Izhaja vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slovencev Velja za Jugoslavijo ... K 10‘— » ostalo inozemstvo » 15-— za celo leto. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 20 h. Za oglasila se plačuje po 10 h. med besedilom po 20 h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedi lem po 20 h za 1 cm*. — Za male o e 1 a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za beseao vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Poštnohranilnični račun št. 96.232. Leto XXXVIII. Celovec, 18. aprila 1919. Št. 16 Blagoslovljene velikonočne praznike vsem prijateljem »Mira«! Uredništvo in upravništvo. Vstajenje I Velika noč! Veselje bi se rado naselilo v naša srca, ko izpregovorimo to skoro čudodelno besedo, toda ni še prišel čas, da bi mogli zapeti z navdušenim srcem veseli : Aleluja, resurexit! aleluja, vstal je! Vse okoli nas vstaja, se prenavlja, poživlja in hiti k pomladanskemu življenju, samo koroški slovenski trpini še ječijo pod težo suženjskih okov in spon, v katere so vklenjeni. Oh, kako smo se veselili velikonočnih praznikov v svobodni, prosti Jugoslaviji, kako smo hrepeneli po naših ljubih domačih dušnih pastirjih in po predragih svojcih, ki so morali iskati kot pregnanci zavetišča onstran Karavank, kako smo se veselili, da bomo Velikonoč, vsi skupaj zbrani pod domačo streho veseli in srečni zapeli: aleluja, Gospod je vstal, je zmagal ter rešil zatirane in zasužnjene iz ječe, iz groba! Da, doba, katero zdaj preživljamo, je en sam veliki petek, je doba trpljenja, doba zasramovanja in preganjanja. Težki, neznosni udarci padajo po nas. Skoro bi človek obupaval, toda neomejena vera v Kristusa, v njegovo božjo pravičnost in modrost, edino vera v boljšo lepšo bodočnost nam daje še moč, da moremo prenašati veliki kelih grenkega trpljenja. Ker trpimo po krivici, po nedolžnem, zato se bo tudi pravica skazala in tudi za nas bo prišel dan zmage, dan plačila, ko bomo vstali iz svojih skritih grobov, ko bomo poklicani v svobodo, ko bomo poveličani zapeli iz celega srca: Aleluja, Slava! Veliki petek trpljenja bo minul in grenki kelih, napolnjen do vrha, bo izpraznjen do dna, dokončano bo naše trpljenje — zato bomo šli k vstajenju. Letos ne bomo delili veseli lepih rdečih pisank in piruhov, ne bomo sedeli skupaj z našimi dragimi okrog velikonočnega jagnjeta. Naša Velika noč bo grenka, žalostna. Podlistek. Po Stirili mesecih. (Vtisi s pota. — Poroča J. D., žnpnik-beguneo.l (Konec.) Na tem hribovitem svetu je mogoče le malo njiv orati vsled prevelike strmine. Mnogo je „novinu, kjer posekajo in požgejo ves les in potem zakopljejo žito, ki v tako pognojeni zemlji prav lep pridelek da. Les nima skoro nobene vrednosti kot le samo za domačo rabo. Prehudo bi bilo spravljanje in predolga vožnja za prodajo. No, po novi cesti se bo vendar gotovo tudi izplačalo spravljati les, ki bo gotovo še v prihodnje ohranil visoko ceno. Od vseh kmetov v Koprivni jih je komaj štiri do pet, ki pridelajo sami zadosti živeža za svoje družine. Vsi drugi morajo vsaj deloma kupovati. Pač pa imajo Koprivci prav mnogo lepe živine. Tukaj torej v teh gorah in planinah župni-kuje že veliko let gosp. župnik Ivan Hojnik, v občo zadovoljnost svojih župljanov, katerih je komaj nekaj nad 400. Pa tudi v svojo zadovoljnost. Vedno je veselega, prijaznega lica, vedno ima pripravljeno prijateljsko, dobro besedo. Nisem ga še videl žalostnega ali pobitega. Nekoliko suhotno, pa mladeniško sveže obličje se mu vedno smehlja, kadar govori. Naj mi ne zameri, če bo bral te vrstice. Svojim župljanom je vse: dušni pastir, učitelj (okrog 40 šolarjev), inženir in pomočnik pri raznih zgradbah in napravah, nabavitelj raznih potrebnih gospodarskih strojev, fotograf in kdo ve, kaj še vse. Toda ne obupavati. Tudi Kristus je trpel, je bil zasramovan, teptan in po nedolžnem obsojen na smrt. Triintrideset let je trpel. Toda po končanem trpljenju je vstal poveličan, v časti in slavi, vstal je k večnemu življenju. Tudi naša sveta in pravična stvar bo zmagala, tudi mi bomo prestali to trpljenje, tudi mimo nas bo šel grenki kelih trpljenja in tedaj bomo z veseljem in ponosom zaklicali: Nemci, končano je, zdaj bomo mi obhajali veselo vstajenje — Veliko noč v Slovenskem Korotanu, Aleluja! Načrt „Zveze narodov". Kakor poroča Reuterjev dopisni urad, je načrt zveze narodov izgotovljen. Po načrtu je zveza narodov ustanovljena v ta namen, da bi se skupno mednarodno delovanje v prospeh miru zagotovilo. Zveza narodov obsega vse vojujoče se kakor tudi nevtralne države in v bodočnosti vse države in dežele s samostojno vlado, kterih pristop se bo z dvotretjinsko večino vseh v zvezi že združenih držav odobril in sprejel. — Zveza bo svoje delovanje vršila z zborovanjem. Na zborovanje (posvetovanje) bodo smeli priti le trije zastopniki vsake države, toda vsaka država bo imela samo po en glas. Poleg te zbornice bo obstojal še svèt, v katerem bo imela po enega zastopnika vsaka izmed peterih velesil in po enega zastopnika druge štiri velesile. — Število držav, ki bodo zastopane v svetu, so določi po enoglasnem sklepu svèta ali po večinskem sklepu zbornice. Vse države imajo pravico kot člani sveta udeležiti se onih posvetovanj in razprav, katere jih posebno zanimajo. — V ožjem svetu ima seveda vsaka država tudi le samo po en glas. Te dve korporaciji — zbornica in ožji svet — se morata v gotovih presledkih sniti. — Razpravlja se lahko o vsakem predmetu, ki je inter-nacijonalne važnosti, zlasti se morajo posvetovati o stvareh, ki ogrožajo svetovni mir. — Sklepi morajo biti enoglasni, v gotovih slučajih se glasuje lahko tudi z večino glasov, kar se