Izliajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti. sicer 1 fl. 30 kr. f Tečaj XIII Ljubljani sredo januarija 1855 List V senožetih naših leži še veliko mertvega zaklada (Konec/) Našteli smo zdaj vse rastline — trave 5 detelj m druge zeliša — ktere dobre, pa tudi take, ktere slabe senožeti in pašnike delajo, , -da jih 6. Da vode napeljujemo na-nje, ako nam je mogoče, ker voda je pervi živež rastlinam. Tudi od tega borno še bolj natanko govorili. To so poglavitne delà na senožetih in spašnikih to so pa tudi potrebne delà, da vzdignemo iz polnoma poznajo l umt ^ IVtl/l V/ OlUMU »«^v J/M. VVLXAM. J/ V/ V 1 V M 11 v wviw J vi V* * u u V/lll U 1 MJt daj gospodarji po- njih tište zaklade, ki v njih zakopani in tedaj mertvi namesto da bi nam dvakrat, petkrat ali tudi de Da pa si napravimo dobro in gosto travo, ni za da sejeino le dobre trave, ampak treba je r « •• v v « • • v , , • .. _______ leže setkrat več merve in otave dajali 5 ktera je perva dosti pred vsem, da zemlj pridno obdeluj em ima senozet biti pr pi 1U1IU UUUCIUj C111U , to je, VAt* ovvv pt«* AH* — boko zrahljamo (prekopljemo, izorjemo in povlečemo) da svet prav na in kar naj bolj moremo emlj zdrobimo, sćistimo potreba za vec in bolje rejene živine. Naj bi umni gospodarji na vekomaj tišti napčn misli slovo dali, ki je le preveć še dandanašnji na-vadna, da travnik je zato naj bolji, „ker ni ž njim nic opraviti". (To Hlubek-u.) in na plan denemo. Vse to pa je treba storiti zato ker tište trave, ki jih štej koreninami veliko globokeje sežej 1 « V • « • i * _ v 1 _ 1 tano vitnim kakor eno s Gospodarske skušnje ali dveletne žita, in ker senožeške trave pervi cas po - . ' ______. . « »«ili i Vf i cast rastejo in jih tedaj plevél lahko zaduší, ako ze I Da mlade kokosi pozimi jajca nesó. Kakor je gotovo, da mraz kokoši zaderžuj j da ni do dobrega oćišena bila. Sicer pa je treba tak , popred prav do svet, ki se ima v senozet pťedelat bro pognojit ne neso jaje, tako gotovo je tudi, da gorkota to po spešuje. Mnogi kmetje imajo za tega voljo kokoši po zimi v hiši. Vendar gorkota sama ni zadosti kokoši da bi nesle ; temu še siliti le pripomaga njih pića. Po tem se sejejo trave. Kako naj se to stori, Tedaj je nekoliko umetnosti treba, da se to izpelj v kolik men in kdaj spisu, ki nam ga je gosp. senozetni inzenir P borno govorili v drugem Pomogleji so pa sledeči ci i podal V čem pa obstojí dalj da ne borno ene reci dvakrat razlagali. kerbovanje senožet bolji šta) Potrebno je, da se kokošja piča in nar za to je j e c m vsikdar toliko praží (jro in pašnikov? YTse delà, s kterimi hoćemo si dobre da popolnoma rujav postaj Pražén (roštan) ječmen se zamore tudi neko senožeti ali pašnike napraviti in jih tudi dobre ohra- ,iko zavreti , pa potem kokošim jesti dati ; voda pa, niti 5 pa obstoje v sledecem 1. Da premokro ali moćirno zemljo denemo na suho to je da branimo, da se preobilna voda ne je ima v kteri so jećmen kuhali, naj se jim za pitje postavi Poleti naj se nabere mladih semenskih koprh naj se posušé; pozimi pa naj se zavrejo in koko more stekati na senozet, ali da tisto vodo, senožet preveć, odpeljujemo po odpertih grabnih ali podzemeljskih cevih (po drenaži). 