PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze_
ŠTEV.—VOL. 722.	CHICAGO, ILL., 14. julija (July 14th), 1921.	LETO—VOL. XVI.
Upravnietvo (Office) 8689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
I	STVARNIKU NJEGOVE PLODOVE.
Vse je podvrženo razvoju; tudi tista velika temeljna izprememba družabnega reda, ki jo imenujemo socialna revolucija. Razvoj se ne more preskočiti, ali pospeši se ga lahko. V Rusiji na primer je S bil najpočasnejši, toda v zadnjih par letih so ga temeljito pospešili.
Vrtnarji so preučili, po kakšnih zakonih se raz-' vija cvet; ustvarili so pogoje, ki jih priroda zahteva. pa sama ne daje, in cvetje španskega bezga diši v
f vazah, ko piha zunaj zimska burja in vejejo sneženi kosmiči po zraku. Umetno, le razumno uporabljajoč preučene zakone, pospešuje človek počasni razvoj v vrtnarstvu, poljedelstvu, živinoreji.
Tudi razvoj naše družbe je podvržen zakonom, ki jih ne more nihče izpremeniti. Ali njih učinkovanje lanko porabimo, da pospešimo razvoj in skrajšamo pot do zmage. Čim več bo učiteljev, tim prej bo imelo delavstvo znanje; čim več bo organizatorjev, tim prej bo organizirana armada proletarijata; čim več bo čitateljev delavskega časopisja, tem ostrejše in uspešnejše bo naše orožje.
Ustvarjati pogoje za socializem, to je naša najvažnejša naloga. Deloma jih seveda ustvarja kapitalizem sam s svojim-razvojem. Sam prihaja boljin-bolj v nemogočo situacijo in se približuje položaju, v katerem ne bo družba mogla z njim izhajati. Kaos v kapitalističnem gospodarskem ustroju je danes vsesplošen. Z velikimi napori se skuša evropski kapitalizem postaviti zopet na noge. Ako ne bi bilo ameriškega kapitalizma, bi Evropa že doživela velikanski ekonomski polom, kateremu se sedaj upira s pomočjo Amerike z vsemi mogočimi silami. Na drugi strani pa tudi delavstvo ni še tako pripravljeno, da bi moglo popolnoma izkoristiti te kaotične razmere. Delavstvo se mora torej še pripravljati, da bo sposobno, kadar pride odločilni čas, vzeti krmilo družbe. Pripraviti se moramo, da nastopimo dedščino kapitalizma, da postavimo na razvaline, ki jih zapusti, tisto, kar bo sposobno za novo življenje in kar poda človeštvu podlago za najuspešnejiš razvoj.
To mora biti naloga nas vseh in vsi se ji moramo posvetiti.
Razred ki vlada, je še močan; kar se tiče njegove sile, je močnejši, kot je bil kedaj poprej. Ali tudi delavsko gibanje je mogočno. V vseh krogih, v vseh finančnih institucijah, v hotelskih dvoranah, na vseučiliščih, v vsem časopisju, vsepovsod se govori o gibanju zavednega delavstva, ki stremi nadomestiti sedanji gospodarski sistem s socialističnim.
{
Čudovito je to gibanje že vsled dejstva samega, da je mogoče. Kajti preudariti je treba: Na strani nasprotnikov je vse, s čimer se v naših časih oblikuje usoda človeštva, vse s čimer se gospoduje, vlada in zmaguje. Bogastvo je že od davnih časov sila vseh sil, odločujoča na zemlji, ki lahko privabi in prižene in upogne vse druge sile življenja v svojo službo, z njih tlačanstvom se od dne do dne povzdigujoča in množeča svojo oblast. Zemlja je pokorna bogastvu, ki lahko povečava in uničuje njeno rodovitnost; bogastvo izpreminja površje našega planeta ; bogastvo izpreminja njeno lice, odkazuje vodam tok, zasipava morje in spaja oceane, prevrta in prestavlja hribe, zbližuje kontinente in jemlje oceanom ločilno moč; bogastvo sili naturo, da mu prodaja svoje skrbno varovane skrivnosti v zemeljskih glo-bočinah in v zračnih višavah, v brezmejnem vsemir-ju in vnedoumnem drobnožitju; bogastvo gradi mesta in zida palače, postavlja cerkve in sinagoge, pa-gode in framasonske hrame, daje Bogu in bogovom po svoji volji in jim odreka po svojem razpoloženju; bogastvo hrani in oblači, pa slači in izstradava kakor hoče; po ukazih bogastva se žanje, se proizvaja tisočero blago, se grmadi v skladiščih in razvaža na vse štiri strani sveta; države sestavlja bogastvo in jih razbija ,narode dviguje v višine in jih strmoglav-lja v prepade, po svoje odpira vrata do znanja in za-graja pota do vede, meče kuje in topove vliva, armade tepta iz tal, plemena goni proti plemenom, širna polja pokriva z mrliči in gnoji črno prst z rdečo krvjo. Zakone piše bogastvo, sodi, obsoja in oprošča, usodo vodi za roko, zgodovini narekuje pisanje . . .
Proti taki z božanstvom tekmujoči, po vsega-mogočnosti segajoči sili vstaja proletariat! Pritlikavec proti velikanu, David proti Goliatu. Brezupno početje na prvi pogled, blaten poizkus, ki nosi strašno kazen s seboj. Brez drobtine one vseodločujoče moči, ki si je zasužnjila svet, ljudi in življenje, brez trohe bogastva, ki vlada in gospoduje kakor kralj in bog v eni osebi — kaj bi mogel, kaj naj bi izvršil, kaj dosegel v siromaštvu potopljeni proletariat?!
Ni li zgodovina za vse čase obsodila take obupne upore? Neštetokrat so vstajali reveži s predrzno gesto napuha, zaradi katere so bili uporni angelji tre-ščeni^v pekel in zidarjem babilonskega stolpa zmedeni jeziki. Kruta kazen je sledila vsakemu puntu obupanih sužnjev; osem tisoč Spartakovih tovarišev je z razpetimi udi plačalo prvo svojo zmago nad gospodarji, z razbeljeno krono ovenčanega Matije Gub-
ca na štiri kose razsekano truplo je bilo razmetano na vse strani vetrov. Naj se li še enkrat ponovi strašna tragedija v krvi zadušenega, v blatu poteptane-ga, osramočenega koprnenja tlačanov? . . .
Zavedno delavstvo pozna zgodovino in njene krvave nauke. Njegov boj ni desperadna obnovitev slepega zdivjanja. Njegovo gibanje vodi veliko spoznanje ,da je nad silo bogastva druga, močnejša sila, ki je v njegovih rokah. Bogastvo sedi na tronu, ki ga je postavilo — delo! Žezlo mu je dalo v roke delo in krono mu je delo posadilo na teme; vsa njegova moč in sila ima v delu svoj vir; v vsem tisoč in tisočletnem delu rok in duha, ki od generacije do generacije in z miljoni glav in pesti — ustvarja bogastvo.
