TUR!ZEM • časop is za menedžment in trženje v turizmu • Letnik Vlll/76 • Oktober 200.{t _• Izdaj~ Slovenska Tu:istična Organizacija www.slovenia.,nfo Poštnina plačana pri pošti 1121 Ljubljana Sl'!,venija TEMA MESECA Mladinski turizem • dejanski potencial ali zgolj nekaj, Kajresort dejansko je in kaj ni f-Crz...tVL..JA TRZNO KOMUNICIRANJE Pozicioniranje nove države na mednarodnem turističnem trgu• primer Slovenije kar se zgodi 16. in 2., 3. in 4. stran 17. stran 19. stran European City Tourism -Ljubljana zmagovalka Ljubljana je bila konec oktobra 2004 stičišče evropskih turističnih uradov, ki so se srečali prav v slovenski prestolnici. ECT (European City Tourism) je profesionalno združenje, ki povezuje 93 pre- stolnic in večjih urbanih središč tridesetih držav v Evropi, glavni moto združenja pa je delitev zna- nja in izkušenj. V okviru srečanja je bila predstavljena tudi raziskava o zmagovalcih in poražencih mestnega turizma v letu 2003, kjer je Ljubljana po rasti števila prenočitev med leti 1997 in 2003 v skupini mest prve· lige zasedla prvo mesto. ECT (www.europeancitiestourism.com) je bilo ustanovljeno leta 1991 v Parizu. Danes je pomemben vir izmenjave informacij, strokovnega znanja in delitve izkušenj različnih praks turistične ponudbe v evropskih mestih. V okviru združenja delujejo delovne skupine, ki so osredotočene na informacijsko tehnologijo, raziskave, statistiko, marketing, odnose z javnostmi in mestne turistične kartice. Mesto Ljubljana je prednosti članstva v ECT spoznalo razmeroma zgodaj in postalo polnopravni član združenja leta 1995. Od takrat je Ljubljana aktivna članica združenja in tako v lanskem letu ni izostal uspeh ob kandidaturi Zavoda za turizem Ljubljana za organiz9cijo srečanja ECT v Ljubljani. Konkuren- ca je znatna, saj se za tovrstno organizacijo poteguje 90 mest, srečanje pa se odvija le trikrat letno. Srečanje v Ljubljani je potekalo pod nazivom Zmagovalci in poraženci mestnega turizma v letu 2003. V okviru srečanja so bili predstavljeni tudi rezultati raziskave z istim imenom, ki zajema- jo uradne statistične podatke 99 mest v Evropi. Raziskava je na področju mestnega turizma edinstvena. Zajema gibanje nočitev v 99-ih mestih v pe- tih različnih tržnih segmentih - nočitve so namreč pogosto edini kvantitativni podatek, ki omogoča kakovostno primerjavo razvoja mestnega turizma. Rezultati raziskave dajejo odgovor na več vpra- šanj, ki si jih zastavljamo v mestnem turizmu: ali je naše mesto mednarodno? V katerih segmentih lahko poveča svoj tržni delež? Katera mednarodna tržišča imajo največji potencial? Kako blizu nam za ovratnik dihajo najhujši konkurenti? Ali mestni turizem raste hitreje kot turizem »na državnem ni- voju«? Ljubljana v večini odgovorov kotira dobro, seveda pa ne smemo zaspati na lovorikah. Zato se tudi v ljubljanskem turizmu snuje strategija, ki bo usmerjala turizem v naši prestolnici in ne obrat- no, da bi turizem usmerjal utrip naše prestolnice. Ob koncu še zapoved predsednika združenja ECT g. Claesa Bjerkna: »V Ljubljani je potrebno pri širitvi mestne turistične ponudbe vzpodbujati njeno edinstvenost, saj turisti iščejo prav lokalni pridih. Pri tem je izredno pomembno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem.« Osnove so zelo obetavne, saj kot pravi g. Bjerkne, je v Ljubljani najprej opazil nenavadno veliko nasmejanih mladih na ulicah. To pri- ča, da v našem glavnem mestu vlada odprto vzdušje z veliko optimizma in veliko prihodnosti. Malen- kost, ki jo moramo še razrešiti, je, kako vse te potenciale v prihodnosti povsem izkoristiti. Nekaj dodatnih izsledkov na strani 12. PETRA. STUŠEK, PETRA.STUSEK@LJUBLJANA-TOURISM.SI TURIZEM v novo leto z novo urednico Z novembrsko-decembrsko številko časopisa za menedžment in trženje v turizmu TUR!ZEM dosedanja glav- na in odgovorna urednica Miša Novak zaključuje svoje urednikovanje. TUR!ZEM je prevzela od »očeta« tega časopisa Slovenske turistične organizacije Roka V. Klančnika avgusta 1998 in ga vodila vse do zdaj (prej kot vodja tržnega komuniciranja in odnosov z domačimi javnostmi na STO, od februarja letos pa kot zunanja sodelavka, sicer zaposlena v družbi Hosting), razen s prekinitvijo med novembrom 2000 in juni- jem 2002, ko je časopis izšel le dvakrat in to v drugi preobleki. Januarja 2005 uredništvo prevzema Livija Kovač Kostantinov i č, ki je od junija letos na STO odgovorna za področje komuniciranja na domačem trgu. Livija ima za sabo kar dobro desetletje novinarskega in uredniškega dela pri revijah Kapital, Zlati Kapita l in Mariborčan, tako da bo za TUR!ZEM predstavljala pomemben nov val energije in zagona. KO fiNTAR Caszaoceno dosežkov, pa tudi izgubljenih priložnosti BOJAN MEDEN - GENERALNI DIREKTOR • SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA ' Čeprav je za komentiranje končnega turističnega izkupička za iztekajoče se leto tako na slovenski kot na svetovni ravni še prezgodaj, pa se vsesplošni evfori- ji ob podajanju takšnih in drugačnih bilanc kljub vsemu ne moremo popolno- ma izogniti. V tednih, ki sicer minevajo v izvajanju še zadnjih trženjskih aktiv- nosti, usmerjenih v novo turistično leto, in pa hkratnemu zaključevanju načrto­ vanja za naprej (in seveda ob pestremu prednovoletnemu vrvežu po vseh slo- venskih turističnih centrih), je zagotovo prava priložnost, da se tudi v turizmu vprašamo, kdo ali kaj je tisto, kar je najbolj zaznamovalo leto 2004. In pri tem kljub še vedno zgolj enajstmesečnim (oziroma osemmeseč~im na svetovni rav- ni) podatkom lahko dodamo, da gre za leto, ki ga bo Slovenija zaključila z naj- boljšimi rezultati od osamosvojitve, svetovni turizem pa po napovedih Svetov- ne turistične organizacije prvič po treh letih z nasmeškom na obrazu oziroma prvič po dvajsetih letih celo z dvoštevilčno rastjo. Uradnega turističnega dogodka ali/in turistične osebnosti leta vam sicer na tem mestu ne moremo najaviti ali objaviti - saj tovrstnega izbora v Sloveniji pač (še) nimamo - kar pa seveda ne pomeni, da ~e v Sloveniji ni nič dogajalo. Kolesni- ce razvoja, podprte z vsesplošnimi pozitivnimi trendi, so zelo zanesljivo tekle naravnost navkreber. Zgodile so se številne investicije, nadaljevale strateške kapitalske povezave, obliko- vale nove blagovne znamke, pisale produktne razvojne strategije, preoblikovale ne- katere vodstvene strukture, praznovale tisočletnice, nastajale nove interesne part- nerske povezave, z vstopom v Evropsko unijo poenostavil mejni režim, nebo nad Slovenijo se je najprej na relaciji iz Londona in pred kratkim še iz Berlina obarvalo oranžno in nenazadnje, zgodili so se evropski strukturni skladi in (raz)delile investi- cijske infrastrukturne milijarde. Prav slednji so močno (raz)burkali turistične vode, če­ prav je bilo na koncu vse v skladu z napovedmi in pričakovanji, a tudi ta zgodba še ni zaključena. Prav zdaj se na prijavo za mehki organizacijski del prijavljajo še ne- katere destinacije - ki svojo prijavo snujejo ravno na aktivnem javno-zasebnem part- nerstvu, ki tudi sicer vse bolj v skladu s trendi v razvitih turističnih državah usmer- ja slovenske turistične tokove in s ponekod večjimi, ponekod manjšimi težavami spreminja način delovanja in razmišljanja slovenskega turističnega trga. Ob tem je Slovenija doživljala še nekatere vidne športne in druge dosežke, hkrati bila izpostavljena siju žarometov in medijskega zanimanja razširjene Evropske unije ... in zagotovo smo kaj pomembnega še izpustili. če dodamo še nekatere dogodke in pomembnejše aktivnosti na nacionalnem promocijskem nivoju - krovna promocijska kampanja s poživljajočimi vsebinami, vse bogatej- ši in odmeven vseslovenski turistični portal, začetki razvijanja vseslovenskega rezervacijskega sistema, nov arhitekturni sistem blagovnih znamk, vrsta kakovostnih tržnih raziskav, aktivnejši pristop do nekaterih perspektivnih trgov, v novo celostno podobo odeta linija promocijskih brošur, nekaj nagrad za pro- mocijske dosežke, povezave v okviru kongresnega in wellness proizvoda - po- tem lahko upravičeno povzamemo, da je izkupiček dober. Toliko o naših skupnih dosežkih. A vsi vemo, da je konec koncev ob koncu leta vedno tudi čas za kritično presojo preteklih dejanj. Ali pa raje recimo izgubljenih priložnosti. Teh je vedno dovolj. Smo bili dovolj drzni v razmišljanju? Dovolj ino- vativni in kreativni pri razvijanju novih vsebin? Smo imeli dovolj informacij? Zna- nja? Smo imeli dovolj širok pogled? Smo okoli sebe zbrali prave ljudi? Smo v so- sedu videli potencial za podvojitev naši moči ali zgolj konkurenta? Smo pogleda- li čez meje svojega praga? Smo imeli dovolj izostren vonj za odkrivanje novih ho- rizontov? Smo svojo energijo usmerjali v tiste ta prave stvari ali pa smo se izgub- ljali v malenkostih? Smo se znali projicirati v pričakovanja naših gostov? Se zave- damo, da dandanes svetovni turistični trg govori o doživetjih in ne produktih? Kakšno dodano vrednost smo ponudili gostu, kakšno ustvarili z našim poslova- njem? Smo zgolj posnemovalci ali tudi inovatorji? Znamo razmišljati na veliko? Raje kot analiziranje naših slabosti, ali kot se bolje sliši - izgubljenih priložno- sti, smo za vse nas nanizali nekaj vprašanj, ki so priročna tako za opravljanje turistične bilance kot tudi za načrtovanje naprej. Hkrati bi nam lahko le-ta bila v pomoč, da morda v naslednjem letu najdemo nekoga ali/in nekaj, ki bo v vseh zgornjih kategorijah osvojil največje število točk. TEMA.MESECA• MLADINSKI TURJZEM • TUR!ZEM • 2 ·, -• ·••• -~· ...., • :.. H ,..,. .... ,:1~:~::::.: ' •:•:;;. • 0 - O - 0 • · ~ -•- Mladinski turizem kot unikatna blagovna znamka -in novi horizonti v mladinskem in študentskem turizmu TOMAŽ ŠTEFE, TOMAZ.STEFE@SOUHOSTEL.SI V preteklosti je bil mladinski turizem definiran predvsem s starostjo, danes pa je gibalo mladinskega turizma življenjski stil. Mladi potujejo, da bi se učili, in se učijo, da bi potovali. Mladi so radovedni, avanturistični in neustrašni. Radi premikajo meje mogočega, določajo potovalne trende in spodbujajo razvoj novih potovalnih produktov. Mladi si ustvarjajo svojo potovalno kariero, uporabljajo nahrbtnikarsko biblijo, glede na slog poto- vanja pa se delijo na turiste, nahrbtnikarje in popotnike. " Svetovna turistična organizacija definira mladinski turi- zem v ožjem pomenu kot potovanja mladih med 15. in 29. letom starosti, v širšem smislu pa bi lahko med mladinski turizem šteli vsa potovanja, ki jih opravijo potniki v starosti · od 6 do 35 let. Segment mladih po- potnikov zavzema v celotnem turizmu že skoraj 25-od- stotni tržni delež. »backpackers«, po nahrbtniku (angleško backpack), ki je njihov razpoznavni znak ali celo statusni simbol. Raziskovalci so anketirancem dali možnost, da se poi- menujejo sami in iz odgovorov v anketi razbrali, kakšen stil potovanja je značilen za posamezno kategorijo. Več kot polovica vzorca se je označila za popotnike, sko- raj ena tretjina za nahrbtnikarje in manj kot petina za tu- riste. Samo-ocenitev se je razlikovala v odvisnosti od potovalnih izkušenj in držav, iz katerih so izhajali anke- tiranci. Tisti z več popotniškimi izkušnjami se označuje­ jo kot nahrbtnikarji in popotniki, manj izkušeni pa se opišejo kot turisti. Skoraj polovica anketirancev iz Slo- ' venije se je označila za nahrbtnikarje, v primerjavi z eno tretjino iz Kanade in Mehike ter samo eno četrtino iz Hong Konga in Češke. Na splošno se starejši in bolj iz- kušeni popotniki raje okličejo za popotnike in se s tem, za razliko od mlajših turistov in nahrbtnikarjev, distanci- rajo od »etiketiranja« s prej omenjenima izrazoma. Kdo so bili anketiranci? • Večinoma študenti, mlajši od 26 let z zaključeno srednješolsko izobrazbo. Pet razlogov za mladinski turizem ·- • Imajo nizke dohodke, več kot polovica zasluži letno manj kot 5.000 dolarjev. Pet najpomembnejših razlogov ZA mladinski turizem, kot jih vidijo mednarodni raziskovalci mladinskega turizma: • Vsak četrti mednarodni potnik je mlajši od 30 let. Naraščanje mlade populacije v svetu zagotavlja, da bo ta segment v prihodnosti še naraščal. • Mladi porabijo sicer manjši delež denarja za prevoz in prenočitev, več denarja pa za dopolnilne sto~itve. • Mladi dajejo prednost lokalnim proizvodom, ki jih naredijo domačini ali ki so proizvedeni v državi, po kateri potujejo. Tako ima od mladinskega turizma večjo korist tudi lokalno poslovno okolje. • Trije najpomembnejši razlogi za potovanja mladih so: pridobivanje novih znanj, delo in pridobivanje novih izkušenj. • Mladi popotniki so tržno in kapitalsko učinkoviti. Novi horizonti v mladinskem in študentskem turizmu - današnji mladi popotniki - jutrišnji globalni nomadi Novi horizonti v mladinskem in študentskem turizmu predstavljajo izvleček iz največje mednarodne raziska- ve o mladinskem in študentskem turizmu, ki sta jo iz- vedla ISTC in ATLAS v letu 2002. Raziskava se usmer- ja na številne razsežnosti zadnjega večjega potovanja, ki so ga prepotovali sodelujoči v raziskavi iz vseh kon- cev sveta. V raziskavi je sodelovalo 2.300 mladih in študentov (tudi iz Slovenije), ki so jih kontaktirali pre- ko mreže ISTC. Raziskava je edinstvena, saj pokriva vse razsežnosti potovanja mladih od odločitve za po- tovanje, priprav, rezervacij in potovanja samega, pa do aktivnosti po koncu potovanja. Odločitev za potovanje Pomemben element v raziskavi je bilo samo-definicijsko vprašanje, ki je zahtevalo od anketirancev, da se klasifi- cirajo kot nahrbtnikarji (angleško backpackers), popotni' ki (angleško travellers) ali turisti (angleško tourists) in si- cer med njihovim zadnjim daljšim potovanjem. V tujini se mladi popotniki navadno imenujejo z angleškim izrazom Zakaj mladi in študenti potujejo? • Glavni motiv je raziskovanje drugih kultur (83 od- stotkov), sledijo dogodivščine (74 odstotkov) in po- večanje znanja (69 odstotkov). • Nahrbtnikarji pridobivajo izkušnje in iščejo stike z drugimi popotniki. Popotniki imajo bolj socialne mo- tive in na potovanjih radi obiskujejo sorodnike in znance. Turisti na potovanju iščejo predvsem spro- stitev in zabavo. • Mlajši popotniki (pod 26 let) dajejo večji poudarek -~ ocialnim stikom in dogodivščinam, malo starejši pa iščejo· bolj individualne izkušnje. • Dolga potovanja so·»enkratna življenjska priložnost« za večino mladih in študentov, ki so ji zato priprav- ljeni posvetiti veliko časa, energije in denarja, da to tudi postane. Kakšne so pretekle potovalne izkušnje? • Povprečno število preteklih potovanj je zavidljivo, saj mlajši od 26 let v povprečju opravijo šest, starej- ši od 26 let pa osem daljših potovanj iz države. • Potovanje v povprečju vključuje najmanj dve različni državi, pri bolj izkušenih popotnikih se število držav poveča. Tisti, ki se odločijo za daljše potovanje, obiščejo več držav. Načrtovanje potovanja Katere vire informacij uporabijo za potovanje? • Glavna vira informacij pri načrtovanju potovanja sta internet (71 odstotkov) in prijatelji oziroma družina (70 odstotkov). • Turistične vodnike uporablja v povprečju 37 odstot- kov popotnikov, vendar jih veliko več uporabljajo ti- sti, ki so malo starejši od 26 let. • Manj izkušeni informacije veliko raje poiščejo pri tu- rističnih agencijah. • Rezultati kažejo, da je priprava na potovanje običaj­ no zelo natančna, tudi pri bolj izkušenih popotnikih. Kako rezervirajo potovanje, namestitev in aktivnosti? • Večina popotnikov rezervira potovanje pri turistični agenciji (65 odstotkov) in porazdelitev med splošnimi turisti čn imi agencijami (s splošnimi turističnimi agenci- jami bomo v tem članku imenovali t. i. mainstream tu- ristične agencije oz. turistične agencije glavnih tokov) in mladinskimi turističnimi agencijami (agencije, ki so specializirane za mladinski turizem), je bolj ali manj enakomerna. Kljub temu pa nahrbtnikarji raje potujejo z mladinskimi (42 odstotkov), turisti pa s splošnimi tu- rističnimi agencijami (s1 odstotkov). Ko postanejo sta- rejši, si potovanje organizirajo sami (7 odstotkov). • Malo popotnikov rezervira namestitev pred odho- dom na potovanje. • 56 odstotkov mladih uporablja eno izme~ oblik štu- dentskih popustov na potovanju, 30 odstotkov po- pust, ker so mlajši od 26 let, 25 odstotkov popuste za železniške in avtobusne prevoze in 17 odstotkov popuste za nastanitev. Na poti Kam potujejo mladi? • V preteklosti so obiskali že številne predele sveta, glavna destinacija na zadnjem velikem potovanju pa je bila Evropa (56 odstotkov) in Severna Amerika (16 odstotkov). • Med nahrbtnikarji so najpopularnejše Jugovzhodna Azija, Avstralazija in Južna Amerika. Popotniki imajo najrajši Severno Ameriko. Mladi in študentje gradijo svojo potovalno kariero. Na začetku svojih pot6valnih izkušenj raziskujejo Za- hodno in Srednjo Evropo ter Severno Ameriko, ka- sneje, ko postanejo bolj izkušeni, pa se odpravijo ra- ziskovat bolj zahtevne destinacije, kot so Južna Ame- rika, Kitajska in Indija. Kako prispejo v kraj svojega potovanja? • Glavno transportno sredstvo do destinacije je letalo (82 odstotkov), sledi pa mu vlak (30 odstotkov). „ Turisti najraje potujejo z avtobusi, nahrbtnikarji pa z vlaki ali z avtoštopom. Popotniki velikokrat najame- jo tudi rent-a-car. • Z avtoštopom potujejo večinoma moški. Kje navadno prenočijo? • Najpopularnejša oblika prenočevanja je pri prijateljih ali sorodnikih (41 odstotkov), sledijo pa »backpacker hostels« (32 odstotkov). Takoj za njimi so »hostli« (30 odstotkov) in youth hostli (21 odstotkov). V »guest housih« in »B&B-jih« prenočuje 15 odstot- kov, v kampih pa 12 odstotkov anketirancev. • Edina razlika med turisti, popotniki in nahrbtnikarji je v tem, da rahlo starejši od 26 let pogosteje izbe- rejo hotel, kar kaže na to, da z leti narašča priprav- ljenost plačati več za namestitev. Koliko časa preživijo na poti? • Povprečna dolžina zadnjega velikega potovanJa Je bila zavidljivih 63 dni. Nahrbtnikarji potujejo dlje - v povprečju 74 dni. • Najdaljša potovanja so v Avstralaziji (128 dni), Sever- ni Ameriki (90 dni) in na Indijskem subkontinentu (84 dni) . Najkrajša so potovanja po Evropi (34 dni). Koliko potrošijo na potovanju? • Povprečna dnevna potrošnja je sicer nizka in se gib- lje okrog 20 dolarjev na dan, vendar je potrebno poudariti, da je celotna potrošnja na potovanju viso- ka s 1.200 dolarjev na potovanje, v kar pa niso vklju- čeni stroški potovanja. • Največja celotna potrošnja je v »Avstra laziji«, Južni Ameriki in Jugovzhodni Aziji. • Nahrbtnikarji na splošno na potovanjih potrošijo več (povprečno 2.200 dolarjev), kar lahko razložimo s tem, da v poprečju potovanje nahrbtnikarjev traja dlje od turistov in popotnikov. • Zelo pomembno je varčevanje za potovanje in delo na po- tovanju za enkratno življenjsko dogodivščino, kajti potni stroški so pogosto enaki letnemu prihodku. Kaj delajo popotniki na potovanju? • Najpopularnejše aktivnosti so obiskovanje zgodovinskih mest in kulturnih znamenitosti (77 odstotkov). Sledijo sprehodi in treking (76 odstotkov), nato pa sprostitev, kot npr. posedanje po barih in restavracijah (72 odstot- kov) in nakupovanje (72 odstotkov). • Nekateri potujejo zaradi akademskega izobraževanja ali učenja tujih jezikov (28 odstotkov). • Kljub različnim načinom potovanja so aktivnosti na poto- vanju enake tako za turiste, kot tudi za popotnike in na- hrbtnikarje. • Ženske imajo raje sprehode, treking in kulturne dogodke, moški pa športne in adrenalinske izkušnje. Katere vire informacij uporabljajo med potovanjem? • Glavni vir informacij med potovanjem so turistični vodni- ki (46 odstotkov), med katerimi je najpogosteje uporab- ljan Lonely Planet, še posebej med nahrbtnikarji, med ka- terimi si je že pridobil status Nahrbtnikarske Biblije. • Internet in elektronska pošta se pogosto uporabljata za ohranjanje stikov z družino in prijatelji (68 odstotkov). Po-potne izkušnje Kaj popotniki pridobijo s potovanjem? • Glavna pridobitev na potovanju je lakota in žeja po,iovih potovanjih, kar potrjuje že prej omenjeno popotniško ka- riero. Pomembne so tudi kulturne pridobitve, kot poveča­ na strpnost med narodi in razumevanje drugih kultur. Svetovna konferenca o mladinskem in študentskem turizmu (WYSTQ FIYTO in ISTC sta partnerski organizaciji, ki skupaj združuje- ta organizacije s področja študentskega in mladinskega tu- rizma iz celega sveta. Enkrat letno (navadno konec septem- bra ali začetek oktobra) organizirata enotedensko konferen- co WYSTC (World Youth and Student Trave! Conference), kjer se srečajo strokovnjaki s področja mladinskega turizma iz ce- lega sveta. Konferenca je priložnost za pregled dela v prete- klem letu, izmenjavo izkušenj in za seznanitev z najnovejši- mi trendi. Konferenca združuje na enem prizorišču namesti- tev, sejem, prostore za poslovna srečanja in seminarje. V okviru konference se odvija tridnevni poslovni sejem, ki predstavlja največje svetovno srečanje povpraševanja in po- nudbe po študentskih in mladinskih turističnih proizvodih in storitvah. Organizacije predstavijo nove produkte za na~d- nje poslovno leto, sklepajo se poslovni dogovori. V okviru konference zasedajo tudi skupščine ISTC in FIYTO ter njiho- vih hčerinskih organizacij. »Vrhunec« konference pa so ve- černe zabave in srečanja, kjer je veliko priložnosti za nave- zovanje poslovnih stikov . . '. _,-- . • ~~ ~ .. - :-t-:"....,~ Konferenca Madrid 2004 Letošnja konferenca WYSTC je bila v Madridu, od 12. do 18. septembra. Udeležilo se jo je več kot 800 delegatov, ki so zastopali 426 organizacij iz 68 držav. Iz Slovenije sva se konference udeležila predstavnika Zavoda šouhostel, Hoste! Celica, v imenu študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Strokovni javnosti je bil predstavljen Hoste[ Celica, kot ino- vativen produkt na področju mladinskega turizma. V sode- lovanju s Slovensko turistično