2. Da skušamo zmiraj več dobre parsti na se šim polagaj bolj če se đrobno zrezani kruh nesejo kokoši, kakor nekteriterd nekoliko praži, in potem ? V nožetih si napraviti, to sanega gnoja nov, svečarskega parsti Ie 9 da potresamo večfcrat me j cestnega blata, blata iz grab- malo vina pomočen kokošim jestrdaj Postava zastran gosenc pepéla in enacih stvari po senožeti in da ob pravem času napeljujemo gosto mlakužo na nje, ki ima dokaj zemljin v sebi, ktere popuša na senožeti. Vidi se povsod in vsak umen gospodar dobro vé Da po koncuj em o plevél in mah z ojstro brano (naj bolje z obteženo brabantsko), da v je seni ali spomladi sejemo na povlečene kraje travnih semen, da senožet včasih gnojimo z dobro mešano rastline izru da kako hudo gosence sadno drevje poškod in perje njegovo pojedajo, in tako veliko sadj končajo. Govorilo in pisalo se je krepko se je posestnikom vertov in sadovnjakov pri poročevalo, da naj trebijo in obirajo na pomlad po y cvet po že veliko o tem, in J/VI VVV» WIV ^ VII* II Uj il I^WIJU 111 V/ kl M A UJ \J I 1 Ci J"7 JJ V žrešne gosence in njih mešičje po drevji in zelinj parstjo, ali da nektere bolj skodlj jem Ako je senožet zlo plevélna, je prav 5 se zacasno preorje v nj 4. Da senožet večkrat gnojimo po različnosti zemlje ali s prahom mineralskih stvari, kakor z ap vendar skorej le neverjetnim ušesom se je pridigovalo; Le malo pridnih gospodar jev skerbi za to; večidel nemarnih gleda le mešičja polno drevje , pane stegne roke končal. Tudi će 9 da bi gnjezdica teh gnjusobnih* merčesov po ta ali uni gospodar gosence po liko nom tom - « iiko: Ker gosenc gnojno soljo, s pepélom, cestnim bia- jîitro na SOSedov , gipsom, , mešano zemljo itd., ali z dobro podelanim gno jem ali z gnojnico. Od vsega tega bolj natanko borno govorili drugikrat. jem drevji pobira in pokončuje, ne pomaga ve ker gosence, ko so zelinje enega verta pojedle vega y drevj zlezejo, ter ondi začno pojedati vse. Neobhodno potrebno je, da vsi i*4! *« 1 V v # i It • I posestniki in vsa d gosence trebi in pokončuje po vertih in poljih, če hoće ta gerdi mer 5. Da po suhih senožetih in posebno po spašni- čes popolnoma iztrebiti in pokončat kih sadimo drevje ali germovje, in jih obdaja mo z živimi mejami Ker si pa nemarni ljudj ne daj po prijaznih svetih dopovedat 5 da storili prostovolj 5 kar je njim in sosedom svojim očitno koristno, naj bi se k temu prisilili ! Lepo je na Francozkem vpeljano. Tam je od gosposke zapovedano, da gospodarji vsi moraj o gosence trebiti. Glasijo se pa te postave takole : 1. Tišti, ki opušajo po vertih in poljih gosence trebiti, zapadejo kazni od 1 do 5 frankov. (Postava od 23 aprila 1832, člen 95.) 2. Vsak posestnik, najemnik ali kdor koli lastno ali ptujo kmetijo oskerbuje, mora gledati, da do 20. februarja vsakega leta drevje in zelinje je vsih go-senc čisto otrebljeno. (Postava od 26. marca leta IV. clen 1.) 3. Gnjezdica in mesićje, ktere se z dreves,ger-mov, živic itd. poberejo, se morajo koj sožgati, pa na takem mestu, kjer ogenj ne more do drevja, goj-zdov, res ja ali do pohištev se razširjevati. Župani in njih pomagavci morajo gledali, da se te postave natanko izpolnujejo, ter oni so odgovorni za vso škodo, ktera bi po njih zanikernosti se pripetila. Ako posestniki ali najemniki opustijo do določnega ćasa gosenc iztrebiti, zamorejo župani na njih stro-ske delavce najeti, ki gosence otrebijo; zavoljo tega pa, da zanikerni posestniki morajo te delavce plaćati, niso oprošteni predpisanih kazen na dnarjih. (Postava