posebej določi. — Zveza narodov bo imela svoje stalno tajništvo. Vrh tega bo stalno deloval nekak Daši pa je tako zanimivo in planinsko lepo v Koprivni, se vendar nisem dolgo mudil gori. Zakaj, četudi je pri Sv. Jakobu zelo visoko, vidi se vendar nikamor dalje kot le po župniji, zakaj okoli in okoli stojijo kot varuhi gorski velikani. Ste samo dve ozki preseki, ena proti Črni, druga nasproti proti Železni Kapli, Jaz pa sem hotel še pogledati po svetu, zato sem gostoljubnemu gospodu župniku želel obilo sreče in jo mahnil nazaj v Črno. V možiški dolini gradijo malo, ozkotirno železnico. Ker za take drage „igrače“ nisem ravno posebno navdušen, hitim dalje in sem že v Možici. Možica je prav lepa vas v prijazni dolinici. Tukaj so že malo drugačne kmetije kot v Koprivni. V vasi se mi je prav dopadlo. Vse hiše so nekako gosposko-čedne. Lepa je tndi cerkev in župnišče. Ker pa vrlega g. župnika Hornboka ni bilo doma — nabiral je člane za novoustanovljeno kmetijsko podružnico — vam o Možici ne bodem dalje govoril, zlasti ker sem slišal, da hodi iz Šmarjete pri Velikovcu nazaj strašit znani hud nemškutar, odstavljeni nadučitelj Skorčič. Še tisti večer sem potrkal v gostoljubnem prevaljskem župnišču. Jej, to pa to! V takemle lepem domu bi bil pa še jaz — ki sem sicer skromen človek — rad kedaj župnik. Kdor se še spominja stare kalupe, bo rekel, da je gospod župnik Matej Riepl zgradil lep dom. Ponos lepe prevaljske župnije pa je prostorna in krasna župna cerkev, zadnji čas električno razsvetljena. Videl sem, da so Prevaljčani zares prav dobri kristjani. Bil je kvaterni petek, in prav obilo jih je prišlo v cerkev. Kdo bi se ne spomnil marljivega sodni mirovni zbor mednarodnega prava in razne stalne komisije in uradi. Države, ki so članice (udje) zveze narodov, sklenejo: 1. ) svoje oboroževanje (vojaštvo) znižati; 2. ) drug drugega o vojaških in mornariških oboroževanjih in načrtih popolnoma informirati (obvestiti); 3. ) ozemlje zveznih držav in njih politično neodvisnost respektirati in proti tujim napadom obvarovati; 4. ) vse mednarodne razpore bo rešilo ali mirovno razsodišče ali pa ožji svet zveznih držav in v nobenem slučaju se ne sme pričeti z vojno preje, predno ne minejo trije meseci po izdani razsodbi ali predno ni došlo priporočilo, da se tudi potem ne sme pričeti vojska, če bi tudi ena ali druga država razsodbe ne sprejela, oziroma ne hotela sprejeti; 6.) z državo, ki bo (bi) obstoječe določbe prelomila, se mora tako ravnati, kakor da bi bila ona zagrešila kako vojno delovanje proti zvezi narodov; z ono nepokorno državo se morajo vse gospodarske in druge zveze prekiniti (pretrgati) ; 6.) o nobeni obvezni pogodbi se ne sme preje razpravljati v posameznih državah, predno se do-tična pogodba ne naznani zvezi narodov, ki bo potem o tem razpravljala in sklepala. Država, ki svojih dolžnosti nasproti zvezi narodov ne izpolnuje, se lahko izključi iz zveze narodov (držav). Nekdanje nemške kolonije in ozemlje turškega (otomanskega) kraljesta se morajo v interesu civilizacije oskrbovati po državah, ki se določijo v ta namen kot pooblaščenci zveze narodov. Vrhovno nadzorstvo pa ima zveza narodov. Zveza narodov se prizna kot glavna korporacija, ki ima nalogo, v splošnem vsako mednarodno delovanje, ki služi svetovnemu miru, organizirati in podpirati. To je površni osnutek ali načrt bodoče zveze narodov. Želimo, da bi se bodoča zveza narodov res uresničila po željah in načelih, ki so pravični, po vzoru, katerega goji veliki državnik — predsednik Wilson. pastirskega delovanja rajnega gospoda župnika Kesnarja? Prevalje so dolga vas, z lepimi, pa tudi grdimi hišami. Obstojijo pravzaprav iz dveh delov, iz pravih Prevalj in vasi z župno cerkvijo, na Fari. Nekdaj je bila tukaj slovita železna industrija. Sedaj je vse opuščeno, in številna poslopja nekdanje tovarne so v razsulu in podrtiji. Ljudi pa je polno kot v kakem mestecu. Zato tudi šestrazredna šola. Slovensko učiteljstvo. Ker sva z g. Horvatom, sedanjim nadučiteljem, od tistega časa, ko sem ga v «Narodnem Domu" v Velikovcu zamenjal v naglici za vinskega trgovca, dobra znanca, sem ga poiskal. Razveselil se me je, jaz pa njega, ko sem ga našel v pisarni sredi slovenskih katalogov in knjig. Vsepovsod nad posameznimi vrati slovenski napisi, I. razred, H. razred itd. V pisarni me je raz stene pozdravljal velik v slovenskih barvah risan napis : «Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala." Kar na široko sta mi šle ustni. Janez, kaj takega pa še dosedaj nisi videl v nobeni koroški šoli! Pač pa je bilo: „Kind, sei deutsch!" itd. Kateri dobri Slovenec bi se ne veselil te velikanske spremembe? Kar je dolga, dolga leta bilo v največji nečasti, mili slovenski materni jezik, to pride sedaj zopet do veljave. Hvala večnemu Bogu! Po vseh šolah že odrešene slovenske Koroške so nastavljeni slovenski učitelji in učiteljice. V kolikor slučajih je bilo mogoče, so za nadučitelje bili imenovani tisti redki koroški učitelji, ki so „Slawennot" v Rožu. (Piše rožanski kmet kot odgovor na Perkonikove članke v nemških listih.) Ni namen teh vrstic, braniti slovenski značaj našega Roža in središča njegovega, trg Borovlje. Da je Rož slovenska zemlja, zna takoj vsakdo, ako ni podoben človeku, ki si je pri belem dnevu zavezal oči in rekel, da je noč, ker vidi temo. Seznaniti hočem slovensko javnost v resnici s tisto ,,Slavennot aus dem Rosenthale1*, katero je zgrešil mladi gospod Perkonik, ki pa sam ni Nemec, ampak čisto slovenskega rodu. Razjasniti hočem le, ali so Borovlje in Rož res nemške in ali smo živeli preje res v miru skupaj, in kdo je zasejal razdor med nas Ro-žane. — Da