organizacijo je bila predstav- ljena tudi Slovenija kot destinacija za mlade in ponudba mladinskega turizma v Sloveniji. Nadaljevanje na nasleddnji strani TEMA MESECA • MLADINSKI TURIZEM • TUR!ZEM • 3 _ _., ... -~: . :-, .......... ~~:~~~. Predstavniki Slovenije na konferenci WYSTC, v FIYTO in ISTC V letu 1998 se je na konferenci v Miami-ju v organiza- cijo FIYTO kot pridružena članica včlanila študentska or- ganizacija univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je od konferen- ce v Duesseldorfu (leta 2000) tudi polnopravna članica FIYTO in redna udeleženka WYSTC konferenc. Dvakrat (Miami, 1998 in Rodos 2002) je sodelovala na konferen- ci WYSTC tudi turistična agencija Collegium, ki je bila eno leto (2002/2003) tudi članica FIYTO. Od leta 1994 do leta 1997 je bila članica FIYTO tudi Počitniška zveza Slovenije. Konference WYSTC se občasno udeležujejo tudi predstavniki Slovenskega popotniškega društva Erazem, ki je slovenski predstavnik v ISTC. Na konferenci smo člani FIYTO in ISTC prižgali vodstvu zeleno luč za proučitev možnosti za združitev omenjenih organizacij v povezano skupno globalno svetovno organizacijo, ki bo zdru- ževala celoten svetovni študentski in mladinski turizem. Mednarodna organiziranost mladinskega turizma FIYTO (Federation of lnternational Youth Trave! Organizations) je mednarodna orga- nizacija na področju mladinskega turizma. Ustanovljena je bila leta 1950, kot Evropska iniciativa in prostor srečevanja za neprofit- ne organizacije, ki so želele pustiti za seboj tegobe druge svetovne vojne in razvijati iz- menjave in potovanja med mladimi ter pro- movirati mednarodno (spo)razumevanje. FIYTO je vedno temeljila na profesionalnem sodelovanju, v 80. letih je postala svetov- na organizacija in pričela prirejati konferen- ce tudi izven Evrope. Danes ima FIYTO pre- ko 450 organizacij članic, ki prihajajo iz ve- č kot 70 držav. Članice FIYTO skupaj ustvarijo 8 milijard dolarjev prometa in servisirajo 16 milijonov mladih popotnikov letno. V lasti imajo ozi- roma upravljajo približno 600.000 postelj v mladinskih prenočiščih po vsem svetu. V okviru družine FIYTO delujejo hčerinske zveze, ~i povezujejo organizacije, ponudbo in povpraševanje, z določenih podsegmen- tov mladinskega turizma: IAPA - lnternatio- nal Au-Pair Association, povezuje ponudni- ke in povpraševalce po delu varušk (Au.pair, babysitter), GWEA Globa! Work Exchange Associaton - mladinsko delo v tujini, AL TO - Association of Language Tra- ve! Organizations - jezikovni tečaji v tujini. V prihodnosti se bo FIYTO še bolj usmeril na promocijo mladinskega turizma kot uni- katne blagovne znamke, predstavljal po- glede in interese svojih članov celotni turi- stični panogi, lobiral pri državnih organih za zmanjšanje in odpravo zakonskih ovir za mladinski turizem in razvijal porajajoče se trge. Poslanstvo organizacije FIYTO je promovirati in zaščititi identiteto mladin- skega turizma (to promote and protect the identity of youth trave!). Koncept delovanja organizacije ISTC (lnter- national Student Trave! Confederation) so izoblikovali voditelji študentskih organiza- cij v 50. letih prejšnjega stoletja, z name- nom povečevanja mednarodnega razume- vanja. Danes sestavljajo ISTC specializirane študentske potovalne organizacije, ki pri- hajajo iz 106 držav. Današnjim mladim po· potnikom ponujajo posebne študentske le- talske karte SATA, katere priznava več kot 80 letalskih prevoznikov, organizirajo štu· dij in delo v tujini, organizirajo doživljaj- ske, kulturne in izobraževalne programe za več kot 10 milijonov študentov na leto. ISTC je najbolj prepoznavna po študentski izkaznici ISIC (lnternational Student lden- tity Card), ki je sprejeta kot ident ifikacijska izkaznica študentov po celem svetu in omogoča imetnikom tudi veliko popustov. TEMA.MESECA. MLADINSlII) Kdo so »evrozmagovalci« Kdo so krivci za izboljšanje razmer na trgu -1 ·2 ~ !!! RI •N -C ~ 0 z Po procentualni rasti števila turističnih prihodov in šte- vila prenočitev glede na preteklo leto smo to nove čla­ nice EU in vzhodne oziroma jugovzhodne evropske dr- žave, kjer je turistična ponudba relativno cenejša od »tradicionalnih« evropskih destinacij. Z rezultati pa bodo po vsej verjetnosti zadovoljne tudi nekatere drža- ve Srednje in Zahodne Evrope (po vsej verjetnosti Špa'- nija, Francija in Italija, ne pa tudi Portugalska, še manj pa Grčija) in nekatere severne evropske države (npr. Is- landija in Norveška), vendar slednji predvsem zaradi ne- koliko slabših rezultatov v preteklih letih. Najprej seveda nizkocenovni prevozniki, ki spodbujajo -3 i povpraševanje, izboljšujejo dostopnost do destinacij, od- Graf 1: Sprememba števila prenočitev tujih turistov v pirajo nove destinacije in s tem posredno dvigujejo njiho- odstotkih (v %) po izbranih državah od januarja do av- ve turistične rezultate. Presenetljivo je, da državi gostitelji- gusta 2004 glede na isto obdobje lani (vir: TourMIS) ci poletnih Olimpijskih iger in Evropskega nogometnega 20 prvenstva ne beležita porasta števila prenočitev. Namesto tega pa se z dobrimi rezultati pohvalijo njim sosednje dr- žave. še bolj je zanimiva ugotovitev, da naj bi se kar ne- kaj navijačev, vključno z družinskimi člani, raje odločilo za sedenje pred TV ekrani kot pa za poletno počitnikovanje. Tuji Nemčija VB Francija Nizo- Italija ZDA Japonska Belgija Bolgarija Hrvaška Ciper Češka Republika Danska Estonija Finska Nemčija Grčija* Madžarska Islandija Irska* Litva* Malta* Nizozemska Norveška Poljska Portugalska Romunija Slovaška noč. prih. noč. noč. prih. noč. prih. prih. noč. prih. noč. noč. prih. noč. noč. prih. prih. noč. prih. prih. prih. noč. prih. prih. noč. prih. skupaj o,6 2,7 -1,2 23,9 17,7 2,0 5,0 2,9 21,9 25,3 -4,0 27,0 30,0 -o,8 9,2 10,6 -4,0 1,6 8,4 15,4 2,8 47,0 38,0 2,1 1,0 3,0 noč. 7,0 prih. 20,0 noč. -6,o noč. 21,3 prih. 21,1 noč. -4,3 prih. 2,2 -2,3 -1,1 -2,7 16,0 6,6 -2,0 1,0 28,6 11,7 17,5 -8,6 32,0 27,0 -2,4 -0,3 2,7 -5,0 -9,9 -5,2 9,6 -5,8 52,0 48,0 4,5 -3,0 -5,0 -3,0 36,5 -3,7 1,1 -30,9 -5,3 3,6 -1,7 56,0 61,3 41,0 39,0 0,0 56,3. 58,3 14,3 10,0 13,0 -5,5 8,2 9,3 -10,0 37,4 38,5 12,5 -1,2 1 'i- 18,0 2,0 -4,5 -2,0 2,0 55,0 33,6 71,0 69,0 56,8 22,3 23,4 -2,1°" 69,0 61,0 8,1 9,9 11,0 -8,o 22,9 22,7 4,5 -10,1 57,0 63,0 14,2 8,o 8,o 10,0 1,0 6,5 3,0 -5,2 -13,3 25,1 16,8 -9,2 -4,4 30,7 39,0 38,6 34,2 Slovenija * noč. 5,0 -5,0 31,0 40,0 prih. 10,0 4,0 51,0 46,0 Španija noč. -3,2 -1,5 -4,7 -7,6 prih. 1,-9 2,0 2,5 -5,6 švedska noč. 3,0 o,o 5,0 8,o Švica noč. 3,0 ni pod. ni pod. ni pod. Vel. Britanija * prih. 12,0 13,0 ni pod. 9,0 Tabela 1: Najaktualnejši podatki za leto 2004 (ETC) zemska 1,9 2,9 2,1 -10,1 1,6 37,6 33,5 22,4 25,7 12,0 1,0 19,0 2,0 2,8 68,1 27,6 37,3 32,0 34,0 14,0 4,4 32,0 51,0 35,0 70,0 -5,7 6,2 -1,1 5,6 3,1 7,0 -5,0 7,0 -5,6 25,9 -2,5 25,4 3,8 6,3 4,3 4,0 58,0 68,o 68,o 79,0 -5,6 1,3 ni pod. 9,0 ni pod. 10,0 14,1 2,8 0,1 32,7 42,0 50,0 0,3 34,4 41,8 10,1 53,0 58,0 11,3 19,1 17,9 ni pod. 12,8 17,6 11,4 8,4 52,0 41,0 15,7 5,0 6,o 14,3 103,5 38,9 46,0 59,0 8,8 54,3 64,6 8,2 68,o 67,0 10,8 17,4 20,1 ni pod. 43,0 52,4 88,o 53,0 76,0 83,0 ni pod. 11,0 28,0 10,0 19,1 -21,7 8,o -33,1 4,7 9,1 9,0 20,0 2,0 9,0 16,0 3,0 12,7 21,0 -4,6 10,3 38,1 27,3 30,6 54,2 -15,2 25,2 48,5 10,5 13,3 41,3 21,3 14,6 75,9 8,o 32,0 30,0 10,0 30,0 40,0 11 1 •• - Jan-Sep Jan-Sep Jan-Apr Jan-Jun Jan-Sep Jan-Avg Jan-Avg Jan-Okt Jan-Jun Jan-Jun Jan-Sep Jan-Jul Jan-Jul Jan-Avg Jan-Jul Jan-Jul Jan-Sep Jan-Sep Jan-Sep Jan-Avg Jan-Sep Jan-Jun Jan-Jun Jan-Sep Jan-Jul Jan-Jul Jan-Avg Jan-Avg Jan-Jul Jan-Jun Jan-Jun Jan-Jun Jan-Jun Jan-Okt Jan-Okt -7,4 4,0 1,0 n.a. Jan-Avg -4,8 5,2 1,9 -12,5 Jan-Sep 20,0 33,0 6,o 7,0 Jan-Okt ni pod. ni pod. ni pod. ni pod. Jan-Jun -2,0 17,0 13,0 11,0 Jan-Sep * Začasni podatki, ostali so uradni 15 10 5 o Graf 2: Sprememba števila prihodov tujih turistov v odstotkih (v %) po izbranih državah od januarja do av- gusta 2004 glede na isto obdobje lani (vir: TourMIS) 30 25 -5 20 15 10 5 Graf 3: Napoved spremembe števila prenočitev tujih turistov v odstotkih (v %) v letu 2004 po izbranih državah glede na leto 2003 (vir: ETQ o '----- ~-- Graf 4: Napoved spremembe števila prihodov tujih tu- ristov v odstotkih (v %) v letu 2004 po izbranih drža- vah glede na leto 2003 (vir: ETQ Nadaljevanje na nasleddnji strani TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE • TUR!ZEM-• . 10 .. _---- ..... .. -. •. -'7!-.. '"'!•:; . -- .. ,-.,·~ .... :':-~:~:::~.:.. ·~··••,•=·:~ - ... - . ... , . . ... -· Nastanitvena statistika turizma -hitrejša, uporabnejša in preglednejša EDITA GLINŠEK, VODJA ODDELKA ZA STATISTIKO INFORMACIJSKE DRUŽBE IN TURIZMA, STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Nastanitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov so s 15. decembrom 2004 prikazani v ti. Podatkovni bazi SI - STAT na internetnem naslovu Statističnega urada RS: www.stat.si za leto 2003 in v prvih mesecih 2005 še po mesecih za leto 2004. Zato za leto 2003 ne bo izdana publikacija zbirke Rezultati raziskovanj: LETNI PREGLED TURIZMA. Kaj je podatkovna baza SI - STAT? To je baza, ki vsebuje podatke, pripravljene v PC-Axis formatu in omogoča sodoben na- čin priprave in izvoza podatkov za izbrana področja ter veliko možnosti za križanja po- datkov. Z njo želimo zagotoviti tako enak dostop do statističnih podatkov kot tudi strokovnost in preglednost metodoloških rešitev ter prijaznost do uporabnikov v do- mačem in angleško govorečem okolju. Kako do podatkov nastanitvene statistike turizma? Internetni naslov: http://www.stat.si/si-stat/ Področje - ekonomsko u • r_,...,. Gostinstvo in turizem Gostinstvo • Indeksi prihodka v gostinstvu • Letni pregled gostinstva Turizem • Nastanitvena statistika po občinah • Nastanitvena statistika po vrstah ističnih krajev • Navtični turizem tur- • Obiskanost pomembnejših turističnih znamenitosti, igralnic, kopališč, galerij in muzejev ter dnevi poslovanja • Slovenske potovalne agencije in uradi • Turistična potovanja domačega prebi- valstva Izbor po~atkov _____ .,. _____ _ ---r ---r Prikaz podatkov na zaslonu Po izboru iskanih kategorij lahko tudi ta· belo preoblikujemo. Podatki so prikazani skupaj s statističnimi znaki, ki podatke na- domeščajo (npr.: ni podatka, ni pojava ... ). Vse opombe, ki se nanašajo na posamez- no polje, na celo vrstico ali stolpec oziro- ma na celotno tabelo, se izpišejo pod ta- belo. Vendar je ta izpis odvisen od začet­ nega izbora, zato se vedno izpišejo le tiste opombe, ki so pomembne za prikazane podatke. Za nekatera splošna pojasnila pa so narejene povezave na spletnih straneh. Shranjevanje podatkov Izpisane podatke lahko shranimo v različ­ ne formate s pomočjo ikon nad tabelo: PC-Axis datoteka (px) Excel datoteka (xls) ... - " - a. 4 - ,, - .u- ..J 'a' ·--w------ 3,. - Že preden izberemo podatke, lahko preko povezav pregledamo osnovne informacije o tabeli (kdaj so bili zadnjič dopolnjeni in kdo je oseba, ki je podatke pripravila). Med opombami so vpisane definicije po- sameznih kategorij ter vse pomembne opombe glede primerljivosti podatkov. če želimo izpisati vse kategorije iz seznama za posamezno spremenljivko, uporabimo ukaz »označi vse«, za izbor posameznih pa miško in tipki CTRL in SHIFT. Izbor je zaradi preglednosti omejen na zaslonu na 50 vrstic in 1000 stolpcev. Desni dve sliki prikazujeta izbor kategorij v tabelah: ... in po vrstah turističnih krajev tekstovne datoteke (txt, csv - razmejena z glavo ali brez) piškotek = cookie (datoteko shranimo med priljubljene za njeno dopolnitev z novim časovnim presekom). Pri tem je omogočeno brisanje iz seznama, v bo- doče pa tudi funkcija, ki bo omogočala shranLevanje izbora z drsečimi časovni ­ mi seiijami ter obveščanje registriranih uporabnikov o posodobitvi podatkov v izbrani tabeli. ;., .,.,11,,c,,,..-...c, ............ - ,. . .. --~ ~ r;;:--=---· =-:-..::.-=.....-=.-.... _ .. __ _ ==-= ---v~•- ~,.- ,._ ...... -· .. . _..;,,:; .,.. -~~~-. - ., , - . - - - J91:1;" . --:- ~::· . .::._-_:.;:~.:·:---.-. -:_ . .,_~ii-:- - -·· - -· ·· ··. - Kratek prikaz Podatkovne baze SI - STAT za delček statistike turizma je hkrati povabilo za njeno vsesplošno uporabo. Veselo na delo! - .. ,,_ - ..... -. --:;·' ·-.: • . ·,!,~""-::·.-:·_.-~~-.' :.,,:,;..,. . - - . - . - ';,;"!,,,- ---=- - .,, ·--. -.. .. __ ~, ~ Nadaljevanje s prejšnje strani Ko že izpostavljamo športne prireditve, ne smemo pre- zreti pozitivnega vpliva hokejskega prvenstva na Ceš- kem in evropskega rokometnega prvenstva v Sloveniji. Izpostaviti je potrebno še kraljevsko poroko na Dan- skem, ki naj bi po mnenju Dancev povečala zavest o deželi, nove investicije in nove (trajektne, letalske in celo helikopterske) povezave z baltskimi državami ter vedno bolj popularna križarjenja po Baltiku; nadalje poljsko-češko-slovaško-madžarsko povezavo »Evropski kvartet - ena melodija«, preusmeritev francoskih »son- ce, morje, pesek« turistov s sredozemske na atla.ntsko obalo ter uspešno zimsko sezono večine alpskih desti- „ 'i nac1J . · Za interkontinentalni turizem ne smemo zanemariti nega- tiwiega vpliva rasti vrednosti evra v primerjavi z ameriš- kim dolaijem in cen nafte, redki, pa še ti po mnenju mno- gih brez osnove, še vedno navajajo negativen vpliv voj- ne v Iraku, SARS-a in gospodarsko recesijo nekaterih po- membnejših emitivnih trgov. Hkrati pa raziskovalci ETC opozarjamo na vse bolj močno konkurenco iz neevrop- skih sredozemskih držav in drugih bolj oddaljenih desti- nacij. Pričakovano pozitiven vpliv so povzročile nekatere politične spremembe v Evropi, kot npr. širitev Evropske unije in s tem povečan obseg publicitete o novih članicah EU in posredno tudi celotne EU, sporazum o odobrenem destinacijskem statusu oziroma ADS med EU in Kitajsko ter nove medcelinske letalske povezave. In kako kaže v prihodnje Napovedi za receptivni evropski turizem za leto 2005 os- tajajo optimistične. Po dobrem letu 2004 naj bi bilo 2005 kljub napovedani umirjeni rasti (okoli + 3 %) najverjetne- je najboljše turistično leto doslej. Odprli so se trgi novih članic Evropske unije, še naprej se bo večal vpliv nizkoce- novnih prevoznikov, pričakuje se okrepitev svetovnega gospodarstva, rast turistov iz Kitajske in Zalivskih držav, Japonske in rekordno raven turistov iz ZDA. In zaradi vseh trendov, ki jih navajamo v programu dela Slovenske turi- stične organizacije za leto 2005 (stran 22) in zgornjih na- povedi ne vidim razloga, da ne bi bili tudi v slovenskem turizmu optimistični. Vloga turistično informacijskih centrov po Sloveniji se po podatkih barometra TIC vse bolj krepi )ERNE) ZAJEC, JERNEJ.ZAJEC@SLOVENIA.INFO Poročilo projekta barometer - obisko- valci turistično informacijskih centrov po Sloveniji za letošnje poletje smo na Slovenski turistični organizaciji pripra- vili v sodelovanju s 37 Turistično infor- macijskimi centri (v nadaljevanju TIC) po Sloveniji in s Skupnostjo turistično informacijskih centrov Slovenije. Povzemamo nekaj najpomembnejših ugotovitev: • Od junija do vključno septembra (poletje) 2004 je TIC po Sloveniji obiskalo 370.313 obiskovalcev, kar je 24°/o več kot v preteklem poletju. • V primerjavi s poletjem 2003 je vse več obiskovalcev TIC iz Francije in Velike Britanije. • Največji absolutni porast števila obiskovalcev TIC so zabeležili na območju Ljubljane in Julijskih Alp . • Vse pomembnejši motiv za obisk TIC je po podatkih TIC iskanje najrazličnejših informacij. Mesečna poročila TB-TIC in sumar- nik so brezplačno objavljeni na po- slovnih spletnih straneh www.slove- nia-tourism.si/board (tržne raziskave in analize -> turistični barometer). Struktura obiskovalcev TIC Slovenije po namenu obiska (jun-sep 2004 in jun-sep 2003) vir: STO D informacije • publikacije • nakupi • ostalo Struktura posredovanja informacij obiskovalcem TIC Slovenije Qun-sep 2004 in jun -sep 2003) • prenočevanje • ogledi okolice O aktivnosti O prireditve • vreme • Slovenija TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE • TUR!ZEM • 11 - , .. · . - - . - _---; _ ... - ·--- --=:!"'""" ·:.: . . ·. 7-·.,·~ .... :'.::'~~1:-~:.. ··· · •::•:;;.,, - ~ - - _, . Raziskava med tujimi turisti v Ljubljani v poletni sezoni 2004 TADEJA KOŠAK, TADEJA.KOSAK@NINAMEDIA.SI V poletnem času smo za Slovensko turistično organizacijo in Zavod za turizem Ljubljane izvedli anketo med tujimi turisti v Ljub- ljani v poletni sezoni 2004, katere glavni cilj je bil pridobiti podatke o sociodemografskih značilnostih tujih turistov in spoznati značilnosti njihovega bivanja v Ljubljani. Zbrali smo podatke o povprečni porabi tujih turistov in o njihovih vtisih o Ljubljani .in bi- vanju v njej. Osnova za anketiranje je bil vprašalnik ECT (European City Tourism), ki se izvaja v okviru raziskave združenja ECT. Vprašalnik smo delno spremenili oziroma ga prilagodili za anketiranje v Sloveniji. Na željo naročnika pa smo ga dopolnili z vpra- šanji, ki se nanašajo na opaženost akcij Slovenija poživlja in Next exit Dodana so še vprašanja, ki se nanašajo na dejavnike, ki so vplivali ' na obisk Slovenije. ,, Graf 1: Glavni namen obiska Ljubljane --.- Raziskava je pokazala, da ima Ljubljana izjemne po- tenciale za turistično dejavnost, obiskovalci so pre- cej zadovoljn i z večino segmentov turistične ponud- be, največji problem pa je v tem, da največ obisko- valcev prihaja v Ljubljano kot v vmesno postajo na poti v druge dežele ali kraje. Temeljno vprašanje je zato, kaj storiti, da podaljšamo povprečni čas biva- nja obiskovalcev v Ljubljani, pa tudi, na kakšen na- čin dvigniti nivo njihove porabe, ki je, vsaj pri se- zonskih obiskovalcih, relativno skromna. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da se razmere na tem po- dročju naglo spreminjajo - uvedba poceni letalskih prevozov je omogočila, da v Ljubljano prihaja po- vsem nova struktura obiskovalcev, navade katerih so nam dokaj neznane, kot pa vse kaže, ne sodijo med pretirano velike porabnike. Več kot polovica anketirancev je v Ljubljano pripoto- valo z avtomobilom, letalo je koristila slaba tretjina, vlak pa slaba petina. Več kot tri četrti ne anketirancev se po Ljubljani najraje giblje peš, za vožnjo so sicer najpogosteje uporabljali osebni avto (44,3 %), javni avtobus (27 %) in taksi (18,4 %). Dopust, počitnice =========::::=:=::::=: Velika večina anketirancev (skoraj dve treijinO je iz- javila, da je Ljubljana le ena izmed številnih destina- cij, ki jih bo obiskala na tem potovanju, le v Ljublja- no pa je dopotovala slaba petina anketirancev. Za okrog 70 odstotkov anketiranih je to bil osrednji le- tošnji dopust, za dobro petino pa ponovljeni dopust. Počitnice ali dopust so poglavitni razlog obiska Ljub- ljane za dobre tri četrtine anketiranih, desetina je v prestolnico Slovenije pripotovala službeno, le malo anketirancev se je udeležilo konferenc ter obiskalo prijatelje in sorodnike. Največji del anketirancev (86,7 %) se je v času bi- vanja v Ljubljani sprehajal po mestu, 84,3 odstot- ka je obiskalo znamenitosti, 69,6 odstotka je zve- če r posedalo v pubih in lokalih, 59,1 odstotka je hodilo po nakupih, 37,1 odstotka je obiskovalo muzeje, 27,6 odstotka je šlo na izlete zunaj me- sta, 23,6 odstotka je izkoristilo možnost organizi- ranega ogleda mesta, 17,4 jih je obiskalo razsta- ve, 16,3 odstotka pa je šlo na koncerte. Štiri petine anketirancev so prvič obiskale Ljublja- no, 8,7 odstotka je bilo v Ljubljani že enkrat prej, 3,1 odstotka dvakrat, okrog 8 odstotkov anketiran- cev pa je v našo prestolnico zašlo že štirikrat in več. Skoraj tri četrtine anketiranih so izjav_ile, da bodo zelo verjetno ali verjetno v prihodnjih letih ponovno obiskali Ljubljano. Dnevni izlet J 1,1 Obisk prijateljev in sorodnikov „ 2 , 1 - na dopustu .J Obisk prijateljev in sorodnikov J 1,4 - drugi vzroki Nakupovanje 0,1 +-- +-- l + + --+- Poslovno potovanje :::::;:::::;J 12,0 Udeležba na konferenci/razstavi ::l 3'6 4--- +- -+- - Poletna šola J 1,3 Graf 2: Tipi nastanitev tujih turistov v Ljubljani Moje drugo stanovanje J o,6 Stanovanje pri prijateljih/sorodnikih ::J 0,9 Kamp ::::=] 3,3 Avtodom/šotor 12,7 Youth Hoste! študentski dol)l ::::J 1,6 Najeto stanovanje/h ila :::J 1,3 Zasebne sobe z zajtrkom ::::::J 3,3 20,6 ~ ,.. _,,~,: .. . .. . , ...... In kako je s financami naših anketirancev? V pov- prečju so največ denarja zapravili za namestitev (sla- bih 12.000 s1n, za hrano in pijačo so v povprečju za- pravili dodatnih 5.700 SIT, za turistične nakupe so v povprečju porabili 3.130 SIT, za zabavo 650 SIT, dru- gih izdatkov pa so imeli v povprečju 460 SIT. Pov- prečna poraba na anketiranca v enem dnevu znaša 21.870 SIT. V potrošnjo je bilo, ob anketirancu, v povprečju vključene še 0,5 osebe. Največjo porabo smo zabeležili pri osebah, ki so v Ljubljano pripoto- vale na konference (42.000 s1n in pri osebah, ki so bile na poslovnih potovanjih (25.870 sin, najmanjšo pa1,ri tistih, ki so prišli po nakupih (4.000 sin in ti- stih, ki so obiskali prijatelje (13.D70 sin. (bed & breakfast) Penzion -f =:=J 4,7 " s . .:. .. :.:•· Tri četrtine anketiranih so v Ljubljani preživele do 3 dni, nekoliko dlje časa pa so se mudili drugod v Sloveniji, in sicer v povprečju za dober dan dlje. Za največ anketirancev (40,9 %) je Slovenija vme- sna postaja na potovanju na Hrvaško, precej pa jih iz Slovenije odpotuje v Italijo (25,9 %) in na Ma• džarsko (18,7 %) ter v Avstrijo (13,3 %). V teh dr- . žavah ostajajo v __ P,~_vprečju 6 dni._-"""'": " "'"·'·~,,,: _ . Dobra četrtina turistov, ki smo jih zajeli v anketi, je v Ljubljani prenočila v hotelih višjega kakovostne- ga nivoja, le malenkost manj jih je v hotelih sred- njega razreda, dobra petina je izbrala Youth Host- le, 16,6 odstotka hotele z osnovnim standardom ter 12,7 odstotka avtodom ali šotor. Večina turistov, ki prihajajo v Ljubljano, potuje brez posebne organizacije, rezervacije za namestitev pa le opravijo. Okrog 60 odstotkov anketiranih si 1a- mestitev zagotovi pred prihodom v Ljubljano, naj- več je takšnih, ki to storijo preko interneta (22,3 %) ali pa neposredno ob prihodu (16,4 %) . Rezer- vacije praviloma opravljajo znotraj štirih tednov pred odhodom na pot. Na odločitev anketirancev, da obiščejo Ljubljano, so najbolj vplivali nasveti prijateljev in znancev, najmanj pa radijski in televizijski programi in prizadevanja Na- cionalne turistične organizacije. Več kot polovica an- ketirancev si je vse potrebne informacije za potova- nje v Ljubljano nabirala pri prijateljih in sorodnikih, ki so verjetno že bili pri nas, informacije na internetu je iskalo dobrih 40 odstotkov, tretjina pa je v Turistič­ no informacijskem centru posegla po brošurah. Največji vpliv na obisk Stovenije so na naše anketi- rance imele naravne lepote Slovenije, sledijo ugodne možnosti za sprostitev in zabavo ter za mir in poči­ tek ter kulturne znamenitosti in ponudba različnih kulturnih dogodkov. Najmanjši vpliv na obisk je imel igralniški turizem, ki je skupaj z drugimi dejavniki, privabil desetino obiskovalcev, medicinska oskrba v zdraviliščih ter bazeni in terme (to je razumljivo, ker bivanje v Ljubljani ne sovpada s poznavanjem slo- venskih term in bazenov ter poznavanjem medicin- ske oskrbe v zdraviliščih). Kampanjo »Slovenija poživlja« je opazilo 15 odstot- kov obiskovalcev. Med tistimi, ki so opazili oglase, smo dobili 91,4 odstotka takšnih, ki so z njimi zelo zadovoljni in le malenkost nezadovoljnih. Brošure, prospekte in kataloge »Next Exit« je opazi- lo 15,1 odstotka anketiranih. Med obiskovalci, ki so zaznali promocijsko akcijo, jo velika večina ocenjuje zelo dobro (92,5 %). Oglasi s sloganom, »Slovenija poživlja« so vplivali na 5,4 odstotka anketirancev, da ostanejo v Sloveniji, oglaševalska akcija Next Exit pa je prepričala 3,9 odstotka anketirancev. V kolikor so bili odgovori iskreni, bi lahko učinek oglaševalskih akcij ocenili kot izjemen . . Ljubljana je po mnenju obiskovalcev skorajda idealno mesto za obisk: je izjemno varno mesto s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi, v katerem je kar dovolj dobrih restavracij. Mesto ni pretirano umazano, niti ni preveč obljudeno, kar bi obiskovalcem povzročalo težave pri ogledu znamenitosti, cene so zmerne, mesto je zlahka prehodno in ima bogat kulturni utrip ... Splošni vtis obiska v Ljubljani je več kot dober • povprečna ocena, ki so jo dali anketiranci, je nekaj več kot 8, pri čemer se je za slabo oceno (manj kot 5) odločilo le 2,2 odstot- ka anketiranih, odlični oceni (9 in 10) je dalo 30 odstotkov anketiranih ... Na splošno so z bivanjem v Ljub- ljani najbolj zadovoljni Avstralci, Švicarji in Španci, najmanj zadovoljni pa so Nizozemci in Belgijci. Hotel z osnovnim standardom 16,6 Hotel srednjega razreda 24,4 Luksuzni hotel 25,4 o 10 20 Graf 3: Kaj nameravajo turisti početi v Ljubljani Nič izmed navedenega ::J 3,1 t! Obisk term :::::J s'3 +- - + +- Ukvarjanje s športom ::::J 6,'.'