ravno tam, člen 7.) Niso li te postave pamétne in koristne? Kako bi bilo, ko bi slavna c. k. kmetijska družba na dotičnem mestu sprožila in prosila, da bi se enake — kmetij-stvu tako potrebne — postave tudi za naše dežele vpeljale *)? J. S. Starozgodovinski pomenki. Korant — Kurent. Basnosloven pretres od Dav or in a Terstenjaka. (Dalje). Še podamo tukej dokazek Wisemanov ker je točen in temeljit. Njegove besede se tako glasijo: Tretji človeški rod, o kterem Aristotel govori, so Traki. Po mojem mnenji je že težje določiti, kaj pod tim imenom zapopada, čeravno je očitno, da je narod razumel, ki se je po posebni barvi in postavi tako razločeval od druzih, da ga je imenoval. To bi nas opravičilo misliti, da se je z narodom olivine barve ali mongolskim rodom uje-mal — edinim narodom, ki ga sicer ne nahajamo v nje-govem razverstenji človeskih narodov, akoravno ni misliti, da bi ga ne bil poznal. V tem mnenji me pa poterjuje se bolj sledeče: Pervič: Aristotel v svojem narodopisu popisuje narode posebno po barvi, in ker smo v že omenjenih verstah skrajíne (extreme) našli, mora ta narod srednje barve biti, ki po vsem se razločuje od gerske. Vendar se nahajajo v Juliju Fírmiku verstice, ki so jih sicer tol-mačniki Aristotela prezerli, ki nam ravno tisto trojno raz-verstenje in barvo vsakega naroda razodevajo. „Pervič tedaj" — tako pise — „je soglasje v značaji in barvi človeskih narodov, ker za verjetno velja, da po mnogo verstnem ___ fr ^ i . i» t « ♦ Dobro postavo, ki zapoveduje, da naj se spomladi sadně dre-vesa pridno trebijo gosenc, že imamo na Krajnskem , in gotovo jo imajo tudi drugod, ker povsod je le predobro znano, koliko škodo napravljajo gosence drevju. Pa ker same postave ne opra-vijo vsega , ako lastna pridnost in lastni um posestnikov sadnega drevja ne pripomore , je lani si. deželno poglavarstvo na enako prošnjo, kakor jo gosp. dopisnik nasvetuje, kmetijski družbi odgovorilo: naj se posebno ljudstvo poduči, da bo zapopadlo svoj lastni dobiček. • Vred. **) Wiseman Zusammenliang der Ergebnisse wissenschaftlicher For- schung mit der geofVenbarten Religion deutsch von Dr. Hanne-berg str. 12tí. itd. Pis. uplivu zvezdja 00 postali značaji in barve človeške in da ték zvezd po posebnem načinu umetnega rieanja obrise človeskih teles izobrazuje, to je, da luna belo. Mars ru-dečo, Satura černo barvo dajè; zakaj nek se v Etiopii vse černo, v Germanii beio, v Tracii vse rudeče rodí?" Po tem bi bilo misliti, da bakrena ali olivina barva je bila razločivni značaj traskega naroda, in da tedaj se je ujemal s tištim rodom, ki ga mon^olskega imenujemo. Dru-gič: Homer je Trake za áxoóxofiog popisal, to je, kot take, ki lasé edino le na temenu glave imajo. To je popisa, ki nam je od značajev gerskega iu germanskega rodu znan, popolnoma nasprot, ker ti imajo veliko las; je pa očividno znamenje Kalmukov, da, kakor drugi mongolski narodi, for i j ej 0 tudi oni glavo in le majhen sopek na temenu pušajo. Tretjič zamoremo to svojo misei tuli z nekim drugim spisom Aristotelovim poterditi, kjer omenja, da je neki narod med Traki tak sirov, da ne zna dalje kot do stevilke 4 šteti. K ti opazki verh tega, da je iz nje očitno, da Traki niso bili samostojen narod, ampak mesanca več plemen, dostavljam le se, da enaka neveduost se tudi je pri druzih ljudstvih mongolskega naroda zvedila , na