In zavedno delavstvo vprašuje: Kdo je močnejši — stvarnik ali stvor 1
Veliko je spoznanje, da je bogastvo otrok dela in da si je po krivici prilastilo oblast nad njim. Ali suženjski jarem mu je moglo le vsled tega naložiti na tilnik, ker je delo samo tekom časa pozabilo na pravo razmerje do svojega sadu. Ko so se odprle oči in so uzrle resnico, se jim je pokazala tudi pot do osvoboditve. Delavstvo, ki nima denarja v blagajnah, ne vrednostnih papirjev, ki ne zapoveduje baterijam in bojnim ladjam, ki ne odločuje na sodiščih in visokih gradovih, ima vendar moč, ki prekaša vsako orožje in vse denarne vreče. Njegove roke opravljajo delo, in če se mirno vtaknejo v žep, lahko zamaše vse vire bogastva in življenja.
Moderna armada svobode ni puntarski zbor s kosami na ramah in z zarjavelimi meči ob bokih. Boj novodobnega delavstva ni podoben starorimskemu uporu sužnjev ne puntom srednjeveških tlačanov. Še nikdar ni zatiran razred tako jasno spoznaval, v čem je njegova moč in še nikdar niso bili cilji bojevnikov tako razločni, kakor so cilji modernega proletariata.
Razmerje med delom in bogastvom — to je vprašanje vseh vprašanj. Nobenega bogastva ni bre& dela. In če spoznavamo ,da je delo tisti faktor, ki ustvarja bogastvo, sledi iz tega drugo spoznanje, da ima delo pravico do bogastva, ki ga ustvarja.
Enako pa sledi iz tega tudi spoznanje, v čem je moč doslej izkoriščanega dela. Dokler se čuti tisti, ki opravlja delo, kot suženj, kot brezmočnega hlapca, bo moral prenašati vsako zatiranje in vsako izkoriščanje. Kadar spozna, da je v njegovi oblasti, če hoče ali če noče opravljati delo, brez katerega ne more obstajati človeški svet, spozna tudi svojo moč.
Da pride do take oblasti, mora iz miljonov posameznih delavcev postati združeno delavstvo. To se pravi: Organizacija je moč delavstva. Ustvariti si tako organizacijo je naloga delavstva. Njegov cilj pa je, da odpravi sedanje krivično razmerje med delom in kapitalom.
Stvarniku njegove plodove! — to je jedro socializma. Vse socialistično gibanje gre za tem, da preosnuje človeško družbo na taki podlagi, ki omogoči skupno, organizirano delo, skupno povišanje življenja, skupno uživanje vseh materijalnih in kulturnih plodov. To gibanje je samosvoje in vodi k neizogibni zmagi.
Irsko vprašanje.
Sicer imamo poleg irskega tudi mnoga druga važna vprašanja. Ampak nobeno ne dviga v tej deželi toliko prahu, kakor ravno irsko vprašanje. Več miljonov Ircev živi v Zedinjenih državah; zastopani so v vseh legislaturah, v kongresu in senatu, v mestnih zborih, v unijah, v političnih strankah, poleg tega pa so še kompaktno organizirani v raznih katoliških organizacijah, v katere imajo pristop tudi katoličani drugih narodnosti. Toda te organizacije kot celote se upotrebljavajo za irsko propagando. Časopisje, ki je na lovu za naročniki, priobčuje kolone Ircem simpatičnih poročil in člankov, in tako je to vprašanje vedno osveženo.
Za Anglijo pomeni irsko vprašanje hudo krizo. Že v prejšnjih časih ji je delalo težave, toda zadnje čase jo spravlja v zadrege, ki belijo lase angleškim državnikom.
Pred nekaj leti, in še do leta 1917, je bila glavna zahteva Ircev, da se jim da avtonomija, kar ni ravno velika zahteva. Za povod tej zahtevi so vzeli irski voditelji razglas zaveznikov in takrat znani Wilsonov govor, ki se oba bavita z avtonomijo narodoy. Svojo zahtevo za avtonomijo so vložili v parlamentu v obliki resolucije. |A dasi je bilo že prej znano, da pride taka resolucija, je povzročila zadeva tak vihar, kakršnega ni angleški parlament videl že dolgo poprej. Prišlo je tako daleč, da so irski nacionalistični poslanci demonstrativno zapustili zbornico.
V čem je bila težava, da Irci niso uspeli s svojo zahtevo po avtonomiji? Zakon o avtonomiji Irske je bil sklenjen že pred vojno, uveljaviti se pa ni mogel, ker je naletel na opozicijo v zbornici lordov. Če bi poslanska zbornica takrat ponovno sprejela zakon, bi se uveljavil tudi brez soglašanja zbornice lordov.
A-ko hočemo biti pravični, moramo priznati, da je angleška vlada odkrito nastopala za avtonomijo. Toda vmes je prišla vojna, ki je sama na sebi velika ovira za vse napredne notranje reforme. Vmes pa je prišlo še nekaj druzega, kar je kompliciralo vse vprašanje tudi brez obzira na vojno. In ta komplikacija obstaja še sedaj in radi nje je prišel general Smuts, ministrski predsednik britanske Južne Afrike, na Irsko ,da se jo z medsebojnimi pregovori skuša premostiti.
Narodna vprašanja niso enostavna reč. Razlikujejo se med seboj. In mnogokrat so velike razlike v narodu samem, ki zahteva avtonomijo, toda ne soglaša za način avtonomije.
Irci so zahtevali pred nekaj leti Home Rule. Sedaj zahtevajo že popolno neodvisnost od Angliji'. Tudi prebivalci okraja Ulster so Irci, pa nočejo niti slišati o irski avtonomiji; ko je bilo še pred vojno pričakovati, da bo zakon o Home Rule v kratkem uveljavljen, jih je to tako razkačilo, da so organizirali in oborožili prostovoljne čete za boj proti avtonomiji. To gibanje med idsterskimi Irci je vodil lord Carson, ki si je vsled tega nakopal veKko sovraštvo katoliških Ircev. Položaj je torej ta: Irci za-
htevajo neodvisnost od Anglije; Irci se ne marajo ločiti od Anglije.
To bi bilo zelo težko razumeti, če ne bi vedeli, da je irsko nacionalno vprašanje silno pomešano z verskim vprašanjem. Nič ni preveč, ako se pravi, da je verski moment v mnogih ozirih znatno močnejši od nacionalnega. Včasi izgleda, kakor da ne pomeni beseda "irska avtonomija" v resnici nič ilruzega, kakor "katoliška avtonomija".
V tem je pa zopet nekoliko absurdnosti. Ako bi se problem tako nazval, bi se moralo predpostavljati, da je katoličanstvo, zatirano. To se pa nikakor ne more trditi, tudi če pojo nekateri popi to pesem; če bi človek njih poslušal, bi moral misliti, da je katoliška cerkev po vsem svetu zatirana.
Ampak da mislijo Irci neprenehoma na svoje katoličanstvo, tudi kadar zahtevajo neodvisno Irsko, in da je vsled tega njih boj za svobodo katoliško pobarvan, se ne more tajiti. To seveda ni noben razlog zoper avtonomijo. Po načelu pravičnosti ima vsak narod pravico, da sam odloča o svoji usodi. Ampak katoliška barva je razlog največje težave v irskem vprašanju. Ulsterci namreč niso katoličani; a ker so na Irskem v manjšini, računajo, da bi bili podvrženi katoliški večini, ako dobi Irska avtonomijo. In temu se vpirajo na vso moč.
