Dopisi. Iz Maribora. (Deželni zbor.) V petek, dne 8. januvarja prišli so poslanci prvokrat po božičnih praznikih, svoje postavodajno delo nadaljevat. Ta seja je bila važna, ne toliko za to, kar so aklenili, kolikor za voljo interpelacije, katero je o dogodkih na Celjski gimnaziji župan in ob enem tudi poslaneo za Celje do namestnika stavil. C. kr. nameatnik, baron Kiibeck je tudi na-njo koj odgovoril. Ali tacega odgovora, kakor ga je di*. Neckermann na svojo interpelacijo dobil, ni se ne on, še manj pa se ga je njegova ultranemška strauka nadejala. Gosp. župan iz Celja je kar strmel pri tem, kar je slišal. Junakinja ,,D. W." bila je že prej, kdor jo je le hotel brati, na to velikansko izjavo nemštvo ga opozorila. In v resnici bombaatično, kakor na kakcm gledališču, prednašal je gosp. župan iz Celja svojo interpelacijo in končaje ozeral se je okoli na svoje ultranemške tovariše, na slovenske poslance pa tudi k mizi c. kr. namestnika, češ: zdaj pa recite, da nisem jaz velik mož in da nimam prav, če pravim, da je ravnatelj c. kr. gimnazije v Celju človek, ki le žre Nemce, vzgojnje pa za to iz nbogih SIovencev sarae kožuhate Rnse. Dolgo pa ta dozdevna zmaga gosp. žnpana iz Celja ni trpela. Uže pri prvih besedab, ki jih je c. kr. namestnik, sicer je bolj ali smemo reči, da je celo na nemški strani, rekel. da je g. ravnatelj na Celjski gimnaziji mož ves na svojem mestu in ni on tega kriv, če par dijakov ni nbogalo na to, kar je bil napovedal, pri tem se je gospodu županu iz Celja noa že skorej prsi dotikal. Celo v kup pa je skleknil, ko je g. c. kr. namestnik rekel, da vsega ni ne ces. kralj. ravnatelj in ne ces. kralj. gimnazija kriva, pač pa se je cela stvar zunaj pretiravala in jo je gospod župan iz Celja satn pretiral, kajti na njej že ni tolike reči. Dijakom je pač treba učiti se in potlej ubogati, vse drugo za nje ne velja. Kdor pa zahteva od njih več, bodi že potlej Nemec ali Slovenec, on ni na pravi poti in ravna le ua škodo zavodu. Glede gimnazije v Celju pa, če pojde stvar tako dalje, lehko nastane vprašanje: ali je je še v tem mestu treba? Kdor je na vrhuncu omike, on ima srce za vsakega bodi katerega pokolenja koli; kdor pa še ni dotlej prišel, ne pozna prave omike — tiste, katere se je že prvak nemškili klasikov, Gothe, velel držati. Na to neprii-akovano brco, ki jo je g. c. kr. namestnik dal gospodn županu iz Oelja in tovarišem, postali so vsi tihi, mučno tibi in g. dr. Radaj je lehko prestvarjen načrt postave glede viničarskega reda poalancem predložil v vzprejem. To se je tudi izgodilo, ne da bi bil kateri kaj črhnil. To je bila znamenita seja. Gospod župan iz Uelja si jo bode zapomnil. Izza Pake. Paka? kje je to? bo se gotovo maraikateri bralec ,,Slov. Gosp." vprašal. Ljubi moj! Misli 8i tetiri ure dobre hoje od mesta Celja gor na levi strani reke Savinje, ondi ae v zadnjo izliva druga, tudi jako velika voda z imenom Paka in tnkaj je Paška fara. Če je pa kedo žo sam v Celji bii, in celo v Savinjski dolini, takrat je gotovo videl, če tudi od daleč, obrnjen proti tekn Savinje lepo veliko dvastolpno cerkev na visoki gori. ravno tatn je tudi fara St. Martin na Paki. Ta fara slovi zarad tukajšnjega vina. vsaj pri sosedih. In res tukajšnje vince ni sicer kaj močno, ima pa nekaj posebno mikavnega, zato ae je še vedno labko predalo, letos pa še tembolj, ker ga je le malo bilo, se ve da tndi bolje, kakor drngod, akoravno so vinogradniki zarad toče bili priailjeni nekaj tjednov popred trgatvo početi. Cena mu je zdaj, ako ga še sploh kje kaj je, veliko vedro po pet goldinarjev. — Tudi bmelj se tnkaj glešta, vendar cena mu je slaba, tako da se mu žuga, izrovati ga, ako se v tem ne zboljša — Še trštvo z deakami se ne more spregledati, saj je precej živahno. — Vae to kaže, da kraj ni ubog. Precej zboljšati bi se ae tu pa tam dalo ataaje marsikaterega poseatnika, ko bi ae razumao poprijel