priliko, pri Kam -čadaiih. Zares je težko zapopasti, da pelasgiske ali ger-maniške plemena, ktere, kakor se iz so^lasja njih števi-ioalovja s steviloslovjem južne Azije razvidi, si še le po znajdbi tega steviloslovja in po dosežbi neke omike od edinstva se odtergale, bi se bile pogrezoile v tako žalostno divjastvo ! Še vec druzega bi vedil omeniti, na priliko, da je Shamanizem v verozakonu Tesalcov vladal, in da se znajdba jezdarstva ravno ti deželi pripisuje, — vse to opominja na eorodovino s tištim narodom, ki prebiva v severni in srednji Azii. Ni mi treba omeniti, da meje med tem krajem in Tracijo so tako malo določene, da so jih stari pisatelji več-krat prezirali. Verjetno je tedaj, da stanovnikom Tracije so bili kočovniske plemena tistega naroda primesane, ki je olivine ali bakrene barve, ktere sta Aristotel in Juli Fir-mik po pravici v različno versto postavila". Tako pise visokoučeni kardinal Wiseman. Temu se dostavljamo, da se je gerska Artemis pri Trakih velela Bendi s in da so bili enaki njeni prazniki z unimi frigiške Ky bele in Sebacia 2). Druga boginja je bila Ko ty s, ktera je tudi imela ćastje div,e poltenosti. Tudi imena mest, na priliko, Druphega, Prista, Tegra, Ardiscus itd. imajo poseben jezičen značaj in posebno sostavo. Iz tih opazk vidimo, da ni še vse določeno, čeravno matadoři znanosti so govorili. Tudi tem se je godilo, kakor talijanski pesnik poje: „Trattando 1' ombre come cosa salda zato naj nam nikdo za zlo ne jemlje, ako tudi nam tam pa tam ktera spodletí 3). Naj bo vsak pravi- Lucian Jupiter Tragoedus poglav. 8., Livi XXXVIII. 41. S t r a b o X. 2) Strabo X. str. 190. Virgil „Catalecta" V. 19. Marsikteremu našili častitljivih bravcev se smešno zdí, da, ako smo mi potomci Indov, se toliko spremenov najde v stroji jezika in tudi v imenih božanstev. Tim damo besede ostroumnega Heerena premišljevati, ktere je govoreč od pokoljenja Egipča-nov izustil : Ware aber auch eine Abstammung der Aegypter von den Indiem historisch erwiesen, was sie nicht ist, und schwerlich je sein wird (stari gerški pisatelji pa so mislili, da so, ker Philostrat v življenji Apollonia IV. pravi: „Indi so nar modrejši med umerljivirni, Aethiopi pa so kolonisti tega naroda") so ware damit der eigenthùmliche Gang der âgyptischen Kultur keineswegs geláugnet. Nur der Keim ware herubergebracht wor-den, der in einem andern Boden sich anders entfal-ten musste, als in dem indischen. Denn nie vergesse es der Leser, dass hier von dem Zeitraume, nicht von Einem, sondern von vielen Jahrhunderten die Rede ist. Auch aus Egypten wurden solche Keime wieder nach Griechenland verpflanzt, und wie ganz ganz anders waren die Friichte, die sie hier trugen, als an den Ufern des Nils? (Herren „Ideen fiber die Politik , den Verkehr und den Handel der vornehmsten Vôlker der alten Welt. I. Theil." Giittingen 1824 str. 380.) Pis. cen in naj premisli, da, cena kterega smemo besede pesni- perva v zgornjem konca postavljena, pervi tukaj átove na se oberniti: 7 Grosss ist der Kampf, den du beginnest Und grosses wird von dir begehrt, Heil Dir, erreichst du, was du sinnest; Doch schon die Miih' ist ehrenwerth. žinski posestniki stanovali. Omenjena hiša „'-rajščina 1 1 ■ •« /» v • • -a m « « • » V u fu po leg podnjih fazin ni vendar zdaj po podobi nič razlocna od dražih his. Bolj grajsko podobo pak ima