Da se govori resnica, je torej treba povedati, da je največji spor o irski avtonomiji med Irci samimi. In to je vzrok, da je rešitev vprašanja tako težka. Vsi poizkusi zadnjih let so se ponesrečili — ne toliko zaradi odpora vlade, ampak zaradi ulsterskega problema.
Od kar je v javnem življenju katoliškega dela irskega naroda prišla na površje organizacija Sinn Feinovcev, so Irci prenehali sodelovati v angleškem parlamentu in opustili zahtevo po avtonomiji. Nado-mestili so jo z zahtevo po popolni ločitvi od Anglije in proglasili republiko, ki pa je eksistirala bolj v Ameriki kot pa na Irskem. Kljub temu, vodili so se boji, proglasila preka stanja, vršile so se reprisalije, umori, sploh, na Irskem je zadnje čase vladal teror. Angleška vlada ni vporabila vse sile za udušitev irskega gibanja za samostojno republiko. Podajala je izjave, da ne bo nikdar dopustila ločitev Irske od Anglije in v teh izjavah so jo krepko podpirali ul-sterski Irci. Proti upornim Ircem je nastopala le v toliko, da jih je utrujevala; smatrala je, kadar jih popolnoma izmuči, da bodo pripravljeni na pogajanja z vlado za sporazum. Ta ura je sedaj prišla.
General Smuts je prišel na Irsko, da napravi sporazum med ulsterskimi in katoliškimi Irci za skupne konference, na katerih bi se našla rešitev irskega vprašanja. Toda preje se je dalo Ircem razumeti, da morajo opustiti vsako zahtevo, ki stremi za ločitvijo Irske ad (Anglije. Sinn Feinovci so zkenkrat baje opustili zahtevo za samostojno republiko, pa so so sprijaznili s ponudbo, da dobi Irska v federaciji Velike Britanije tiste pravice in avtonomijo, kot jo ima na pr. Kanada. Sedanji pregovori med irskimi strujami so prvi resničen poizkus, da se doseže med njimi samimi sporazum.
Vsled civilne vojne v Irski, v kateri sicer niso nastopale kake velike armade, ki pa je bila vendar dovolj brutalna in krvava, je ljudstvo zelo trpela Krivda za take razmere se vali večinoma na (Anglijo, toda če hoče biti človek pravičen, mora priznati, da odpade velik del krivde na bojujoče se irske frakcije, ki so, mesto, da bi se sporazumele, vodile boj druga proti drugi. In končno so se zastopniki obeh frakcij vendar sešli. če pride do sporazuma, dobi Irska avtonomijo, toda ne bo taka, kakršno bi radi katoliški Irci, ki so v večini, niti ne tdikEj kd" kršno žele ulsterski Irci. Noben del ne bo vladal drugega. Naučiti se morata kooperirati med seboj, pričeti morata delati v. korist celokupnega irskega prebivalstva, katoličani in protestantje pa bodo na ta način spoznali, da so drug drugemu potrebni, da lahko žive skupaj, ne da bi eni skušali nadvladati druge.
Od vsega početka je bilo jasno, da Irci ne bodo dobili svoje republike drugače, kakor če se preje ne porazi Anglijo. Anglija pa je še močna, jaka tako kakor takrat, ko so bili že izgledi, da dobi irska avtonomijo. Če bi bilo med Irci samimi nekoliko več treznega preudarjanja, bi se izognili marsikateremu boju, prihranjenih bi bilo precej človeških življenj, sovražnosti bi bilo manj, pa tudi gmotne škode ne bi bilo; in kljub vsem tem žrtvam ne bodo dobili več, kakor jim je bilo že pred leti obljubljeno: avtonomijo, ki pa bo varovala pravice protestantovske manjšine.
Izzivati vstajo, o kateri se ve, da bo zahtevala mnogo krvi, da pa ne more-doseči cilja, je infamno; še infamneje pa je, izzivati tako vstajo, ker ni rešeno vprašanje, za katerega rešitev bi morali najprej storiti odkritosrčne korake tisti, ki zahtevajo rešitev od drugih.
"Glas Naroda" je pričel zopet "čvičati". Postal je glasilo "razredno zavednega proletariata" in pri tem naj radikalnejši list na 82 Cortlandt St. Uredniški članki so pa že tako lepi, da se je za zjokati, posebno še, če je človek član JSKJ. V uredniškem članku G. N. v izdaji z dne 7. julija se člankar naravnost norčuje iz omenjene organizacije, dasi-ravno izgleda kot "reklama" zanjo. (Ampak to je zelo slaba reklama. Med drugim piše: "Ne glede na splošno krizo, vi člani niste reveži, ker imate neprecenljiv zaklad — Jugoslovansko Katoliško Jedno-to ... Vi niste brezdomovinci, vi ste gospodarji pod mogočno, neomajno streho ... Slabi časi so nastopili za naše ljudi v Ameriki. Dela ni, zaslužka ni, in srečen oni, ki mu stradati ni treba ... V dneh trpkosti, žalosti in trpljenja pa obupancem zapira pot v obup mogočna ograja — Jugoslovanska Katoliška Jed-rfota..." Če ni to norčevanje, je pa kolobocija brez primere. Mr. Pišler se bo G. N. zahvalil za tako reklamo ki nima ne repa ne glave. Kaj je brezposelnost, kaj pa se sploh brigamo za krizo, če pa imamo tir mogočne'ograje — podporne organizacije. Neznosna vročina in "moonshine" zelo slabo vpliva na možgane urednika "čvičarskega" lista.
Jack London:
MOČ MOČNEGA.
(Nadaljevanje.)
Vrvica teh školjk je veljala trideset rib, ženske pa, ki so denar delale, so dobile po dve ribi na dan. Te ribe so šle iz deležev Pasjega Zoba, Velikega Trebuha in Morskega Leva, ki jih niso mogli pojesti. Na ta način so ti trije imeli ves denar. Nato je omenjena trojica obvestila Trinožnika in drugs zemljo-držce, da zanaprej ' morajo dati svoj ' delež rib v denarju in ravnotako je moral Svinjska Čeljust dati denar namesto koz in sira. S tem je denar naenkrat postal potrebna stvar. Moral je biti, in kdor ga ni imel, moral je delati na polju, loviti ribe ali pasti koze tistim, ki so ga imeli. Z denarjem se Je mogla dobiti koruza, ribe, kozje meso in sir, brez da bi treba delati. Čuvaji in četniki so odslej dobivali denar za svoj posel in ker je imel Pasji Zob dovolj denarja, najel je vedno več moških v oboroženo četo, da je bila kmalu petkrat večja. Ali školjk je bilo na morskem bregu brez števila in siromaki so pričeli sami delati denar. Niso dolgo! Pograbili so jih četniki in preluknjali s puščicami. Od takrat se ni več nihče upal delati denarja na svojo pest.