so bili prej lepi časi in da je bila preje edinost v dolini, tega res nihče ne more oporekati, ker bival je tu le en sam rod, rod slovenski. Da je bila ta zemlja slovenska, pričajo to vsa imena krajev, kakor Borovlje, Pod-gora, Podljubelj, Dole, Zadolje, Goriče, Struga, Dobrava itd. Takih imen ni mogoče pačiti v matrikah in spomenikih, ker so res slovenska, popačile pa so v resnici imena nove šole in voditelji javnih knjig, ki so napravili iz mesarja Fleischhackerja, iz Volka Wolfhube, iz Krasnika Krasnigga, Megliča Meglitsch, Ovčar Outschar in tako bi šle cele litanije naprej. Šole so bile prej slovenske po celem Rožu in tudi v Borovljah, saj je poučeval tukaj narodni učitelj Somer in pisec ima še danes shranjeno slovensko-nemško čitanko, ki jo je rabil v šoli v Borovljah. Nekatere občine so uradovale pač nemško-slovenski, ker bilo je tako uradovanje od gosposke na humperškem gradu vpeljano in so k temu silili tudi nemški deželni uradi, vendai- so bile na primer Borovlje slovenske, kar priča tudi slovenski list „Besednik“, ki poroča 1. 1869, da so pri občinskih volitvah v Borovljah bili izvoljeni sami Slovenci. Tudi slovenska društva niso le iz novejšega časa; kdor tega ne veruje, naj si ogleda sliko, ki se nahaja še danes na Trati in predstavlja odbornike Slovenskega katol. - polit, društva za Borovlje in okolico in sicer J. Scheinig (oče prof. Scheiniga), Pavel Rabič, Janez Ovčar (stric sedanjega župana), Franc Colarič iz Borovelj, Drban Oraže iz Bajtiš, župnik! Godec in Lovro Zablačan iz Glinj. Svoj sedež je imelo društvo na domu sedanjega boroveljskega župana Schaschl-Outschar pri Jurkelnu. Prirejali so politična predavanja in narodne zabave, katerih so se udeleževali vsi najodličnejši boroveljski tržani in cela okolica. Naj omenim tudi, da so imeli že prej enkrat svojo meščansko gardo ali ,,Burgergarde“ kakor pravijo, s slovenskim poveljnim jezikom. Ohranilo se je še do danes, na pr. „Krokarje napnite11, na „Koj“ pa strelite. Ker so pa že takrat imeli vsled nepravičnega volilnega reda v deželi glavno besedo hudi na- že pod prejšnjim nemškim nasiljem ostali zvesti svojemu rodu. Torej kremeniti, nepodkupljivi značaji. Nihče, kdor ni skusil od bližje, ne ve, kaj je moral prestati še v nedavno minuli dobi zavedni slovenski učitelj. /Zdaj so ti značaji prejeli svoje zasluženo priznanje. Tako je prav ! To razveseli vsakega poštenega rodoljuba. Ko sem še govoril z g. Horvatom, prišle so gospodične učiteljice in se razgovarjale z voditeljem o šoli, učencih itd. Kako veselo je bilo! V konferenčni sobi koroško učiteljstvo govori med séboj v mili dosedaj tako zaničevani materinščini! Skoro so me zalile solze ginjenosti, ko sem se spomnil, kako je še do zadnjega časa ležala na naših slovenskih prsih mòra nemškega in nemškutarskega nasilstva! Na cvetno nedeljo so priredili šolsko slavnost, kjer so otroci igrali, peli in deklamovali in vse to v ljubi materinščini. Prej pa sam Bog nas varuj! — če si je osmelil kak učitelj učiti svoje šolarje tudi kako slovensko pesem ali kaj enakega. Kmalu bi bila disciplinarna preiskava in še kaj hujšega. Na nekaterih šolah s samoslovenskimi otroci pa smo se duhovniki z nemškutarskimi učitelji borili za slovenski očenaš pred poukom in po pouku. Pa še tistega nismo dosegli. O čudovita izprememba! O da bi kmalu mogli vstopiti slovenski učitelji v vse slovenske šole koroške ! Slovenski učitelji na Koroškem! Vi stari naši sobojevniki! Pa tudi Vi na novo sem med naš koroški narod nameščeni gospodje! Iz dna srca pozdravljeni od nas slovenskih duhovnikov! Bog vodi in blagoslovi Vaše delo! Duhovski in učiteljski stan imata prevzvišeno nalogo, povzdig izobrazbe, omike in morale narodove. Delajmo vsi skupaj v krščanski veri, upanju in ljubezni z vsemi močmi za blagor našega milega slovenskega ljudstva! sprotniki Slovencev, kakor dr. Luggin, Rosenberg in drugi, so začeli tudi po čisto slovenskih krajih gonjo proti slovenščini in začeli tja pošiljati nemške, vendar pa še slovenščine vešče uradnike, ,ki so imeli nalogo, pripravljati tla za pozneje tako bujno razvijajočo se nemškutarijo. Tako je ustanovil v Borovljah nemški zdravnik Kastner s pomočjo Tirolca Oblasserja in še nekaterih drugih prvo nemško društvo in sicer nemško liberalno društvo. In tisto dobo se je začela gonja političnega in narodnega nasprotstva. Spravili so že takrat učitelja Somerja v nemško Krko in začelo se je sistematično ponemčevanje ne le v Borovljah, ampak po celem Rožu, sicer polagoma, a vztrajno s pomočjo nemških uradnikov in učiteljev. Pač ni bilo še vse tako zagrizeno, kakor danes, saj so še pred nedavnim časom razglaše-vali pred cerkvijo vse uradne objave izključno le v slovenskem jeziku ne le po celem Rožu, ampak tudi v Borovljah samih, kar spričajo še živeči bivši občinski sluge Štefan Užnik in Janez Šaši. Učitelj Fugger ustanovil je v letu 1880 v Borovljah prvo pevsko društvo* to je društvo ,,Alpenrose“. To društvo je imelo sicer nemško ime in tudi namen ponemčevanja, ali pele in poučevale so se tudi slovenske pesmi, na primer Prešernova rLuna sije, kladvo bije“, in jih ima društvo gotovo še v svojem arhivu, čeravno jih danes ne poje več. Tudi slovensko petje v cerkvi je ono oskrbovalo; če g. Perkonig tega ne veruje, naj vpraša svojega očeta, ki je tudi pel na koru. Zatem so pa prišla društva: Nemški Schul-verein, Siidmark, Kindergarten, Bauernbund in celo „Evangelischer Bund“. Taka društva se pa zdaj niso ustanovila samo v Borovljah, ampak tudi na Bistrici in drugod po naši lepi dolini. Z ustanovitvijo teh društev je izginila zadnja trohica sporazumevanja in prejšnjega tako lepega mirnega