbtom^vedo mnogo povedati o vas, vendar si bodo premislili. LEV od 23. InUja do 22. avgusta Preveč zaupate drugim in pre- malo vase. Hitreje se privadite na neznano okolje in mnogi pro- blemi, ki vas morijo, bodo pre- magani. Igrajte loterijo! DEVICA do 22. sept. od 23. avgusta Dopust, čeprav je bilo mnogo grenkih dni, vam je prišel prav. Nova poznanstva bodo ostala. Za boljši uspeh v družbi vam manj- kajo življenjske izkušnje. rEHTNICA od 23 sept. do 22. oktobra O velikem nakupu v družini še krepko premislite. Po nedelji vas čaka veselo presenečenje z izdat- ki. Neoženjene, pazite se snub- cev, da vas ne zapeljejo! ŠKORPIJON od 23. oktobra do 22. oov. Delo vas je začelo utrujati. Za- to vam nekaj dni počitka in še posebej miru pred vsakdanjimi težavami ne bi škodilo. Poslu- šajte nasvet kolega, ki ga niste cenili. STRELEC od 23. nov. do 20. dec. Vest vas bo zaradi laži v prejš- njem tednu še dolgo pekla. Sa- mo s pravočasno akcijo lahko preprečite požar, ki ste hoteli zanetiti. Ne obupajte? KOZOROG od 21. dec. do 28. }aBi[ Sanje dajo večkrat slutiti snico. Pri sosedovih pazite, I govorite, da vam ne bo žal. ljubezni bodo težave, ki ne IX hitro minile. Zdravnik? VODNAR od 21 janBi do 20. februJ Vaša redkobesednost takrat, bi morali govoriti, vas je st že precej denarjev. Ko se bo nanesli na samega sebe, dobili, kar si tako dolgo žel RIBI od 20. febroi do 20. mart Z zdravjem še dolgo ne ko, kot bi moralo bttl, tato boste morali marsičemu odr| Zaradi obveznosU boste s|| spali. Poslušajte nasvet »Urej' TEDNIK — ČETRTEK, 10 JULIJA 1969 STRAN 15 V Braziliji so našli: Ženo - opico Te dni je vso svetovno jav- nost presenetila strašna vest iz Brazilije, točneje Iz Rlo de Ja- neira. Vest Iz brazilske države Minas Jerals je bila točna: že- na-opica je stvarnost. Izjave tistih, ki so jo videli: Res je, mlada Brazilka je bolj podobna opici kot človeku. Vsa stvar se je začela pred kratkim, ko je v uredništvo naj- veizje brazilske revije Manchete pridrvel reporter. Zahteval je takojšen razgovor z glavnim urednikom. Toda vest je bila le presenzacionalna, da bi jo takoj jobjavIH. Tako so poslali na kraj [večjo odpravo, da se sama pre- 1 priča o resničnosti vesti, da ne- kje na svetu živi žena, ki je bolj 'odobna opici kot človeškemu litju. Izjave novinarjev, ki so se vrnili, so bile pretresljive. Vsi se ► s težkim srcem spominjajo Ma- ^rie de Hesus. To je bitje, ki cjoveku da misliti. Spodnja če- jljusi je verna slika čeljusti pri [«mpanzu. Toda bitje ni niti že- "a, saj ima komaj trinajst let. I Oči ima velike in okrogle, pod- [oinjaki so napihnjeni, telo po- j'»ščeno z gosto dlako, prs nima. ^^arlejlna mati je vedela po- sedati, da se ji je hčerka rodila popolnoma normalna in da je ^ele nato začela dobivati oblike, •^ot jih Ima danes. To pa je tudi skoraj vse, kar so lahko novlnar- teportcrji in strokovnjaki iz- vedeli. Mati je povedala še samo ^0. da je morala prehoditi nekaj ^0 kilometrov, preden je našla ?"hovnika, ki je krstil otroka i ji dal krščansko Ime. , ?