Veliki Trebuh, božji poslanec, se je naveličal sam pridigati in pooblastil je Zlomljeno Rebro, da ga zastopa in govori namesto njega. Imenoval ga je duhovna. Ta je pa zopet najel druge ljudi, da so njemu služili. Tako je storil tudi Mali Trebuh, Tri-nožnik in Svinjska Čeljust. Najeli so ljudi, ki so ležali okrog njihovih hiš in nosili njihove zapovedi po celi Dolini. Vsledtega je bilo manj delavcev na polju in pri ribjih mrežah, a oni ,ki so stali pri delu, delati so morali za dva ali tri. Seveda jim ni ugajalo in vsakdo je gledal, kako bi se odtegnil delu, kako bi si pridobil denar in živel brez dela. To priliko je našel Krivo Oko. Naredil je dobro žga^ife pijačo iz koruze. Šel je k Pasjemu Zobu in govoril z njim na skrivaj. In od tistega časa ni več delal. Pasji Zob in Veliki Trebuh sta proglasila, da nihče drugi kakor on sme žgati pijačo iz koruze. Krivo Oko je dobil druge, ki so žgali namesto njega, a 011 je sedel v svoji hiši in prejemal denar za pijačo,kdor je hotel piti; tistim, ki so žgali, je pa dal vsak dan nekaj denarja. Ker je bila pijača dobra, so vsi kupovali in tako je imel Krivo Oko naenkrat velik kup denarja.
Pasji Zob je vzel drugemu ženo in kmalu zopet drugemu. Veliki Trebuh in Zlomljeno Rebro sta pa pojasnila jati, da je Pasji Zob drugi za bogom in da vsledtega ni zanj nobenega zakona — da sme početi, kar hoče, in da sme vzeti kolikor žen hoče. Pasji Zob je tudi dal narediti velik čoln iz lubja in najel je več ljudi, ki so ga za kratek čas vozili po morju. Postavil je Tigrov Obraz za vrhovno glavo nad oboroženo četo in na kogar je imel p>iko, moral ga je Tigrov Obraz takoj ubiti. Najbolj čudno je pa
bilo to, da so našinci vedno težje delali in vedno manj so imeli hrane."
"Kaj je pa bilo s kozami, koruzo, siadkimi koreninami in z ribjo mrežo?" vpraša Črna Noč. "Če so ljudje bolj delali, morali bi več narediti ali ne?"
"Gotovo!" odvrne Dolga Brada. "Trije možje pri ribji mreži so vjeli več rib kot pn cela jata dokler nismo znali za mrežo. Toda, ali nisem rekel, cla smo bili bedaki ? Čim več jestvin smo zamogli dobiti, tem manj je bilo jedi."
"Ali res praviš, da so tisti pojedli vse, ki niso nič delali?" oglasi se Rmena Noč.
Dolga Brada otožno prikima.
"Psi Pasjega Zoba so bili natlačeni z mesom in možje, ki so samo ležali na solncu, so imeli vsega v izobilju, a med tem so pa stradali otroci revnih Ribojedcev in cvilili od gladu.
Ko smo se potožili, oglasil se je Veliki Trebuh in povedal, da je bog odločil, da morajo modri možje imeti vso zemljo, ribje mreže, koze in žgano pijačo in da brez teh modrih mož bili bi vsi še živali kakor ob času, ko smo živeli na drevesih.
Tedaj je prišel med nas nov človek, kateremu so rekli Palček, zato, ker je bil majhen. Znal je lepo peti in Pasji Zob, kateri je pred kratkim oznanil, da je on kralj po milosti boga cele Morske Doline, ga je takoj najel za svojega pevca. Ta človek je mrzil delo. Narajši je imel kozja stegna, najslajše ribe, gorko mleko in najlepši prostor pri ognju. Če so ljudje godrnjali nad Pasjim Zobom in celo metali kamenje proti njegovi veliki slamnati hiši, prišel je Palček in zapel lepo pesem o Morski Dolini. Prepeval je, kako slavno je biti Ribojedec, kako so-Ribojedci od boga izvoljeno ljudstvo. Dalje je prepeval, da so Mesojedci onkraj reke svinje in krave in da bolj ne moremo zadovoljiti boga kakor če gremo nad Mesojedce in jih pobijemo. Ta pesem je ljudi navdušila. Pozabili so, da so lačni; pozabili, da so godrnjali nad kraljem in z velikim vpitjem so pritisnili na kralja, da jih mora peljati nad Mesojedce. Kralj pa ni šel, temveč je poslal svojega poveljnika. Vodil nas je Tigrov Obraz in vdrli smo v Veliko Dolino nad Mesojedce ter jih mnogo pobili, ker smo bili močni. Bili smo zadovoljni za trenotek.
Boljše pa ni bilo nič. Kdor je hotel jesti, moral je delati kakor so hoteli Trinožnik, Mali Trebuh in Svinjska Čeljust. Kajti nihče drugi ni imel zemlje, da bi bil sadil koruzo. Pogosto je pa bilo več ljudi kolikor jih je mogel vposliti Trinožnik in ostali zemljodržci. In ti ljudje so bili lačni kakor tudi njihove žene in otroci. Tigrov Obraz jim je ponudil službo čuvajev in četnikov in mnogi so sprejeli. Njihovo delo je potem bilo, da so ležali in spuščali puščice v telesa onih, ki so delali in v tiste, ki so godrnjali nad položajem.
'Če smo pa le preveč glasno godrnjali, prišel je Palček in prepeval svoje pesmice. Pel je, da so Trinožnik, Svinjska Čeljust in ostali zelo močni možje in zato imajo več hrane kot drugi; dalje nam je pel Palček, da moramo biti veseli, da imamo tako
močne korenjake v svoji sredi, ker drugače bi poginili vsled lastne ničvrednosti in pod puščicami Mesojedcev.
"Dobro" — rekel je na to Dolgi Nos — "jaz sem tudi močan." Šel je in pričel na svojo pest žgat.i pijačo iz koruze ter prodajati za vrvico denarja. Prišel je Krivo Oko in ga opsoval, toda Dolgi Nos je zagrozil, da mu bo razbil možgane če se še : enkrat približa.
Krivo Oko se je zbal in šel je k Trinožniku in f Svinjski Čeljusti ter jima povedal kako in kaj. Nato I so šli vsi trije k Pasjemu Zobu. Zadnji je govoril z ili rskim Levom in ta je sporočil Tigrovemu Obrali zu, kaj ima storiti. Tigrov Obraz je poslal četnike. i ki so sežgali Dolgemu Nosu hišo, razlili žgano pijačo I in ubili njega ter njegovo rodbino. Tako je ,bilo.
Včasih je Mali Trebuh nalovil toliko rib, da ni I znal kam z njimi. Ker jih ni maral dati za majhno I ceno, zmetal je ribe nazaj v morje — ljudje so pa , bili lačni. Ravnotako je Trinožnik pustil veliko polja I' neobsejanega samo zato, da je bilo manj koruze in f ila je dobil več denarja za isto. Kljub temu so žen-£ ske še vedno delale denar iz školjk. Nekega dne [ je pa Pasji Zob ustavil izdelovanje denarja in ženske [ so bile brez dela. Ker so bile bolj po ceni odslovil je Mali Trebuh moške od ribjih mrež in postavil ženske na njihovo mesto. Jaz sem delal pri mreži in dobil i sem vrvico denarja za pet dni, a ko je prišla na moje mesto moja sestra, dobila je vrvico denarja za I' deset dni. Tako smo malone vsi moški prišli ob delo | in še bolj smo bili lačni. Tigrov Obraz nas je vabil v t armado in šli so vsi, katere je hotel vzeti. Mene ni maral, ker sem bil na eni nogi malo šepav in takih : je bilo več. Bili nismo za nobeno rabo kakor za trdo delo in deco smo pestovali, ko so ženske delale.