življenja je bilo konec. Začela se je doba „Rieger, Maurer, Ogris in Damtzov Foltej“. Pa bo rekel kdo: Moralo je pa vendar vse nemško biti, da so se ustanovila samo nemška društva. Dragi! Poglejmo, kdo jih je ustanavljal in zakaj. In tukaj bomo srečali vse pri-vandrovce, prave rušitelje srečnega in mirnega življenja. Tu bodemo našli vse nemške uradnike od sodnika do zadnjega sluge, ravnatelja meščanske šole in vse učitelje do zadnje gospodične, notarja in zdravnika in vse kar je pri fužini in pošti. Vse „talfremd“, večina ,.land-fremd“! Oglejmo si jih po vrsti in nam ne bo treba samo dveh rok, ampak mnogo več, ker v vsej tej družbi bomo našteli malo ali nič domačinov. In radi teh naj bi postal naš lepi Rož nemški, za nas tuj kraj in oni bi bili Rožani? Ne, nikdar ne! Kdo pa so potem oni, ki so morali zbežati, kakor na primer Pošinger, Trunk, Lečnik in Borovnik ? Pošinger sin pd. Kokalja v Borovljah, gosp. župnik Trunk, doma iz Bač pri Ločah v Zgornjem Rožu, urar Lečnik v Borovljah, ugleden in pošten obrtnik, rojak iz Prevalj, in Borovnik, puškar in posestnik, rojen v Borovljah, kar priča že njegovo ime. In ti naj bi bili privandranci, hecarji? Dva rojena in pristojna v Borovlje, enega sorodnik je bil celih 25 let župan boroveljski, drugi iz Zgornjega Roža in tretji iz Prevalj na Koroškem. Ti naj bi bili pritepenci, od zunaj vplivajoči elementi, ki hočejo koroški mir razdreti? Kaj takega se rodi le v domišljiji nemškutarja, a ne v glavi pisca domače zgodovine. In kaj drugi Borovljanci in Rožani? Zakaj ne zakličejo : „Mi smo vsi Slovenci ?“ Dragi bralec in prijatelj pravice in resnice! Ali ne veš, kaj je bilo v letih 1914—18? In kaj bi še čakalo vsakega, ki bi se narodno ganil! Zapor, krogla! Da, gospod Perkonik, „Not“ hočete imeti v Rožu, a ne „Slawennot“ ampak „Sklavennot“ hočete imeti vi in vsi tisti, katerim vi služite. A tega ne bo več, verujte; ker prvi „Auftakt“ je bil, ko so prekoračile antantne čete Drino, drugi pa na bolgarski in italijanski fronti, tretji „Auftakt“ pa bo v Parizu in ta se bo glasil: „Rešitev zatirancev in prostost.41 Takrat bomo začeli živeti Rožani zopet v slogi in edinosti, zakaj odprli bodemo vrata na široko in od kraja vsem zaklicali: „Če ti je naš kruh pregrenek, z Bogom ! poišči si boljšega. Za tebe ne bomo posebej belega pekli.11 Da, bliža se vigred, vse se prenavlja in vstaja k novemu življenju — in slovenski Rož bo vstal k boljšemu življenju v mladi Jugoslaviji. Aleluja! Zgodovinske značilne poteze F. J. I. Začetnic F. J. L ni treba razlagati nikomur-vsakdo jih pozna, marsikdo jih je skusil tudi nà lastnem telesu, na lastni koži. Dunajčani so imeli kmalu tudi za te začetnice svoj dovtip, ki se je zlasti v zadnjih letih razširil kakor priimek Pro-haska po vseh deželah in tudi izven mej likvidirane Avstrije. F. J. I. so bile začetnice za „Fur Judische Interessen11 (za judovske interese, za judovski hasek). In res — nikdar, oziroma pod nobenim vladarjem ni šla judovska pšenica tako v klasje kot pod F. J. I. —- samo da so morali biti judje ali nemški liberalci ali pa na Ogrskem pristni Madžari, ki si pa nikakor niso delali med seboj konkurence. F. J. I. ni nikdar maral Slovanov in to iz dveh razlogov. Prvič se je čutil in je tudi vedno povdarjal, da je nemški knez (kar mu Čehi niso nikdar odpustili, ker se jim je drznil zabrusiti to naravnost v obraz), ki hoče imeti v Avstriji le nemško nadvlado. Drugič pa, ker so hoteli imeti tudi Slovani nekaj prostosti in so radi pritiska od vladarja, ki je stal ves čas pod nemškim vplivom, bili nezadovoljni, saj so morali izvojevati vsako šolo, da, celo vsako učno knjigo še le po večletnem političnem boju. V nekaterih deželah, na pr. na Koroškem' niso mogli Slovenci nikdar doseči svojih šol in posledica temu je bila, daje otrok odrastel in ni znal pisati pravilno. Seveda umevno: materinščine, katero je doma govoril, se ni mogel učiti, ker ni imel prilike, v blaženo nemščino pa se ni mogel v ljudski šoli uglobiti, ker mu je bil vendar vedno tuj jezik. Kakor rečeno, F. J. I. ni maral Slovanov, ker niso bili s krivičnim vladanjem zadovoljni. Imel je namreč lastnost, da ni hotel nikdar slišati, videti ali zvedeti kaj slabega, neugodnega, nepo-voljnega. V dokaz sledeči resničen dogodek: Dr. M. je imel veliko tovarno v Avstriji in drugo tik preko meje na Ogrskem. Pri jubilejni razstavi v Budapešti pokazal je tudi on svoje pridelke. Pri cesarjevem, oz. kraljevem obisku so mu bili vsi indu-strijalci predstavljeni. Dr. M. je stal v vrsti kot tretji. Prvi je odgovoril vladarju še precej po-voljno, dasi ne do cela, kakor si je le-ta želel. Drugi je tarnal, nakar se je F. J. I. zelo nezadovoljen obrnil od njega k dr. M., ki je seveda to opazil. Ta je nato seveda kakor hvali vsak berač svojo malho, se celo pobahal, da je vedno v neposredni trgovski zvezi z Južno Ameriko — seveda ni pristavil, da mu je to neobhodno potrebno, ker se dobavljajo le od tam za njegovo industrijo potrebne surovine. Štiri dni pozneje je dobil dr. M. dedno plemstvo. Pred približno 35 leti peljal se je čez Zidani most, kjer je sprejel med drugimi tudi deputacijo iz brežiškega okraja. Takratni brežiški okrajni glavar je spisal v potu svojega obraza deputaciji kratek govor in naznanil vsebino ces. dvorcu, da ve cesar odgovoriti. Govor je bil nemško sestavljen. Deputacija, broječa tri vrle narodnjake, si je stvar preštudirala in nagovorila cesarja — slovensko. Cesar ni vedel, kaj bi odgovoril in še isti teden je izginil okr. glavar v „zaslužen“ pokoj. Ta vladar tudi ni maral čitati časopisov, marveč so mu prinesli le izrezke, iz katerih je potem črpal svojo veliko politiko. Tako je vladala po njegovem mnenju zgolj zadovoljnost in sreča po bivši Avstriji, da so bili le Nemci zadovoljni. h. J. I. je najbolj razjezilo, ko je nekoč po 1. 