sadjoreje. Proatora bi še bilo tu pa taai precej veliko. Kdor vidi in ve, kako ae inod trudijo vaak pripraven kraj s sadoaosaimi drevesci naaaditi, ker precej dohodkov obeta, ta bo veselo odobroval, tudi v tej fari posebao v preteklem časa vzbajeao zanimanje za aadjerejo, da bi le kje ae zaspala! Od Savinje. (S a v i n j s k i IS o k o 1) je imel 3. t. m. v Mozirji svoj peti občai zbor. Iz raznih poročil poaneli amo, da to telovadBO ia v aplošaji omiki koriatBO draštvo vrlo aapreduje, ter da šteje že 110 društveflikov. Skleailo se je, da se avede v draštvo najatrogejša discipliaa, da nemčaraka avojat Celjska kakor doslej ae bode imela aiti aajmaajšega povoda, ujedati se. Tudi ae bodo nameatili po razaih krajib pover jeaiki. Pri volitvi je bil eaoglaaao voljen starosta g. Josip Lipold, podataroata Ivan Vraakovič ia za odboraike gg. Ivan Gabršek iz Vraaakega, Ivaa Kovačič, Miloa Levstik, Joaip Pirš ia Radoalav Skoflek iz Mozirja. Odbor bode priredil to leto več izletov, prvi izlet pa bode veljal izboraemu aarodaemu trga Žavskemu. Na zdravje! Iz Št. Jurja ob južni železnici. (Društvene zadeve) Ceaarjevič Radolfovo sadjerejsko draštvo aazaanja svojim p. b. poverjenikom in dragim udom. da bode imelo letošajo spomlad od 2 — 3000 požlahtajeaih drevesc na razpolagaaje, ter jih bode avojim udom proti mali odškodaiai po 25 do 30 kr., za neude pa od 30 kr. viae po dotičnih poverjeBikov oddajalo. Gg. poverjeaiki naj blagovoljao pozvedajo pri dotičaik adih, koliko dreveaec potrebajejo, ter akupao vsoto društva aazBaaijo kmala. Draštveao poverjeaištvo ata na aovo prevžela g. Aatoa Porekar, ačitelj za Ptuj; in g. Rafael Doliašek. c. kr. davkaraki priatav, za Šmarje pri Jelaah (poaledaji mesto g. Fliaa, ki je bil od ondot prestavljea). Razven oaih v zadajem poročilu aavedeaib astaaovnikov, sta kot aatanovnika društvu pristopila ia uplačala po 10 gl., velč. g. Lovro Vošajak, župaik ia goap. Fraac Praaaseia, velepoaestaik ia društveai denarničar, oba v St. Jarji ob jaž. železaici. V. Jarc, tajaik. Od sv. Marjete niže Ptuja. (Nemila amrt) je v aedeljo pokosila mlado cvetlico, ker je vzela vrlim starišem Miklovim 13letaega aiaa Tomažeka. Ker je bil faat bietre glavice, upati je bilo, da bode kedaj posaemal vrlega svojega očeta, kateri je kot priden kristjan in iakrea rodoljub v Ptajakem okraja dobro zaaa. Bog pa je a svojim ljabljencem drugace skleail. Bil je celih šest let bolehal. V svoji bolezai pa ae je toliko lepo obnaaal, da je s svojo potrpežljivostjo avojim atarišem bil ajih žalost lajšal ter je bil domačim in sosednim duhov-  nikom v veselje. To Baj tolaži stariše pri taki  zgabi. Vekoslav. Iz Kuršinec. (Bralao draštvo. Kupčija z viaom.) Prav veaelo aaatavim deaes svoje pero, dasiravao borao, veadar si štejem za dolžaost, da ozaačim aaše stališče, ker le redko pride kaki dopis od aas. Porodila se je pred četrt letom iakreaih rodoljubov blagamiael, da se ustaaovi zopet bralao društvo pri Maliaedelji, katero je že pred leti bilo takaj, pa ylsed aekih okoliščia bilo se je razpuatiJo. Takega društva aam je že sila potreba. Toraj aam pomozi Bog v to svrho, da se uataaovi, kakor je namenjeno, z Bovim letom. Z veselim srcem pozdravljam oae vnete rodoljabe za našo atvar, ki ao sprožili to miael. To društvo ne bi bilo aamo v korist odraslim, temveč tadi BJežaej mladiai, da si blaži arce. ae pa v slabe tovaršije zaliaja ter bi raje čaaaike ia koriatne bakve prebirala za duaevai in gmotni napredek. Podprimo torej to draštvo po moči, Be zaostanimo za dratfimi. Daadaaea vee napredaje, a tudi mi Maloaedeljčaaje ae smemo zaostati. Ne bojuio ae aaših nasprotaikov, uaj ae le hadajejo, saj nam škodajejo le malo! Letiaa bila je sredaja, ako se račaaa povprek; viaa amo pridelali več od prejšajih let in to izvrstao kapljico, kakoršnje že več let aem Bi bilo, saj smo je bili zelo že potrebao, vendar pa še prave ceae