"Zakaj pa niste vstali vsi in ubili Trinožnika, Svinjsko Čeljust, Veliki Trebuh in druge ter se polastili jedi ?'' vpraša -trdo Črna Noč.
"Zato, ker nismo razumeli cele stvari" — odgovori pripovedovalec. "Cele stvar je bilo treba premisliti, a nihče ni maral misliti toliko; vrhtega so bili četniki, ki so nas prebadali s puščicami, bil je Palček, kateri je prepeval nove pesmi in bil je Veliki Trebuh, kateri je vedno govoril o bdgu in nam prepovedal misliti. Če se je kateri Ribojedec drznil misliti po svoje in povedal, kar je mislil, ukazal ga Tigrov Obraz privezati na skalo tik nad vodo in utonil je v pljuskajočem valu.
I	(Konec prihodnjič.)
Človeštvo napreduje le v toliki meri, v kolikor se razvijajo in izpopolnjujejo njegove organizacije. Največji napredek pa bo doseglo tedaj, kadar bo socialistična organizacija dovolj močna, da bo lahko prevzela funkcije sedanjih organizacij in jih vršila mesto za privatne interese v prid vsega ljudstva.
Socialist ne bo nikdar zanemarjal svojega tiska. Tisti, ki se ne zaveda važnosti socialističnega tiska, ni socialist.
Predsednik Harding je pozval vlade Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske na konferenco v Washington, katere namen bo napraviti nekak sporazum za omejitev naoroževanja. Te velesile, kakor tudi vse manjše države, trošijo glavni del svojih dohodkov za militarizem. Davčna bremnea postajajo neznosna in ker ne more iti po tem tiru daleč naprej, skušajo gospodje državniki, ki so vodili vojno za odpravo vojen, vsaj omejiti gradnjo novih bojnih ladij in zmanjšati armade. Mogoče je, da bodo v tem oziru napravili kak sporazum. Razmere same jih silijo v to. Če hočejo podaljšati življenje kapitalizmu, mo-majo stabilizirati gospodarsko življenje. To skušajo doseči in obdržujejo se številne konference mednarodnih finančnikov in industrialcev, ki iščejo izhoda iz krize, ki vlada vsepovsod v strukturi današnje družbe. Izhoda ni. Polom lahko preprečijo, kapitalizmu lahko podaljšajo življenje in v tem bodo uspeli, kajti kljub neenakosti interesov so si edini v tem, da je treba preprečiti polom in v vseh skupnih interesih so sposobni nastopati skupno, kar se o delavstvu še ne more reči.
O poteku kongresa tretje Internacionale nimamo še podrobnejših poročil. Nekatere vesti se glase, da je kongres sprejel v celoti program Karla Ra-deka o taktičnih vprašanjih. Na kongresu so Lenin in drugi pojasnjevali, zakaj se je sovjetska vlada lomila od dosedanje gospodarske politike v Rusiji in dala malo obrtnije zopet v privatno posest in otvo-rila svobodno trgovino. Neka vest se glasi, da je bilo vseh udeležencev kongresa do dva tisoč.
Po končanem kongresu tretje Internacionale se je otvoril kongres internacionale industri-jalnih in strokovnih unij. Tej internacionali je baje pridruženih že 17,000,000 članov, vendar pa se zdi, da je to število pretirano, kajti večina unij je reprezentiranih še v amsterdamski internacionali, |Ameriška delavska federacija pa se nahaja izven vsake internacionalne organizacije strokovno in industrijalno organiziranega delavstva. O obeh kongresih bomo od časa do časa poročali, kadar dobimo o njih poteku zanesljivejše podatke.
Spomnite vaše tovariše, da so glasovali za Har-dinag zato, da ne bo krize. Morda so na to že pozabili, pa bi jutri glasovali z istim namenom za demokrate. In drugo leto zopet za republikance. Če ne bi bili ljudje tako pozabljivi, bi morali že spoznati to večno preminjanje iz dežja pod kap in obratno, ki jih ne privede nikdar pod streho.
Kadar prečitaš "Proletarca", daj ga svojemu prijatelju, da ga še 011 prečita. Čez par tednov mu priporoči, da se nanj naroči, če ne bo že preje sam poslal naročnine. Toliko lahko storiš za razširjanje tega lista.
Ali je religija prenehala funkcionirati?
DEBATA
Da: Olarence Darrow. Ne: Shirley Jackson Case.
(Konec.)
C ASE J EV DRUGI GOVOR.
Prejšnji govornik mi ni pustil ravno mnogo časa za moj zaključek. Jaz bi mu rad dal dober nasvet, katerega lahko porabi v svoj prid, glede dolgosti govora. To je pravilo, katerega se držimo mi, pridigarji, in upam, da ne bo užaljen vsled vira, iz katerega prihaja ta nasvet. Pri nas to pravilo zelo dobro deluje; jaz sem opazil, da funkcionira. Pravilo je tole: Pridiga, nagovor, ali govor, bi moral biti glede dolgosti kakor ženska krila. Mora biti dovolj dolg, da pokrije predmet; in kratek dovolj, da vzdrži interesiranje.
Z ozirom na njegovo kritiziranje mojih argumentov, mislim, da lahko zopet rečem s Shakespearejem, "My withers arc quite unwrung", kar v današnjem jeziku pomeni, "kaj me briga". Nimam pri rokah kopije programa, toda ko sem čital subjekt debate, se ni omenjalo za predmet specialno krščanstva, ampak religijo v splošnem. Eden lahko govori o religiji kadar govori o krščanstvu, toda lahko se tudi govori o krščanstvu ne da bi se pri tem mnogo tikalo religije kot take. In večina njegovih izvajanj o krščanstvu nima ničesar opraviti z religijo.
Sedaj, kar se tiče njegovega mila. Ali me kaj briga, če je kos mila, s katerim se umivam— kadar u-mivam — narejen od originalne firme, katere ime je utisnjeno na milu, ali pa od naslednikov originalne firme? Ali ima delovalni pomen tega mila sploh kaj skupnega z imenom na varstveni znamki? Na to vprašanje lahko napravite odgovor sami. Seveda nima ime nobenega pomena!
Jaz sem se morda izpostavil napačnemu razumevanju, ko sem dejal, da stvar funkcionira zato, ker eksistira. Da bi se temu izognil, bi moral reči: Stvar funkcionira zato, ker še vedno obstoji in vzdržuje eksistenco, in v tem je razlika. Religija funkcionira ker še vedno eksistira, kljub napačnemu razlaganju tistih številk, ki si jih je moj oponent izposodil od mene. Kaj bi sploh mogel napraviti brez teh številk? Kako bi sploh mogel napraviti svoj drugi govor?
Da, religija funkcionira raditega, ker še vedno eksistira, zato, ker se ne tiče, n. pr. samo doktrin. Doktrine so le ena faza religije in pridejo na površje ob gotovih stopnjah razvoja v religiji. Če bo religija končno imela le intelektualno stran, jaz zelo dvomim. Ko študiramo zgodovino verstev v njihovih primitivnih formah, najdemo, da se le redkokdaj, če sploh ka-terikrat, dotikajo intelektualne faze življenja.