1866. prejšnji vladar Ferdinand se izrazil, da on sam ni nikdar izgubil nobene dežele. Tradicija v habsburški kakor tudi v hohencolernski rodbini je namreč bila, da mora vsak vladar razširiti svojo „hišno11 (vladno) oblast. Zato je iskal F J I k temu povoda 1. 1878. in 1. 1908. v Bosni in Hercegovini. F. J. I. se je čutil vedno le veleplemenitaša in sicer tako,, da ni nikdar dal roke navadnemu človeku, če ni bil najmanj grof ali knez. F. J. I. je imel v Avstrijo tako veliko zaupanje, da je imel največji del svojega premoženja v gotovini naloženega v angleški banki ki je obrestovala po 2 '/a %• . . pud“°Je dejstvo, da si ni niti eden izmed habsburških vladarjev med Jugoslovani ohranil hvaležnega spomina, dasi so nas vladali in tlačili nad 600 let. Narod govori o kralju Matjažu, o kraljeviču Marku, ki živi večno v pesmih, o Habs-buržanih pa ne najdeš ne duha ne sluha. Bili so pač, parski Vitezi11 P °h’ ™ Slovano le tlaèiteliiin r°- O zadnjem avstrijskem cesarju se je zlasti o1°w1-g0V)r,lo Ie> da je star 31 let, izgleda Kot 21 letni mladenič in ima razum 11 letnega —t. Politični pregled. Zagotovljena prehrana Nemške Avstrije odvisna od reda in mirù! (Ofioiclno poročilo angleSke vlade.) razgla?k° avStri^ska državna korespondenca ✓ Angleški vojaški pooblaščenec sir Thomas Cuningham je danes (13. aprila) obiskal državnega tajnika drja. Bauerja ter mu naznanil, da je pooblaščen od svoje vlade, ofici-elno in izrecno naglašati, da bo v slučaju kršenja miru v Nemški Avstriji takoj ves uvoz živil in surovin ustavljen. Na neko vprašanje državnega tajnika je angleški vojaški pooblaščenec izrazil mnenje, da je ta določba utemeljena v interesu nemotene uporabe vseh prometnih zvez, ki vodijo čez nemško-avstrijsko ozemlje k novim državam, ki so z zavezniki v prijateljskih odnošajih. Te države so: Čeho-Slovaška, Jugoslavija, Poljska. K tej važni izjavi angleškega zastopnika na Dunaju bi pripomnili, da bodo zdaj tudi koroški nemški boljševiki morali mirovati in ne več ropati, kakor so dosedaj. Sploh je to migljaj za koroške Nemce, da vedó, pri čem da so. Antanta ima v rokah vijak, in če Nemška Avstrija ne bo hotela ubogati, bo vijak malo bolj privila — in Nemci bodo stokali, da bo joj ! Iz mirovne konference. (Najnovejše poroSilo.) Kakor se nam poroča, se naše koroško vprašanje na mirovni konferenci v Parizu ugodno razvija. Amerika se poteguje za zahteve malih narodov, zlasti Jugoslovanov. Težkoče delajo samo italijanske intrige (spletke), ki roko v roki z Nemci delujejo proti Jugoslovanom. Naša delegacija v Parizu bo storila vse, da se nemški in italijanski načrti izjalovijo. — Italijani se bojé ljudskega glasovanja na Primorskem. Zato bodo skoro gotovo glede Koroške pustili Nemce na cedilu. — Nemci se seveda trudijo na vse kriplje, da bi dobili Amerikance na svojo stran. Potrdilo novega deželnozborskega volilnega reda za Koroško. Državna vlada na Dunaju je potrdila nov volilni zakon za koroški deželni zbor. Za danes povemo samo toliko, da so po novem volilnem zakonu za deželni zbor koroški Slovenci zopet obsojeni na politično smrt! Taka je pravičnost in ljubezen koroških Nemcev do svojih sodeželanov Slovencev! O tem v prihodnji številki kaj več! Podpisovanje za Nemško Avstrijo in za Jugoslavijo ! Čez 140.000 koroških Slovencev! „Štimce“ pišejo že cele tedne, da Jugoslovani s silo nabirajo podpise za Jugoslavijo. Mi „Štim-cam“ samo to povemo, da to ni res in da »Štimce" lažejo kakor so dolge in široke. Pač pa so vsi podpisi za Nemško Avstrijo izsiljeni s pomočjo bajonetov in grožnjo osebne varnosti. Po celem Rožu in po beljaški in celovški okolici in Ziljski dolini so hodile nemške vojaške patrulje in razne civilne komisije okoli in so prestrašene Slovence prisilile, da so v smrtni nevarnosti za življenje in premoženje morali molče trpeti, da so jih zapisali za Nemško Avstrijo. Vojaki, železničarji, žaudarji in nemškutarski občinski tajniki so hodili okrog in so ljudem grozili s pobojem, z izgonom iz dežele, z zaporom in zaplembo premoženja, če se ne zapišejo z dušo in telesom Nemški Avstriji. Tako se je godilo na Lipi ob Vrbi, v Ločah, sploh povsod! Tako je bilo neprostovoljno glasovanje za Nemško Avstrijo! Zdaj pa štejejo slovenske glasove — za Nemško Avstrijo — in glejte, zgodil se je čudež, pa ne v korist Nemcem, ampak Slovencem. Našteli so kar čez noč čez 90.000 slovenskih glasov za Nemško Avstrijo — brez zasedenega velikovškega okraja, ki ga imajo Jugoslovani. Sami so se zdaj zopet izdali in dokazali, da je na Koroškem okrog 140.000 Slovencev, kajti Nemci so našteli čez 90.000 slovenskih glasov, in čez 50.000 Slovencev je v jugoslovanskem zasedenem ozemlju. Tako imamo kar naenkrat 140.000 koroških Slovencev, kar smo mi vedno trdili, a Nemci so jih leta 1910 „uradno“ našteli samo 8 2.91 2 ! A danes so jih sami našteli čez 90.000 brez Jugoslovanov! Da, Koroška ima čez 140.000 Slovencev, to so Nemci sedaj sami dokazali z ljudskim glasovanjem!! Kako je z vojaštvom v Nem. Avstriji ? V Nemški Avstriji ima pravico vpoklicavati vojaštvo samo glavna dunajska vlada (vojno mi-nisirstvo), ne pa posamezne dežele. Tudi v Jugoslaviji ima vojaštvo samo centralna vlada v rokah. Nem. Avstrija pa zdaj ne more in ne sme vojakov vpoklicavati pod orožje, ker ji je antanta to prepovedala in ji obenem strogo naročila, da mora še sedanjo „Volkswehr“ znižati. Zato je protipo-stavno in proti mirovnim zahtevam in željam, če hoče kaka dežela kar na svojo roko