.__ Ogled športne prireditve •:=J 4,4 Ob veče rih v pub/lokal al i restavracijo 69,6 Izlet izven mesta =-=====:::: 21,6 _ IL - 90 80 70 Organiziran ogled mesta 23,6 , Sprehod po mestu _,_:__ f ~~ ---, Obisk koncerta ====i 16,3 ~ _ Ogled gledališke predstave i::l 4,1 Obisk razstav ====i 17,4 --+-- Obisk muzejev ====::::::i 31,1 ·- t---+---- - --+-- -+- Obisk znamenitosti :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::========::::i --, - Nakupovanje =======:==i s9,1 O 10 20 30 40 50 60 70 80 Graf 4: število obiskov Ljubljane v zadnjih 10 letih 80,7 t----+----- - t- - - + 60 - --,. - 40 30 20 10 -- - + 8,7 3,1 Prvič v enkrat dvakrat Ljubljani 1 ! __ L 1,7 2,4 1,9 1,4 ~ ,......., r---11 trikrat štiri do osem do več kot sedemkrat desetkrat desetkrat TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE • TUR!ZEM • . 12 .. -.r.-. - ~ "-"'p-;. · -,·.::, :"::B';, .. ~ :-·; .. 1 .• :":~ _ .. - •• .._ , • • • • · .. -:---: ... '---· Raziskava med obiskovalci TIC-ev po Sloveniji v poletni sezoni 2004 JERNEJ ZAJEC, JERNEJ.ZAJEC@SLOVENI.INFO V raziskavo med turisti v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 2004, ki smo jo izvedli na Slo- venski turistični organizaciji v sodelovanju s podjetjem Advertus, smo v obdobju od 21. juni- ja do 19. septembra 2004 v desetih naključno izbranih TIC-ih po Sloveniji anketirali 881 turi- stov. Največ jih je prispelo iz Slovenije, s 18 odstotki jim sledijo ltall)"ani, s 15 odstotki turisti iz Nemčije in 9 odstotkov iz Velike Britanije. 63 odstotkov turistov je bilo mlajših od 45 let, 60 odstotkov zaposlenih in 23 odstotkov študentov. Velika večina turistov je k nam prispela iz mest, največ iz mest z več kot 200.000 prebivalci. V Slovenijo prihajajo predvsem turisti s svojimi partnerji ali s prijatelji, le 13 odstotkov jih potuje samih. Glavni razlog prihoda turistov v Slovenijo so počitni­ ce (78 %), sledijo turisti, ki so v Slovenijo prispeli na obisk prijateljev, znancev ali sorodnikov. če sešteje- mo turiste, ki so odgovorili, da so v Slovenijo prišli na počitnice, zaradi nagradnega potovanja ali na obisk prijateljev, je skupaj kar 90 odstotkov turistov, ki so v Slovenijo prišli na počitnice. V Slovenijo je 61 odstotkov turistov prispelo z oseb- nim avtomobilom ali kombijem, po 11 odstotkov turi - stov pa z avtobusom ali vlakom. Največji delež sled- njih je k nam pripotovalo iz Anglije in iz Nemčije. De- lež turistov, ki so k nam prispeli z letalom, je največ- ji pri angleških turistih. · V povprečju so turisti v Sloveniji prenočili 9-krat, v kraju anketiranja pa 6-krat. Turisti so največkrat pre- nočili v obmorskih krajih, najmanjkrat pa v Ljubljani. Največkrat so v Sloveniji prespali turisti iz Nemčije, najmanjkrat pa turisti iz Italije. Malo več kot polovica turistov je pred prihodom v Slovenijo pri organizaciji bivanja uporabilo internet. Delež uporabnikov interneta je največji med angleški- mi turisti. Internet so uporabljali predvsem za iskanje splošnih informacij o Sloveniji, turistične in prometne informacije in za rezervacijo prenočišča. 29 odstotkov turistov je pripravljenih rezervirati bivanje v Sloveniji preko on-line rezervacijskega sistema, vključno s pla- čilom, 21 odstotkov turistov ni pripravljenih rezervira- ti bivanja v Sloveniji preko on-line rezervacijskega si- stema. V Slovenijo je 43 odstotkov turistov prispelo brez vnaprejšnje rezervacije, 29 odstotkov pa jih je biva- nje rezerviralo neposredno. Turistično agencijo je pr€dhodno obiskalo 12 odstotkov turistov. Največ počitniških turistov je prišlo v Slovenijo na krožno potovanje po Sloveniji in okoli z ogledi narav- nih in kulturnih znamenitosti. Najbolj so te turiste pri- tegnile naravne lepote Slovenije, možnosti za počitek in mir in podnebne razmere. 35 odstotkov počitniš­ kih turistov se je za prihod v Slovenijo odločilo pred manj kot enim mesecem (največ med Slovenci in Ita- lijani), 31 odstotkov pa pred 1 do 3 meseci (največ med Nemci in Angleži) . Pri odločitvi za počitnice v Sloveniji so bile najpomembnejše osebne izkušnje in priporočila sorodnikov in prijateljev. V povprečju so počitniški turisti v Sloveniji prenočili 9-krat, v kraju anketiranja pa v povprečju s-krat. Na turiste je Slovenija pustila dober vtis, najboljšega je Slovenija pustila na angleške turiste. Med posa- meznimi elementi turistične ponudbe so turisti najbolje ocenili kakovost okolja, dostopnost turističnih informacij, gosto- ljubnost prebivalstva in možnosti za po- čitek in mir. Najslabše pa možnosti za nakupovanje, igre na srečo , kopališko ponudbo ter kulturne znamenitosti in ponudbo kulturnih prireditev. 70 odstotkov turistov je izjavilo, da so stroški bivanja v Sloveniji v mejah priča­ kovanega. 21 odstotkov je izjavilo, da so večji od pričakovanega, 9 odstotkov pa, da so manjši od pričakovanega. V pov- prečju so turisti v Sloveniji porabili 18-479 SIT. Največ so v Sloveniji zapra- vili italijanski turisti, z nekaj več kot 25.000 SIT na dan, sledijo angleški turi- sti. Raziskava med obiskovalci TIC po Sloveniji v poletni sezoni Turisti so Turistično informativne centre največkrat obiskali zaradi informacij o ogledih okolice in zaradi turističnih pub- likacij. S ponudbo TIC-ov so bili zelo za- dovoljni, predvsem s prijaznostjo in strokovnostjo osebja v TIC-u. Najbolj za- dovoljni s ponudbo TIC-a so bili angleš- ki turisti. Oglas s sloganom Slovenija poživlja je opazilo 30 odstotkov turistov, 66 od- stotkom je bil oglas všeč, 13 odstotkov turistov pa je izjavilo, da je oglas vplival na odločitev za prihod v Slovenijo. Og- las s sloganom Na lepše je opazilo 39 odstotkov turistov, 87 odstotkom je bil oglas všeč, 13 odstotkov turistov pa je izjavilo, da je oglas vplival na odločitev za prihod v Slovenijo. European City Tourism -Ljubljana zmagovalka PETRA STUŠEK, PETRA.STUSEK@LJUBLJANA-TOURISM.SI Nadaljevanje s 1. strani Raziskava, ki je bila predstavljena v okviru srečanja v Ljub- ljani pod naslovom Zmagovalci in poraženci mestnega turiz- ma v letu 2003, zajema gibanje nočitev v 99-ih mestih v pe- tih različnih tržnih segmentih - nočitve so namreč pogosto edini kvantitativni podatek, ki omogoča kakovostno primer- javo razvoja mestnega turizma. Evropski trg deli v 6 skupin: 1. »The European Premiere Ligue cities« oziroma skupina mest prve lige, ki zajema 20 vodilnih evropskih glavnih mest in 15 vodilnih evropskih urbanih centrov. Ljubljana se je v kategoriji »European Premiere League«, torej sku- pini mest prve lige, ki zajema 20 prestolnic in 15 večjih ur- banih središč, z rezultatom na področju rasti turističnih no- čitev v obdobju 1997 do 2003 zavihtela na prvo mesto. V obdobju šestih let je v Ljubljani število nočitev naraščalo po letni stopnji 6 odstotkov, skupaj v obdobju šestih let je naraslo za kar 42,4 odstotkov. Prehiteli smo Berlin, ki je na drugem mestu (z rastjo v obdobju šestih let za 41,8 %) ter Reykjavik (z rastjo v obdobju šestih let za 40 %), medtem ko je Goeteborg na četrtem mestu že precej zao- stal (30,7 %). Za primerjavo naj povemo, da je v tem ob- dobju v vseh 99-ih evropskih mestih, vključenih v raziska- vo, število nočitev v povprečju naraščalo po letni stopnji 2 s odstotka. In katera mesta so uvrščena v to skupino: A;,,sterdam, Barcelona, Benetke, Berlin, 'Bern, Bratislava, Bruselj, Budimpešta, Dublin, Dunaj, DUsseldorf, Frankfurt, Goeteborg, Hamburg, Helsinki, Koln, Kopenhagen, Lizbo- na, Ljubljana, London, Luxemburg, Madrid, Milano, MUnchen, Nica, Oslo, Pariz, Praga, Reykjavik, Rim, Sevilla, Stockholm, Stuttgart, Torino, ZUrich. 2. »The European Second ~igue Cities« oziroma skupina mest druge lige, ki zajema 35 izenačenih evropskih mest, ki so po velikosti manjša od mest v prvi skupini, vendar kultur- no in ekonomsko dovolj pomembna, da privlačijo turiste z bližnje in daljne okolice: Aachen, Basel, Bergen, Bilbao, Bonn, Bregenz, Cagliari, Celovec, Dijan, Dubrovnik, Genua, Gradec, Heidelberg, Karlsruhe, Luzana, Linz, LUbeck, Lu- cern, Malmo, Olomouc, Potsdam, Regensburg, St. Etienne, St. Gallen, Talin, Tampere, Tarragona, Turku Vicenza, Wei- ,nar, WUrzburg, Zagreb. 3. Vseh 99 mest je za intraregionalno primerjavo v raziska- vi razdeljenih na 4 skupine: osrednja, zahodna, severna in južna evropska mesta. Verjetno je odveč poudariti, da je razdelitev povzročila nekaj hude krvi, vendar so se strasti hitro pomirile. "--::::'""'ll!!!!Bllll_.,_:.'!"';._ .:.~:•: . .-:- s:.~~---~ ~e::~~-t;· ., ,. -.~:"t'"-:"'"· !'!!'!!1!!!1111'!1~ ... ~,,j-~ .:,., . ; . -, ........ . ·• Turizem v Ljubljani je v letošnjem letu igral opazno vlo- go v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. Nave- deno trditev potrjujejo statistični podatki, ki izkazujejo 17-odstotno porast pri nočitvah v nastanitvenih objektih v Ljubljani in 26-odstotni porast obiska v Turistično in- formacijskih centrih glede na lansko leto. Tudi oktober se v Ljubljani ni izkazal kot »zatišni mesec«, saj je vse tri TIC-e obiskalo 13.017 obiskovalcev, kar je 33 odstotkov več kot lansko leto v istem obdobju. Od teh je bilo 3.255 domačih (+ 10 %) in 9.762 tujih (+ 43 % več kot oktobra 2003). V obdobju od januarja do konca oktobra 2004 je vse tri TIC-e obiskalo 167.533 obisko- valcev, kar je za 26 odstotkov več kot lani v istem ob- dobju (133.250 obiskovalcev). Od teh smo našteli 37.479 domačih (2003: 29.775), za 26 odstotkov več in 130.074 tujih (2003: 103.475), za 26 odstotkov več obiskovalcev kot lansko leto med 1. januarjem in 31.oktobrom. Tudi pri nočitvah je v prvih desetih mesecih zaznan trend naraščanja. Med 1. januarjem in 31. oktobrom 2004 je bilo v Ljubljani realiziranih 387.447 nočitev, v primerjavi z istim obdobjem lansko leto za 18,3 odstot- kov več (2003: 331.618). Podatki so povzeti po statisti- ki, ki jo vodi TIC; uradni podatki SURS, ki so na voljo za obdobje od 1. januarja do 31. avgusta 2004, kažejo 322.752 nočitev oziroma 17-odstotni porast v primerja- vi z istim obdobjem lansko leto. TRZNE RAZISKAV.E IN ANALIZE • TUR!ZEM • 13 · - - ., · _ .·. ---~~-- .. !.,..- • •·· - ••• - •• ·:·': - ' •• -••• -. _.:,::t .. ""\ • :: · ··-·-y .. ·.~ .... :~~: .. _:-·.~.:_!·:..·······=-·:~-- - .. - -· -·. Na WTM v Londonu tudi Zanimanje za raziskave (slovenski) raziskovalci preseglo pričakovanja NATAŠA SLAK, NATAŠA.SLAK@SLOVENIA.INFO WTM (World travel market) London, ki je v letošnjem letu potekal med 8. in 11. novembrom, je slavil 25. obletnico. V letošnjem letu so na WTM pripravili kar nekaj zanimivih se- minarjev in ' debat, na katerih so lahko brezplačno sodelova- li obiskovalci in razstavljavci na WTM. Večina debat je bila pod okriljem Grške nacionalne turistične organizacije (ki je bila letos brand partnerica WTM-a), večkrat se je predstavi- la tudi Južno-Afriška republika, ki je s svojim hitrim razvo- jem presenetila marsikaterega poslušalca On/ali turista), tako da smo .udeleženci pozorno poslušali predstavitev nji- hove strategije razvoja in pogleda v prihodnost Povzemamo nekaj zanimivosti. V ponedeljek je bila na programu tudi zanimiva debata World Trave[ and Tourism Council-a, predvsem o organizaciji 5. Globa! Trave! and Tourism Summit, ki se bo zgodil v indijskem New Delhi-ju v prihod- njem letu. Moderatorstvo je bilo prepuščeno g. Gwenan Edwards iz BBC World, sogovorniki na okrogli mizi pa so bili Ron, Andruff, pred- sednik Tralliance Corporation, Renuka Chowdhury, ministrica za turi- zem Indije, Stelios Haji-loannou, pobudnik in predsednik družbe easy- Group, Mrs Wang Ping, predsednik zbornice za turizem, Ali China Fe- deration of lndustry Commerce in Peter Wong, predsednik MK Corpo- ration. Med naštetimi je s svojim nastopom najbolj izstopala ga. Chowdhurry, ki je s svojo samozavestjo prepričala marsikaterega po- slušalca, da je Indija res ogleda vredna in zanimiva turistična destina- cija. G. Stelios razen ustanovitve easyJet-a, naftne prevozne družbe in združenja lastnikov ladij, ki verjamejo v trajnostni razvoj, namerava iz- vesti nadaljnje študije o možnosti vzpostavitve novih področij blagov- nih znamk. Trenutno razmišlja predvsem o easyBus, easyPizza, easy- Dorm, easyHotel in easyCruise. Vincent Wolfington, predsednik WTTC-ja in predsednik Carey lnterna- tional je o 5. Globa! Trave! and Tourism konferenci povedal: »Srečanje WTTC-ja je platforma za diskusijo, kjer najboljši igralci zbirajo ideje o prihodnosti potovanja in turizma - ene od najbolj razvitih industrij na Zemlji, ki zaposluje 200 milijonov ljudi in predstavlja več kot 10 od- stotkov svetovnega bruto družbenega proizvoda._« Naslednji dan so bile na programu bolj praktičn~ usmerjena predava- nja in sicer: »Skrivnosti dobrih potovalnih spletnih strani«, kjer je-"'§. Kate Ban- tick predstavila merjenje učinkovitosti spletnih strani, kako spletne strani vzpostaviti, da bodo najbolj učinkovite ter da bo ravno vaša spletna stran pritegnila največ obiskovalcev, posledično pa, da bo obiskovalce prepričala o svoji vsebini. Povedano je bilo, da je po- trebno oglaševati na svetovnih iskalnikih, kajti investicija SE obre- stuje - dokazano v drugem sklopu pa so svetovali, naj bodo naslo- vi in podnaslovi na spletnih straneh kratki, vendar jasni, tako da vsak obiskovalec takoj razume, kaj lahko pod specifično vsebino pri- čakuje. »Tekmovati s svetom - razvijanje nacionalne turistične strategije« je bilo predavanje, na katerem smo poslušalt pridobili nekaj do- datnih znanj, kako se lotiti pisanja strategije., Naj strategije naj ne pišejo izključno strokovnjaki in svetovalci, pravijo. Skupina, ki od- loča o končni strategiji, naj bo sestavljena iz podskupin, ena iz- med podskupin pa naj bo obvezno sestavljena iz predstavnikov turističnega gospodarstva, iz prakse torej, ena pa iz raziskav ozi- roma statističnih poizvedovanj. Poslušalci smo prejeli CD-rom, na katerem so predstavljeni okvirji (pisanja) turistične strategije, da bi lahko bolje sledili turističnemu povpraševanju, razvoju turistič­ nih produktov ter da bi lahko optimistično prikazali ekonomske in socialne koristi turizma. »Hierarhija destinacijskih blagovnih znamk - od dežele, regije, me- sta do resorta« - na tem predavanju sta Alan »Brand« Williamson in Richard Tibbott, Locum Consulting podajala rešitve o tem, kako ob- držati privržence na svoji strani v pogojih intenzivne svetovne kon- kurence in sicer kako zmagati z uporabo nove - v prihodnost usmer- jene blagovne znamke. Namen prispevka je posredovati sporočilo, da so danes prireditve, kot je WTM London, vredne obiska iz več razlogov - niso zgolj prostor za sklepanje poslov, temveč tudi prostor za raziskovalce, znanstvenike, svetovalce ... Gre za združevanje prakse in teorije, spodbujanje razi- skovanja v turizmu, izmenjave podatkov ipd. NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SL0VENIA.INFO Kar 97,5 odstotkov anketiranih udeležencev prvega seminarja o pomenu tržnih ra- ziskav v turizmu, ki je potekal 4. novembra 2004 v Hotelu Mons v organizaciji od- delka za tržne raziskave in analize pri Slovenski turistični organizaciji, je na vpraša- njQ,»Ali menite, da s tržne raziskave v turizmu pomembne«, odgovorilo pritrdilno. Na prvem delu seminarja so se predstavili stro- vanje Herman Bos, sedaj neodvisni svetovalec, kovnjaki in raziskovalne agencije, s katerimi je specializiran za turistične strategije, pred leti pa STO sodelovala v letu 2004, v drugem delu pa odgovoren za raziskave in razvoj strategij v Ni- so se na okrogli mizi pod vodstvom dr. Maje zozemski turistični organizaciji. Uran pogovarjali predvsem o raziskavah, ki jih Seminarja se je udeležilo 150 oseb, na anketna je v letošnjem letu STO opravila. Direktor STO vprašanja pa jih je odgovarjalo 81. Na prvo vpra- Bojan Meden je predstavil vlogo in namen razi- šanje, ki se je glasilo »Ali menite, da s tržne ra- skovalnega oddelka na STO, vodja oddelka trž- ziskave v turizmu pomembne«, so vsi, torej 100 nih raziskav in analiz na STO Jernej Zajec je po- odstotkov odgovorilo z »da«. 97,5 odstotkov an- drobneje predstavil izvedene raziskave v letu ketirancev je odgovorilo, da so semiinarji z vsebi- 2004 ter predstavil tržne profile Nemcev z no tržnih raziskav v turizmu potrebni in pomem- obrazložitvijo nastajanja tržnih profilov še za os- bni. Cilj seminarja je bil dosežen, tovrstna izobra- tale države (Italija, Avstrija, Velika Britanija, ževanja pa bomo ponovili vsaj 1X letno. Francija ... ) - v teh za turistično gospodarstvo Poslušalci so imeli tudi možnost odgovarjanja zelo zanimivih tržnih profilih bo STO prikazova- na odprta vprašanja. Iz predlogov sodeč ugo- la demografijo in nekatere navade tujih turistov tavljamo, da si poslušalci želijo več znanja iz trž- v Sloveniji. Na okrogli mizi so sodelovali še nih raziskav (v turizmu), predvsem na praktičnih Miha Voglenik (CATI d.o.o.), ki je predstavil ra- primerih in konkretnih raziskavah. Veliko pred- ziskavo z metodo skritega gosta v wellness cen- logov je bilo za izvedbo ozi roma organiziranje trih v Sloveniji, Igor Oman (Episcenter d.o.o.) z delavnic, na katerih bi se udeleženci (na)učili raziskavo na ljubljanskem letališču in v slaven- praktično uporabljati tržne raziskave v praksi, skih zdraviliščih ter Matjaž Robinšak (CATI pri vsakodnevnem delu, sestavljati ankete, ana- d.o.o.), ki je predstavil uporabo spletnih anket. lizirati podatke ter ugotovitve koristno uporab- V prvem delu seminarja je imel odmevno preda- !jati v poslovodenju podjetja. WELLNESS • TUR!ZEM • 14 ; • ~ .. • . ---:: "· .. ~ - ._ -::,>~:·---= .