se Pal mada, ker od nekdajnih stolpičev, ki so jo obdajalí, še danda Krasopisje našnji eden stojí. Pred kakimi 45 leti so jo prodělal Železniki na Krajnskem. Dasiravno je namen nasih „Novic" svoje častite bravce po vecem soznanjati z vsimi posebnimi imenitnostmi celega eke stařice # , ; ta- krat so poderli tri stolpiče, in tudi oddelk, v kterem je bila nek dvorana s silo umetno izrezanim, pozlaćenim in » °d kterega je že v 9. tečaji „Novic" pod naslovom: „narod- pobarvanim stropom. Tistikrat so izkopali tudi kamen sveta, je vendar njih gla pozor odmenjen nasi ljubi Benkov Tone v dopisih do svojega prijatla venski domovini, in s posebnim veseljem nas vodijo od kraja do kraja, kazaje nam njene umetnije, poljodelstvo, številke omenil. Bil je nad vratmi doljne Ni sicer več cei, vendar se znajdej izbe , in je se viditi tistem še nasledaj* običaje, pokraj itd kar j edaojemu rodu in njega potomstvu v poduk in kratek čas. Popisovati pa tudi vse znamenitosti naše domovine je vsih rodoljubov sveta dolž- C. J. JB. 4. ^. Ali pomeni tedaj 3 ali 7, ali morebiti tudi le kako ; vsim njenim sinom mora biti za njeno povzdigo mar, čerko, ne vém; če je 3, tak je leto 1342. Toliko bolj pa da se pospesi nje notranja omika, kakor tudi oznanjuje nje je to verjetno, ker Valvazor, kakor sem v začetku pove-slava vunanjemu svetu. Naj bo toraj tudi meni dovolj 9 od časa do časa dodajati kako drobtinčico v bogati hram nasih „Novic in ker sem v 65. listu lanjskega leta obljubil, ob priliki svoj rojstni kraj Ze lez ni ke bolj obširno popisati, rešim dano besedo danes. akorav Pre 9 že nekoliko kasno dal, v imenitnosti Zeleznikov 1. 1379 govori. Vendar se ustno izročilo, kakor sem tudi zgoraj omenil, ne ujema s to številko. Ravno tako tudi pripoveduje, „da so Zelez-nikarji takrat posebno zlo kupčevali z Iralijo". Ker v po-prejšnih časih tudi proti Loki ceste ni bilo, jim je odpe-rala nar bližnji pot proti Itálii sosedna to minska dolina, len pa Železnike v svojem sedanjem stanu kamor so po tovorjenji svojo robo odpravljali. Še danda-popišem, se hočem ozreti enmalo v njih davnost nazaj. So nasnji je stara pot memo Šuče, ki je že nekdaj proti Go-namreč oni že silno stari. Kakor Valvazor v svojih 3. rici in Itálii deržala. bukvah: „Slava krajnske vojvodine « 1379 dobro sloveči in imenitni bili takrat friženskemu škofu. » pise im Flor u so bili že leta . Podložni so Naj opomním til še nekega druzega dokaza i ki pri » •• zej o i pa kada bi utegnile fužine v tukajšuih krajih že veliko Druge znamnja čuje nekdaujo zvezo in barantijo s Talijani. Pred malo leti so najdli pri kopanji laza, četertinko ure nad Železniki« vendar ne ob stari poti, ampak takraj vode nad se- starejse biti. Kakor namreč ustno izručilo pravi, je nekdaj danjo cesto, mnogo bakrenih in tudi nekaj srebernih dnar- Na enem srebernem se je vidil na eni strani gerb na tem mestu dariasnjo vasjo C eš nj so zdaj Železniki, jezero stalo i kjer se pravi Nad dobro i četertinko ure nad ravnino pak se najde še dandanasnj ako se kolčikaj koplje, mnogo žlindre, kar jasno spričuje, PRIOL. DVX. VEN. ZA. V. da so nekdaj tù fužine bile. Ako je voda te fužine gonila, bila na eni strani podoba kralja z opisom: PHI. REX. HI jev. beneške republike z opisom : SANCTVS. MARC. VENET. 