vojaštvo or- ganizirati. Taka dežela — in naj bo v Avstriji ali kje drugje — bo strogo kaznovana in prebivalci se podajajo v veliko življenjsko nevarnost, če gredo na lim takim ljudskim hujskačem! Nemčija je odgovorna za vso vojno škodo in jo mora poplačati. London, 15. aprila. Angleški brezžični brzo-jav poroča, da je vprašanje vojne odškodnine rešeno in da je Nemčija odgovorna in plačljiva za vse izgube antante in njenih zaveznikov. Plačati mora vrednost vseh potopljenih ladij, odškodnino za vse ponesrečene in umrle vojake, za vsa opu-stošena bivališča, za vse uničeno poljedelstvo in orodje ter sploh vso škodo, ki jo je nemška armada napravila v drugih državah. Nemčija mora visok znesek — čez 1000 milijonov funtov šter-lingov, t. j. 25 milijard frankov takoj v zlatu plačati, drugo pa pride pozneje na vrsto. Vsa nemška industrija in vse poljedelstvo bo delalo cela desetletja, predno bo Nemčija to vse popolnoma poplačala. — To je vsenemška Hinden-burgova zmaga! Revolucija na Saksonskem. V Draždanih (Dresden) na Saksonskem je izbruhnila revolucija. Vstajniki so obstreljevali palačo vojnega-ministrstva ter vjeli vojnega ministra Neuringa. Peljali so ga na most Labe, kjer so ga čez ograjo mostu vrgli v reko. Minister se je skušal rešiti, toda vstajniki so streljali za njim, tako da je umrl dvojne nasilne smrti: Utopljen in ustreljen obenem! Tu se zrcali vsa hvalisana nemška kultura. Nemčija plačaj do zadnjega vinarja. Pariz, 14. apr. Iz Pariza se poroča o političnem položaju na konferenci, da so glavni štirje državniki že rešili vprašanje Sarskega ozemlja (Saargebiet),to jeElsass-Lotringen. (Kako krotki so postali vsemogočni Nemci, kar čez noč najdejo drugo ime za Alzacijo-Loreno!) Francoska dobi izkoriščenje sarskega ozemlja (med reko Reno in Moselo) za večne čase in popolno last vseh rudokopov. Vso deželno upravo dobe Francozi v roke za 15 let in po preteku 151etnega francoskega gospodarstva naj ljudstvo samo glasuje (plebiscit) in odloči, kam hoče spadati — ali k Nemčiji ali k Francoski. Tudi Wilson je zadovoljen s to rešitvijo. — Taka rešitev bi bila tudi za Koroško pametna! 15 let naj Jugoslavija prevzame deželno upravo (slovenskega dela) dežele v roke in prepričani smo, da po 15 letih niti en nemškntar ne bo glasoval za Nemško Avstrijo. — Prvo odškodnino, ki jo bo Nemčija morala plačati, so določili v visokosti 125 miljard frankov, ki se bodo plačali v čistem zlatu, v vrednostih (ki jih ima Nemčija naložene v tujih državah), v surovinah premogu in drugih rudah ali pa v kreditu, ki ga mora Nemčija vzeti v drugih državah, ki bodo skrbele za plačilo. Tako bo dobila Francoska odškodnine šele 3 petine. In večino te odškodnine bo morala Nemčija takoj izplačati! Da, tako je, če brezvestni vsenemški generali in politiki štiri in pol leta zapravljajo ljudsko premoženje, zdravje in življenje, za to mora pa še ljudstvo povrh plačati, da je joj! — Uboga Nemčija in Nemška Avstrija, ki morata delati pokoro za nemško nadutost! Zdaj naj gre general Hoffmann v Pariz in naj začne razbijati s svojo železno pestjo po »mirovni mizi"! Šolska maša in spoved — odpravljena? Tudi v Nemški Avstriji se širi svobodomi-seljni duh na celi črti. Državni tajnik za nauk in bogočastje je izdal odredbo, da se otroci v ljudskih šolah in dijaki na meščanskih in srednjih šolah ne morejo in ne smejo siliti k obiskovanju šolske maše in izpovedi. Šolska mladina, zlasti v mestih, bo torej prepuščena sama sebi glede krščanske vzgoje in morale. Da to ne bo prineslo dobrega sadu, je jasno. Namesto v kreposti naprej — gremo nazaj in navzdol! Dnevne vesti. Naša otroška Velika noč. Ni več tihe sreče dandanes ... S trdo in okorno roko je šla usoda preko naših poljan ter nam ugonobila mile cvetke tihe sreče, poteptala nam v prah vse ono otroško veselje, ki se zadovolji samo ob sebi. Na razvalinah naših sanj stojimo, plakajoč zremo nazaj v one čase, ko nismo potrebovali mnogo, da smo bili zadovoljni in polni sreče. In posebno sedaj, o velikonočnem času, nam spomin sili nazaj v oni čas, ki se za nas ne povrne nikdar več, ki je pa tudi sedanjemu mlademu rodu odvzet. Preveč stvaren in od vsakdanjih skrbi prežet je sedanji čas, poezija je zbežala daleč, za deveto goro in deveto vodo ... Kdaj se povrne zopet, oblečena v bujno krilo otroških sanj? Bog ve! — Narava se je začela odevati z zeleno odejo, ob potoku so si otroci vrezavali prve piščalke, na trgu je branjevka postavila cel koš zlatoru-menih pomaranč, ki smo jih otroci s poželjivimi pogledi od daleč motrili. In ob nedeljah so prikorakali fantje iz vasi v mesto, za klobukom lepo zakrivljena račja pereščka in v ustih dolgo vir-žinko, se postavili po maši okrog jerbasa ter začeli „sekat“. Hej, kako so krajcarji frčali proti jerbasu ter se zarinili v mehko meso sočne pomaranče, da je sveži sok kar curljal izpod jerbasa ! — Oče pa so nam dali umeriti nove hlače, drug je dobil nove čevlje, tretji je pričakoval novega klobuka. To so bila prva znamenja bližajoče se Velike noči! In na cvetno nedeljo? Z velikanskimi butarami je prikorakala okoliška mladina v farno cerkev, in na teh butarah so visele raznolike dobre stvari: rožiči, jabolka, pomaranče in drugo. To je bil ponos vse okoliške mladine: velika butara in mnogo dobrih stvari na nji! Cerkvena vrata so bila skoro prenizka za te orjake in marsikdo je moral ostati zunaj, ker mu je butara branila vhod. Živel, otroški ponos! — In one dobrote, ki so nas čakale na Veliko nedeljo zjutraj? Nočem razburjati našega že itak popolnoma otrpnelega okusa in želodca z naštevanjem orehovih potic itd.; morda se tudi v tem oziru časi kmalu zboljšajo. A onih