Svoje delovanje imajo skoro popolnoma posvečeno socialni fazi življenja. Ko moj oponent pravi, da današnje krščanstvo funkcionira v socialnem pomenu življenja, je pri tem zadel žebelj na glavo. V tem smislu funkcionira krščanstvo, kakor vse druge religije. Mi vidimo človeka, ki je živel na zemlji v različnih razdobjih v različnih razmerah, katerega družabni instinkt ga vedno tira med množico. Seveda, kadar po-
stane individualist. Toda dokler je še veren, hoče ostati v množici, pa napravi religijo, ki funkcionira; tako, ki zadovolji instinkte njegove socialne osebnosti.
Ena najvažnejših stvari, ki stoji v ospredju pred vsemi drugimi, je socialna stran, ki se jo opaža enako v vseh religijah ,in to so verska shajanja. Če greste danes skozi deželo, se boste prepričali o resničnosti te trditve; pri vseh religijah zavzemajo verska shajanja najvažnejšo funkcijo. Ljudje, ki obiskujejo cerkve, ne hodijo vanje vsled kake inteligentne hrabrosti, ampak lahko se reče, da kadar so preveč intelektualni, ne hodijo več v cerkev. Fakt pa je tu. da je socialna funkcija religij še vsepovsod v operaciji.
Potem je še ena druga posebnost, karakteristična v vseh religijah. Ne vem, če se vam bo dopadlo ali ne. ampak tu se ne gre za vprašanje, če je nam stvar do-padljiva. Jaz moram le opisati znanstveno in objektivno, kakšna so fakta, ki pridejo pri tej diskuziji v poštev. Torej druga posebnost v vseh religijih je njihov konservatizem. Vsaka organizacija je konservativna. Organizacija stremi za vzgajanjem konservativnih naziranj. Vzemite kakršnokoli samovoljno gibanje v družbi, v vsakem lahko opazite, da čim večja postaja organizacija, bolj se utrjuje njen formalni značaj in gibanje prične postajati konservativnejše. To je neiz-begljiv proces evolucije, da organizacija ustvarja konservatizem. Dve najstarejši organizaciji v človeški družbi sta politična in verska, in verska je starejša. V proporčnem razmerju njiju starosti sta obe konservativni in to morate biti že po svoji naturi. Iz konservatizma v religijah je povzela politika precej svojega konservatizma. Če študirate zgodovino političnih institucij v tej deželi, boste izprevideli, kako je krščanstvo daleč nazaj iz prvih dni Nove Anglije, kjer je živelo mnogo naših prednikov, v veliki meri prispevalo pri delu za naše konservativne institucije.
Pred par leti smo zelo veliko čuli o patriotizmu. Kaj je bil ta? Fundamentalno je bil religiozni konservatizem, ki je zelo mogočno funkcioniral. Mnoge cerkvene občine — nekatere so mi znane tudi v Chi-eagu — so imele duhovnike, ki so bili pristaši doktrine nonresistence. Ti so bili v nasprotju z večino, ki je v svoji gorečnosti bila pripravljena storiti vse za družabno varnost; v mnogih slučajih so take cerkvene občine zahtevale od svojih pacifističnih duhovnikov, da morajo zapustiti svoje prižnice in sploh službo. To se ni dogajalo zato, ker krščanstvo ni funkcioniralo, ampak zato, ker je premočno funkcioniralo v formi socialnega konservatizma ,ki je karakterističen v religijah in sega daleč nazaj v starejše čase. Ko je postalo krščanstvo religija večine, je tudi ono povzelo tipično formo socialnega pritiska, ki je karakterizi-ral religijo skozi vso zgodovino.
So ,še drugi važni interesi družbe, ki izgledajo tistim, ki ne poznajo zgodovine verstev, da nimajo ni-kakih skupnih vezi z religijo. Ti interesi torej lahko narede utis, da nimajo nič skupnega z religijo. l'n poglejmo tu mojega prijatelja, ki zelo dobro pozna zgodovino, in če bi se nekoliko bolj poglo-bil vanjo, bi spoznal, da prihaja tudi njegov poklic iz religijskih virov, ki izvira iz verskega ideala o božji pravici za izvrševanje zakonov. Ali to funkcionira?
Intelektualni element v religiji se mnogokrat smatra, posebno v krščanstvu, kot karakteristična posebnost v kultu; vsaj tako se je včasih domišljalo. Jaz pravim, da temu ni tako. Krščanstvo je že od svojega početka, če že hočete, da govorim o njem kakršno je
bilo v svoji prvotnosti, obračalo svojo glavno pozornost v propagandi ne na intelekt ampak na vero. Vera je priznanje, da ne veš. Ona je nagrada za našo igno-ranco, nadomešča tvojo ignoranco z zaupanjem v nekaj velikega, neznanega. To zaupanje je morda bedasto in s časoma se bo morda dokazalo, da je absurdno; ampak stališče religije, take kot funkcionira, je, da nadomešča omejenost znanja z vero. Če se more neznanje pravilno nadomestiti na ta način, ne želim izrekati sodbe na tem mestu, niti ni potrebno za to diskusijo, da govorim o tem; želim pa pojasniti fakt, in to bom storil na najodkritosrčnejši način, da prihaja vera — verovanje — od religije, da nain oskrbuje in blaži neznanje, ki je brezdno med nami in sedaj Se nepoznano neskončnostjo.
Mi smo intelektualni v tem dvajsetem stoletju; mi smo ponosni na našo intelektualnost; ponosni smo na svojo znanost, in jaz ne želim, da bi jo imeli manj kot jo imamo, ampak mnogo več kot jo imamo sedaj. Kako daleč pa sega naša znanost v neznano neskončnost? Vzameš svoj prostor v observatoriju, recimo, eno jasno noč, in gledaš skozi najmogočnejši teleskop, ki ga je do danes mogel izdelati človek. Pred teboj se odpre ogromno vsemirje, ki sega preko tvoje dosegljivosti. V svoji domišljiji se skušaš dvigniti v to ve-soljstvo, da bi ga primerjal in spoznal. In kaj si dosegel? Po par urah napora boš prisiljen, da se povrneš na ta stari planet, ta mali zvezdni prašek, ki drvi in drvi po vsemirju, in počutil se boš, da si le muha na tem koščku vsemirja, da si stvar, ki ji je še silno veliko zakritega v neskončnosti.
Jaz ne>vem, kako iti preko meje poznanega z mojim intelektom. In če sklenem, da ne bom skušal iti preko to neznano s kakim drugim pripomočkom, tedaj ne bom šel. Ampak tu imamo ljudi, in ti so v veliki večini, za katere religija funkcionira ravno v tem oziru. Kar morejo pojmiti s svojo intelegenco, s svojim razumom, to pojmijo. Kar ne morejo, si pomagajo z vero, ki jih ponaša v neskončnost.