aima, ker ni pravih kapcev. Iz prvega se je plačevalo 90 — 80 gld. štrtinjak, aemtertje tatfi 70 — 60 in še ceaeje. Vino iz Moravskega vrha se sme meriti z Ljutomeržaaom, veadar Bima ceae. Kaj je tema krivo "? Prekupovalci, kateri viaa pošiljajo pravim kapcem, spokapijo vina iz razaih paaog, ter potem vse to skapaj mešajo in Bog si ve, kaj ae, potem pa prodajajo za pravo Moravsko viao ali Ljatomeržana. To kvari aaše viao aajbolj že nekaj let aem. Ni toraj čada, da naa leto za letom atari kupci zapuščajo, ter raje na Ogersko gredo kapovat viaa, nekaj pa so naši viaogradaiki krivi tudi aami. Zakaj vaaki kupec, če je enkrat opeliarjea, težko v drago pride. Toraj kapci. kateri hočete čisto ia dobro kapljico imeti, podvizajte se sami k aam, da ae laatao prepričate, drage volje ae Vam astreže. Slieaih podatkov aaj bi aaši viaogradaiki pošiljali iz več krajev aaše okolice. Iz Medborovnic (Deželaa volitev. — Trgoviaa.) Zdaj se dokaj giblje pri aa3. Zamrl je ,,aaš" državai poelaaec dr. Wraaa v Vrbi. Že tega meseca bomo imeli volitve volilaih mož, dae 3. febr. pa poslaaca. Za kandidata pouujajo aam dež. posl. Ghoaa iz Beljaka. hvalijo ga kot moža pošteajaka ia rea je tudi poštea raož; ali mi ga ne moremo voliti, ker bodi — z Bemško-liberalBO straako. Naj bodi oa mož ae tako pravičea ia poštea aa vae kraje, dokler hodi z liberalci, tedaj ni Baš mož! Volili bomo tako, kakor zadnjič, maja 1* 1885, našega sta- rega voditeija, gosp. prof Einspielerj a. Cisto dvomljivo je, da bi volilni možje naše občine L Zablačan, V. Goričnik in Š. Fric propadli. Da bi se le v Borovljab rodoljubi bolj krepko na noge postavili, kakor lani! Pri njih se imamo zalivaliti. da ni bil voljen prof. Einapieler, nmpak Wrann, cela Rožna dolina je volila slo- vensko. ie v nemškutarskem gnjezdu Podkloštru na Zili tudi, aamo v — Borovljah. ne. Bog daj srečo pri volitvi, pa tudi razjasni Borovljance, da bodo spoznali na kaj delajo liberalci! — K noveniu letu zdaj vsak kmet potrebuje de- narja, da si izplača posle itd. Pomaga si na vae strani, da si izplača posle itd. Pomagi si na vae atrani, najrajši pa proda kake preiiče, saj jih v Borovljah lehko spravi v denar, kljubu temu. da jib Kranjoi toliko pripeljejo t-ez Ljn- belj, kajti domači so veliko boljši in imajo za to prednost. Prodajo se pa sploh po 40 kr. star funt. Ali je pri tako nizki ceni mogoče, da bi kmet sbajal ? Rekel bi, da ne, saj sem jih sami imel in vem da bi imel škodo, če bi jib po tej ceni dal. Goveje meso velja 54 kr. kila pri mesarju, avinjsko mora pa kmet za 40 kr. še le star fuut dati s špehom vred, kak pa je to primer? Čudno ae mi pa zdi, da kmetje še vae koj na staro vago in mero prodajajo, kupujejo pa vee na novo, veliko manjšo, za ravno taisto ceno. Ko je leta 1876 stopila nova postava v veljavo, da se mora vse na kile, litre in metre kupovati in prodajati, naaim mlinarjem. krč- marjem in štacunarjem ni bilo treba dvakrat ukazati, napravili ao si nove mere hitro in z veaeljem, ker jim je dobiček kazal; — nova mera in vaga je manj^a, kakor etara, cena je pa ravno tista ostala. To je že taka nekdanja pesem. če kmet kaj potrebuje, plačati mora drago, če pa kaj proda. mora pa — nšenkati." Iz zgornjega Štajerskega. (Sloven- ščina v graškem aeminiščn.) V Sekovskl škofiji eedalje bolj pomanjknje slovenskih meš- nikov; in vendar-le je takih treba ne samo na slovenaki meji. temuč tudi v Gradcu in v dru- gih mestih, kakor na zgornjem Stajerskem v Ljnbnem, v Judenburg-u in Folmsdorf-u, kjer med rudarji in fužinarji biva mnogo trdib Slovencev. — Zato nas je močno razveselilo, ko smo izvedeli, da se v gračkem dijaškem semi- nišeu letošnje šolsko leto ne samo fiancoski in laški jezik uri, temuč tudi naš slovenski. Le tako je mogoče, da si Sekovska škofija pridobi mešnikoy, ki bodo zamogli slovenskim vernikom v njibovem maternem jezikn krščanski nauk oznanjati. J. P.