140; na drugi strani pa je bil križ z opisom: ANTON. Na drugem srebernem je je mogel tukajšni kraj imeti nekdaj drugo podob 9 zna SPANIARVM; na drugi strani pa gerb s cveterimi predeli pa tudi biti, da so fuz ne le poleg jezera stale in jih je (Felder): v enem milanska kaca, v drugem stolp, v tret cloveska gonila. Al vse to je ernjeno v gosto meglo starodavnosti. Goto pa je ? da poznejši čas so bile Ž jem oroslon, v četertem enoglavni orel z opisom: MEDIO LANI. DVX. Tud bakreni dnarji so bili nek beneške baže 9 lez niske fužine ena v „Dašenci" proti Podlonku, ena pa ktere pa je člověk, ki jih je izkopal, za male krajcarje n ,1 n 1 i í /X »fc* «t ni ha /J Ann ^ waIta tt "Po »tu r\ nf a 1? n ti' _ _ 1______« 1_ J-____J ^ 1 U ^ U ^ ' l 1 ^ ^ ^ J ^ L !1 ^ J ^ desno roko „v farjevem potoku pod Zalilogom v grapi ua zakaj na obedveh krajih se še pozna, kje so stale. Ob ti stem času je še tù 9 nik i vzdignili so poznejse se spodnji Zelez- na tistem kraji sled nekemu judu prodal. Rekel mi je on. da so bile dutke. Izuraševal sem omenjenega člověka, ali se morebiti nahaja kakega obzidja 9 pa je rekel iz tal, bilo mocvirje, kjer je nek bivalo 9 da ne; mnogo divjih rac > še dandanašnji se imenuje omenjeni tedaj sam Bog vé, kako so omenjeni dnarji na tišti kraj i med drugimi del Zelezuikov zastran tega „Racovnik". Ker so bili pervi tukajšni fužinarji- Lahi tudi rodovina Petrazzi (ktera je vendar že izmerla), dobro četertinko ure nad Železniki še zdaj pohistvo domaće „pri Petraču" zvano, je utegnila o tistem prišli 9 ker je precej visoko od ravnine. (Konec sledi.) in je , po času, ko Cerne bukve Pred nekterimi leti so imele „Novice" zlate in cerne so bile se fužiue v farjevem potoku, omenjena rodovina bukve; v une so zapisovale hvale vredne delà, v te vsake Pet čeli zdanji Železniki tu svoje stanovanje imeti bis vzdigovati časom so se pri- sorte nerodnosti. Ni prav, da so opustile to, ker saj cerne V »««W i." , V.W, . w ^ , --*-- na dan. Perva tukajsna bukve niso bile brez prida. Čeravno graje vrednih oséb ) prav za prav grad, se je po nje posestnikih, ki so ni80 z imenom povedale, ampak le nerodno djanje ime bili nek iz Palme doma. imenovala Palm ad je obderžala pripoveduje 9 ktero ime v se bi do današnjega dné. Kakor ustno izrocilo počenjal novale, so Ijudjé tacemu, kdor je kaj enacega nerodnega 9 stara biti B utegnila P a I m a d ze okoli 11 sto let koj rekli: „to je tudi eden iz černih bukevu in pomagalo je večkrat. Odpirajte tedaj še vprihodnje cerne je že od začetka in je še danes mlin, kte- pa tudi zlate bukve in zapisujte va-nje po^nernanja ali rega je do taistiga časa, da so se fužine sem sama lile fuzine farjevega S molj zdajne preselile, le gonila. Poznejši cas so se prese- pa graje vredne delà. Za černe bukve Vam bom koj jez nekaj povedaU pod nje iz Dacence, zgornje pa iz Večkrat sem že vidil v naši vaši hlapca ne mlađega potoka na mesto, kjer zdaj stojijo, vendar spodnje smerkovca, ampak stare kostí, od kterih bi se smelo mi kakor zgornje, in se le potem se sliti da imajo že vso svojo pamet vkupej ki je z I u I o nek okoli 90 let popřej je menda zidanje Zeleznikov v bolj obširni meri pričelo Poleg spodnjih fužin se še dandanašnji imenuje ena híša v hlev nosil, in kakor iz dimnika puhal, da me je groza „grajščina", ki je tudi v Valvazorjevih bukvah narisana bila. Kakošna nevarnost! kako hitra je nesreća ne le za v ustih seno iz enegapoda v druzega