Jaz bom ponovil, da religija, namreč tista religija, ki si jo tolmačimo v zgodovinskem in družabnem pomenu besede, ne pa v smislu kakega formalnega, moralističnega verstva, ki je le postranski produkt organizirane religije, še vedno.funkcionira; njeno delovanje je še velikansko na današnjem svetu. Če je njeno funkcioniranje v dobrobit ali v škodo, o tem sedaj ne bom izrekal svojega mnenja. Ampak predno končam, bom napravil še to opazko: Jaz verujem, jaz sem prepričan, da bo religija živela še dolgo časa v bodočnosti; če hočemo, da bo njeno funkcioniranje dobro, se mora nekdo žrtvovati za nalogo, ki izgleda, da je nehvaležen posel, torej za nalogo, da se napravi funkcioniranje religije v bodočnosti še boliše kakor je danes.
Najslabši socialisti so tisti, ki se ob gotovih prilikah prikazujejo delavstvu kot socialisti, dasiravno niso ne člani socialistične stranke, niti niso aktivni v socialističnem gibanju.. Med slovenskim delavstvom paradira mnogo takih "socialistov". Naši agitatorji se nanje jeze, ker so jim taki ljudje ovira pri agita-toričnem delu. Ljudje namreč mislijo, če je ta in ta lahko socialist ne da bi spadal v organizacijo in ne da bi bil naročen na socialističen list, zakaj bi jih v tem ne posnemali tudi drugi? Taki "socialisti" so torej v kvar socialističnemu delu.
O konvenciji socialistične stranke.
Poroča Frank Petrich.
Bili so časi, ko so nekateri ljudje pričakovali od Socialistične stranke čudežev, in ko jih ni bilo, so bili razočarani. To so bili elementi izven socialističnega gibanja — tiste široke plasti ljudskih množic, ki se zbude iz svojega spanja v času velikih dogodkov, ki pretresajo družabno življenje, pa bi tedaj radi, da se izvrše velikanski preobrati čez noč. In če so razmere take, da nalete ti vzdigajoči se valovi na trdne skale kapitalistične trdnjave ter se razblinijo, je ponavadi tako, da odlete te divje gnane sile nazaj v strugo življenja, v stagnacijo in letargijo, rajše kot pa v strugo organizacije in inteligentnega planiranja za nadaljni boj, ki ga vodijo izkušeni in družabno življenje poznavajoči disciplinirani socialisti.
Kakor je to resnica pri elementih, ki so izven socialističnega gibanja, tako so tudi v okvirju socialistične organizacije same sodrugi, dobri, včasih izkušeni in lojalni sodrugi, ki pričakujejo, da bo izvršila socialistična stranka vse tisto, kar oni čutijo globoko v svojem srcu, da bi bilo za socialistično stranko najbolje, če se izvrši vse tako, kakor oni mislijo naj bi se. Toda ne samo pri socialistih je tako. Ce pogledamo malo v delokrog drugih organizacij, vidimo, da je to pravilo skoraj povsod v veljavi. To izhaja iz razlike v mišljenju o taktiki. Časi so sicer, ko je pregledavanje motivov za različno mišljenje in forciranje za različne taktike na mestu, vendar se prav sedaj za Socialistično stranko lahko reče, da je tehtanje takih razlogov odveč. Konvencija v Detroitu je to potrdila. Lahko se pač konštatira, da obstajajo razlike v mišljenju o taktiki tudi nadalje, toda te razlike niso tako provoka-tivne, da bi ogrožale disciplino, ali da bi povzročeva nadaljni razkol, kajti popuščalo se je na vseh straneh. In če se vzame naposled v poštev še dejstvo, da je socialistično gibanje živa tvorba, podvržena tistim zakonom akcije in reakcije, kakor vsako drugo življenje, smo lahko uverjeni, da je sedanje članstvo Socialistične stranke pač tako, kakor se more po razmerah od njega pričakovati. Kaj pa bi bila Socialistična stranka brez tistih vitalnih sil. ki daje organizmu sile valovanja, sile akcije, ki omogočuje izhlapevanje gnjilobe, da ostane organizem zdrav in jak in da more z vse večjo in vččjo silo vporabljati svoje moči v službi svojih raznovrstnih nalog? — V znamenjpu teh dveh sil — negativne in pozitivne — gredo sporedno tudi ra*/< ranja in presenečenja. In med tem ko padajo neinteligentni, nerazredno zavedni delavci, ki jih zbude iz trdega spanja le posebni družabni krči in potresi, da jih s toliko večjo silo treščijo nazaj v strugo življenja, v razočaranje in letargijo, ostane inteligentno, razredno zavedno in disciplinirano delavstvo, organizirano v političnih in gospodarskih organizacijah v zavesti, da enkraten poraz ali neuspeh še ne pomeni obupa-nje, temveč da je treba prizadevanje pospešiti, poraz izpremeniti v zmago in končno zadoščenje. Ta zavest je tista sila, ki dela socialiste vsepovsod nepremagljive in koncem konca triumfalne.
Vpoštevajoč vse te nijanse socialističnega gibanja zlasti v tej dobi, socialistična konvencija v Detroitu ni vpraševala posamezne delegate po motivih, zakaj mislijo o raznih točkah, ki so bili pred delegati, različno, temve čje smatrala, da prihaja vsak nazor posameznika iz globokega prepričanja, ki ima služiti za najbolje interese celote. To se je pokazalo den-r-strativno zlasti pri resoluciji ,v kateri se je zaht< ■ izključitev vseh tistih elementov, ki bi zagovarjali brezpogojen pristop k moskovski Internacionali in ki je bila skoraj soglasno odklonjena. S tem je konvencija pokazala treznost in samostojnost, in da se ni dala voditi od diktature z desne niti z leve.
Delegatje. ki so prišli if. raznih krajev Zed. držav, so se zavedali, da imajo rešiti glavno nalogo; vprašanje ohranitve socialistične stranke. Prav to je bil vzrok, da je bilo treba mnogo propozicij, ki so bile v agendi, zaenkrat pozabiti in jih prepustiti času. da dozore. Med temi zadevami je bila zadeva priključe-
nja k tretji ali moskovski Internacionali. Debate o tej točki so bile kratke a ostre. Za prvo točko, to je, da se soc. stranka priključi k tretji Internacionali. brez rezervacij, so govorili štirje delegatje, glavni proponent je bil sodr. Engdahl. Za točko 2., to je da vpraša stranka za nove pogoje za pristop v smislu avtonomije (to propozicijo je sprejela tudi ekselkutiva J. S. Z.) so govorili trije delegati; glavni proponent za to točko je bil sodr. Kruse. Za točko 3„ to je da se stranka pridruži delovnemu odboru dunajske konference, sta govorila dva delegata; glavni proponent za to proppzi-cijo je bil sodr. Hoen. Za 4. propozicijo, to je da ostane socialist, stranka nevtralna in se ne priključi dokler se ne pojača, nobeni Internacionali, so govorili štirje delegati; glavni proponent je bil sodr. Hillquit. V tej proporciji je bilo tudi za vsak posamezen predlog protigovornikov. Rezultat glasovanja je bil: 1 predlog: 4 za, 35 proti; 2. predlog: 13 za, 26 proti; 3. predlog: 4 za, 35 proti; 4. predlog: 31 za, 8 proti. Tako ostane stranka za sedaj brez mednarodne priključitve.