· -:. . •. ~~_,. Prvo izobraževanje za nove wellness poklice v Sloveniji MAG. SLAVKA GOJČIČ, SLAVKA.GOJCIC@GOSPAS.SI Raziskava, ki jo je pred dobrim mesecem v okviru aktivnosti Wellness grozda Slovenije opravil Mednarodni inštitut za turizem med slovenskimi ob- · stoječimi in potencialnimi ponudniki wellnessa, je pokazala, da ponudniki pogrešajo izobraževanja s področja wellnessa, še posebej dodatna zna- nja pri obstoječih poklicih v obliki treningov, delavnic, seminarjev, predvsem pa izobraževanja novih poklicev na področju weUness turizma, kot so svetovalec zdravega načina življenja, animator v wellnessu, wellness trener-organizator, svetovalec osebnega sproščanja, svetovalec za zdravo pre- hranjevanje in podobno. Podobne rezultate so dobili tudi v Nemčiji, kjer strokovnjaki celo svarijo, da je vprašljiva realizacija ambicioznega načrta v izgradnjo novih kapacitet na področju wellness turizma, ker ni na voljo dovolj ustreznih strokovnjakov, ki bi delovali v teh centrih. Tudi v Sloveniji se ponekod že zavedajo tega dejs- tva, zato so se v Mariboru že pred leti vključili v tri- lateralni projekt skupaj z Avstrijo in Madžarsko na področju izobraževanja novih poklicev s področja wellnessa. V letu 2001 se je Ekonomski institut iz Maribora (EIM) oziroma njegov Sklad za razvoj člo­ veških virov (SRUČV) povezal z Inštitutom za poklic- no izobraževanje in usposabljanje iz Graza v Avstriji (Berufsforderungsinstitut Steiemark - BFI) in sodelo- val pri oblikovanju dveh novih wellness poklicev (bio-vital menedžerja in bio-vital operaterja) ter na testno izvedbo v letu 2002 poslal štiri udeležence iz Slovenije. Temeljni namen tega izobraževanja je bil - prekvalificirati oziroma dodatno usposobiti težje za- posljive osebe na manj razvitih obmejnih območjih za potrebe turističnega gospodarstva. Temeljni namen tega izobraževanja so v EIM - Skladu za razvoj človeških virov iz Maribora nadaljevali in us- peli na natečaju za Phare 2001 Krepitev Slovenije na lokalni ravni s programom Povečanje zaposljivosti v Podravski regiji z usposabljanjem in aktivnostmi raz- voja človeških virov. Projekt so podprli tudi Ministrs- tvo za delo družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo znanost in šport in Konzorcij za razvojne na- loge Podravja, kar je omogočilo brezplačno obiskova- nje celotnega izobraževanja za vse udeležence. Oba programa sta se pričela izvajali v januarju 2004, potekala sta vsak konec tedna (četrtek, petek popold- ne, sobota) in se zaključila 2. oktobra 2004. Izvede- nih je bilo 507 ur izobraževanj'za BVM in 627 ur izo- braževanj za BVO. Predavanja in delavnice so poteka- la v Mariboru, medtem ko so se praktična izobraževa- nja izvajala predvsem v Termah Dobrna, delno v Ter- mah Maribor in v Termah Radenci. V usposabljanje je bilo vključenih 17 zaposlenih oseb iz vse Slovenije in 11 brezposelnih udeležencev iz Podravja. Razveseljivo je dejstvo, da je večina teh po uspešnem zaključku izobraževanja že dobila zaposlitev. V· prenos in širje- nje znanja je bilo vključenih 25 predavateljev, inštruk- torjev in trenerjev iz Slovenije, Avstrije in Hivaške. Slavnostni zaključek izobraževanja s podelitvijo certi- 1 fikatov udeležencem je bil 23, oktobra v Termah Do- brna. Udeleženci so gostom praktično predstavili zna- nja, kr so jih pridobili v procesu izobraževanja. V Sloveniji še ni verificiranega novega wellness po- klica, čeprav je EIM - Sklad za razvoj človeških virov iz Maribora že več kot pred letom dni v Centru za poklicno usposabljanje vložil pobudo za priznanje za bio-vital menedžerja in bio-vital operaterja kot nacionalne poklicne kvalifikacije, vendar je tovrstni. postopek v Sloveniji bistveno bolj zahteven in dol- gotrajnejši kot v drugih državah (traja tudi več let). Veljavo in ugled novima poklicnima usmeritvama bodo vdahnili udeleženci, ki bodo s svojim uspe- šnim delom, osebnim poslanstvom in zgledom širi- li dober glas o tovrstnem izobraževanju, zato bi bilo potrebno resno razmisliti, kako čim prej nada- ljevati s to obliko izobraževanja. Temeljni cilj programa je bil zaposlene v turizmu ali zdravstvu in tiste, ki se bodo na področju wellness tu- rizma zaposlili v prihodnje, usposobili za učinkovito opravljanje dela wellness svetovalca (bio-vital menedžer - BVM), ki pozna sestavine wellness ponudbe in zna gostu svetovati glede izbire posameznih wellness sto- ritev, ter dela wellness operaterja (bio-vital operater - ~VO), ki ob temeljnih masažnih tehnikah obvlada tudi manj poznane. Programa sta zasnovana interdisciplinarno, saj povezujeta zelo široke vsebine in znanja s po- dročja wellnessa kot celostnega življenjskega sloga, telesnega-"§ibanja, zdravega prehranjevanja, ezoterike, komuniciranja, motiviranja, trženja, komuniciranja v angleškem in nemšRem jeziku, osnov klasične medicine. Poklici na področju wellnessa so poklici, ki zahtevajo visoko strokovno usposobljenost; taktnost, osebni od- nos, pa tudi osebno prepričanost in naravnanost v zdrav način življenja, ki je temelj filozofije wellnessa. Posnetka z zaključne prireditve s podelitvijo certifikatov v Dobrni 23.10.2004 - ·,:•-::,~- ~.;:,::- ~ -:se: Kaj so o iiobraže~a~ju povedali nekateri udeleženci? .. · ·• · <('" ·- Jože Fele, vodja Aqua Lame centra v HTP Gorenjka v Kranjski Gori: »Koristno z več vidikov. Izobraževanje je ponudilo koncentrirano zna- nje iz različnih področij, ki jih zajema filozofija wellnessa. Usposobili smo se za svetovanje in tudi izvajanje storitev. Bolj ali manj intenziv- no prenašamo načela wellnessa tudi v naša življenja. Posamezni turi - stični ponudniki bi morali videti izziv v zaposlovanju oziroma izobraže- vanju tovrstnih strokovnjakov. Kako uspešni bomo strokovnjaki obeh profilov, pa bo odvisno od tega, kako in koliko bomo znali uporabiti pridobljeno znanje pri svojem delu.« Natalija Mrevlje, dipl. fizioterapevtka, Terme Dobrna, vodja fizioterapije: »Vključitev v program izobraževanja za BVM je bila zame edinstvena priložnost, da pridobim nova aktualna znanja, s katerimi še bolje ob- vladujem svoje delovno področje, oziroma se lahko vključujem v nove naloge. Všeč mi je bilo, da je bil vsak izmed nas zaradi omejenega šte- vila udeležencev v procesu izobraževanja prisiljen v aktivno sodelova· nje. Na ta način je vsakdo veliko sprejemal in hkrati dajal. Zelo me ve- seli, da sem bila deležna te izjemne izkušnje, s katero sem tako stro- kovno kot tudi osebnostno napredovala.« Alenka Vrandečič, lastnica studia Spiritoso, Maribor: »S svojim psihorelaksacijskim studiem sem pričela že leta 1993, kjer sem svoje temeljno znanje medicinske sestre o varovanju in skrbi za zdravje vsa leta nadgrajevala z dodatnimi znanji in izpopolnjevanji. Spoznala sem, da konkurenčno okolje zahteva visoko kakovost stori- tev in organizacijo dela, zato sem se kljub obveznostim vključila v izo- braževanje za BVM. Zelo sem zadovoljna, saj sem pridobila dodatna znanja, ki jih, povezano s temeljno idejo wellnessa, vključujem v svoje delo v smislu novih storitev, povezanih s številnimi strokovnimi disci- plinami in znanji.« Olga Šlavs, Terme Dobrna, vodja Hiše na travniku »Z vključitvijo v program Bio Vital operater mi je bila dana priložnost za spoznavanje novih, še neznanih področij in storitev. To izobraževa- nje mi je dalo priložnost nadgrajevati sebe tako miselno kot čustveno . Predavatelji, strokovnjaki na svojem področju, so nas sprejeli indivi- dualno in nas spodbujali k sodelovanju. Masaže, ki smo se jih naučili, so edinstvene v Sloveniji in zelo dobro sprejete v salonu. Zelo sem po- čaščena, da sem lahko sodelovala in bila članica te ekipe.« Dejan Horvat, maser, Terme 3000 - Moravske Toplice »Skupaj s svojima kolegoma Darjo in Damirjem sem zelo zadovoljen, ker smo lahko sodelovali v izobraževanju za BVO. Pridobili smo veliko dodatnega znanja na področjih komunikacije, organizacije časa in pre- zentacije. Svoja osnovna znanja različnih masažnih tehnik smo dodat- no obogatili z novimi vrstami masaž in med njimi tudi s takimi, ki so novost na slovenskih tleh. Veliko novih spoznanj in izkušenj smo pri- dobili tudi na področju medsebojne komunikacije, kar je zelo pomem- bno pri našem delu in nadaljnji življenjski poti, tako v poslovnem kot tudi osebnem življenju. V procesu tega izobraževanja je vsak izmed nas tudi osebnostno rasel. Hvaležni smo za to priložnost.« zofije. Z navdušenjem smo sprejemali znanja in vedenja o novih, ekso- tičnih masažah ter ob skupnem druženju odkrivali sebe in vzpostavlja- li harmonično ravnovesje s kolegi in predavatelji. Veliko sem se nauči­ la!« Viktor Cvikl, samostojni podjetnik iz Maribora: »Z usposabljanjem za BVO sem pridobil široko znanje, veščine in spo- sobnosti na različnih področjih, ki jih zajema wellness. Spoznali smo raznolike storitve s področja wellnessa, ki jih bomo lahko s pridom vključevali v svoje delo, pa tudi v vsakdanje življenje.« Bio-vital manager Ciljna skupina: osebe, ki se navdušujejo nad športom, so osveščene glede prehrane in zdravja; strokovnjaki, ki so zaposleni v zdravstvu in turizmu in želijo pridobiti do- datno ali višjo kvalifikacijo. Zahteve: sposobnost dela pod pritiskom, organizacijske spretnosti, jasna izgovorjava, psihološka empatija, prija- zen nastop in komunikativnost. Trajanje: 640 učnih enot, vključujoč 1 teden praktičnega dela (40 enot). Program usposabljanja temelji na petih področjih: Osebnost in odnosi v wellness turizmu - 110 enot Osnove vodenja poslovnega razgovora, organizacija last- nega dela in obvladovanje (menedžment) časa, motivaci- ja, reševanje (menedžment) konfliktov - praktično narav- nano, tehnike predstavitve in nastopanja, prodajno sveto- vanje, regionalna turistična ponudba (delavnica). ECDL - evropsko računalniško spričevalo - 90 enot V Sloveniji ta modul še ni bil izveden.* Tuji jeziki - skupaj 240 enot Angleščina je obvezna; izbirni jeziki: italijanščina , ma- džarščina, nemščina, slovenščina; zahteve: predhodni test, angleščina - osnove 1, angleščina - osnove 2, stro- kovna angleščina za turizem, strokovna angleščina za wellness. Enak princip velja tudi za druge jezike. Osnove poslovanja v turizmu - 74 enot Osnove vodenja oziroma poslovodenja, informacijska tehnologija (računalništvo), marketing. Gibanje in metode zdravljenja I in II - 104 enote Ponudba športa na področju wellnessa, obloge in kope- li z medicinskimi dodatki, bodywork, klasi čne in poseb- ne masaže, delo z energijo, uporaba zavesti, delo z me- dicinsko-tehničnimi pripomočki , delo s toploto in viri svetlobe, lepotna in kozmetična nega. Osnove klasične medicine 1 - 72 enot Anatomija, fiziologija, patologija, osnove biomehanike, osnove prehrane. • SRU(V bo module, ki Se niso bil i izvedeni , poskuSal izpeljati lim prej ·, IE.-tu 1005. Bio-vital operater Splošni cilj programa je zaposlene v turizmu ali zdravstvu in tiste, ki se bodo na tem področju zaposlili v prihodnje: usposobiti za učinkovito opravljanje dela wellness opera- torja, ki zna izvajati posamezne storitve wellness ponudbe. Ciljna skupina: vsi tisti, ki so zaposleni v turizmu, zdraviliš- kem turizmu, zdravstvu in podobnih dejavnostih Gepotni saloni, masažni saloni, fitnes centri) oziroma se v teh dejav- nostih nameravajo zaposliti v prihodnosti in želijo pridobiti znanja in usvojiti tehnike dela iz področja wellness storitev, še posebej različnih vrst masaž. Samostojni moduli progra- ma usposabljanja se izvajajo ob koncu tedna v več delih. Trajanje: skupno število pedagoških ur programa znaša 1380 ur, število po posameznih samostojnih modulih pa je: Osebnost in odnosi v wellness turizmu - 112 enot Uspešno komuniciranje, organizacija lastnega dela in upravljanje časa, trening motivacije, reševanje konflik- tov, tehnike prezentacije in moderacije, turistična ponud- ba regije, prodajno svetovanje. Tuji jeziki (nemšk0 - 77 enot Nemški jezik - osvežitev, nemški jezik - wellness. Gibanje in metode zdravljenja 1 - 67 enot Ponudba športnih aktivnosti na področju wellnessa, oblo- ge in kopeli z medicinskim dodatkom, delo z energijo in zavestjo, delo z medicinsko tehničnimi pripomočki, delo s toploto in viri svetlobe, lepotna in kozmetična nega. Gibanje in metode zdravljenja III - 53 enot Masaže, tekanje. Osnove klasične medicine II - 72 enot Anatomija, fiziologija, patologija, osnove biomehanike, osnove prehrane. Maser in kopališki mojster - 222 enot V Sloveniji ta modul še ni bil izveden*. Nadgradnja masaž - 348 enot V Sloveniji ta modul še ni bil izveden*. Posebne masaže - 270 enot Nuad - thai-yoga masaža, Ayurveda - tradicionalna indij- ska masaža telesa, Lomi Lomi Nui - tradicionalna havaj- ska masaža • SRUčV bo module, ki še niso bili izvedeni, poskušal izpeljati (im prej v letu 2005. Ples v maskah MIHA VOGELNI K, (ATI, M@CATl.51 Trženjske raziskave niso vedno povezane z odstot- ki, povprečji in zapletenimi statističnimi enačbami. Včasih se mora raziskovalec vrniti tudi k svojim koreninam - k opazovanju. Obisk hotela za večino ljudi ni vsakdanji dogodek. Ven- dar pa vsi gojijo n~~a pričakovanja do hotela, zaposlenih v njem in storitev, ki jih hotel nudi, ki so pogosto zgraje- na na ponudbi, ki jo komunicira hotel sam. Od tega, v ko- likšni meri so bila izpolnjena pričakovanja gosta, pa je odvisno tudi to, ali se bo gost v hotel še vrnil ali ne. Ugotavljanje skladnosti pričakovanj gostov z hotelom kot takim oziroma njegovo ponudbo je zato ena izmed pomembnejših nalog vsakega hotela. V večini hotelov lahko dobimo ankete zadovoljstva, ki pa ne omogoča, da poiščemo, kje v delovnem procesu prihaja do more- bitnih napak. Takšne malenkosti so pogosto tisto, kar loči zadovoljne goste od nezadovoljnih. Metoda skritega gosta Metoda skritega gosta temelji na metodi opazovanja. Od metode opazovanja se razlikuje po bolj sistematičnem pristopu, saj je predpisano, čemu se nameni večja pozor- nost, čemu manjša, v kakšni obliki se zapisujejo opaža- nja, kakšno je število ponovitev opazovanj ... Poleg tega je raziskovalec oziroma skriti gost aktivno udeležen v sa- mem procesu opazovanja. Ker bi njegova dejanska iden- titeta (raziskovalec) lahko spremenila vedenje zaposle- nih, je le-ta prikrita. Metoda skritega gosta oziroma njena osnovna oblika skrita stranka (ang. mystery shopper) se uporablja v raz- lične namene. Najpogosteje se uporablja za ugotavljanje zadovoljstva z nudenjem storitev, lahko tudi kot doda- tek h kvantitativno merjenem zadovoljstvu. Metoda je primerna tudi za ugotavljanje učinkovitosti izobraževanja uslužbencev, na primer, kako sovpadajo napotki, posre- dovani na izobraževanju, z dejanskimi postopki trženja storitve. Tretja možna uporaba je v primeru, ko želi pod- jetje šele razviti določene standarde ali procese na po- dročju, kjer uslužbenci prihajajo v stik s strankami. Za zapisovanje opažanj se navadno uporablja tako ime- novali ocenjevalni list. Na prvi pogled je podoben an- ketnemu vprašalniku, le da so namesto vprašanj zapisa- ni elementi, ki so vsebina opazovanja. Skriti gost oce- njevalni list izpolnjuje po obisku oziroma v našem pri- meru po koncu dneva. Kateri elementi so vključeni v ocenjevalni list in na kakšen način (ocene, vpis komen- tarjev, ... ), je odvisno od ciljev raziskave in obstoječih standardov, če le ti obstajajo. Pri raziskavah skritega gosta je pomembna tudi izbira oseb, ki bodo v raziskavi nastopale kot skriti gost. Izbi- ra je odvisna od vsebine raziskave, vendar pa je mogo- če določene lastnosti osebe (predvsem ekonomsko ozadje) do neke mere prilagajati s pomočjo tako imeno- vanih scenarijev. Scenariji namreč predpisujejo, kdo je oseba, za katero se skriti gost izdaja. V določenih pri- merih je kot skritega gosta težko dobiti osebo, ki bi us- trezala profilu, ki je potreben za raziskavo (premožni, di- rektorji podjetij ... ). Skriti gost med ponudniki wellness storitev V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo smo se v letošnjem letu odločili, da pri ponudnikih wellness storitev izvedemo raziskavo skritega gosta. Z raziskavo smo v prvi vrsti želeli odkriti, kako izbrani wellness po- nudniki tržijo in izvajajo svojo wellness ponudbo, poleg tega pa smo preverili še načine dela v okviru namesti- tev in gostinstva. V raziskavo je bilo vključenih deset ponudnikov oziroma članov wellness grozda Slovenije. Vsak izmed ponudni- kov je bil obiskan le enkrat, skriti gost pa je v hotelu tudi prenočil. Zaradi vsaj delne primerljivosti (čeprav to ni bil cilj raziskave) smo pri ponudnikih izbrali podobne __ WELLNESS • TUR!ZEM ·- l5 -~~, -: - '""1-- ·,:~~:\~:.::: i . .- ~;:... . . - . .. . wellness storitve. Dodatno smo storitve razširili še na področje hotelsko-gostinske ponudbe. Področja, ki so nas v okviru raziskave zanimala so bila sledeča: . ~ • -.!. ,:: ~ """-r .... • •• ~ Hotel Wellness • hotel • recepcija (prihod/odhod) • soba • restavracija (zajtrk/kosilo/večerja) • wellness storitve • uslužbenci (recepcija/natakar/ ... • bazen • savne • masaža/joga • lepotilni del • kadi • fitnes/aerobika/ telovadba v vodi • maser/ kozmetičarka/voditelj Da bi ob posameznem obisku pridobili čim več podatkov, smo raziskavo razširili še z dnevnikom, kamor so skriti gosti zapisovali svoja opažanja. Na tak način smo zajeli tudi informacije, ki jih ni bilo v ocenjevalnem listu. Združevanje informacij ocenjevalnega lista in dnevnika nam je dalo celotno sliko o obisku skritega gosta v obi- skanih wellness centrih. ' Za skrite goste smo uporabili osebe z različnim nivojem poznavanja wellness storitev: (a) Strokovnjak, s poglobljenih poznavanjem wellnessa in zdraviliškega turizma v Sloveniji; (b) Laični strokovnjak - maser, s poglobljenim poznava- njem vrst in tipov masaž, ter s seznanjenostjo z wellness storitvami; (c) Laik - povprečen gost, brez posebnih poznavanj. Ključne ugotovitve Najmanj naklonjenosti skritih gostov so prejeli zaposleni - predvsem zaposleni v okviru hotelsko-gostinskega kompleksa. Kljub svoji prijaznosti delujejo pogosto pre- več formalno in hlaqno. Samo trženje wellness ponudbe, kjer bi bilo to mogole, ni pro-aktivno, temveč prej pasiv- no. Zaposleni v wellnessu so boljši kar se tiče prijazno- sti in topline, sama ocena pa se razlikuje precej glede na delovno mesto (maser, bazenski mojster, kozmetičarka). Oprema wellness centrov je zelo dobra. Označenost do posameznih prostorov za wellness storitve je prisotna skoraj v vseh hotelih. Bazeni in njihova okolica je čista, povsod je prisoten tudi bazen za dezinfekcijo nog. Sav- ne so primerno opremljene, manj pogosto pa je prisot- na oseba za dodatne informacije. Redko je na razpola- go tudi informacija, da se v savni ne sme zadrževati s kopalkami. Z masažo je bila večina skritih gostov zado- voljnih. Maserji so bili prijazni in komunikativni. Manj zadov.oljiv je bil prostor masaže, ki se je v nekaterih pri- merih gostom zdel preveč hladen in zdravniški. S samo hotelsko ponudbo so bili gostje zelo zadovoljni. Sobe so bile v večini primerov primerno velike, zračne in lepo opremljene. V nekaj primerih je bila ugotovljena ne- doslednost pri čiščenju kopalniškega dela sobe. V resta- vracijah bi lahko več pozornosti namenili menjavi pogrinj- kov ob zamenjavi gostov (v primeru samo-postrežbe), saj gosti, ki pridejo kasneje, pogosto naletijo na umazane pogrinjke. Hrana je okusna, pri več kot polovici ponudni- kov pa so meniji dopolnjeni tudi z dietnimi prehrano. Sicer pa je gost vse prepogosto prepuščen lastni iz- najdljivosti, tako kar se tiče iskanja ponudbe, informa- cij in ponudbe. Metoda skritega gosta je v storitvenem sekto~u, ki v veliki meri temelji na stiku med uslužbencem in stranko/gostom, ključnega pomena. Nobena druga metoda ne more zagotoviti informacij iz prve roke. V turizmu se lahko uporablja kot dodatek k obstoječim raziskavam zadovoljstva (v hotelskih sobah, ob odho- du iz hotela ... ), za namen izboljšanja procesov v delu s strankami (vedenje uslužbencev, informiranost us- lužbencev, način dela zaposlenih), kot tudi same ka- kovosti storitve 0zgled hotela, čistoča, opremljenost s informativnimi tablami ... ). Za več informacij o izveden i raziskavi skritega gosta v wellness centrih ka rmen .novarlic@slovenia.info. TURISTICNI RESORTI • TUR!ZEM • 16 . Resort kot priložnost inovativne turistične ponudbe v družbi sanj- lVANA GALIČ, IVANA.GALIC@HOSTING.SI številne raznovrstne priložnosti na mednarodnem turističnem trgu v zadnjih nekaj desetletjih so vplivale na razvoj različnih oblik turističnih nas- tanitvenih kapacitet, od manjših penzionov, nizko proračunskih hotelov, družinskih hotelov do velikih mestnih hotelov in tematsko specializiranih turističnih kompleksov, naselij oziroma resortov, ki so lahko zelo eksotični, tematsko obarvani in lahko celo plujejo po oceanih in morjih. Slovenska »pestrost« nastanitvenih kapacitet Pregled nastanit,venih kapacitet v Sloveniji kaže še vedno na vpliv nekdanjega upravno-političnega sistema, ki je investiral v velike zgradbe oziroma turistične kom- plekse, ki so nudili klasične hotelske in gosrjnske storitve (namestitev, zajtrk, kosi- lo in večerjo) in so zadovoljili tedanje zahteve in potrebe povpraševanja. Takšne oblike in strukture kapacitet so v današnjem času - ko je cilj turističnih ponudnikov omogočiti svojim gostom čim več doživetij - precej nefunkcionalne in vplivajo predvsem na visok delež fiksnih stroškov, ki obremenjujejo poslovanje. Zato je na slovenskem turističnem trgu vidno intenzivno vlaganje v novo tur- istično infrastrukturo in obnavljanje kapacitet, ki so vse bolj namenjene specifičnim ciljnim segmentom gostov in omogočajo različne programe in obliko- vanje turističnih proizvodov, ki zado- voljujejo različne potrebe in pričakovanja gostov po sprostitvi in doživetjih oziroma pričakovanja na področju funkcionalnih, čustvenih in statusnih koristi. Dodatna spodbuda za investicije v turistično infrastrukturo so tudi sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V naslednjih nekaj letih je za pričakovati, do bo inten- zivnost investicijskih vlaganj v turistično infrastrukturo še vedno naraščala, predvsem na področju manjših specializiranih družin- skih hotelov in tudi večjih specializiranih tur- ističnih središč - resortov, ki jih v Sloveniji v pravem pomenu besede še ni. Beseda resort se sicer pojavlja pri poimen- ovanjih oziroma prevodih, ki pa se pogos- to zamenjuje z imenom oziroma pomenom besede destinacija, ki predstavlja turistično geografsko zaokroženo območje. Samo ime se uporablja tudi pri nekaterih tur- ističnih ponudnikih, vendar pa njihov kon- cept ponudbe in programi ne ustrezajo dejanski definiciji in vsebini resorta. ,' ''."'• - - Intenzivnost in · privlačnost '~laganj v specializirano turistično dejavnost je in bo odvisna tudi od spodbujanj države v tovrstno podjetniško (pre)usmer- jenost in samoiniciativnost prebivalcev ter spodbujanje kapitalskih domačih in tujih vlagateljev v takšno panogo oziroma dejavnost. :.:.:.~-~-~-""::..···.--·•"'•;,'••..;.