^rokovnjakI so zaenkrat pri *)anju izjav previdni. Nihče ^ le bi želel prenagliti. Mož- ''^ti sta verjetno dve: ^ 7~ Znane so razvojne faze em- j^'^'ja. Toda karakteristike, ki ■'■'ejo na razvoj človeka po treh .esccih^ navadno izginejo. Uče- Istn^ P*"*^')*^ temu filogeneza. ocasno pa traja še druga faza ^^oja, ontogeneza. V tej fazi dobiva otrok oblike očeta ali matere. Oba procesa pa se ne od- vijata istočasno. Ta proces omo- goča, da so otroci podobni pred- nikom, ki so živeli nekaj deset- letij ali celo stoletij. In kaj se je pravzaprav zgodi- lo z Marle de Hesus? Če upoštevamo mnenje njene matere, da se je kot otrok rodi- la normalna In da je kasneje za- čela dobivati oblike našega dalj- njega prednika, gre v tem pri- meru za strašno deformacijo v času genetskega razvoja otroka. — Toda ljudje ne bi bili lju- dje, če ne bi poiskali še drugih možnosti. Tako obstaja verjet- nost, da je Mariejlna mati ali kak njen prednik prišel v kon- takt z opico . .. Z drugimi besedami poveda- no, Marie de Hesus bi bila lah- ko na pol človek na pol opica. Beseda je torej o strašni predpo- stavki, katero znanost zaenkrat zavrača. Po S Obraz Marie de Hesus POČITNICE TUDI ZA UČENCE NIŽJE GLASEBNE ŠOLE ORMOŽ Pred nedavnim smo poro- čali o proslavi 10-letnice niž- je glasbene šole v Ormožu. Mladi glasbeniki so za ta jubilej pripravili uspelo ma- nifestacijo svojih glasbenih dosežkov in kot vidite na po- snetku, jih je prišlo poslušat veliko število ljubiteliev glasbene umetnosti. Grajsko dvorišče v Ormožu je postalo za nekaj časa arena zvene- čih akordov, ki so odmevali med starimi in akustičnimi grajskimi zidovi. Skrivnosten in tihi počit- niški mir je zamenjal prej vsakodnevno muziciranje v tej šoli. Toda ne v celoti. Najbolj vneti godbeniki tudi v počitnicah pridno vadijo in živijo v svojem glasbenem svetu. Zanje so tudi to po- čitnice, ko se ob zvoki.h svo- jih instrumentov prijetno sprostijo in nabirajo nove moči za novo šolsko leto. J. S. Ormožani z zanimanjem poslušajo mladi dekliški duo na klavirju. »FoHOSTto« Ormož Rezervirano za Lujzelca dobf.r den no i.epo pozdkovleni; tjeden se je kak, da bi z gve- roni vstrela obrna naokoli no dr- goč smo se znajšli v mo.ien re- zerviranen koti. no, kak .še se te ke mote? zaj mate dosti dela no mi boj poredko pišete. ze v zodji številki sen van obeča', ke mo riies obravnovali pismo mo- je dopisnice marjance iz avstri- je. te pa poglejmo, ke nan je napisala: spostovoni pejdos LUJZr.k najpret ti privošin eno lepo no dobro utro, saj tak ven, ke si se kumer viin s stampeta prikoboca.' kak vidiš, še sen zapisana med živimi slovenskimi avstrijci, ki si tii svoj vsakdonji kruhek slu- žimo. veš, to enkrat eno večer sen se fse prestrošila. sprovin se ti jas lepo spančkat, s kurami vred kak tumi provimo v prlekiji. naen- krat sen začula ponoči nekšno ponk-ponkaje, no sen si pač ml- slila. ke je viini začeja dež iti. zakoplen se ti jas pod odejo no sen se že veselila, ke mi driigi den nede trebalo ružic zalevati v naši gartnariji. saj vena veš, kak provi tisti pregovor: »bog daj deža, ke bi lehko leža.« je- žeš, kdo sen se viisro zbidila no si kak mlodi mujcek oči po- škrompala, sen mela kaj viditi. počla je cev od vaserlajtnge no sen se skoro s štampeton vred ftopila. kumer sen pričofotala do dveri, še fsa sreča, ke blo ne v vodi nebenega morskega psa, dr- gacik bi me vena sak na lici me. sta božji žlak vujdra. no, vidiš, tak živin v toti naši lubi avstriji. delan v gartnariji no skrbin s krenci no ružicami za vse tiste, ki jih je smrt po- vohnola no jin domo za popotni- co no zodjo rajžo malo cvetja. zaj pa še nekaj, lujs. ce boš skoro na mesec odleta, se zglosi pri meni. tudi jas bi šla kre te- be. na mesci bi odprla gartna- rijo no bi tak pomalen ruže na zemlo švercaia. ce češ te po- stovin za šefa gartnarije. lepo te pozdrovla mlada gart- narica marjanca iz avstrije, ce boš skoro nuca mrtvaški krenec se zglosi, de ti enega