iniz poda kakor mogočen grad; je tedaj gotovo poleg zgornjih fužin v Plavcovi hiši 9 da tù, kakor tudi gospodarja, ki ima tako zanikernega hlapca, ampak za vse ktera je bila nek cedolžne sosede! Ke sem ga okregal 9 da naj pomisli 9 kaj delà, jo je potepeu odnese!. Koliko strašnih nesreč se je perla, da je menda ne bo pred mescom suscem, ceravno že zgodilo po taki nečimernosti ! Potlej pa pravijo nekteri : so Rusi in zavezniki že veliko nove moči dobili Bog nas tepe, pa. ne vemo zakaj?4' Vaša zanikernost v tega, daje O mer-pašu iz Carigrada Tudi dokaz došel * vas tepe, ker Vam je Bog pamet dal, pa ravnate, kakor nima konjikov pred kakor k f eb r uarij da bi je ne; imeli! praviti, se srne smiliti, da se dolgo ne bo nič. iz da Krim od Majhno d darji bukve! Zapišite „Novice" vse take, naj so hlapci ali gospo- upanje na mirno spravo je poderl popolnoma vra ki z gorečo lulo hodijo po nevarnih krajih, v černe v nekem petrogradskem časniku tako, da nihče ne pri spis Iz Đolenskega. J. R. cakuje mirne sprave. V tem spisu > ki našteva „dobrote ki jih je Rusija Europi skazala, ko je osabnega Napôleona v Kratkočasnica Přemožen pa precej bahaven in slaboumen mládenec je dolgo potoval za kratek cas in da bi kaj vidil in zvedil po svetu. Ko je sopet domů přišel, je ljudém več čudnih reci pravil, ktere je tam pa tam ob svojem potovanji vidil, pa se tudi večkrat debelo zlagal. Med drugimi rečmí je pripovedoval tudi, da je na nekem otoku vidil kapusno glavo grozno veliko, tako, da pod vsakim njenim peresom ^HHHH|H|HHH|HH mu ker po svetu se res marsikaj čud- letu Í8ÍZ uničila, in v letu 1848, ko je Earopo brez vladnosti řešila in Austrijo dvakrat, na Laškem in Ogerskem, pogube otéla, se Rusija popolnoma odpoveduje vsake zveze z zahodnimi deržavami, ktere je duh novotarstva skoz in skoz spačil; sedanja vojska bo Rusijo popolnoma ločila od vsake zveze z nehvaležnim tujstvom in nič je ne bo ovi-ralo napredovati na poti svoje veličastne příhodnosti ; vsaka overa je zastonj in je prederznost zoper previdnost božjo!" Take razodetj praví «Presse » to bi se bila lahko armada eksercirala. „Zna biti govori sosed Marko ne to pruska vlada pripravlja, dve armadi ob Rajnu » Crnu? v Šlezii ustanoviti pusna ■* glava kuhala , da bi se v njem tis ta ka Btrij Ker je med „pripravljanjem" , eno pa uno zoper Francoze, to zoper Au- od ktere si ti ravno govoril". velika stopnja, ute pripravljanj in „doversenjem se pripravljanje ostati Verdelski. Novičar iz mnogih krajev V strašni nevarnosti so bili unidan vozovi na železnici med Turinom in Genovo. Roparji so priderli v hišico cestnega čuvaja na železnici, so poderli tišti kol, na kte-rem čuvaj s peharji naznanila daje vozovom; cuvaja so za C. k. ministerstvo not. opr. je preklicalo tišti pred- perli in šine železnice pred hiso razderli, tako, da bi se po kterem ee je dozdaj vsak, kdor je iz kakošne droge bili vozovi na tem mestu zvernili, in oni bi bili ropali po pis, dežele austrijanskega cesarstva se hotel naOgersko in tem. Z nevarnostjo lastnega življenja je vendar zaperti • i I 1 • • i 1 11 1 # v f • 1 1 t V v popřed z Ogerskim združene dežele preseliti, z čuvaj roparjem utekel, je pritekel k hisici bližnjega cuvaja izpustnim pismom od svoje gosposke se mogel skazati. vprasanje: ali imajo perva dva v Na 478 kazenske postave in tam je bilo vodniku vozov, ki so