· ,:';~ =~- Uporaba in pomen besede RESORT Resort v svojem dejanskem mednarodno razpoznavnem pomenu predstavlja kraj mnogovrstnih kapacitet, namenjen krajšemu bivanju turistov. Kapacitete oziro- ma turistična infrastruktura resorta poleg nastanitve različnih vrst nudi tudi površine za rekreacijo, zabavo, programe za počitek ter ostala doživetja in potrebe. Vrsta in povezanost turistične infrastrukture pred- stavlja identiteto in karakter resorta. Pomen besede turistični resort v naspro- tju s turističnim mestom ali krajem se nanaša na področje, kjer ima turistična dejavnost tudi najpomembnejši gospo- darski pomen. Gre za področje, kjer število turističnih namestitvenih kapacitet oziroma turističnih ležišč bistveno ,..pre- vladuje nad številom ležišč lokalnega pre- bivalstva. Uveljavljeno pravilo pravi, da število turistov, nastanjenih v turističnem resortu, vsaj za petdeset odstotkov pre- sega število lokalnega prebivalstva. Mesta s prepoznavnim karakterjem, zgodovino in kulturo, kot sta Pariz, Dunaj ali Firence, ali poslovno in politično pomemb- na mesta, kot sta London in Bruselj, imajo zelo pomembno vlogo tudi kot turistična mesta in so pomembne turistične destinaci- je poslovnega, zabaviščnega in kulturnega turizma. Veliko infrastrukture, predvsem nastanitvenih ,kapacitet in število ljudi, zaposlenih v teh mestih, še posebej v samih mestnih središčih, je povezanih s turistično dejavnostjo, ki se nanaša na storitve domačih in tujih turistov in izletniških gos- tov - obiskovalcev znamenitosti in različnih prireditev in sejmov. Čeprav se turistična mesta ali turistične destinacije ne klasificirajo kot resorti, nudi- jo možnosti oblikovanja resortov znotraj posameznih predelov mest oziroma krajev v destinaciji, predvsem na lokacijah, kjer se nahaja večina turistov, bodisi zaradi nas- tanitvenih kapacitet, možnosti zabave, prireditev ali same lokacije najpomemb- nejših turističnih atrakcij. Vrste resortov glede na velikost namestitvenih kapacitet Velikost turisti~ga resorta, ki se kaže tudi preko števila ležišč, je bistven dejavnik, ki vpliva na način financiranj;, in trženja celotne turistične infrastrukture resorta. Po velikosti lahko razvrstimo resorte na več različnih vrst: Vrsta glede na velikost Manjši ekskluzivni resorti na unikatnih, eminentnih lokac~ah Vzpostavljeni resorti v zasebni lasti Veliki ugledni resorti, z visoko publiciteto, ki zelo vpliva in oblikuje potovalne navade Tradicionalni urbanizirani resorti (RiminO število ležišč Od 200 do 500 Od 800 do 500 Od 8.000 do 15.000 50.000 plus Razvoj tradicionalnih resortov Same korenine resortov segajo v čas Rimljanov. Prvotno izhajajo iz javnih kopališč v okolici Rima, ki so se kasneje razširila po celotnem cesarstvu in so bila namenjena razvajanju rimskih legionarjev in konzulov. Takšni resorti so bili znani od Severne Afrike do Grčije in Turčije, kot tudi v St. Moritzu v Švici in Bathu v Angliji, ki je bil imenovan Aquae Sulis (Vode Sonca). V kasnejšem obdobju so kopališča služila zdravstvenim in družabnim namenom. Javna kopališča so bila namenjena spros- titvi, medtem ko je prodaja hrane in pijače predstavljala družabno življenje. Tipično strukturo resorta je predstavljal centralni atrij, ki je v svoji okolici nudil užitke hrane, trgovinice, športne in rekreacijske površine. Izven večjih središč so bila kopališča locirana ob izvirih termalne vode, ki so slovela po krepilnih učinkih. Turistična središča - resorti so v ponudbi po vsem svetu, toda pred- vsem v okoijih, ki gostom nudijo aktivnosti, kot so obmorske, golf, smučanje, zdravijenje ali kombinacijo istih. Širok razpon ponudbe, zlasti mnogo širši od urbanih hotelov - je nujen zato, ker je resort praviloma namenjen malo daljšemu bivanju gos- tov. Resorti so izvirno nastali v sonce- in-plaža destinacijah, vendar razvoj kaže, da se številni odločajo za glavne teme (na primer Disneyjevi tematski parki s hote~,. Novost v 90-ih letih je bil time-share, zakup sob, apartmaja ali kondominija v določenem resortu, za določeno obdobje v letu. Po propadu Rimskega imperija je upadel tudi pomen resortov. Nekje do konca osemnajstega stoletja potovanja zaradi pomanjkanja denarja in še vedno slabe prometne infrastrukture niso predstavljala pretirano zadovoljstvo in željo tovrstnega načina preživljanja prostega časa za večino ljudi. Izboljšanje prometne infrastrukture in pre- voznih sredstev je v devetnajstem stoletju vplivalo na razvoj štirih vrst resortov: Zdravilišč, namenjenih zdravljenju in zabavi (Baden Baden, Vichy, Bath), Klimatskih resortov, namenjenih zdravl- jenju tuberkuloze, Alpskih resortov (Chamonix, Garmisch), Obmorskih resortov, namenjenih zdravljenju in počitku (San Remo, Deauville). Tradicionalni resorti so se razvili iz obstoječih vasi in mest. Lokacijo resor- tov sta v največji meri pogojevala dostopnost. Zaradi prostorsko-geograf- skih omejitev je nastalo več manjših zaprtih alpskih resortov, večji resorti pa so nastajali ob jezerih in obmorskih kra- jih, ki so bili lažje dostopni večini pre- bivalstva in so hkrati nudili prostorske možnosti razvoja večjih namestitvenih in gostinskih turističnih kapacitet. Uspešnost številnih tradicionalnih resor- tov je upadala zaradi sprememb v načinu življenja, novih trendov in potreb povpra- ševanja na turističnem trgu. Največje spremembe so nastale ob komercialnem razmahu letalskega prometa, ki je omo- gočil dostop do oddaljenih turističnih de- stinacij z ugodnejšim podnebjem, ekso- tično okolico, z novo in boljšo turistično infrastrukturo, ki nudi nova, vznemirljiva in drugačna doživetja. ----- -- -:~0 --~~·:-=- ~--=- · ~:~'". - . Spremembe ~;·-trgu povpraševan1a m povečevanje mednarodne konkurenčno­ sti so vplivale na stagniranje ali celo propadanje tradicionalnih vrst resortov, ki so se morali preusmeriti in prilagodi- ti novim priložnostim na turističnem trgu. Spremembe narekujejo nove potre- be in načini preživljanja prostega časa, kot so krajši oddihi, možnost hitre pre- hrane po lastni izbiri ali odkrivanje spe- cifičnih gurmanskih okusov in speciali- tet, kapacitete in infrastruktura za konfe- rence in poslovna srečanja, sofisticirani zabavni programi, športno rekreacijska ponudba in wellness programi. Hkrati je potrebno tudi ustrezno urediti in prilago- diti okolico z ustreznimi parkirnimi pros- tori in garažami, marinami ob morju, pločniki, sprehajališči in urejeno hor- tikulturno in parkovno podobo resortoy. -.~---·· . Glede na masovno povečanje povpraše- vanja na turističnem trgu ~o v drugi polo- vici prejšnjega stoletja nastajali povsem novi resorti s celostno turistično program- sko ponudbo, ki se pojavljajo kot del tur- istične destinacije ali so samostojno tur- istično naselje s turistično infrastrukturo. Zaradi pomanjkanja celostnega načrto­ vanja r~zvoja resortov, nenačrtovanja kakovosti storitev in vplivov na širše lokalno in naravno okolje ter predvsem zaradi možnosti špekuliranja in zaslužkov pri gradnji in prodaji nepremičnin so v nekaterih znanih turističnih destinacijah (npr. Costa Brava, LLoret de Mar) obliko- vali že skoraj neobvladljive turistične resorte s številnimi namestitvenimi kapacitetami, maso turistov in slabo kakovostjo turistične ponudbe. Resorti nove dobe sanj - The Dream Society Resorts V današnjem času vse manj ljudi razmišlja, kako bodo prišli do želenega resorta. Bolj kot sama lokacija postaja pomemben dejavnik čas in vrste ter načini preživljanja prostega časa. V sodobni družbi in stresnem načinu življenja ima prosti čas izredno visoko vrednost. Zato ga turist želi preživeti učinkovito, na način, ki nudi številna doživetja in inten- zivno sprostitev v zelo kratkem času . Vrednost prostega časa Pri načrtovanju resortov je zelo pomemb- no, kako njihova sama lokacija, predvsem pa programska ponudba in turistični proizvodi vplivajo na vrednost prostega časa v očeh gostov. Tudi sodoben turist teži k maksimiranju donosa/učinka na min- uto preživetega prostega časa. Vse bolj postajajo pomembni individualno obliko- vani paketi aktivnosti in doživetij, ki jih lahko posamezen gost doživi v omejenem času v nekem resortu. Zaradi pomanjkanja časa prihajajo gostje v resorte, turistične destinacije in turistična mesta zelo slabo informirani. Ne poznajo, kakšne vrste aktivnosti in doživetja lahko preživijo v okviru prostega časa v nekem resortu ali turistični destinaciji. Zato je in bo čedalje bolj pomemben način tržnega komuniciranja, oblikovanja prepoz- navnih blagovnih znamk, ki obljubljajo različna doživetja in način predstavitve vrednosti za denar, z drugimi besedami, vrednosti za doživet- ja v očeh gosta. Zelo je pomembno, da v očeh gosta vrednost doživetij in aktivnosti presega pričakovanja in plačano ceno za preživljanje prostega časa . Družba sanj Globalizacija in globalni trg nudita po dostopnih cenah vrsto konkurenčnih, kakovostnih storitev in visoko tehnološko dovršenih proizvodov. Informacijska tehnologija in dostopen transportni sistem omogočata nakup blaga in storitev ne glede na geografsko lokacijo prodajalca in kupca. Da so tehnološko skoraj enaki proizvodi in storitve lahko uspešni na globalnem trgu, morajo imeti v očeh kupca posebno vrednost, ki jih ust- varjajo zgodbe. Zgodbe, ki dajejo proizvodom in storitvam karakter, jih poosebijo in jih tako prib- ližajo potrošniku, s katerimi se lahko poistoveti, raziskuje, doživi. Obdobje informacijskih tehnologij in tehnološke revolucije se spreminja v dobo doživetij in uresničevanja fantazij, v tako imenovano »Družbo sanj« oziroma »The Dream society«. Zgodbe ustvarjajo dodano vrednost Različne zgodbe s pomočjo turistične infrastruk- ture ustvarjajo programe in turistične produkte, ki gostom nudijo različna doživetja in zado- voljujejo emocionalne, duhovne in statusne potrebe, ki zavzemajo primarno pomembnost pri izbiri turistične ponudbe. Zgodbe so tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost in ločijo uspešne produkte, turistične resorte in turistične destinacije od manj uspešnih, donosne investicije od nedonosnih. Turistična infrastruktura v večji meri predstavlja le zado- voljevanje funkcionalnih koristi, zato mora biti ' strukturiranje turistične infrastrukture zelo · racionalno načrtovano in prilagojeno oblikovan- ju zgodb, oziroma celotnemu konceptu doživetij, ki jih ponuja posamezen turistični resort. Tematsko zasnovani turistični resorti .. .· .-- -.. ~;.=::..:_>: ·· . 4 •.~ ... Tradicionalne resbite'ŠO'zazna·111ovate lo aci-- ja, prometna dostopnost in naravne danosti. ~ .:: nove o e zaznamujejo zgodbe in doživetja, ki nudijo svet fantazije, zadovolje- ; vanje emocionalnih in duhovnih potreb. Razvoj turističnih resortov nove dobe temelji na zgodbah in doživetjih, ki nudijo svet fantazije, zadovoljujejo specifične potrebe in so tematsko zasnovani. Tako so se ob transformaciji tradi- cionalnih resortov v resorte s tradicijo in novimi doživetji (Zdraviliški resorti, Alpski resorti, Obmorski resorti) pojavile še nove oblike tem- atskih resortov, ki temeljijo na zgodovinskih ali kulturnih zgodbah, specifičnih atrakcijah (Safari resort), umetno vzpostavljenih zgodbah (Eurodisney) ali so usmerjeni v zadovoljevanje specifičnih potreb (Casino resorts, Golf resorts) in doživetij (Marine, Ladje Križarke). , ,,._: __ ,.... , •• .,..~..: • ~;i,,.t'~"'f';r ~--=e:e _ _.. .. __ . ~ ;~:·,~•:,-3.·::~·:-· ~~t'" · - _ V nadaljevanju , navajamo nekaj primerov . najboljših resortov na svetu - po državah (izbrano po World Trave! Awards za leto 2003, kjer svoje glasove odda 80.000 agentov iz več kot 200 držav). Avstralija, Sheraton Mirage Port Douglas, www.sheraton-mirage.com.au Bahami, Sandals Royal Bahamian, www.sandals.com Kanada, Kitajska, The Fairmont Chateau Whistler, Gloria Resort Sanya, www.fairmont.com www.gloriahotels.com Indija, Fort Agada Beach Resort Goa, wwwtajhotels.com Italija, Forte Village Resort, www.fortevillageresort.com Mehika, Cabo San Lucas, www.hotelcabo.com Južna Afrika, Sun City, Indonezija, Banyan Tree Bintan, www.banyantree.com Nova Zelandija, Millbrook Resort Hotel, www.millbrook.com Španija, Puente Romano Marbella, Bali, The Oberou Bali, www.oberoihotels.com Dominikanska Republika, Melia Caribe Trapica!, www.melia caribetropical.solmelia.com Irska, Adare Manor, ~ www.adaremanor.com Malta, · The Westin Dragonara Resort, www.westinmalta.com -- ~ - 1 ., - ·.- • t- · '--~- - J t Peru, Country Club Lima Hotel, www.hotelcountry.com Tajska, Bany~n Tree _Phuk~t,, Brazilija, Sofitel Suites Costa do Sauipe, www.sofitel.com Francija, Majestic Barriere, www.lucienbarriere.com Izrael, Hyatt Regency Dead Sea, www.hyattdeadsea.com Singapur, Shangri-La's Rasa Sentosa, www.shangri-la.com Tunizija, Odysee,Resort & Tha~~sso, ZADOVOLJSTVO GOSTOV • TUR!ZEM • 18 . Kratkoročni vplivi zadovoljstva gostov na podjetje ali upravljanje s pritožbami (2. del) MATEJA TOMIN VUČKOVIČ, MATEJA.VUCKOVIC@SLOVENIA.INFO Na ugled podjetja imajo velik vpliv tako zadovoljni kot nezadovoljni gosti. Če velja, da zadovoljni gosti dvigu- jejo ugled podjetja, potem velja, da ga nezadovoljni gosti zmanjšujejo, oboje pa vpliva na uspešnost poslo- vanja podjetja na kratki in dolgi rok. Močna konkurenca in nasičeni trgi z minimalnimi diferenciacijami so pri- peljali do spoznanja, da je zavedanje o pomenu zadovoljstva gosto~ izredno pomembno. Samo na osredoto- čenju oziroma merjenju zadovoljstva gostov namreč lahko ugotovimo, kaj gosti pravzaprav želijo in kako zaz- navajo storitev turistične agencije. Tako bomo obdržali svoje goste ter pridobili nove. Teorija (ne)potrditve pričakovanj je teorija, ki se najbolj pogosto uporablja za nazorno opredelitev zadovoljstva gostov in njego- vih ključnih elemehtov. V okviru te teorije so nastale številne definicije zadovoljstva: a) Zadovoljstvo je stopnja človekovega po- čutja, ki je posledica primerjave med zaz- nanim delovanjem proizvoda ali rezultata neke storitve in osebnimi pričakovanji (Kotler, 1996, str-40). b) Gost pred nakupom oblikuje pričakova­ nja, ki se nanašajo na značilnosti proizvo- da ali storitve. Po nakupu gost primerja svoja pričakovanja z dejanskim delova- njem proizvoda oziroma rezultatom stori- tve, ki je lahko boljše, enako ali slabše od pričakovanj. Pričakovanja gosta so lahko tako potrjena (delovanje = pričakovanje), lahko pa pride do pozitivnega (delovanje > pričakovanja) ali negativnega (delovanje < pričakovanja) zanikanja pričakovanj . Na podlagi teh zaznav gost oblikuje svoje za- dovoljstvo ali nezadovoljstvo. Tako ima- mo tri stopnje zadovoljstva: ko je dejan- sko delovanje enako pričakovanju, je gost zadovoljen; ko delovanje preseže pričako­ vanja, je zelo zadovoljen in ko delovanje ali rezultat ne doseže pričakovanj, je gost nezadovoljen (Oliver, DeSarbo, 1998, str.495). Model je prikazan na Sliki 1. ' Nepotrditveni model zadovoljstva gosta Vir: Walker, 1995, str.7. Pozitivna ne potrditev Zaznana vrednost je celotna ocena gosta neke ponudbe. Gre za zaznavo, ki je ustvar- jena pri gostu in je odvisna od njegovih kri- terijev. Tudi ta ima različne vire, med njimi je zelo pomembna tehnična kakovost storitve, ki predstavlja objektivno raven kakovosti sto- ritve, ki jo proizvaja operativni sistem podjet- ja. Vendar pa to ni ista raven, kot jo zazna gost. V njegovi oceni je namreč vključeno še mnogo več psiholoških dejavnikov, ki premi- kajo zaznano raven storitve navzgor ali navz- dol. V osnovi na zaznavo vplivajo isti dejav- niki kot na pričakovanja . V konkurenčnih razmerah skušajo podjetja ob- likovati pričakovanja in obljube, ki naj bi jih razlikovala od konkurenčnih podjetij. Vendar pa zna biti to nevarno v smislu, da podjetja ob- ljubijo več, kot lahko nudijo. Raven osveščeno­ sti gostov je danes na visokem nivoju in znajo pravilno oceniti' obljube. Previsoka raven priča­ kovanj se nemalokrat konča z nezadovoljs- tvom, kar pa zagotovo ni cilj nobenega podjet- ja. Zato je za podjetja dolgoročno bolj učinko­ vita taktika, da podjetje dejansko nudi gostom več, kot pa gosti pričakujejo (pomeni, da pod- jetje skuša uskladiti pričakovanja gostov z možnostmi svojega operacijskega sistema). Da bi podjetje doseglo čim večje zado- voljstvo pri svojih gostih, mora upoštevati dva koraka (Bly, 1993, str. 82): Negativna· ne potrditev Zadovoljstvo Nevtralnost Nezadovoljstvo Pričakovanja gostov izvirajo iz različnih vi- rov in pomembno za podjetje je, da jih poz- na, če jih želi ustrezno izpolniti in če želi z njimi upravljati. Nekatere vire podjetje lah- ko obvladuje, druge ne. Kot smo že na krat- ko omenili v enem od predhodnih odstav- kov, na pričakovanja v veliki meri vplivajo: Oglaševanje - glavni namen je vplivati na prednakupno vedenje in izbiro gostov; oglaševanje lahko v glavah gostov us- tvari pričakovanja o kakovosti storitve; Pretekle izkušnje; Komunikacija med gosti - zmanjšuje tve- ganje, ki ga gosti občutijo pri odločanju o nakupu storitve; Zaposleni - lahko že med storitvenim procesom oblikujejo pričakovanja. 1. Pri gostu mora ustvariti realno pričakova­ nje, hkrati pa mora biti prepričano, da to pričakovanje lahko ne le doseže, temveč tudi preseže; 2. Neprestano mora presegati pričakovanja in dajati več od obljubljenega (s tem je njegov prihodek, ki ga ustvarjajo ohranje- ni gosti z nadaljnjimi nakupi, večji od stroškov, ki jih ima z ustvarjanjem zado- voljnih gostov). Kakor je pomembno, da podjetje ve, kaj je ti- sto, zaradi česar so gosti zadovoljni, je po- membno tudi, da odkrijemo, kaj je tisto, za- radi česar so gosti nezadovoljni. Le na tak na- čin lahko podjetje te napake odpravi. Eden izmed načinov, da ugotovimo, zakaj so gosti nezadovoljni, je, da izobLikujemo sistem sporočanja predlogov, pripomb in pritožb. To je konkretno lahko v obliki knjige pripomb (pritožb in pohval) na lastnih prodajnih me- stih, na recepcijah hotelov in apartmajskih hiš, kjer so gosti nastanjeni, ter v avtobusih ali drugih prevoznih sredstvih (če gre za enodnevne ali večdnevne izlete). Za pravoča­ sno in pravilno ukrepanje je nujno, da pri- pombe pravočasno pridejo do odgovornih v podjetju, ki imajo možnost vplivati na izbolj- šanje določenih sestavin proizvoda ali stori- tve. Nezadovoljni gosti veliko pogosteje po- sredujejo svoje izkušnje drugim kot zadovolj- ni gosti. Zato morajo tržniki spodbujati svoje goste, da jim sporočajo vzroke nezadovoljs- tva, da jih ti prepoznajo in lahko odpravijo. Nezadovoljni gost se lahko odzove na raz- lične načine (Ule, Kline, 1996, str.250): Ne stori ničesar; Sporoča svoje negativne izkušnje naprej; Začne se izogibati prodajalcu; Skuša dobiti nadomestilo pri prodajalcu; Se pritoži uradu za varstvo potrošnikov ali kakšni drugi primerni ustanovi. Na to, kaj bo gost storil, vpliva več dejav- nikov (Carr, 1990, str.21): Gost meni, da ni pomemben za podjetje in da njegova pritožba ne bo nič spremenila; Podjetje nima sistema oziroma orodja, s katerim bi nezadovoljni gosti sporočili svoje pripombe in predloge; Gost je mnenja, da ni njegova naloga, da pomaga podjetju odpravljati napake in da si podjetje ne zasluži, da mu po- sreduje svoje mnenje. Vsekakor je za podjetje bolje, da se gost v primeru, da je bil nezadovoljen s storitvijo, pritoži oziroma sporoči vzroke, zakaj je bil nezadovoljen. Tako se osvobodi negativne- ga čustvenega naboja in tako ne prenaša svojih negativnih izkušenj naprej. Poleg tega pa so pritožbe tudi eden od notranjih virov podatkov, iz katerih podjetje črpa predloge za izboljšanje svojega poslovanja. Slika 2 prikazuje postopek pritožbe z vidi- ka gosta. Gost se odloči za pritožbo zaradi nezadovoljstva s storitvijo (A). Gost si v glavi oblikuje določena pričakovanja, ki naj bi jih zapolnil odgovor na pritožbo s strani podjetja. Model predpostavlja, da pričako­ vanja niso visoka (B). Ta situacija odgovar- ja predvsem v primeru, ko gost pričakuje le denarno nadomestilo. Glede na odgovor podjetja, ki potrdi ali ne potrdi pričakova­ nja gosta, vodi gosta v zadovoljstvo (D) ali v ponovno nezadovoljstvo (C). Pravilno ravnanje z nezadovoljnimi gosti pa ima tudi neposreden vpliv na zadovoljstvo, zaznano vrednost storitve in na ponovni nakup (Vraneševič, 2000, str. 189): če pritožba gosta, ki ni zadovoljen, na- leti na pozitiven odziv, se zadovoljstvo in zaznana vrednost povečata; če podjetje odprto pozove svoje neza- dovoljne goste, da povedo svoje mne- nje, je raven zadovoljstva precej višja Na turističnem trgu skorajda ni več storitve ali proizvoda, ki ga ne bi mo- gli kupiti pri konkurenčnem podjetju. Potrebno je veliko znanja, izkušenj in poguma za uvajanje novih proizvodov oziroma storitev. Edino na ta način si podjetje lahko pribori konkurenčno prednost, pa še to na kratek čas, saj so ponavadi ovire za uvajanje enake- ga proizvoda ali storitve pri konku- renčnem podjetju zelo nizke. Potreb- no je neprestano spremljanje dogaja- nja, tako na nivoju panoge kot na lo- kalnem in globalnem nivoju. kot pa pri tistem nezadovoljnem gostu, ki ga podjetje ne pozove; Nezadovoljni gosti, ki so se pritožili in jih je podjetje jasno pozvalo in so bile pritožbe ugodno rešene, se bodo precej verjetno odločili za ponoven nakup; Dvig zadovoljstva in zaznane vrednosti storitve pri gostu se sorazm~rno veča z intenzivnostjo pritožbe. Podjetje mora imeti jasno opredeljeno stra- tegijo ravnanja z nezadovoljnimi kupci. če je temu tako, potem ni nujno, da je vsak neza- dovoljen gost za podjetje že vnaprej izgub- ljen gost. Gosti morajo čutiti, da podjetju ni vseeno za njihovo mnenje in da ceni njiho- ve pritožbe in predloge. Pozitiven odnos do pritožb in hitro reševanje' pritožb sta po- membna dejavnika, ki bosta dvignila zado- voljstvo na višjo raven. Obenem so podjetja uvidela, da proučeva­ nje zadovoljstva gostov lahko privede do informacij, ki imajo izredne posledice na po- slovanje podjetja: Zadovoljni gosti kupujejo pogosteje; Zadovoljni gosti pozitivno vplivajo na njihov namen ponovnega nakupa; Zadovoljni gosti so bolj zvesti svojemu prodajalcu. Izboljšanje zadovoljstva ima na začetku pro- gresiven vpliv na prodajo, nato ostaja stop- nja zadovoljstva na isti ravni, dokler podjet- je s pozitivnim presenečenjem ne ustvari novega navdušenja pri gostu in s tem po- veča zvestobo gosta mnogo bolj kot njeno zadovoljstvo (Potočnik, 2000, str.183). SLika 2: A sTART Viri : D Zadovoljstvo + Nepotrditev B Nevtralnost - Nepotrditev Nezadovoljstvo C Vir: Oliver, 1997, str.364 1. Bly R. W.: Keeping Clients Satisfied. Prentice-Hall ln- ternational lnc., 1993. 