rezerviran. pozdkovlena marjancka izpod klancka! resen se mi zdi lepo, ke si se drgoč spotila na mene no da že naprej skrbiš s krencon za mo- jo popctovole v deželico večne- ga pohrijstaja. pišeš mi, ke si se skoro ftopila, joj, veš, to bi bila vcjka žalost za mene no ne ven, kak bi kaj prenesa tvojo smrt. veš, na eni stroni pa to ne bi bilo nič hujdega, saj bi na tvojo mesto takoj poslali iz pr- lekije novo urezposleno vrtna- rico. sa kaj zalublena ali si se ml že oženla? v našen uredništvi so mi povedali, ke si me enkrat iskala, pa si me ne najšla. vidiš, pa sma nc mela sreče, ke bi se lehko vsaj vidla, kokšna frisa sma. ce še boš kaj prišla v pr- lekijo, mi piši. ke mo te čaka no ti nareda slovnostni sprejem. pišeš tudi, ke bi rada sla kre mene na mesec. kak zgleda, de se meni to hitro zgodilo, še po- sebno zaj, ke so se na ptuji znajšli nekšni stručnjaki, ki hi nas radi fse pri tedniki na me- sec poslali. bog frdame. marjan- ca pje to je hec, če maš oprofka z lidmi, ki tak po malen za luno živijo. ke si že čiila tisti vic o rusih. amerikancih no jugoslo- vanih? najbrž še ne, pa mo ti ga zaj jas poveda: »veš zadeva je cista strokovna no avtronavt- ska, pa me dobro posliisaj: »ru- si lečejo okoli meseca, ameri- kanci se prlprovlajo, ke bi pri- šli na mesec. j-.igoslovani pa ži- vimo iz mesci v mesec«. origi- nalno ne, pa še dosti resnice je poleg totega heca. bodi lepo pozdrovlena no mi še ke lepega napiši. lujzek vsen razbo.inikon, ki terejo klopi no luci v ptv.jsken parki sakrament, pubje si nemate kaj druga začeti, kak da morete toke oslarije spočijati? ali si re- sen mislite, ke ste v provem teksasi no na divjen zapodi? ne bi blo lepše, če bi pustili ne- dužne klopce pri miri no si naj- šli kokšno drugo delo? poglejte si, zaj mamo na ptuji mladinsko delovno brigod«. eni delajo za lepši videz našega storepa me- sta, vi pa razbijate fse kal van pride pod roke. dajte no ralr no pomogajte rajši tistin, ki delajo zato. da de našo mesto lepšo no privloeno za vse. ki do nas pri- šli gledat, kak živimo v našen entaužntdevetstu let stor en me- sti. vas zvesti Lujzek ADUO, JAVANSKE KITE! Dekleta z otoka Jave že od njega dni slove zaradi vitkosti, lepe temne polti in bleščečih, dolgih črnih las. Dandanes pa se mlade Javanke vedno bolj ote- pajo dolgih, v kite spletenih las. Poznavalci razmer pravijo, da je rezanje kit pri Javankah samo vnanji znak slovesa od starih šeg in navad. Razen tega gredo kite dobro v denar — dolge svilnate lase kupujejo po deset dolarjev za kilogram, kar je za ta otok lep denar. Pač narobe svet. Ja- vanke imajo lepe lase, a jih ne marajo posebno, Evropejke pa dajejo drage denarje, da bi Ime- le bujne frizure. Lasje z Jave gredo večidel v Hongkong, k la- suljarjem. -i$ Vaše zdrevje Dopust oli mor|y ali v gorah Med dopustom ob morju je središče telesne aktivnosti mor- je. Plavanje — v kateremkoli stilu —, veslanje, jadranje itd. se lepo dopolnjujeta z igrami z žogo, tekom po pesku — kar je posebno dobra masaža za no- ge. Ob deževnem vremenu je priporočljivo sprehajanje ob obali, hoja po plitvini, globoko dihanje, gimnastične vaje ali športne igre na obali. Ob morju je telo izpostavljeno trem ena- ko pomembnim dejavnikom: soncu, vodi in zraku. Prijetno okolje prispeva k dobremu raz- položenju. V gorah je telesna aktivnost nekaj omejena. Zrak je tod čist, zato je večji učinek ultravljo- llčastih žarkov. Dopustnik se lahko sprehaja, pleza, hodi na lov In na ribolov. Telesno giba- nje je treba