čarobnih skrivnosti, s katerimi je bila prepletena naša mladost kot s tenkim pajčolanom, rahlim, telesnim očem nevidnim, ne bo nikdar več nazaj, ne za nas in ne za našo deco. In vkljub resignaciji zahrepenimo po teh časih s pesnikom, ki pravi: Pridi, zlata zvezda, pridi, jasne v nas upri oči; da moj dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni. M. Zaprta gimnazija. V Št. Pavlu v Lab. dolini so letos že končali na benediktinski gimnaziji s poukom ter šolo zaprli, ker nimajo živil, za dijake, ki stanujejo v zavodu. — In to se godi v Labudski dolini, ki je paradiž koroške dežele. Ako bi bili Jugoslovani tam ostali, pa bi bili imeli vsega dovolj. Pa Nemci raje stradajo, samo da so „strammdeutsch“. Živila in obrekovanje. V celovških listih je bilo čitati, da so Jugoslovani hoteli na kolodvoru v Mariboru vlak z živežem, ki je bil namenjen za mesto Dunaj, šiloma zadržati. Amerikanski častnik, ki je spremljal vlak, je baje pripovedoval, da si je moral s samokresom napraviti prosto pot. V dunajskih listih pa istočasno čitamo, da si je Nemška Avstrija po svojih odposlancih v Belgradu izprosila razna živila, in sicer 26 vagonov turščice, vagon po 10 ton (10.000 kil). Razen tega tudi še 3 vagone jajc. Vlak je spremljalo angleško vojaštvo in je točno dospel na Dunaj. — Lahko rečemo, da koroško nemško časopisje v laži in obrekovanju prekaša vse ostalo nemško-avstrijsko časopisje. Gabi se človeku, ko čita dan na dan v tem časopisju vse najslabše, kar si zamore človeška fantazija izmisliti o svojem sosedu Jugoslovanu. Ti naši ljubi prijatelji so se sploh navadili, da za vse slabo, kar njih zadene, napravijo odgovorne Jugoslovane ali Čehe. Gospodarstvo. Naša bodočnost. Marsikomu se čudno zdi, odkod naenkrat prihaja velika nemška ljubezen napram koroškim Slovencem. Saj nas preje niti poznati niso hoteli, bili smo vedno le revni »bajtarji" in so nas kot pse gledali in željno komaj čakali, da bi se ime Slovencev na Koroškem več ne slišalo. Sedaj pa naenkrat ta preobrat. Snubijo nas, prikupu-jejo se nam seveda samo v časopisih, vse dobrote z neba kličejo na nas, obetajo nam sijajno bodočnost, če se jim zapišemo s krvjo in mesom, dušo in telesom. Toda preiščimo vzroke najnovejše nemške ljubezni: Prvič: Ker nas Nemci rabijo, ker nas hočejo izrabiti, zato nas poznajo, odtod njih ljubezen do nas. Ne verujmo Nemcem, da jim morda njihova odkritosrčnost narekava lepe besede in ljubezen do nas, saj jih dovolj poznamo. Kalinov rabijo, ki bi jim nasedli in pomagali plačati njihove silne dolgove. Čutijo, da se bliža trenutek, ko bo antanta s svojo močjo zapovedala krivcem svetovne vojske, da in koliko odškodnine morajo plačati. Na miljarde bo znašala ta svota in to naj bi pomagali plačevati tudi mi koroški Slovenci — zopet za Nemce! Antanta namerava za sedaj naložiti Nemčiji odškodninski davek samo za nekaj let in nadalje bo v to določena antantna komisija za vsako leto odločila svoto, ki se ima plačevati toliko časa, da bo plačan zadnji vinar vojne odškodnine. In kakor čujemo, Podružnica Ljuti Delniška glavnica: K 15,000.000. iljanske kreditne bi Kolodvorska ulica št. 27. inke v Celovcu. SpriltDB doge na hniižlce In !u tekoči račun. Rezervni zaklad: K 4,000.000. Centrala v Ljubljani. Bahnp In nrndaia mdnnstnlh noplrleg vseli vrst. Prodala srečke razredne Podružnice: Celie, dorica, Sarajevo, Srečke na obroke, loterije. Split, Trst in Maribor. promese k vsem žrebanjem. te svote ne bodo majhne, ampak bodo dosegale tako visočino, kakoršno bo le Nemčija mogla plačati, to se po domače pravi: vse delo, vsa obrt, vsa industrija bo služila dolgo vrsto let samo za ta namen, da se bo vojna odškodnina odplačevala. In v Jugoslaviji? Ne trdimo, da ne bomo tudi mi kot delni dediči stare avstro - ogrske monarhije in vsled rovarjenja laške vlade pritegnjeni k plačevanju male odškodnine. Toda to je čisto kaj drugega. Naša država se imenuje kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev; Srbi ne bodo naših dolgov plačevali, ampak dobe sami odškodnino v visokem znesku, ki še definitivno ni določen. In mi, Slovenci in Hrvati, bomo seveda plačevali odškodnino Jugoslaviji, torej v lastni žep. Samo ob sebi je umevno, da čim več bo na ta način prišlo v državno blagajno, tem manj bo drugih davkov, saj imamo skupno finančno ministrstvo. Drugo važno vprašanje je vprašanje izvoza in dovoza živil. Sedaj šele praktično vidimo, kako po krivici in umetno so se Nemci obnašali po bivši Avstriji kot naši gospodje, kako so nas izrabljali, kakor da vsa dobrota izhaja samo iz nemških žepov in dežel, vse druge pa da bi bile pasivne, ki nič ne neso. Sedaj se to pokaže v pravi luči. Ogrska, čehoslovaška in Jugoslavija so se odcepile in žive same zase kot samostojne države. Nemci so ostali sami in umirajo gladu, ker nimajo živil. Navezani so pri živilih čisto samo na dovoz iz sosednjih dežel. Zdaj vemo, zakaj jim tako diši slovenski del Koroške, ker edino Podjuna, Rož in Podravlje ter Zilska dolina, obdelani od slovenskih Korošcev, so vir, s katerim bi radi zopet zastonj živeli. Ne Slovencev - Korošcev bi radi, ampak po lepi slovensko-koroški zemlji in njenih pridelkih se jim je zahotelo, te hočejo zase — ne Slovencev. Naravna posledica velikanskega vojnega dolga — odplačevanja odškodnine in nezmožnost konkurirati na svetovnem trgu je seveda, da avstr, krona v inozemstvu vsak dan bolj pada, dočim se naš dinar in čehoslovaška krona dviga. V istem obsegu pada oziroma raste seveda tudi državni kredit na svetovnem trgu. Dočim se bo delo in industrija v Nemčiji porabilo samo v pokritje dolgov in plačevanje odškodnine, imamo mi v Jugoslaviji v