275 str. 2. Carr Clay: Front-line Customer Service: 15 Keys to Cu- stomer Satisfaction. New York: John Wiley & Sons, 1990. 280 str. 3. Kol ler Phillip: Marketing Management. Ljubljana: Slo- venska knjiga, 1996. 832 str. 4. Oliver Richard L.: Satisfaction: A Behavioral Perspective on the Consumer. New York: McGraw-Hill, 1997. 432 str. 5. Oliver R.L., De Sarbo W.S.: Response Determinants in Satisfaction Judgements. Journal of Consumer Re- search, 14 (March, 1998), str. 495-507. 6. Potočnik Vekoslav: Temelji trženja. Ljubljana: Gospo- darski vestnik, 2002. 531 str. 7. Ule Mirjana, Kline Miro: Psihologija tržnega komunici- ranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1996. 267 str. 8. Vraneševič Tihomir: Upravljanje zadovoljstvom klije- nata. Zagreb: Golden Marketing , 2000. 356 str. Pozicioniranje nove države na mednarodnem turističnem trgu • primer Slovenije ~:;:.~~:~~~~~~:i:1~~:cE~SI Ker so receptivne turistične države na mednarodnem trgu -primorane razvijati strategije doseganja konkurenč­ ne prednosti, je tržno pozicioniranje in z njim strateško obvladovanje imidža destinacij postalo eden ključnih iz- zivov marketinga v turizmu. Med okoliščinami, ki upravljavce destinacij še dodatno spodbujajo k razvijanju učin­ kovitih strategij tržnega pozicioniranja, so naslednje: prvič, kadar destinacija na določenem trgu tekmuje z moč­ nim konkurentom, drugič, kadar ima destinacija nejasno tržno pozicijo in tretjič, kadar ima destinacija šibak ali negativen imidž. Ker se je Slovenija kot turistična destinacija v zadnjem desetletju znašla v spletu vseh treh okoliščin hkrati, je njena potreba po učinkovitem tržnem pozicioniranju še posebej izrazita. Primer Slovenije seveda ni osamljen, saj so se v podobni tržni situaciji znašle pravzaprav vse tiste destinacije, ki so s političnimi sprememba- mi po letu 1990 na mednarodni turistični trg vstopile kot nove' receptivne turistične države. V novem tisočletju se s svojo na novo pridob- ljeno državnostjo na turističnemu trgu pred- stavljajo z novimi imeni. V pogojih ostre konku- rence to dejstvo še dodatno bremeni njihova prizadevanja za učinkovito (re)pozicioniranje na turističnem trgu. Na specifični položaj teh držav opozarjajo mnogi tuji raziskovalci, ki zadnja leta vse glasneje pozivajo k preučevanju prime- rov novih držav »združene Evrope«. Ne glede na ta apel pa ostajajo nove države še vedno na obrobju preučevanj v turizmu. Eden od prispevkov, ki skuša preseči znanstveno ignoranco novih držav na mednarodnem turistič­ nem trgu, je raziskava soodvisnosti med splo- šnim in turističnim imidžem Slovenije pri izbrani mednarodni javnosti, ki smo jo izvedli na Turisti- ci v sodelovanju s FDV in University of Bourne- mouth. Izpostavljamo le nekaj poudarkov. Slovenija - anonimna turistična destinacija s tradicijo? Za celovito razumevanje problematike se spom- nimo, da se je turizem na področju današnje Slo- venije začel razvijati že v 19. stoletju, ko so po- samezni kraji postavili prve hotele in začeli orga- nizirano tržiti svoje klimatske in termalne zdravi- liške storitve (npr. Rogaška Slatina 1808, Bled 1850, Portorož 1890). Ker je bilo zaradi geostra- teških interesov območje današnje Slovenije po- gosto podvrženo menjavam oblasti, so se bili omenjeni turistični kraji primorani promovirati pod imeni različnih držav (npr. Avstrija, Avstro- Ogrska, Italija, Jugoslavija). Tako je z osamosvo- jitvijo leta 1991 nova država Slovenija vstopila na mednarodni turistični trg kot anonimna turistič­ na destinacija z več kot stoletno tradicijo. Pri tem ji je le malo pomagalo dejstvo, da se njene turistične tržne znamke ohranjajo na trgu že de- belo stoletje, saj jih je v različnih zgodovinskih sooblikoval krovni imidž različnih držav. Raziskovalno vprašanje, ki se zastavlja, je, kak- šno komponento prispeva k turističnemu imi- džu Slovenije njena nova identiteta, ter kako prispeva predstavljanje obstoječih turističnih Odnos med splošnim in turističnim imidžem Slovenije skozi prizmo dosedanjih raziskav Posledica kratke zgodovine državnosti ter »nez- možnost izdelave jasnih staUšč o svoji identiteti, ki naj bi jo država predstavila svetu« 0ančič, 1998: 1037), sta se kmalu odrazili v ugotovitvah, da ima Slovenija v očeh večine mednarodnih jav- nosti šibak splošni imidž. Ta se je kot posledica slabega poznavanja države pokazal v tem, da številne tuje javnosti ob pomanjkanju informacij niso imele potrebe po umeščanju Slovenije v do- ločene stereotipizirane okvire 0ančič, 1998) . Zara- di pomanjkanja informacij o državi izpeljujejo jav- nosti njen imidž kvečjemu iz že obstoječega imi- dža prostora, s katerim je ta povezana. Čeprav je poglobljenih raziskav o imidžu Slovenije relativ- no malo (npr. Tavčar, 1997; Jančič, 1998; Brezo- vec, 2001; Konečnik, 2001; Kline in Berginc, 2003), lahko sklepamo, da ji šibak splošni imidž onemogoča ali vsaj otežkoča ekvivalentno me- njavo in s tem doseganje optimalnih rezultatov na mednarodnem turističnem trgu. Obenem je novim državam v interesu, da skozi spodbujen imidž turizma pospešujejo tudi pozitiven splošni imidž države. S tem postavijo turizem v funkcijo »izložbenega okna« države, skozi katerega lahko potencialni turisti vrednotijo tudi druge njene proizvode, storitve, dejanja in dosežke. Ob aktualnem položaju novih evropskih držav se na kratko pomudimo ob priporočilu »zahodnih« avtotjev, naj nove evropske države s šibkim ali nevtralnim imidžem pri tržnem pozicioniranju iz- delkov raje uporabljajo preverjen imidž Evrope. Tako naj bi ponudniki iz novih držav svoje izdel- ke in storitve tržili kar pod oznako »Made in Eu- rope«. Ugotovimo lahko, da temu (pre)poeno- stavljenemu napotku implicitno sledijo v turizmu vse novonastale države srednje, vzhodne in juž- ne Evrope. Z zavedanjem, da se da z ustreznim komuniciranjem izražati in hkrati ustvarjati svojo identiteto, omenjene države skozi tržne komuni- kacije projecirajo »evropskost« svoje turistične ponuqhe in posredno s tem tudi poteze svoje nacionalne identitete. Turistični imidž države je sistemski pojav privlačnosti k oblikovanju (utrjevanju) splošne- Novejša raziskava na namensko izbranem seg- ga imidža Slovenije kot nove članice evropske mentu mednarodne javnosti je izpostavila, da skupnosti držav. ..:.:.;-·, -:} me -nov.~ i~·.Ži}~lg':~~)j~) __ iz,z~-~~- ,~81~š.~i . . ·· - -~·-:-· ,' ':...,:., ~ ... ,._._ . imidž tudi v primeru nepoznavanja države. Res- pondenti so uvrščali Slovenijo v že obstoječe miselne kategorije (širše skupine držav) po geografskem, političnem ali kulturnem kriteriju. Način uvrščanja se je pokazal kot rezultat spon- tano prejetih informacij o državah/regijah, ki so bile posredovane v glavnem skozi izobraževal- ni proces in dnevne novice. Oblikovanje imidža nepoznane države se je v primeru Slovenije sklenilo v ti. predimidžu dr- žave kot turistične destinacije. Ta predimidž, ki je vsebinsko zajemal splošne lastnosti države (oziroma pripadajočega razreda, kamor so res- pondenti uvrstili Slovenijo), je povratno sprožil na eni strani pričakovanja in o turističnih atribu- tih Slovenije, na drugi strani pa ovrednotenje marketinške informacije o Sloveniji kot turistič­ ni destinaciji. Soočenje respondentov s turistič­ no brošuro Slovenije je v tem kontekstu opra- vilo revizijo splošnega imidža države. Dinamična interakcija med splošnim in turistič­ nim imidžem Slovenije je nakazala, da gre pri imidžu turistične države za sistemski pojav, ki ga je treba tudi sistemsko obvladovati. Za razume- vanje oblikovanja imidža države kot turistične destinacije je potrebno upoštevati, da v vsakem sistemu obstaja konkurenca med sestavnimi ele- menti. Konkurenca med sestavnimi deli lahko vodi k uničenju tiste sestavine, ki ima v danem trenutku manjšo zmogljivost rasti. Kaj to pome- ni za strateško obvladovanje imidža turistične države? Na rast imidža države kot turistične de- stinacije lahko v določenih okoliščinah odločilne­ je vpliva spontano oblikovan splošni imidž drža- ve kot marketinško spodbujen turistični imidž dr- žave. Tako lahko v skrajnih primerih razvoja imi- dža države kot turistične destinacije dinamična interakcija v imenu »bitke med deli« vodi v po- polno neučinkovitost marketinško spodbujenega turističnega imidža države. Slednji primer je zna- čilen za države z negativnim splošnim imidžem (npr. države, ki so kronično zaznamovane z voj- nimi žarišči, revščino, boleznimi). Drug primer predstavlja obratno razmerje moči in je značilen zlasti za države, ki imajo v danem trenutku nevtralen splošni imidž (npr. Nova Zelandija, Wales) . Te si prizade- vajo utrditi splošni imidž prav z marketinš- kim spodbujanjem turističnega imidža in so pri tem pogosto uspešne. Na premoč poten- ciala rasti marketinško spodbujenega turi- stičnega imidža se z aktualno strategijo trž- a..komunfcirii'n _, .. ___ naša tudi Slo~~ ... S pozicijskimi gesli, kot sta »Na sončni strani Alp« in »Ze- leni košček Evrope«, je skušala tudi Slovenija spodbudi- ti predstave zdaj o svoji kUmatski in topografski vpetosti v Evropo, zdaj o ekološld osveščenosti, v danem trenut- ku tako značilni za zahodno(evropsko) kulturo. Elemente želenega splošnega imidža Slovenije zaznamo v celostni grafični podobi slovenskega turizma. Štitje barvni cveto- vi, Id dinamično prestopajo strog moder okvir, naj bi aso- ciirali na germanski red, panonsko gostoljubnost in me- diteransko sproščenost Želen splošni imidž Slovenije so menda zrcaU tudi v turističnih brošurah STO skozi »pre- vladujoče motive habsburške dediščine in ob popolni za- tajitvi polpretekle povezave z Balkanom« (Hal~ 1999). Cilj marketinškega spodbujanja želenega imidža države skozi njen turistični imidž je omogočiti nadzor nad komuniciranjem identitete nove države. Država, ki ne omo- goči tega nadzora, lahko postane žrtev neustreznega stereotipiziranja, kar ji oteži vzpostavljanje menjalnih odnosov z udeleženci na mednarodnem trgu 0ančič, 1998). Razen tega si nova receptivna turistična država od pozitivnega splošnega imidža obeta tudi povratno korist Državi s pozitivnim splošnim imidžem se pripi- sujejo kakovostne turistične storitve, turistična podjetja lahko vstopijo v višje cenov- ne razrede izdelkov/storitev, država je uspešnejša pri pridobivanju tujih naložb, kar lahko dodatno pospeši izgradnjo ali posodabljanje turističnih kapacitet in infrastruk- ture itd. Nenazadnje lahko trdimo, da pozitiven splošni imidž države »požlahtni«, kot se je izrazil Dowling (1994), tudi tržno-komunikacijska prizadevanja države kot turistične destinacije. Sredstva spodbujanja imidža države so učinkovitejša, v koli- kor je splošni imidž države pri ciljni javnosti pozitivno ovrednoten. Kaj to pomeni za strateško pozicioniranje nove države na mednarodnem turističnem trgu? Sistemsko razumevanje imidža države kot turi- stične destinacije omogoča prognoziranje učin­ kovitosti tržnega pozicioniranja. Ključni namen sistemskega pristopa je v praksi prepoznati tisto sestavino imidža države, ki ima na ciljnem trgu v danem trenutku največ 'tnožnosti, da usmeri imidž države kot turistične destinacije k želeni poziciji. Sistemsko obvladovanje imidža države kot turistične destinacije se pri tem izkazuje za več kot le program razvoja turistične tržne znam- ke države. Zanje je značilno, da se izvajajo insti- tucionalizirano, delujejo reaktivno in zahtevajo neneheh vnos virov od zunaj (npr. finančni viri). Čeprav lahko program razvoja tržne znamke v danih okoliščinah pomembno spodbudi celoten sistem imidža nove države kot turistične destina- cije (npr. ob popolnem nepoznavanju Slovenije pri udeležencih iz zelo oddaljenih trgov), je si- stem kot celota tisti, ki upravičuje (ovrednoti, potrdi, izloči) sprožen program brendinga drža- ve. Učinek turističnega brendinga ima namreč na različnih nacionalnih trgih različno spodbujeval- no moč želenega imidža nove države. Tudi dru- ge novejše raziskave s področja marketinga v tu- rizmu, ki izpostavljajo pomen preučevanja splošnega imidža destinacije na posameznih na- cionalnih trgih (npr. Nielsen, 2000, Kleppe in Mossberg, 2002), govorijo v prid diferencirane- mu tržnemu pozicioniranju držav-destinacij. Standardizirano pozicioniranje po načelu »ena država - eno sporočilo« se kljub nekaterim uspe- šnim primerom (npr. Španija, Nova Zelandija) ne izkazuje za optimalno strategijo v primeru vseh držav. Ker standardizirano pozicioniranje ne iz- korišča potenciala različnih predimidžev drža- ve/naroda/regije, predstavlja določeno stopnjo tveganja za (re)pozicioniranje nove države na mednarodnem turističnem trgu. Bo Slovenija znala še pravočasno ovrednotiti to tveganje? Viri: Brezovec A. (2004): Soodvisnost med splošnim in spodbujenim imidžem države kot turis ti čnega cilja. Doktorska disertacija. FDV. f J· J ZADOVOLJSTVOGOSTOV • TUR!ZEM • 20 ~~~•- • • ••- • • --::-••r:. '-•,~=-::--:•.-::_::.:..- =:•• Zadovoljstvo gostov s poletno turistično ponudbo Portoroža JAN.EZ PRAŠNIKAR, JANEZ JAGER, LJUBICA KNEŽEVIC CVELBAR, MAJA MAKOVEC BRENČIČ Odgovore na vprašanja: kako gostje vidijo Portorož, ali so zadovoljni s poletno turistično ponudbo destinacije, koliko potrošijo, kaj lahko ponudni- ki gostom dodatno ponudijo in nenazadnje, kdo so gostje Portoroža v poletni turistični sezoni, smo raziskali na vzorcu 8oo anketiranih gostov, ki so v juliju in avgustu 2004 bivali v Portorožu. Segmenti gostov v poletni turistični sezoni v Portorožu Izvedena raziskava je pokazala, da v poletni počitniški se- zoni v Portorožu obstaja velika heterogenost gostov. Od 800 anketiranih gostov je bilo v obdobju anketiranja največ Slovencev, Italijanov, Nemcev in Avstrijcev, večina iz starostne- ga razreda od 31 do 50 let. Glavni razlog prihoda je počitek in sprostitev (78,5 %). Gostje so večinoma bivali v hotelih (57 %), 81 odstotkov jih je prišlo z osebnim avtomobilom. Večina jih je organizirala bivanje individualno (71 %) brez posrednika, skoraj polovica pa jih je Portorož obiskala že več kot trikrat. Kljub veliki heterogenosti nam je s statističnim razvrščanjem v skupine analiza pokazala nekaj značilnih razlik, po katerih smo goste lahko razvrstili v pet segmentov: Segment 1: »Družinski počitnikarji« predstavljajo 14,6 odstot- kov vzorca. Pomembne so jim osnovne značilnosti letoviške tu- ristične ponudbe, kot so urejenost in čistoča kraja, gostoljub- nost domačinov, kakovost namestitve, plaže, osebna varnost, pomirjujoče vzdušje in cene. Povprečna starost gostov v tem segmentu je 35 let. Nadpovprečno so zastopani Slovenci, Nem- ci in Nizozemci. Njihov povprečni osebni dohodek' je 1.478 evrov neto na gosta. V tem segmentu je večji delež gostov v primerjavi z drugimi segmenti prenočeval v apartmajih, penzio- nih in zasebnih sobah. Glede na populacijo pa v tem segmen- tu izstopa delež tistih, ki organizirajo bivanje prek posrednika (34,5 %), največ prek potovalne agencije. Segment 2: »Zahtevni gostje« s 27,6 odstotki predstavljajo naj- večji delež vzorca. Tem gostom so pomembne vse značilnosti tu- ristične ponudbe, najbolj pa izstopa prestižna' turistična ponud- ba (wellness, zdraviliški turizem in igralništvo) in drugi elementi turistične ponudbe (možnost nakupov, lokalni prevoz, možnost za šport in rekreacijo in primernost kraja za družinske počitnice). Povprečna starost gostov v tem segmentu znaša 41 let. Nadpov- prečno so zastopani gostje iz Italije in Nemčije, izstopa pa tudi delež Belgijcev, Rusov in Madžarov. Njihov povprečni osebni do- hodek znaša 1.927 evrov neto. Nadpovprečno so zastopani gost- je, ki so v Portorož prišli s partnerjem. Poleg osebnega avtomo- bila so kot način prevoza uporabili še letalo, motorno kolo in plo- vilo. V tem segmentu je nadpovprečno število gostov prenočeva­ lo v hotelih kategorije 5*. Kot glavni razlog obiska poleg počitka in sprostitve gostje navajajo tudi wellness. Presenetljiv delež (19,3 %) jih rezervira bivanje po internetu. Segment 3: »Ljubitelji dobre hrane« predstavljajo 14,6 odstot- kov celotnega vzorca. Gostom tega segmenta so pomembne: gastronomska ponudba (ponudba avtohtone lokalne kulinarike in ponudba restavracij), naravne in kulturnozgodovinske zna- menitosti ter osnovne značilnosti turistične ponudbe. Velik de- lež predstavljajo starejši gostje v starostnih razredih nad,51 let, veliko je tudi upokojencev. Nadpovprečno so zastopani avstrij- ski, nemški in švicarski gostje. Le-ti dosegajo tudi najvišju pov- prečni osebni dohodek izmed vseh (2.448 evrov neto). Na~pov- prečno so zastopani gostje, ki so v Portorož prišli s partnerjem ali družino. V primerjavi z drugimi segmenti jih je več prišlo z letalom. Podobno kot pri »zahtevnih gostih« je opazen delež ti- stih, ki rezervirajo počitnice po internetu (12,4 %). Segment 4: »Iskalci dobrega počutja« predstavljajo 14 odstotkov vzorca. Tem gostom je pomembna izključno prestižna turistična ponudba. Njihova povprečna starost znaša 41 let, izstopajo pa gostje srednjih let v starostnem razredu 31-40 let ter upokojenci, starejši od 60 let. Nadpovprečno so zastopani Avstrijci, Hrvati, Švicarji, Nizozemci, Italijani in Britanci z višjo, univerzitetno in po- diplomsko izobrazbo. Njihov povprečni osebni dohodek znaša 1.981 evrov neto. V Portorož so prišli s partnerjem ali s prijatelji, ali pa s sodelavci iz službe. Nadpovprečno so zastopani gostje, ki so prišli z avtobusom in avtodomom. Njihov glavni razlog obi- ska poleg počitka in sprostitve je wellness, prišli pa so tudi za- radi zdravljenja in rehabilitacije ter razvedrila, zabave in doživet- ja. Največkrat pridejo brez vnaprejšnje rezervacije (44,3 %), nad- povprečen pa je tudi delež tistih, ki organizirajo bivanje prek po- ' srednika (36,7 %), največ prek potovalne agencije. Segment 5: »Iskalci zabave« predstavljajo 19,6 % celotne po- pulacije. Pomembni so jim dogajanje (nočno življenje in zaba- va, utrip kraja, živahno dogajanje in kulturne prireditve, kot so koncerti gledališče), naravne in kulturne zanimivosti ter gastro- nomska ponudba. Največji delež predstavljajo študentje. Nad- povprečno so zastopani gostje iz Slovenije, Velike Britanije, Belgije, Srbije in Madžarske s srednješolsko in univerzitetno izobrazbo, ki so v Portorož prišli sami ali s prijatelji. Njihov pov- prečni osebni dohodek znaša 1.635 evrov neto. Ti gostje radi uporabljajo vlak, motorno kolo in avtodom, prav tako pa radi prenočujejo v kampu, penzionih, zasebnih sobah, youth host- lih in pri prijateljih. Poleg počitka in sprostitve je razvedrilo in zabava njihov glavni razlog za prihod v Portorož. Na destinacii- jo največkrat pridejo brez vnaprejšnje rezervacije (55 %). Kaj gostje v Portorožu pričakujejo in s čim so (ne)zadovoljni? Ugotovili smo, da imajo vsi segmenti visoka pričakovanja o »osnovnih značilnostih« destinacije. Prav tako gosti, ne glede llil,.tO, v kateri segment sodijo, pričakujejo živahen utrip kraja, naravne lepote kraja in okolice ter dobro ponudbo restavracij '. Na pričakovanja gostov vplivajo osebna stališča, motivacije, znanje in zanimanje za produkt ter tudi lastne izkušnje, ogla- ševanje in ustna priporočila (Middleton, 1996). Rezultati raziskave pa kažejo, da so na pričakovanja go- stov v Portorožu ter tudi na njihovo odločitev za prihod najboij vplivale lastne izkušnje in priporočila prijateljev in znancev. 1i rezultati kažejo na resen izziv tržnim ko- munikacijam ponudnikov turističnih storitev v Portorožu, saj gostje ne gradijo svojih pričakovanj na informacijah, ki jim jih ponudniki posredujejo. VRZELI DRYŽINSKI ZAHTEVNI LJUBITELJI ISl{t\LCI DOBREGA ISKALCI POCITNIKARJI GOSTJE DOBRE HRANE POCUTJA ZABAVE - ugodne cene - kultumeprireditve - avtohtona - kakovost plaž - nočno življenje Nezadovoljni - kakovost plaž - avtohtona kulinarika - ugodne cene in zabava - kulturne prireditve kulinarika - ugodne cene - utrip kraja - ugodne cene - utrip kraja - nočno življenje - dostopnost turi- - avtohtona kutina- · avtohtona in zabava stičnih informacij rika kulinarika - ugodne cene • kakovost plaž - nočno življenje in • kulturne - utrip kraja • kulturne prireditve zabava prireditve - shopping • nočno življenje - kakovost plaž - dostopnost turi- in zabava • utrip kraja stičnih informacij - dostopnost turi- - kakovost plaž stičn ih informacij ZADOVOLJNI - osebna varnost - zdraviliški - igralništvo - osebna - wellness - osebna varnost - zdraviliški varnost - naravne lepote - wellness - wellness - igralništvo - primernost kraja - naravne lepote - osebna · zdraviliški za družinske - pomirjujoče varnost - wellness počitnice vzdušje - pomirjujoče · družinske - ponudba restavracij vzdušje počitnice Tabela 1: Vrzeli med pričakovanji in ocenami Vir: Raziskava »Povezovanje turističnih destinacij na območju severnega Jadrana in goriške regije«, RCEF, 2004. Zadovoljstvo gostov s turistično ponudbo v Portorožu smo me- rili kot razliko med pričakovanji gostov in dejansko zaznano storitvijo. Sodeč po rezultatih raziskave so vsi segmenti gostov razen »iskalcev dobrega počutja« zadovoljni z ravnijo osebne varnosti in ponudbo wellnessa. Vsi segmenti pa so nezadovolj- ni z ravnijo cen in kakovostjo plaž. To je v nasprotju z odgo- vori predstavnikov ponudnikov, ki so ocenjevali, da kakovost storitev v Portorožu presega ceno. Razloge za to razhajanje med ponudniki in gosti lahko iščemo v trditvi menedžerjev, da sta se v zadnjih letih opazno dvignila kakovost in ponudba ho- telskih storitev, temu pa ni sledil razvoj in dvig kakovosti preo- stale turistične ponudbe v Portorožu. Potrošnja gostov v Portorožu v poletni sezoni Vrednost posameznega turističnega produkta oziroma destina- cije lahko merimo s količino denarja, ki ga gost potroši v času bivanja v njej. Segmente smo analizirali po a) dejanski potroš- nji', b) najvišji pripravljenosti za potrošnjo v Portorožu, c) naj- višjem obsegu potrošnje v optimalni obmorski turistični desti- naciji v tem delu Evrope'. V skladu s prepričanjem večine anketirancev se lahko Portorož kot turistična destinacija še izboljša, dopol~i svojo turistično ponudbo, jo razvije in prilagodi posameznim ciljnim segmen- tom. Tako lahko poveča koristnost, ki jo gostje tu zaznajo, in s tem poveča možnost, da bodo potrošili več, obenem pa pri- vabi več tovrstnih gostov. Med posameznimi segmenti obstajajo statistično značilne raz- like v dejanski potrošnji., »Zahtevni gostje« porabijo največ, sledijo jim »ljubitelji dobr~ hrane«, najmanj pa porabijo »iskal- ci zabave« in »družinski počitnikarji« (Slika 3). dnevna potrošnja v EU 160,00 EUR 140,00 EUR 120,00 EUR 100,00 EUR 80,00 EUR 60,00 EUR 40,00 EUR 20,00 EUR o,oo EUR -F- ---~-----.