prilagajati ter ga po- stopoma intenzivirati. Nič ne škoduje istočasno nekaj gimna- stike aH Igre z žogo. Posebno koristni so sprehodi v zgodnjih jutrih. Hojo je mogoče kombi- nirati z dihalnimi vajami. Obleko in obutev je treba na dopustu prilagajati razmeram. Telo se bo okrepilo po vsakda- njem prhanju s hladno vodo ter z energičnim otiranjem. Kdor hoče temeljito skrbeti za svoje zdravje, bo po dopustu nadaljeval z načinom življenja, kot ga-ic uvedel med dopustom. Tako bo aktivna rekreacija po- stala življenjska potreba, nava- da in jamstvo za dobro zdrav- stveno kondicijo. Dr. J. V. STRA^ 16 TEDNIK — ČETRTEK, 10. JULIJ^, RADIJSK! PROGRAM m;i)i;lj.\, i?., julija i9e9 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja S.00 Po- ločila 5.30 Svetujemo vam 5.45 Intormativna oddaja 6.00 Poroči- la 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.20 Infor- mativna oddaja 7.30 Za kmetij- slce proizvajalec 7.50 Informativ- na oddaja 8.00 Poročila 8.05 Ra- dijska igra za otroke 9.00 Poro- čila 9.05 Iz naHih krajev 10.00 Po- ročila 10.05 še pomnite, tpvarj- ši.. - 10.30 Pesmi borbe in dela 10.■15 EP 10.50 Poslušalci česti- tajo — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poiočila 13.15 Zabavna glasba 13.30 Domače vl- že 13.40 Reportaža 14.00 Poročila 14.05 Zabavne melodije 15.00 Po- ročila 15.05 Zabavna glasba — vmes ob 15.30 Humoreska ledna IG.OO EP 16.05 »Po domače« 17.00 Poiočila 17.05 Športno popoldne 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Glasbene razgledni- ce 19.30 Poročila 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Glasba velikih orkestrov 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Go- dala v noči 24.00 Poročila. Vbalv dan, razen nedelje: 4.30 Dobro julro; — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Ju- tranja kronika G.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Informa- tivna oddaja 8.00 Poročila, ra- dijski in TV spored. PONEDELJEK, 14. julija 1969 14.00 Poročila 14.05 Lepe melo- dije 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Gla- sbeni intermezzo 15.40 Koncert dveh zborov iz zamejstva IG.OO Za vas 17.00 Poročila 17.05 Sme- tana: odlomki iz opere »Prodana nevesta« 18.00 Poročila 18.15 »Si- gnali« 18.35 Lahka glasba 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- ssila 19.15 Ansambel »Štirje kova- či« 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Koncert orkestra RTV Ljubljana 20.50 Melodije v poletni noči 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23,00 Po- ročila 23.15 Literarni nokturno 24.00 Poročila. TOREK, 13. julija 1969 14.00 Poročila 14.05 Skladbe za mladino 14.20 Lahka glasba 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Igra violončeli.ss Mi- loš Sadlo 16.00 Za vas 17.00 Po- ročila 17.05 Koncert simfonične- ga orkestra RTV Ljubljana 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvide- nje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel »Fantje treh dolin« 19.25 EP 19.30 Poro- čila 20.00 Radijska igra 21.00 Po- pevke 22.00 Poročila 22.15 Jugo- slovanska glasba 23,00 Igoročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesni orkestri in ansambli 24.00 Poročila. SIIED.V. 16. juiija 1969 14.00 Poročila 14.03 Koncert za oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inlermezzo 15.40 Odak: Suita za godala 16.00 Za vas 16.30 Koncert med Portorožem in VValdliesbornom 17.30 Za vas 18.00 Poročila 18.15 Solistična glasba 18.45 Kulturni globus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Operne