tem oziru čisto proste roke, kar bomo delali, bo vse v gotovosti, vse ostane nam v prid, da si lahko nakupimo zunaj na drugih velikih trgih vsega, česar sami nimamo, v zavesti, da ima država brezpogojen in neomejen kredit, ob enem veliko cenejši kredit kot Nemčija. Mi naše lastne zemlje ne poznamo dovolj, ker so bile naše vsakdanje oči vsled napačne šolske izobrazbe obrnjene samo na edino zveličavno Nemčijo, vse drugo ni nič veljalo. Pa o tem pisati ni naš namen, zavedajmo se samo tega, da ima naša lepa domovina, velika Jugoslavija, neprecenljivo bogastvo v vseh panogah glede gospodarstva in glede industrije, in kar je glavno — na tej lepi zemlji ni nobenih hipotek (zemljiških dolgov), ni zadolžena čez glavo, ampak se bomo na tej podlagi šele prosto začeli gibati in samostojno brez nemške pohlepnosti stopali na svetovni trg. Kajti, kar smo preje s svojimi žnlji zaslužili, vse je šlo v nenasitno žrelo nemške politike in njenega imperijalizma. Šele sedaj bo imelo naše delo res pravo vrednost in bo prišlo res nam samim v korist. Mi smo zidali Nemcem visoke, srednje in ljudske šole, a ne oni nam. Mi smo skrbeli Nemcem za cenene surovine in Nemci so dobiček vlekli. Daši nismo nikdar dvomili, da koroški Slovenci sami spoznavajo pravi potek, da si sami ustvarjajo pravo sliko o gospodarskem položaju, vemo, da nam ni treba pobijati laži nemškega časopisja, vendar smo morali na to opomniti. Niti na misel nam ne pride prepričavati kogarkoli, kje je boljše, v Jugoslaviji ali v Nemčiji, ker bi se nam zdelo, da je sramotno, da bi si želel kdo pod Jugoslavijo samo vsled tega, ker je in bo tam boljše, po principu: kjer je dobro, tam je domovina. Hoteli smo le povedati, da je za koroške Slovence edino dobro in gospodarsko pametno, popolna ločitev od Nemcev; mi lepo zase, oni zase, pa bomo videli, kdo bo boljše izhajal; nočemo več, da bi se redili drugi ob naših žuljih, naše delo naj bo samo nam v prid, naš trud, naše trpljenje bo našlo plačilo in gospodarsko vstajenje samo v novi mladi Jugoslaviji. Le v Jugoslaviji se bo naš kmečki stan in naša trgovina in obrt razvila in povzdignila, kakor je zapel pesnik Vodnik v pesmi: „Dramilo mojih rojakov11, ki se glasi: Sloven’c! tvoja zemlja je zdrava, In pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, Gora, morje Knda — kupčija Tebe rede. Za uk si prebrisane glave, Pa čedne in trdne postave, Išče te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak’ nisi zaspan. Glej, stvarnica vse ti ponudi, Iz rok ji prejemat’ ne mudi! Lenega čaka Strgan rokav, PaPca beraška, Prazen bokal ! Premoženjsita oddaja. Zato, da si nemška avstrijska država nekoliko odpomore, da dobi vsaj malo kredita za živila v inozemstvu, namerava uovi finančni avstr, minister dr. Schumpeter naložiti državljanom velikanski nov davek, v obliki premoženjske oddaje. Ker za zboljšanje nemških financ ni drugega pripomočka in sredstva, bo njegov predlog najbrže sprejet in tako smemo biti pripravljeni, da tudi nas, ki se žalibog še nahajamo na ozemlju Nem. Avstrije, zadene v par tednih neprijetna dolžnost, odstopiti del svojega premoženja nemški državi, da se Nemci opomorejo zopet na noge. Posameznosti niso še znane, ker nas hoče minister najbrže s to svojo predlogo za Veliko noč „prijetno“ iznenaditi. Seveda stvar za nas s tem še ni končana, da bomo morali že preje, predpo so naše meje določene, plačati še ta davek; zato bo že naša Jugoslovanska vlada poskrbela, da dobimo plačani denar nazaj, kajti Jugoslavija bo terjala nazaj vse, kar bodo morali zdaj davkoplačevalci oddati v denarju kot premoženjski davek. Dodatek. Maribor in Celovec priznana Jugoslaviji. Po poročilu „ Jugoslavije" z dne 13. t. m. je dobila vlada v Belgrado obvestilo, da sta mesti Maribor in Celovec priznani Jugoslovanom. Severna meja bo tekla nekoliko severneje od demarkacijske črte. To poročilo posnemamo po nemških listih. Listnleu uvetlniótva. Rož: Slovenski listki, ki so jih Nemci trosili po slovenskih krajih, dokazujejo le, da se Nemci potapljajo in se skušajo rešiti na zadnjo bilko, ki se imenuje laž —- a star pregovor pravi: Laž ima kratke noge! To je odgovor na vse lažnjive letake! Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Celovcu določila je sporazumno z vsemi ostalimi bančnimi zavodi v Celovcu, poženSi s 15. aprilom 1919 samo dopoldansko blagajniško uradovanje od Vs 9* we dop. do V21. ure pop. ; ob nedeljah in praznikih se sploh ne uraduje. Lsstnik iu izdajatelj : Gregor Blnupieler, prošt v Ti«y Odgovorni urednik: Otmar Hihàlek. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 176. M. Češenj, Kranj (g™»»*» priporoča gg. trgovcem in kmetovalcem svojo zalogo lesenega poljskega orodja in lesenih izdelkov, kakor grabelj, senenih vil, cam-bohov, košev, vsakovrstnih korb iz protja, j mlinskih sit,rešetov, različn.škafov,čebrov, kakor tudi vse lesene kuhinjske potrebščine. Služba i organista in mežnarja je razpisana v Rožeku na Koroškem. Posebno pripravno za rokodelca; nastopiti more takoj ali od 1. majnika 1919. ! Ponudbe je nasloviti na župnijski urad Rožek klSlO VOCIO razpošilja A.. Oset, p Guštonj. Paramento kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za mi-niatrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, otborije, monštrance, zvončke itd., križe, »ohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi oddilih zb paramenti Mefovega društua v Celovcu. er.'yi’.ryjgra V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je nanovo izšla knjiga: Izbrani spisi dr. ložefa Vošnjaha I. zvezek : Troje angen čaščenj. Povest. Ceha: Mehko vez. 1 K, za družnike 80 h, po pošti franko 14 h več. X <.