--- "" C ., E bi) ., "' ·- O/ s=-~ O/ V) ~o ..C M ro N :=. Q) Q) - ~ C: ~.o rti ·-o,.._ -" "O ..C ::, • optimalna potrošnja • potencialna potrošnja C dejanska potroš nja Slika 3: Potrošnja po posameznih segmentih Vir: Raziskava •Po- vezovanje turističnih destinacij na območju severnega Jadrana in goriške regije«, RCEF, 2004. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da med posameznimi seg- menti obstajajo značilne razlike v velikosti potencialne porabe gostov. Primerjava med dejansko (sedanjo) porabo in najvišjo možno porabo v Portorožu kaže, da bi bili vsi segmenti gostov, razen »družinskih počitnikarjev«, ob primerni turistični ponudbi pripravljeni v Portorožu porabiti več. »Družinski počitni karji« v Portorožu ne bi bili pripravljeni potrošiti več, saj so, kakor smo že ugotovili, zadovoljni z obstoječo turistično ponudbo. V absolutni vrednosti bi bili dodatno v Portorožu največ pri- pravljeni potrošiti »iskalci dobrega počutja« in »zahtevni gost- je«, ki že sedaj poleg »ljubiteljev dobre hrane« potrošijo naj• več in so kot takšni tudi najbolj perspektivni gostje. »Iskalci dobrega počutja« dajejo prednost zlasti prestižnim svežnjem turistične ponudbe in so za doživetje, ki jim ga omogoča well- ness storitev, storitve zdraviliškega turizma ter razburljivo ozračje v igralnicah, pripravljeni p lačati več. Največ bi bili v novi destinaciji pripravljeni potrošiti »zahtevni gostje« in »lju- bitelji dobre hrane«. Za omenjena segmenta gostov je pomem- bnih več svežnjev turistične ponudbe, ki jih lahko bolje zado- volj ijo na geografsko širši destinaciji. S tem mislimo predvsem na zn ači lnost i , kot so naravne lepote, kulturnozgodovinske znamenitosti, ponudba avtohtone ku linarike, ponudba resta· vracij, nočno življenje in zabava ter živahno dogajanje. Potencialni segmenti porabnikov V skladu s predstavljeno opredelitvijo segmentov gostov v poletni sezoni smo želeli ugotoviti, kateri od segmen- tov gostov so tisti, ki so pomembni v nadaljnjem razvo- ju ponudbe destinacije Portorož, in kaj storiti, da jih pri- dobimo še v večjem številu. Odgovor je v razvijanju kon- kurenčnih prednosti z večanjem koristi za najbolj po- membne segmente gostov in predvsem v ustreznih pro- duktnih inovacijah (Besanko in drugi, 2004). Potencialne segmente gostov, torej tiste, ki so se izkazali kot razvojno ,najbolj smiselni, smo določali po kriteriju nji- hove dejanske potrošnje in največje pripravljenosti za po- trošnjo v Portorožu. Največ izmed vseh segmentov gostov v Portorožu porabijo »zahtevni gostje«, »ljubitelji dobre hra- ne« in »iskalci dobrega počutja«. Z linearno regresijsko ana- lizo ugotovimo, da bi prav ti segmenti potrošili več, če bi iz- boljšali kakovost svežnjev turistične ponudbe prestige, gas- tro in dogajanje. Zato sklepamo, da bi se turistični ponud- niki v Portorožu morali osredotočiti na te segmente in temu primerno tudi pozicionirati turistično destinacijo Portorož.' .~ ~ ... -.,..,.~...,, :_::-.•-•"7··· _ __,_ ... . . :-:·.-~;.,;.'. :_-.,;..''::.~:-·. _:_~:t ~ . -- - - Ugofo-Wi smo že;cla nobeden od teh treh seg- · mentov gostov ni popolnoma zadovoljen z ob- stoječo turistično ponudbo Portoroža. Z binarno logit analizo nam je uspelo pokazati, da se z več­ jim zadovoljstvom gostov s celotno turistično po- nudbo povečuje tudi verjetnost njihovega ponov- nega obiska Portoroža. Kot kažejo dosedanje ra- ziskave na tem področju, namreč velja, da je pri- dobivanje novih gostov neprimerno dražje kot ohranjanje obstoječih (Pizam in Ellis, 1999). Da pa bi gostje iz teh segmentov dosegli višjo stop- njo zadovoljstva - torej se raje vračali v Portorož in tudi več potrošili - bi morali razviti in izboljša- ti naslednje značilnosti turistične ponudbe: • organizacija kulturnih prireditev, • ponudba avtohtone kulinarike, • ponudba nočnega življenja in zabave, pestrej- ši in bolj dinamičen utrip kraja, • izboljšane možnosti nakupovanja priznanih blagovnih znamk, • dostopnost turističnih informacij, • večja kakovost plaž. S -~~ --·· Prihodnji izzivi... Izzivov v turistični destinaciji Portorož je veliko. Pred- vsem raziskava kaže, da je potrebno nadgrajevati in dopol- njevati turistično ponudbo in njene produkte, saj nekateri segmenti ostajajo nezadovoljeni, hkrati pa kažejo potencial dodatne potrošnje. Zato se je potrebno še posebej usmeri- ti v zagotavljanje kontinuirane kakovosti in inovativnosti razvoja produktov. Prav slednjega ne moremo doseči zgolj z rastočo hotelsko ponudbo, pač pa predvsem z integrira- nim pristopom vseh predstavnikov ponudbe na izbrani de- stinaciji. študija, ki smo jo predstavili, nazorno prikazuje vlogo, ki bi jo morala imeti posebna organizacija, ki bi skr- bela za celovit razvoj destinacijskega menedžmenta,/ (Predstavljeni članek je povzetek iz članka: Inovacije v turiz- mu: DESTINACIJSKI MANAGEMENT V PORTOROŽU, objavlje- nem v knjigi »Razvojno raziskovalna dejavnost ter inovacije, konkurenčnost in družbena odgovornost podjetij«, Finance 2004.) ' Izračunan z uporabo tehnike določanja sredin razredov. ' »Zahtevni gostje«, »ljubitelji dobre hrane« in »iskalci zabave« poleg že omenjenega pričakujejo tudi, da bodo lahko obiskali restavracije, kjer bodo uživali v avtohtoni lokalni kulinariki, »zahtevni gostje« in »ljubitelj i dobre hrane« pa si želijo dovolj turističnih informacij in njihovo boljšo dostopnost. »Ljubitelji dobre hrane« pričakujejo, da si bodo lahko ogledali kulturnozgo- dovinske znamen itosti. »Iskalci zabave« pestro nočno življenje in zabavo, »družinski počitnikarji« pa, da je Portorož primeren za družinske poeitnice. ' če ni drugače navedeno, pojmujemo potrošnjo kot potrošnjo na dan biva- nja skupaj z nočitv ijo v destinaciji. • Obmorska turistična destinacija v tem delu Evrope, kjer bi lahko uživali v kakovostni hrani, ponudbi lokalne kulinarike in odličnega vina, obiskovali wellness centre, preizkusili svojo srečo v igralnicah, občudovali naravne le- pote, si ogledovali spomenike bogate kulturne dediščine in imeli obilo možnosti za aktivni oddih. ' Pri tem ne smemo zanemariti tudi gostov, ki ne bivajo v hotelih, ampak v zasebnih apartmajih. Sem sodijo »družinski počitnikarj i«. Zato bi bi lo smi- selno v Portorožu obdržati tudi ta segment gostov in jih še bolj preusmeri- ti na tovrsten tip nastanitve. Ti gostje so zadovoljni z obstoječo turistično ponudbo in njihovo zadovoljstvo se z razvojem turistične ponudbe v smeri želja in potreb prej omenjenih treh segmentov gostov ne bi zmanjševalo. INVESTICIJE V TURIZMU • TUR!ZEM • 2 1 • ... •--•-;-_•• - :otS ~, _ -• "; •_ --:; •~ •i•::.;;- :__ ,. , q ,•- r • - - TOURISMINVEST -prva mednarodna konferenca za promocijo naložb na območju Slovenije in Hrvaške Aprila 2005 se bosta v Ljubljani soočila ponudba slovenskih in hrvaških projektov in povpraševanje tujih in domačih investitorjev Ljubljana bo 7. in 8. aprila 2005 gostila prvo mednarodno konferenco za promocijo naložb na območju Slovenije in Hrvaške, na kratko imenovano TOURISMINVEST - v letu 2005 bo organizirana._prvič, zasnovana pa je ciljem, da postane vsakoletna. V strokov- nem delu bo konferenca izredno komplek- sno in celovito pokrila tematiko naložb v tu- rizmu (teme po sklopih so predstavljene v nadaljevanju), pomemben del konference pa bo borza ponudbe (projektov) in pov- praševanja (investitorjev). Točna lokacija oziroma izbira hotelskega kongresnega cen- tra še trenutno ni dokončna, saj se organi- zatorja še odločata med nekaj ponudbami. Organizatorja sta družbi Hosting d.o.o. in Podjetnik d.o.o., ki želita z organiza- cijo tega dogodka: 1. Na individualnih srečanjih soočiti kon- kretno ponudbo investicijskih projektov (ponudniki in iniciatorji naložbenih pro- jektov, kot so gospodarske družbe, »de- veloperji«, občine, podjetniki, ipd.) in povpraševanje po naložbenih možno- stih (investitorji - lastniki in upravljavci kapitala, naložbeni skladi, ponudniki dolžniškega kapitala kot so banke, lea- sing hiše, zavarovalnice, ipd.) v obliki borze naložbenih priložnosti v turizmu; 2. Temo investicijskih priložnosti in po- gojev v turizem v Sloveniji in na Hrvaš- kem ustrezno umestiti v slovenski, hr- vaški in širši evropski trg; 3, Doseči večje zanimanje strokovne in politične javnosti za to za turizem po- membno strateško področje; 4. Pospeševati zanimanje tujih in doma- čih investitorjev za vlaganje v slovenski in hrvaški turizem; 5. Posredovati jasno sporočilo, da turi- zem potrebuje odlične ideje na eni strani in kapital na drugi; 6. Spodbuditi razpravo in iskanje naju- streznejših načinov za odločanja velikih investicijskih družb in skladov in dolž- niškega kapitala za investiranje v turi- stično dejavnost v Sloveniji in na Hrvaš- kem na podlagi mednarodnih izkušenj; 7. Identificirati problemska področja in še posebej priložnosti investiranja v tu- rizem v regiji; 8. Pojasniti in doseči pozitivno vlogo jav- nega sektorja t.j. države, regij in občin pri oblikovanju okolja, prijaznega za in- vestitorje v turistično dejavnost; 9. Posredovati v podjetniško in politično okolje Slovenije in Hrvaške svetovne in regionalne trende na področju investi- ranja v turizem; 10. Na osnovi predstavitve študij dobrih pri- merov delovati spodbujevalno in pospe- ševalno na investiranje v turizem v regiji. Katere teme bo pokrila konferenca Natančnejši program konference bo ob- javljen v prihodnji številki, v nadaljevanju pa podajamo sklope tem in profil govorni- ka - pogovori s strokovnjaki po posamez- nih področjih iz vse Evrope so v zaključni fazi in po vseh potrditvah bodo objavljeni skupaj s podrobnejšim programom. 1. sklop tem: Zakaj vlagati v turizem - Politika do naložb v turistični dejavno- sti v prihodnje - napoved odnosov, ukrepov in spodbud in priložnosti za domače in tuje investitorje v turistično dejavnost v regiji (predstavnika Vlade Republike Slovenije in Hrvaške) - Ali se vlaganje v turizem izplača - ali kaj je bistvo vlaganja v turizem in kaj ima- jo od njega posamezni udeleženci, trendi na tem področju - Principi in dejavniki odločanja lastnikov . kapitala o investiranju na področju tu- rizma (predstavnik večjega investicij- skega sklada iz Evrope) - Principi odločanja finan čnih institucij za financiranje naložb z dolžniškim kapita- lom in sodobni finančni instrumenti (predstavnik mednarodne leasing hiše in predstavnik znane evropske banke) - Kako najti ustrezne vire financiranja z lastniškim in dolžniškim kapitalom za dobro investicijsko idejo (developer) 2. sklop tem: Trendi na področju naložb - Ločevanje lastnikov nepremičnin in uprav- ljavcev v turistični dejavnosti. Kaj to pri- naša za lastnike. in menedžment (pred- stavnik svetovno znane hotelske verige in predstavnik družbe, ki ima lastno upravljanje in lastništvo nepremičnine) - Franšiza, menedžment pogodba, ali last- no upravljanje turističnega objekta (pred- stavnik svetovno znane hotelske verige in predstavnik družbe, ki ima lastno upravljanje in lastništvo nepremičnine) - Globalizacija v turizmu in mega hotel- ske verige - nevarnost ali priložnost za naložbe v regiji (predstavnik svetovne strokovne organizacije in predstavnik večje svetovne hotelske verige) - Ali se izplača ustanoviti novo hotelsko verigo in kaj je pogoj za uspeh (stro- kovnjak za področje razvoja in trženja hotelskih verig) 3. sklop tem: Promocija turističnih in- vesticij vregiji - Kaj mora narediti javni sektor za obliko- vanje investitorjem prijaznega okolja in za pritegnitev kakovostnih investitorjev (strokovnjak svetovnega formata) - Model spodbujanja in vodenja večjih greenfield investicijskih projektov s strani javnega sektorja (s konkretnim primerom investicije na Južnem Pašma- nu, Hrvaška) - Kakšni turistični projekti so najbolj dono- sni za investitorje (predstavnik svetovno priznanega konzultantskega podjetja) - Kako pripraviti projekt in kako ga pred- staviti potencialnim investitorjem (de- veloper) - Okrogla miza na temo »Priložnosti, na- č ini in pogoji za rpodbuditev dolgoro č­ no uspešnih naložb v turistični dejav- nosti v regiji« - študije primerov Komu je konferenca namenjena 11nvestitorji (Slovenija, Hrvaška in Evropa) t_ SOD, KAD - Banke - Finančne institucije - Ponudniki leasing aranžmajev - Institucije, ki se ukvarjajo z akvizicijo in- vestitorjev - Velike družbe za portfelijske naložbe - Skladi tveganega kapitala Ponudniki poslovnih projektov (s pou- darkom na greenfield projektih) - Turistične družbe z lastnimi razvojnimi projekti - Developerji - Občine - Podjetniki z investicijskimi idejami Strokovne ciljne skupine in zainteresi- rane javnosti (Slovenija in Hrvaška) - Predstavniki turističnega gospodars- tva (srednji, višji srednji in top menedžment) - Predstavniki večjih LTO-jev in turističnih občin - Predstavniki gospodarske zbornice, na- cionalne turistične organizacije - Predstavniki s (turističnimi) investicija- mi neposredno in posredno povezanih ministrstev in državnih institucij - Novinarji Imate projekt, ki bi ga želeli na borzi predstaviti? Vas zanima več o vsebini konference? Za več informacij kontaktirajte družbo Hosting na tel. 01 23 49 740 ali pišite na misa.novak@hosting.sl. .... '. __ :-t•·~: .. -:..- Zakaj TOURISMINVEST • Globalizacija turizma ima kolosalne učinke na mednarodni pretok kapitala in financiranje novih naložbenih za- sebnih in javnih projektov v turizmu. Nekatere hotelske verige so tako velike (mega-verige, globalne verige), da bi bilo zanašanje zgolj na domače in tradicionalne vire kapitala povsem brez smisla, zaradi česar je prišlo do večje vloge mednarodnega kapitala v tem razvoju, ob pozitivnih gibanjih mednarodnega turističnega prometa pa se veliko bolj smelo sprožajo tudi naložbe domačega lastniškega in dolžniškega kapitala v turistično dejav- nost Vendar se mednarodne finančne institucije kot tudi kapitalski investitorji do naložbenih projektov v turizmu obnašajo dokaj rezervirano, zahte- vajo zelo poglobljene in profesionalne feasibility študije in investicijske programe, poročila in garancije in do posojil in vlaganj kapitala praviloma pri- de, če so poslovni cilji investicijskega projekta jasno zastavljeni in morebitna tveganja odklonjena v največji možni meri. Mnoge države v razvoju po- nujajo zelo ugodne pogoje, poceni zemljišča ali davčne olajšave, da bi pridobili tuje vlagatelje, številne, tudi Slovenija, so ustanovile posebne agen- cije za privabljanje tujega kapitala, vendar je bila zlasti Slovenija na področju privabljanja tujega kapitala v turistične naložbe doslej zelo neučinkovi­ ta, nekoliko bolj, pa vendar veliko pod možnostmi in priložnostmi glede na danosti in pomen za narodno gospodarstvo, je bila na tem področju us- pešna Hrvaška. Izzivi za učinkovito naložbeno politiko in procese financiranja naložb in njihovega upravljanja v Evropi so veliki, še posebej so lahko zanimivi za nove članice EU in tudi bodočo članico Hrvaško - v našem primeru Slovenijo in Hrvašl• • .:.:.~' ' :; ' • -, ~~,~-;;:.::::• •.,C ~;;, . • • • -••• ,> , •, • •• Program dela STO za leto 2005 * -ob deseti obletnici delovanja Generalni direktor STO Bojan Meden: »Akci- ja Slovenija poživlja nas bo kot letna tema spremljala tudi v letu 2005. To je v letu de- sete obletnice od ustanovitve nacionalne tu- ristične organizacije, ki danes nosi ime Slo- venska turistična 'organizacija (STO). V jubi- lejnem letu bo STO svoje delo izvajala z upoštevanjem novih povezav, ki se obliku- jejo v slovenskem turizmu. Nastalo je nekaj velikih hotelskih grupacij, na projektih se povezujejo agencije in hoteli, prihajajo novi letalski prevozniki, ustanovljen je kongresni urad, v naslednjem letu bosta v ospredju naše pozornosti wellness in aktivne počitni­ ce. Pomembne novosti pri- pravljamo na področju part- nerskega sodelovanja, kjer bomo poiskali nove oblike, kakovost storitev STO bomo še naprej izboljševali tudi s pomočjo spremljanja z BSC- jem. Na perspektivnih trgih smo vedno bolj aktivni in na- slednje leto se bomo osredo- točili na Veliko Britanijo, Skandinavijo in Francijo, kjer za naslednje leto načrtujemo ustanovitev novega informa- tivnega urada. Novo podobo, v katero se je letos že odelo nekaj prospek- tov, bodo dobili vsi prospekti. Gledamo tudi že naprej, saj smo že začeli s pripravami Strategije trženja slovenskega turizma 2006- 2010. Sodobno naravnanost potrjuje tudi pozornost, ki jo STO namenja razvoju vseh e-možnosti, kot na primer nadaljnjemu raz- voju rezervacijskega sistema, razvoju siste- ma za podporo odločanju in ustanovitvi »Slovenian e-travel kluba«. Kompleksnost in celovitost turistične ponudbe zahtevata partnersko sodelovanje turističnih ponudni- kov javnega, zasebnega in civilnega sektor- ja na ravni turistične destinacije. V skladu s tem Strategija razvoja slovenskega turizma temelji svoje rešitve na konceptih zasebno- javnega partnerstva (Public Private Partners- www.~la.lnfo C~I onlW'lt t~l~ACl)));I "''""' lnlor"'l Shematični prikaz Programa dela STO za leto 2005 Novosti na spletnih straneh www.slovenia.info: - STO e-klepetalnica na http://stochat.av-studio.si/ - Snežne razmere na smučiščih - Nova intro (uvodna) stran (Borza) Španija Fitur Madrid (26.-30.01.2005) (Novo) (Sejem) Avstrija Ferienmesse Dunaj (20.-23.01.2005) (Sejem) Avstrija IRU Linz (28.-30.01.2005) (Sejem) Belgija Adventure Affair, Gent Oanuar 2005) (Novo) (Sejem) Irska Holiday World Dublin (27.-30.01.2005) (Sejem) Nemčija Boot, Dusseldorf Oanuar 2005) (Sejem) Nemčija CMT Stuttgart (15.-23.01.2005) (Sejem) Nemčija Reisemarkt Dresden (28.-30.01. 2005) (Novo) (Sejem) Nizozemska Vakantiebeurs Utrecht (12.-16.01.2005) (Sejem) Švica FESPO Golf Zuerich (27.-30.01.2005) (Prospekti) za množično deUtev (1) (E-STO) Uvedba informacijskega sistema za podporo odločanju (Borza) Italija BIT MILANO (12. · 15.02.2005) (Borza) Velika Britanija Confex LONDON (15.-17.02. 2005) (Novo) (Sejem) Avstrija Ferien -5oplus-Trau Dich Graz (25-27.02.2005) (Sejem) Avstrija Ferien Salzburg (11.-13.02.2005) (Sejem) Avstrija Wellness & Gesundheit Innsbruck (25.-27.02.2005) (Sejem) Belgija Vakantie Salon Bruselj (03.-07.02.2005) (Sejem) Nemčija CBR Muenchen (19.-23.02.2005) (R&D) Analiza in razvoj produkta družinske počitnice (2-10) (Novo) (R&D) Analiza in razvoj produkta enogastronomija (2-10) (Novo) (E-STO) STO e-trgovina (2) (Borza) Nemčija 1TB BERLIN (11. -15 .03,2005) (Borza) Rusija MITT MOSKVA (23. · 26.03,2005) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) Avstrija: Predstavitev v okviru hišnih sejmov izbranih TO (3,11) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) Avstrija: Road showi v velikih nakupovalnih centrih (3,10) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) Hrvaška: Dnevi Slovenije v Zagrebu (3,4) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) Nemčija : Predstavitev v okviru hišnih sejmov izbranih TO (3,10) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) Skandinavija: Predstavitev slovenske ponudbe na Fi~skem (3,10) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) Skandinavija: Road showi na švedskem (3,10) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) VB in Irska: Serija predstavitev prodajalcem turističnih aranžmajev (3,10) (Sejem) Finska Matka Helsinki (17.-20.03,2005) (Sejem) Italija Tempolibero Vicenza (12.-20.03.2005) (Sejem) Nizozemska Op paad Utrecht (marec 2005) (Sejem) Švedska TUR Goeteborg (25.-28.03,2005) (WORKSHOP) Izrael: Tei Aviv (3) (E-STO) Objava e-publikacij na www.slovenia.info (3) (PR) Oglaševalska akcija "Slovenija poživija" (3-9) (Borza) Italija Borsa del turismo Mediterranneo Neapelj (april 2005) (Borza) Nemčija IMEX FRANKFURT (19.-21.04.2005) (Sejem) Avstrija ARGUS Bike Festival Dunaj (april 2005) (Novo) (Sejem) Avstrija Freizait Celovec (14.-17.04.2005) (Sejem) Italija TenJpolibero Bolzano (22.-25.04.2005) (Sejem) Srbija in Cma Gora IFT Beograd (april 2005) (WORKSHOP) Italija: Rim, Bologna/Verona (4) (WORKSHOP) tugoslavija: Beograd (4) (WORKSHOP) Svita: Zuerich (4) (E-STO) Grafična prenova www.slovenia.info (4) (Prospekti) Turistična karta Slovenije (4) (Borza) Belgija EMIF BRUSELJ (11. · 12.05,2005) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) Italija: Serija predstavitev - roadshowi v organizaciji TTG (5,6) (Sejem) Italija Padovatour Padova (14.-22.05.2005) (WORKSHOP) Avstrija: Linz/Salzburg (s) (Turistična akademija STO) 8. slovenski turistični forum (tema e-turizem) (s) (R&D) Analiza slovenskega turizma 2004 (s) (PR) Akcija Na Lepše! 