melo- dije 21.00 Zabavne melodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Ve- liki orkestri zabavne glasbe 24.00 Poročila. ČETRTEK, 17. julija 1969 14.00 Poročila 14.05 Mladina po- je 14.15 Operetne melodije 14.55 Kreditne banke Slovenije 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Bellini: odlomek iz opere »Norma« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.50 Simfonični kon- cert 18.00 Poročila 18.15 Turizem in glasba 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Janeza Mahkoviča 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Domače pesmi 21.00 Od Ibsena do lonesca 21.40 Gla- sbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Sodobna giastaa Slovenije in Hrvatske 23.00 Pri tujih radij- skih postajah 23.30 Zabavna glas- ba 24.00 Poročila. PETEK, 18. julija 1969 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.53 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Za turiste 15.25. Glasbeni intermezzo 15.40 Dvofakovi slovanski plesi 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Po željah poslušalcev 13.00 Poročila 13.15 Zabavna gla.sba l»,5l) .\a rtip, rodnih križpoljili 19.00 i noč, otroci! 19.10 Obvestil^ Ansambel »Dobri znanci« jj, 19.30 Poročila 20.00 Skladu venskih avtorjev 20.30 Ob 151 21.15 Oddaja o pomorščakih Poročila 22.15 Glasba velikji kestrov 23.00 Poročila 23.05 rami nokturno 23.15 Zanii 24.00 Poročila. ' SOBOTA, 19. julija 1969 11.00 Poročila 14.05 Glaa pravl.iica 14.25 Polke in vali Duna.ja 14.55 Kieditna b Ljubljana 15.00 Poročila Glasbeni intermezzo 15.40 Božena Glavakova 16.00 Za 17.00 Poročila 17.05 Gremo 7 17.35 Nastop zbora »Stime 2; iz Krope 18.00 Poročila »Tops-pops 11« 18.50 S knjiži trga 19.00 Lahko noč. otroci: NA POLENŠAKU PRAZNIK ŽETVE v soboto In nedeljo bo Polenšaku že šestič zap doma »praznik žetve*. gani-iira ga turistično d: tvo s Polenšaka. Letošnje praznovanje popes^treno glede na zad leta. Tako bo že v sob 12. julija, v osnovni šoli Polenšaku ob 16. uri razst kruha in pogač s poizl njo. V nedeljo ob 14. uri bo zanimiva tekma žatj Po tekmovanju bo razdi tev nagrad najboljšim prosta zabava. Kako s komunalno ureditvijo v občini Slov. Bistrica? Sredstva za komunalno de- javnost so v letošnjem letu v slovenjebistriški občini le za malenkost večja od lan- skih. Zato bo potrebna pri vzdrževanju in gradnji ko- munalnih objektov še naprej iširša podpora občanov in go- spodarskih organizacij. Osnovna prizadevanja bo potrebno v letošnjem letu usmeriti predvsem k dogra- ditvi vodovoda oziroma fil- trov v Slovenski Bistrici ter v zbiranju sredstev za grad- njo asfaltne ceste Oplotnica —Spodnja Ložnica. V mestu bo potrebno ob že obstoječih sredstvih še več vlaganj v modernizacijo ulic in mostov. Ureditve pa so potrebni pločnild, zelenice in okolja stanovanjskih zgradb. Slo- venska Bistrica pa bi nujno potrebovala urejen tržni pro- stor, saj sedanji ne ustreza oziroma ni urejen. V posameznih krajih slo- venjebistriške občine se že vrsto let vlečejo nekateri pereči problemi, ki zahteva- jo precejžnja finančna sred- stva. Zato bi bilo najprej potrebno, da se vse zahteve skrbno pregledajo in da se določi nekak va^stni red za njihovo ureditev. Med te probleme vsekalior spada ce- sta Pragersko—Zg. Polskava skozi Sp. Polskavo, številni slabi mostovi, zlasti most v Studenicah. Ttidi cesta proti Laporju jc potrebna obnove, kanalizacija v Šmartnem na Pohorju, javna razsvetljava v Zg. in Sp. Prebukovju. javno