kmali potem se pripe ljali, naznanjeno, da naj ustavi vozove, — in tako so bili imenovana prestopka določene tarife za kruh, mesoitd. rešeni velike nevarnosti. politične gosposke ali sodnije preiskovati in kaznovati, je c. k. ministertvo not. opr. določilo, da ta obravnava spada Pogovori vredništva v opravilstvo politične gosposke, ako prestopuik že ni po Gosp. prej emnik 5Î N Vnovič nam treba ponav pred dvakrat od politične gosposke kaznovan bil; če pa ga ljati c. k. poštno postavo, ktera pravi: ce kdo kakega lista po pošti je ze dvakrat politična gosposka kaznovala , ima potem sod-nija preiskavo in kaznovanje prevzeti ; zraven tega je ministerstvo tudi določilo, da kdor je te tarifne postavke tret- peka- pošiljanega časnika ni p tako pismo n i se sme za-nj po posti in za b P (marke) placevati, toda troje je storiti : v kem pismu se ne sm n i 6 > jibart prestopil, le takrat zgubi pravico mesarstva rije itd., če je že pred dvakrat naj večji kazni zapadel Ministerstvo je ukazalo , da dosluženi in popolnoma nadglednike kakor to , da prejemnik ni prejel tega m tega druzega p take pisma se ne m m r • pečatiti, am pak m dperte p zunaj se ima napisu pristaviti beseda „reklamacija N Za go s e kt k v N Po « bil. pripravni podoficirji se imajo za višje^^l (Oberaufseher) v službo finančně straže jemati. tovo se sliši, da se bo teržaška železnica zdaj na vso moč delati začela in en del tistega dnarja, ki ga bo francozka družba, ktera je ces. železnice za 90 let v nájem vzela, se bo za te delà obernil. — Od vsih krajev se sliši, da je veliko snega padlo; severna železnica je bila te dní na več krajih zamedena. — Naj novejši popisi o g er-ske dežele razodevajo, da na obdelanih 1800 štirjaških miljah se vsako leto pridela okoli 144 milijonov vagánov Obligacij (Zeitung-Reklamation). Preden se pa take raklamacije posiljajo za ložništvu „Novic" v Ljub naj vsak gosp. prejemnik pop p o b za list svoj p tis ti c. k P P p r ej e m Novícah" naznanjene milodare za pogorelce Podh in Bločicah smo poslali tistima duhovnima gospodoma, ki sta _ mm i Tr* i v • i « i v é pogorelce prosila pogorelce nim milodarom dodal se neimenovan Blocicah je k že naznanje pod iz Lj u bij. 1 fl. Stan kursa na Dunaji 29. januarija 1855. z i ta, 60.000 centov to baka in 30 milij. veder vina; na silo velicih puštah se redi naj manj 4 milij. go véd, 16 milij. ovác, v mnozih rudnikih pa se izkoplje blizo 10 deržavnega dolga 5 4 3 o Z o 2 » 83 72 '/ m ** / 4 a 3'/ r> w i r> milij. centov rude na leto. Vse novice iz Krima zdaj Oblig.zemljiš. odkupa 64'/ 50»/ 41 Oblig. 5°/0 od leta 1851 B94 \ 75 . 234 . 120 2 2 V r> 1839 skor le od vremena govoré, ker tudi tam je veliko snega Zájem od leta 1834 padlo in je zlo merzlo (8 stopinj mraza po R.), zato pa tudi vozijo pogostoma ozeble bolnike iz Krima v Cari- r> r> v » v r> Y) r Esterhaz. srećke po 40 fl. Windišgrac. „ „ 20 20 10 Waldštein. r> r> » » Kegleviceve „ „ Cesarski cekini. r> r> v 83 '/, « 28% * 28 % „ 11 » 5 fl. 56 z Kotcriio od leta 1854 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 54 Suverendor .......17 0.20 Ruski imperial.....10 fl. 13 Pruski Fridrihsdor . . . Angležki suverendor . . 10A.4& 12 fl. 2G cr r a d. Ceravno vojaki že godernjajo, da vojskovodji ne zacnó vojske. vendar obéh stranéh zima vojsko v 102 V odni od leta 1854 8 W Nadavk (agio) srebra