2005 (s-9) (Prospekti) Folder (s) (Prospekti) Splošen prospekta z novo celostno podobo (s) (R&D) Podelitev nagrade STO. za inovativne in kreativne turistične proizvode »Sejalec« (5) (R&D) Priprava Poročila o delu STO za leto 2004 in STO scorecard 2004 (s) (R&D) Priprava Smernic trženja slovenskega turizma za leto 2006 (s) (E-STO) Uvedba centralnega rezervacijskega sistema (s) (R&D) Poročilo ankete med potniki na ljubljanskem letališču (6) (R&D) Priprava letnih pregledov turizma po posameznih turističnih regijah 2004 (6) (R&D) Izvedba usklajevanj s partnerji pri pripravi programa dela STO za leto 2006 (7-10) (PR) Nemčija: Oglaševanje v Slowenien Aktuell (7) (Borza) Nemčija RDA KOLN (avgust 2005) (PREDSTAVITEV SLOVENIJE) Hrvaška: Dnevi Slovenije v Zagrebu (9) (Sejem) Italija Friuli doc Videm/Udine (september 2005) (Sejem) Italija Multifiera Pordenone (september 2005) (Sejem) Nemčija Eurobike (september 2005) (WORKSHOP) Nemčija: NUrnberg ali WUrzburg (9,10) (ProspektO Kulinarika in vino · splošno, (9) (Novo) (R&D) Priprava tržnih profilov 2004 za ključne trge (9) (Novo) (Borza) Avstrija BTB DUNAJ (oktober 2005) (Borza) Francija MIT PARIS (oktober 2005) (Borza) 8usija CIS Trave! Market St. Petersburg (oktober 2005) (Novo) (Borza) Svica TTW MONTREUX (oktober 2005) (Sejem) Italija Skipass Modena (konec oktobra / začetek november 2005) (Novo) (WORKSHOP) Beneluks: Bruselj (10) (WORKSHOP) Italija: Rimini TTG in v organizaciji STO (10) (Turistična akademija STO) Motivacijsko informativnega seminarja za člane STIP-a (10) (R&D) Poročilo ankete med izletniki (10) (R&D) Priprava Programa dela STO za leto 2006 in tržnih priložnosti (10) (Workshop) SIW 2005 (10) (Borza) ttalija BTC FIRENCE (november 2005) (Borza) Spanija EIBTM BARCELONA (29.11. · 01.12.2005) (Borza) Velika Britanija WTM LONDON (november 2005) (Prospekti) Cenik zasebnih sob (11) (Prospekti) Hotelski cenik (11) (Prospekti) Kampi + Cenik (11) (Sejem) Italija BTS Scuola Genova (november 2005) (Sejem) Avstrija Familie Celovec (18.-20.11.2005) (Sejem) Nemčija T&C Leipzig (november 2005) (WORKSHOP) Hrvaška: Zagreb (11) (Turistična akademija STO) 2. seminarja »Pomembnost tržnih raziskav v turizmu« (11) (Prospekti) Priročnik za turistične agencije (11) (Prospekti) Cenik zdravilišč (12) (Novo) (Prospekti) Turistične kmetije (12) (Prospekti) Koledar prireditev (12) (R&D) Poročilo ankete med tujimi udeleženci poslovnih srečanj in dogodkov (12) *Program dela STO za leto 2005 še ni potrjen s strani Vlade RS Slovenski nastop na dnevih Terre v Bad Blumau V dnevih med 3. in 8. decembrom so v znamenitih avsb'ijskih, Hundertwasserjevih tennah že dvajsetič organizirali seminarje za agente, ki prodajajo produkte tega po- membnega avstrijskega organizatorja po- tovanj. Terra, del koncerna TUi, velja za največjega avstrljskega specialista za poto- vanja z lastnim prevoznim sredstvom. V dveh njih0vih katalogih za leto 2005 naj- demo slovensko turistično ponudbo: vsa velika turistična podjetja na slovenski oba- li .teco.sem slovenskih zcir.a,-ilišč.. Seminarji potekajo v dveh turnusih po b'i dni, kjer agentom v strokovnem delu pro- grama podrobno predstavijo nove katalo- ge, destinacije, produkte. Slovenijo pred- stavlja predstavništvo STO-ja že pet let. Posebna kulinarična doživetja predstav- ljajo večeri , kjer posamezne dežele in do- mačini (avstrijske dežele) predstavijo nji- hovo kulinariko. Dolga leta so imeli ta del v zakupu Italijani/Toskana in Francozi/Kor- zika. Lansko leto smo prvič uspeli preki- niti to tradicijo in namesto Francozov pri- peljati Slovenijo z odlično predstavitvijo Kobariškega kulinaričnega kroga in ob ·. : ·:}\;el:ll-~a>1ili .. celo.t!1P .Srnaragcjn, .. - . ·----:=·~~::· -.. ~>r'J.:. - . .. :, .·,:,,._ :.. - .,,. . - i . Odmevna lanska predstavitev nam je omo- gočila tudi letošnji nastop, ki smo ga pri- pravili skupaj s Turističnim združenjem Portorož in vsemi hoteli, ki so v katalogu Terre za leto 2005 · Hoteli Piran s Saline- ro, Metropolovi hoteli s Casinojem Porto- rož, Hoteli Palace in Hoteli Morje ter Hote- li Bernardin. Projekt je skupaj z Istrabenzo- vo turistično skupino vodil direktor združe- nja, Ivan Silič, ki je pripravilo prezentacijo turistične ponudbe Portoroža in Pirana, vi- šek večera pa je bilo kulinarično doživetje gastronomskih mojstrov Hotela Palace. Ponudbo so zaokrožila izvrstna vina kleti Vina Koper, domišljena darila za udeležen- ce (oljčno olje in sol), portoroška vrtnica za dame in glasbena spremljava z ansamb- lom Jararaja in plesalcema studenske fol- klorne skupine France Marolt. Med 180 go- sti večera je bilo poleg avstrijskih agentov tudi po 25 iz Nemčije in 25 iz Madžarske. Po predstavitvi _so nam avstrijski gostite- lji in naši gostje priznali, da nam je slo· gan Slovenija poživlja narejen po meri. ,,,;, Z miško na počitnice - razvoj spletnih rezervacijskih sistemov v turizmu Razvidno je tudi veliko zanimanje oziroma opravljanje posrednih rezervacij za mladin- ske domove, saj je zanje opravljena kar pe- tina od vseh posrednih rezervacij. Na spod- nji sliki (Slika 3) prikazujemo zanimanje za namestitve glede na to, v katerem od štirih jezikov je uporabnik dostopa[ do podatkov o namestitvah po mesecih. SANJA KRIŽAN, SANJA.KRIZAN@SLOVENIA.INFO Razvoj informacijsko komunikacijske teh- nologije (v nadaljevanju IKT) je tako kot na mnoga področja življenja prinesel spremembe tudi v turizem. Spreminjajo se namreč zahteve uporabnikov storitev, ekonomika trženja in oglaševanja, ponud- ba, načini in sredstva za prodajo storitev, načini povezovanja podjetij, zakonodaja itd. Uporabnik turističnih storitev, ki samostojno načrtuje svoje potovanje, žeU čim bolj pestro, dinamično in kakovostno preživeti svoj prosti čas, za kar potrebuje hitre, ažurne in spletno dostopne informacije o turističnih ponudbah. Kljub temu, da se bomo v nadaljevanju pos- vetili rezervacijskim sistemom, velja poudari- ti, da gre prt tem le za eno izmed mnogih po- dročij v turizmu, ki jih podpira IKT in ki jim s svojimi aktivnostmi sledi tudi STO in tako slovensko turistično ponudbo na še bolj učin ­ kovit način približuje turistom. STO načrtuje vzpostavitev centralnega spletnega rezervacijskega sistema, ki bo predstavljal nadgradnjo trenutne posredne oblike rezervacij slovenskih turističnih ka- pacitet, ki so že omogočene na Slovenskem turističnem informacijskem portalu (v nada- ljevanju STIP) . Konec leta 2003 je bila izvedena raziskava med tujimi nacionalnimi turističnimi organiza- cijami (v nadaljevanju NTO), ki je pokazala, da je za slovenski trg najbolj smotrna učinko­ vita in gospodarna vzpostavitev centralnega spletnega rezervacijskega sistema, saj le cen- tralni. rezervacijski sistem lahko prepreči raz- drobLJenost, nepovezanost in nepreglednost podatkov o turistični ponudbi z vidika upo- rabnika. Le i:@Qke evropske države imajo na spletnih straneh svojin nacionalnih turističnih organizacij storitve spletnega rezervacijskega sistema. Na spodnji sliki so podčrtane tiste države, ki imajo na portalu svojih NTO splet- ni rezervacijski sistem ali vsaj povezavo na druge rezervacijske sisteme. Podčrtane so države, ki imajo na portalu svo- jih NTO spletni rezervacijski sistem aU vsaj povezavo na druge rezervacijske sisteme Seveda pa poleg spletnih rezervacijskih siste- mov, ki jih najdemo na portalih NTO, deluje- jotudi drugi rezervacijski sistemi. Med največ­ je štejejo: http://www.hotels.com/, http://www. orbitz.com/, http://www.expedia.com/, http: //www.travelocity.com/, http://www.priceline. com/, http://marriott.com/ in http://www.holi- dayinn.com/. , Vsem največjim rezervacijskim sistemom je skupna širina ponudbe, ki ni omejena zgolj 150 na kapacitete, ampak tudi na storitve, kot 120 so prevozi (vozovnice, rent-a-car), potova- 90 nja, izleti itd. Kljub vsebinski podobnosti ponudbe se izkaže, da vsak izmed rezerva- 6 0 cijskih sistemov gradi na prepoznavnosti in 30 ponuja dodatne storitve, da bi pritegnil po- tencialne uporabnike. 50 Tako Hotels.com ponuja storitev Trip Assis- stenta (Pomoč na poti), ki po rezervaciji na- •0 mestitve uporabniku pomaga pri iskanju poti 30 do hotela, kar v prvi vrsti gradi občutek po- membnosti uporabnika za ponudnika tako 20 rezervacijskega sistema kot tudi namestitve. Expedia.com je svojo ponudbo nadgradila 10 in cenovno še bolj približala uporabniku s povezavo ponudbe namestitve in prevoza v smislu doseganja nižje cene. Travelocity.com je vzpostavil sistem ocenje- vanja ponudnikov, kjer lahko vsak uporab- nik rezervacijskega sistema ocenjuje name- stitev, ki jo je rezerviral in nato uporabil in tako drugim uporabnikom ponuja informa- cije o določeni kapaciteti »iz prve roke«. Priceline.com se pozicionira kot rezervacijski sistem, ki uporabnikom omogoča, da si sami določijo ceno za namestitev, sistem pa gle- de na opredeljene kriterije izbire in določeno ceno vrne zadetke, ki ustrezajo zahtevi. o 60 50 4 0 30 20 10 o Iskanja po vseh kategorijah Hoteli Z naraščanjem števila spletnih rezervacij tu- rističnih storitev in namestitev je naraslo tudi število rezervacijskih sistemov, ki te storitve ponujajo. Na STO se zavedamo po- mena rezervacijskega sistema, zato se temu področju še posebej posvečamo. o , .. ... - · ... 40 35 Kampi 30 25 20 15 10 Turistične kmetije -a- HoteU - a- Mladinski dom -a- Kmetije --11- Apartmaji/sobe Kampi -a- ltaljansko - a- Slovensko -a- Nemško ·- • - Angleško --- ltaljansko - a-- Slovensko --- Nemško --• - Angleško -a- ltaljansko -a- Slovensko -a- Nemško • -· Angleško -a- ltaljansko - a- Slovensko -a- Nemško - a-- ltaljansko -a- Slovensko • Angleško Natančno spremljanje opravljanja rezervacij turističnih kapacitet na portalu STIP je po- kazalo, da je bilo v letošnjem letu do no- vembra opravljenih slabih 10.000 posrednih rezervacij . Pri tem je zanimiv podatek o tem, katere kapacitete so turisti posredno 20 rezervirali. Izkaže se namreč (Slika 1), da so 15 od maja do novembra 2004 uporabniki; poleg hotelov (38 %), najpogosteje posredno rezer- 10 virali manjše turistične kapacitete, predvsem sobe oziroma apartmaje (33 %) in turistične kmetije (18 %), kar je še dodaten argument za prizadevanje STO za vključevanje tudi naj- manjših ponudnikov turističnih kapacitet in storitev v rezervacijski sistem. Zanimanje za namestitve po jezikih glede na kategorije namestitve (Vir: www.slovenia.info). Razdelitev posrednih rezervacij v letu 2004 od maja do novembra glede na kategorijo kapacitete Mladinski domovi 11 % število posrednih rezervacij turističnih na- mestitev na portalu STIP od januarja do no- vembra 2004 (Vir: www.slovenia.info). S slik je razvidno, da pri vseh namestitvah prevladujejo uporabniki, ki iščejo podatke o namestitvah v angleškem jeziku. Skoraj za vse namestitve velja, da je nekoliko več iskanj v poletnih mesecih. Do oscilacij prihaja pred- vsem pri iskanju apartmajev/sob in hotelov, kjer se iskanja nekoliko bolj porazdeljujejo tudi na druge mesece izven poletne sezone. Na nujo po vzpostavitvi nacionalnega rezer- vacijskega sistema kaže torej več kazalcev. STO mora pri tem zasledovati smernice raz- voja integralnega turističnega informacijskega sistema in smernice programa trženja turiz- ma, kar sicer zagotavlja sledenje nacionalne- mu interesu, po drugi strani pa otežuje izb iro ustreznega poslovnega modela delovanja si- stema. Vsekakor je ena izmed prioritetnih na- log STO slediti svetovnim trendom in pribli- žati rezervacijo t urist i čn i h kapacitet in storitev turistom, da bo za obisk Slovenije dovolj ne- kaj klikov na internetu. Slovenija gostila rekordno število predstavnikov iz Francije Slovenija je 7. decembra na enodnevnem študijskem potovanju gostila kar 180 francoskih organizatorjev potovanj, organizatorjev incentive potovanj, organizatorjev kongresnih do- godkov in novinarjev. Gre za rekordno število udeležencev predstavnikov francoskega tu- rističnega gospodarstva in francoskih novinarjev v Sloveniji. Enodnevno študijsko potovi- nje je potekalo v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) in francoske agencije Air Partner - AP, največjega posrednika čarterskih letalskih prevozov. Gre za največjo štu- dijsko potovanje v organizaciji STO v sodelovanju z L TO Bled, Zavodom za turizem Ljub- ljana, podjetjem Kompas, d.d. in Aerodromom Ljubljana. Francija za slovensko turistično ponudbo postaja vse pomembnejši trg. STO ga uvršča med perspektivne trge, zaradi če­ sar bo v letu 2005 v; Franciji odprt informativni urad STO. Slovenski turistični informacijski portal www.slovenia.info bo z novim letom obiskovalcem nudil tudi podatke v petem - francoskem jeziku. Po statističnih podatkih za prvih deset mesecev leta 2004 beleži Slove- nija za 40 odstotkov več gostov iz Francije kot v enakem obdobju lani. Film Slovenija poživlja v okviru DVD države Slovenije dobil prvo nagrado Slovenska turistična organizacija je na 7. mednarodqi festi- val turističnega filma v Poznanu na Poljskem (rOUR FILM 2004), ki je del mednarodnega turističnega sejma (15. Tour Salon), prijavila uvodni film DVD-ja »Slovenija poživlja«. Na svečani podelitvi nagrad 21. oktobra 2004 je bil slovenski film nagrajen s 1. na- grado v kategoriji filmov, ki promovirajo državo, priznanje pa je poleg Sloven- ske turistične organizacije dobila tudi režiserka filma Jasna Hribernik. Organizatorji Festivala so bili Poznan lnternational Fair Ltd., Media Biznes Ltd, nacionalna televizija TV Biznes in Poljska turistična organizacija, letos pa je bilo na natečaj prijavljenih 35 filmov iz 7 držav. Film Slovenija poživlja je bil posnet v okviru projekta DVD Slovenija, ki ga je STO izpeljala v začetku letošnjega leta v sodelovanju s koproducenti Gospodarsko zbornico Slovenije, Uradom vlade za informiranje, Agencijo RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije, Službo vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za kulturo ter Videoprodukcijo Kregar. Mednarodna sodelovanja » Twin towns« Občina Zreče in LTO Rogla-Zreče so sodelovale v mednarodnem projektu »Twin towns«, ki je potekal pod okriljem znane medijske hiše BBC London, katere predstavniki so tudi dvakrat obiskali Zreče, edinega predstavnika Slovenij~ v omenjenem projektu. Plod so- delovanja mesta Zreče v projektu so prvi turisti v Zreč~h iz angleškega mesta Sedberhg. Slovenska kuharska nacionalna ekipa s k~rske oUmpiade Slovenska kuharska nacionalna ekipa pod vodstvom Matije Pozdereca je na kuharski olimpiadi 2004 v Erfurtu dosegla dobre rezultate: domov se je šestčlanska ekipa vmi- la z eno srebrno in tremi bronastimi medaljami. »V samo delo je bilo vlo- ženega veliko prostovoljnega dela in časa . Vendar volja ostaja in zadali si bomo nove izzive in cilje,« so povedali ob vrnitvi v Slovenijo. DOVES že desetletje dviga ekološko zavest V Portorožu je oktobra 2004 potekala svečanost ob 10. obletnici Društva za okoljevarstveno vzgojo ~vrope v Sloveniji-DOVES, ki jo je DOVES med dru- gim obeležil s posaditvijo jubilejne oljke, ki bo domovala v Marini Porotrož. DOVES kot prostovoljno, samostojno, neprofitno in nevJadno združenje fizič­ nih oseb deluje od 9. septembra 1994, ustanovljeno pa je bilo z namenom, da bi v Sloveniji uveljavilo mednarodni program in ekološki znak Modra zastava. Program informira o kakovosti vode za kopanje, uvaja ekološke standarde poslovanja v naravnih kopališčih in marinah ter dviga ekološko zavest tako pri ponudnikih kot pri potrošnikih ko- paliških oziroma pristaniških storitev. Za rojstvo DOVES so najbolj zaslužni trije: Mitja Lo- gar, sedanji tajnik društva, ki je zapis o modri zastavi v začetku devetdesetih let zasledil v hrvaški reviji UT, Enes Lojo, direktor Marine Portorož, ki je o njej bral v inozemski navtič­ ni reviji, in dr. Tanja Mihalič, ki je ekološki znak Modra zasta- va proučevala še kot asistentka na Ekonomski fakulteti v Ljub- ljani, in društvu uspešno predseduje že vseh deset let. Ob po- moči ožjega kroga enakomislečih so združili organizacijske spo- sobnosti in nagnjenje k varovanju in izboljševanju okolja v tu- rizmu ter »pripeljali« Modro zastavo v Slovenijo. TURIZEM • Informativno glasilo Slovenske Turistilne Organizacije - Izdaja Slovenska turistilna organizacija, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana· Tei: 01}589-18-41, E-mail: info@slovenia-tourism.si · Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak - Oblikovanje in priprava za tisk: lmprimo d.o.o. · Tisk: Čukgraf, Postojna. • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno števi lko 1382 · Glasilo je brezplačno . • Narotila sprejemamo na STO, na urednlstvo@slovenia-tourism.si • (lani Ured- niškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Darja Radič), Urad vlade za informiran je {Nada Serajnik), Gospodarska zborni• ca Slovenije (mag. Cveto Stantit), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger) , Univerza v Ljub· ljani · Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled Uana Špec). Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor (mag. Helena Cvikl) , strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančič) , predstavnika turističnega gospodarstva Uanez Pergar in Zdravko Počivalšek), predstavnika Slovenske tur istične orga• nizacije (Bojan Meden. MBA in mag. Maia Pak). • Člani Uredniškega odbora (notranje članstvo v sestavi STO): Bojan Meden, mag. Maja Pak, Iztok Altbauer, Jernej Zajec. Majda Dolenc, Tinkara Pavlovčič, Janez Repanšek. Jan Ciglenečki in Boris Bajielj. Slovenija dobiva novo linijo turističnih prospektov lmdž prospekt Slovenija poživlja V začetku novembra 2004 je izšel nov splošni prospekt Slovenije kot turistične destinacije z naslovom -Slovenija poživlja, ki zdaj tudi v prospektno linijo uvaja poživljajoče vsebine in pristop, ki kreativno gra- fično in verbalno sledi načinu komuniciranja v akciji Slovenija poživlja. Prospekt ima 32 strani, for- mata 21 x 27 cm (kar je dobrih 2,5 cm manj v višino od tipičnega formata A4), za enkrat le v an- ~ gleškem jeziku, v nakladi 50.000 izvodov, do konca leta pa bo izšel še v nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Zasnovala ga je agencija Nuit, ki jo je STO izbrala med tremi prispelimi pred- logi (agencija Nuit je tudi kreativno zasnovala prospekt ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ki sta ga skupaj izvedla Urad Vlade RS za informiranje in STO z naslovom How far would you go), besedila pa je napisala Ines Drame. V novem splošnem prospektu, ki je prvi v novi liniji, so pred- stavljena glavna turistična geografska področja (Skrivnostni Kras, Sončne Alpe, Zeleni Mediteran, Nasmejano Pohorje in Živahna Ljubljana), poleg tega so predstavljeni turistični ijrodukti (Radostna kulinarika, Plodna srečanja, Poživljajoča zdravilišča ter igralništvo), na koncu pa še slovenske po- sebnosti - koncept uveljavlja nov arhitekturni sistem blagovnih znamk slovenskega turizma. Vsako poglavje ima poleg kreativnega besedila tudi informativni del (zeleni okvir- ček) s koristn imi napotki in internet naslovi. Priročnik za turistične agente za leto 2005 Poleg splošnega prospekta je STO v okviru nove linije in cJostne podobe izdala tudi nov Priročn ik za turistične agencije 2005. Izšel je v angleškem jeziku, v nakladi 12.000 izvodov, formata 21 x 27 cm in na 48 straneh. Vse- bina se ni bistveno spremenila, le oblikovno je bolj pregleden in urejen. Novost je francoska jezikovna verzija, ki bo z ostalimi (nemška in italijan- ska) izšla predvidoma v začetku decembra v skupni nakladi 13.000 izvodov (7-000 nemški jezik, 3.000 italijanski in 3.000 francoski). Hotelski cenik in cenik zasebnih sob 2005 Od cenikov sta do WTM London v novi podobi izšla tudi Hotelski cenik 2005 in Cenik zasebnih sob 2005. Hotelski cenik je izšel na 64 straneh, v nakladi 40.000 izvodov, v angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku in formatu 19 x 29,7 cm (kar je 2 cm ožje od tipične A4 strani). Cenik zasebnih sob 2005 je enakega formata kot Hotelski cen ik, ima 60 strani in je izšel v nakladi 30.000 izvodov. Novost pri tem ceniku je dodani francoski jezik in zemljevid, kjer so označeni kraji s ponudbo zasebnih sob. V njem je predstavljenih 241 sobodajalcev. -'" itdo~~, .k}it:·- 2005 TIIAVEL AGENT MANUAI Sandra Rakovec odhaja iz položaja direktorice lokalne turistične organizacije Zavod za turi- zem občine Kranjska Gora in to ravno v času, ko turistična destinacija Kranjska Gora dobiva novo turistično strategijo. Nov direktor prihaja iz Radovljice, v turističnih krogih pa ni poznan. Vlasta Vadnja~ ki je vodila projekt izgradnje Hotela Mons, nato pa bila pomočnica direk- torja, s 1. januarjem 2005 prevzema mesto vodenja hotelirskega dela v Termah Dobrna. Slovenski predstavnik v Italiji, Boris Bajželj, je bil na letni skupščini ADUTEI (Združenje tu- jih turističnih delegatov v Italiji) v Riminju ponovno izvoljen za predsednika za obdobje 2005-2007. To je njegova že peta (in zadnja) izvolitev. Predavateljica na TURISTICI Aleksandra Brezovec je 18. novembra postala doktorica ko- munikologije (v Sloveniji prva na temo tržnega komuniciranja v turizmu). Naslov diserta- cije: Soodvisnost med splošnim in spodbujenim imidžem države kot turističnega cilja (ugotovitve povzemamo na strani 19). Na TURISTICI še naprej ostaja predavateljica za mar- keting in komunikologijo. Sicer pa je na TURISTICI precej novosti - rektorica Univerze na Primorskem je potrdila novo dekanjo Visoke šole za turizem Portorož TURISTICE, prof. dr. Marijo Ovsenik (dosedanjo profesorico za področje managementa), s katero objavljamo pogovor na 5. strani. STO ima poleg novega naslova spletnih strani www.slovenia.info tudi v celoti nove e-na- slove: ime.priimek@slovenia.info.