otroško igrišče s par- kom v Poljčanah itd. Seveda so vse krajevne skupnosti zainteresirane za reševanje svojih krajevnih problemov. Zato so priprav- ljene zbirati sredstva oziro- ma jih že zbirajo. Nikakor pa ne bodo mogle vse kra- jevne skupnosti rešiti svojih problemov same. brez širše družbene podpore. Tega se zaveda tudi skup- ščina občine, ki išče poti, ka- ko zagotovili sredstva. Tako je že dogovorjeno, da bo avtobusno postajo v Sloven- ski Bistrici gradilo avtobus- no podjetje iz IVIaribora. Kčejo se možnosti za repub- liškimi sredstvi za moderni- zacije ceste od Zg. Polskave do Pragerskega. Že načelni pristanek pa ima krajevna skupnost Crešnjevec za as- faltiranje ceste do njihove vasi od ceste proti železniški postaji Slovenska Bistrica od cestnega sklada Slovenije. Dobra volja vseh torej obstaja, potrebno bo le ne- koliko več strpnosti do ta- krat, ko bodo lahko v kra- jevnih skupnostih dokončno rešili svoje najbolj pereče probleme. -b TV SPORED NKDCLJA, 13. julija 1969 9.30 PO domače z zadovoljnimi Kranjci. 10,00 Kmetijska oddaja, 10.45 Propagandna oddaja. 10.50 Otroška matineja, 11.30 TV kaži- pot, 15.30 Festival narodnih pe- smi. 16.30 Konjske dirke, 18.00 Wtnnetou, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja, 20.35 Fantje in dekleta, 21.20 Videofon, 21.35 Športni pregled, 22.05 Pra- gres, 22.08 TV dnevnik. PONEDELJEK. 14. julija 1969 18.35 Pedenped, 18.50 Ciovek ne jezi so. 19.20 Skrivnost prozornih elobln. 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja. 20.35 Dr. Ivan Vošnjak: Lepa V^ida, 21.40 P. Hidemith: 8 skladb za godalni kvartet, 21.30 Poročila. TOREK, 13. julija 1969 18.30 Risanka, 18.40 Po Slove- niji, 19.00 Po sledeh napredka. 19.30 Vesoljski besednjak, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Cesta (ilalijan.sski film) 22.20 Bocherini — Sevnik: Scubla da Ballo, 22.40 Poročila. SREDA. 16. julija 1969 14.00 Start Apolla. 17.15 Ma- džarski TV pregled, 17.45 Dvajset slavnih. 18.30 Velika pustolovšči- na, 19.00 Pisani trak, 19,15 Jazz portret: Hank Modlc.v, 19.45 T V Prospekt. 20.00 TV dnevni!:. 20.30 Vijavaja. 20.35 G. Verdi: Travi- ata, 22.25 Filmski festival v Ber- linu. 23.00 V^^aterpolo Mladost: Jadran. ČETRTEK. 17. julija 1963 17.45 Polet Apolla 11, 18.15 Pio- nirski TV dnevnik. 13.45 Študent- je v uniformi. 19.15 Kalejdoskop. 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja. 20.35 Sodobne ba- letne miniature. PETEK, 18. julija 1969 17.45 Polet Apolla 11. 13.ir, Mla- dinski koncert iz Celja. 19.00 Po Sloveniji. 19.20 Naša soseda Ita- lija. 19 50 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Čarov- nik iz OZA (ameriški film), 23.45 Poročila. SOBOTA, 19. julija' 1969 17.45 Polet Apolla n. 18.00 No- ve melodije. 13.30 Disne.vev svet. 19.20 Znanost in morje. 19.45 Cik- cak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vi- javaja. 20.3.> Evropa pleše. 21.35 ApoIIo 11. 22.05 Inšpektor Mai- gret. 22.55 TV kažipot. 23.15 Po- ročila. PTUJSKA OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Neža Ktirnik, Podvinci 53 — Vlada; Bernarda Igric, Breg 35 — deklico; Marta Sirovnik, Sp. Hajdina 31 — Alenko; Milica Kmetec. Zg. Ilajdina 35 — Vla- da; Anto!iija šprah, Zg. Pristava 6 — deklico; Milica VrbančiC, Ljutomer, Ormoška 32 — Tatja- no; Neža Mislovič, Goren.tski vrh 2« — Rajka; Elizabeta Crešnik. Spuhlja 110 — Boruta; Marija Pal, šturmovci 29 — Marijo; Jo- žica Planine, Podlože 88 — Zlat- ko; Angela Grlica. Hum 42 — Liljano; Ljudmila Leben, Cvet- kovci 23 a — dečka; Marija Ju- rič. Pleterje 19 — dečka; Eliza- beta Kos, Trnovska vas 29 — dečka; Gertruda Makovec, Po- hrežje 141 — Sonjo; Marija Plohi, Vodranci 20 — deklico; Ivka Job. Mestni trg 5 — deklico; Ma- rija Lepej. Stopno 14 — Zdenko; Elizabeta Turšič, Selška cesta IS — dečka; Aleksandra Stepanov, Liboje 10, Žalec — Dijano: Ma- rija Lončarič. Orlinci 19 — Ma- rijo: Marija Travnikar. Slape H — Zmaga; Neža Cuš, Vičanci 7 — deklico; Štefanija Furjan, Gra- jenšCak 17 a — Olgo. POROKE: Franc Zajšek, Kidričevo 68 in Zlatka Merzidovšek, Kidričevo 68; Peter AliC, Srbski trg 3 in Marija Jakub, Rajčeva 4; Janez Pal, Zg. Hajdina 36 Sn Silva Go- lub, Kidričevo 86: Mirko Marks, Riipeče 2 in Ana Kaiserberger, Gerecja vas 20: Ivan Horvat. StaroSince 3 in Stanislava Fric, Budina 20 a. UMRLI SO: Elizabeta Ozvaldič. žet.ile 15 a, roj. 1897, umrla 1. 7. 1969: Jože Majhen. Hrastovcc 92. roj. 1910. umrl 4. 7. 1969; Terezija Potoč- nik. Ljutomerska 22, roj. 1882. umrla 5. 7. 1969.__ MALI OGLASI V UK SPREJME.-M dva vajenca /a Izučitev kleparske obrti. A- lojz Smigoc, splo.šno kleparstvo, Ptuj, Prešernova 7. STARINSKO spalnico ugodno prodani. Naslov v upravi. POLJEDELSKO živinorejska Sola Turnišče pri Ptuju razpisuje de- lovno mesto hišnice. PKOD.\.>T les za gospodarsko po- slopje — 8 .10. Naslov v upravi. KAVC, dva štedilnika na drva, električni štedilnik, dA'e .stenski švedski omari, globok otroški vo- ziček, otroško posteljo in novej- šo moško žepno uro »ornega«, vse v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Vprašajte v Prešernovi ulici 18, Ptuj. J.\BOlX'NIK do 1000 Utrov pro- dam. Lamprel. Sveča 4, Stoper- ce. DVE GRADBENI parceli v Nji- vcrcah prodam. Naslov v upravi. MLADO kravo, vozno, 8 mesecev brejo prodani. Ivan Vinkler, Bu- dina 46. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Vidovič, Slo- venski trg 6, Ptuj. 90 .'VROV travnika prodam pri Pinčcvem mlinu na Sp. Bregu. Naslov v upravi. DVE POSTELJI, dve mizi. oma- rico in razne druge stvari pro- dam. Naslov v upravi. POZLACEN.V očala sem pozabil v Ljudskem vrtu na klopi v po- nedeljek 7. t. m. Poštenega dilelja prosim, da mi jili ' Franjo LuževiC, Ptuj, ZeW va 1. LEPO novejšo kuhinjsko denco prodam. Vičanska P« Ptuj. PRODA.m otroški športni vo! (uvožen). Vprašajte v trg' Alpina, Lackova ul. 3PAB' iSCem gospodinjsko pomof Mila Štampar, Maribor. Sa' 19. ZAR.ADI selitve prodam ! kuhinjsko in sobno pohj Vprašajte pri Erni Kostaj V^iCavska pot 5, Ptuj. ISCEM enosobno stanovanj garsonjero v Ormožu. P'* ponudbe na upravo lista. PRODAM enoosni traktor « kolico, plugom in okopalo (freza) Urck, Mestni vrh S*- T.VKOJ sprejmem vajenca' boslikarsko in pleskarsko 5i Naslov v upravi. ODDAM garažo za dva ti^^ ruga. v krambergerjevem lju v Ptuju. Zahvala Ob prerani izgubi naše nepozabne mame ALOJZIJE PRAPROTNtK iz Velike Nedelje so iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, Posebno zahvalo Izrekamo govorniku Vladimirju Banu za posloviltie besede, g, župniku za oprav- ljeni obred in pevcem. Prisrčna hvaia tudi za izražena sožalja. Velika Nedelja, 11. junUa 1969. Žalujoče družine: Praprotnik. Grdiša. Petek in Medik Tednik izdaja (J^.isopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor. i»nton Bauman (glavni In odgovorni urednik), ' Ilmelina. Jože Slodnjak in Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. TekočI račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor, Svetozarcvska 14. Rokopisov ne vračamo.