Iz debate o predlogih je bilo razvidno, da med delegati ni bilo nasprotstva napram tretji Internacionali, marveč napram tistim 21 točkam, ki so bile kot pogoj priključenja. In to je važno, kajti iz tega je treba razbirati ,v koliko so te točke koristne in škodljive ne samo sovjetski Rusiji, ampak socialističnemu gibanju po vsem svetu. Delegatje so bili prepričani, da čas za tako diktaturo v socialističnem gibanju po vsem svetu še ni prišel, in da če je tu in t»m potrebna kakšna diktatura, so jo pri volji izvajati domače stranke same, ne da bi bilo treba jemati za to dekrete iz Moskve. Toda splošno mnenje je bilo, da je zadeva diktature v prehodni dobi, to je iz kapitalizma v socializem, vprašanje časa, ne pa programa. To se pravi, če bo potrebna, bo izvršena, če ne, pa ne. Diktatura je vprašanje spontane potrebe, ne pa planiranja. Te potrebe odrejuje čas in prostor.
Poleg odreditve stališča z ozirom na mednarodno afiliacijo, to je, da ostane stranka za gotov čas brez nje, so bile sprejete še sledeče propozicije: 1. da se na-kolekta v tridesetih dneh $20,000 za pokritje strankinega deficita, kar bi omogočilo, da se postavi stranka zopet na noge; 2. da izda stranka kolikor mogoče veliko množino letakov, v katerih naj bo raztolmačen socialističen nauk; 3. izvoljen je odbor, ki ima nalogo poizvedeti, s katerimi gospodarskimi in političnimi organizacijami, katerih programi niso temeljno v nasprotju s soealistične stranko, bi mogla stranka pod-vzeti večje akcije skupno; 4. izvoljen je odbor, ki ima iznajti, kako bi bilo mogoče povzdigniti socialistično dnevno časopisje; 5. prizadevanja, da se doseže čim večje število žena in se jih organizira v socialistični stranki; 6. predlog, da se ustanovi predavateljske di-strikte ali okraje ne glede na državne meje; 7. da se uvaja v vseh socialističnih organizacijah ali v posebnih kurzih nauk o upravljanju industrije; 8. sprejetje predpisov, po katerih se Imajo ravnati vse munici-palije, ki so v socialistic, rokah ali pod njeno politično upravo; 9. izjava, da se imajo podvreči vsi potom socialistične stranke izvoljeni kandidati strankini kontroli; 10. da ostanejo strankini mesečni prispevki kakor so bili do sedaj -—- to je po 50c na mesec; 11. izjava proti militarizmu in glasovanju za vojne namene; 12. izjava, da stranka zagovarja kooperativno gibanje, pri čemer pa priporoča previdnost, ker je uspeh tozadevnih kooperativ odvisen od krajevnih razmer; 13. izjava, ki gre za tem, da dela stranka v svoji propagandi nato, da se odpravijo vse restrikcije, ki omejujejo volilno pravico po državah, bodisi belopoltnežem ali črncem; 14. izjava, ki gre za tem, da se delavci lahko selijo iz dežele v dežele brez ovir, izvzemši kjer je naseljevanje povzročeno umetno potom kapitalističnega razreda z namenom, da se znižajo plače in tako postavi delavstvo ene ali druge dežele na nižji življenski nivo; 15. narodnostne federacije ostanejo kakor so, izvzemši da bo kontrola, nad njimi malo strožja kot je bila do sedaj. (To je zagovarjala tudi J. S. Z.)
Odklonila pa je konvencija iz agende: 1. zadevo diktature proletarjata iz razlogov, ki so že navedni zgoraj; 2. zadevo generalnega štrajka. V agendi sta bila namreč dva predloga: eden za gen. štrajk, drugi pa
proti gen. štrajku, in konvencija je odklonila oba. 3. odklonila je "politični štrajk", ker je to za socialistično stranko, dokler niso ameriške delavske gospodarske organizacije ali unije bolj prepojene s socialističnim duhom, akademično vprašanje. Po drugi strani pa je naloženo stranki, da išče stike s takimi organizacijami, ki niso temeljno nasprotne socialističnemu programu in iznajde, če je sodelovanje ž njimi mogoče. 4. Odklonila je odstavek v agendi, ki se nanaša na stališče stranke z ozirom na delavske organizacije, in sicer z razloga, ker je to stališče že izraženo v načelni izjavi, sprejeti na strankini konvenciji leta 1920 v New •Yorku; 5. Odklonila je vprašanje "politične akcije" iz razlogov, ker je' to vprašanje za stranko že definirano v platformi; 6. odklonila je zadevo "direktne akcije", kot neumestno doktrino v socialističnem gibanju; 7. odklonila je vprašanje o "sabotaži' 'iz istih razlogov. Istotako je konvencija odklonila teze o masni akciji ,sovjetskem sistemu in propoziciji za organiziranje branžev po poklicih.
Poleg že omenjenih sprejetih zadev je sprejela konvencija tudi resolucijo z ozirom na strankino stališče napram sovjetski Rusiji, resolucijo, v kateri prizna stranka Irski pravico do republike in par drugih, resolucij, ki se tičejo moralne podpore gotovim delav skim organizacijam in priznanje za njihovo socialistično delo med gospodarsko organiziranim delavstvom.
Iz poročila, ki ga je podal konvenciji sodrug Rranstetter, strankin tajnik, je razvidno, da je sedaj pri stranki 6 narodnostnih federacij. Te štejejo: Židovska 922 članov, italjanska 993 članov, češka 863 članov, nemška 624 članov, jugoslovanska 601 člana in litvinska 174 članov. To članstvo je preračunjeno na podlagi plačanih prispevkov v zadnjih treh mesecih. Stranka ima 17,000 članov ,od teh je 4,000 Fincev, k: 1 nimajo federacije 4,182 jih je pa v federacijah, ki spadajo k stranki. Če vzamemo vpoštev dejstvo, da je med rednim članstvom stranke še mnogo tujezemcev, ; nam je razvidno, da je v stranki nad 60 odstotkov tujezemcev, če ne več. Da dobi stranka v svoj delokrog Amerikance, je sedaj glavna njena naloga. Pri temu delu moramo stranki tujezemci pomagati, kolikor je pač mogoče. Kajti dokler Jie bo v stranki prevladoval ameriški element, ne more postati mogočna sila.
Dolžnost narodnostnih federacij ni diktirati stranki teorij in stališča, ki ga ima zavzemati in izvajati na taki podlagi svoje notranje in mednarobne akcije, ampak v prvi vrsti voditi socialistično propagando med svojim lastnim narodom in na ta način množiti socialistične vrste v stranki, in če se pridenejo k temu kakšne prijateljske sugestije, kako naj bi se stranka upravljala kot celota, je vse, kar morejo storiti narodnostne federacije.
Ravno sedaj potrebuje socialistična stranka kooperacijo vseh, ki žele, da postane stranka jaka in odločujoč faktor v političnem boju ameriškega delavstva. Konvencija v Detroitu je s tem, da je zbrisala iz vrst vse mržnje in netoleranco položila temelj, na katerega lahko zidamo vsi, ki se zavedamo, kako nuj- ] no potrebno je ameriškemu delavstvu v tem času poja-čanje edine politične, razredno zavedne organizacije v Ameriki.
Mimogrede bodi povedano, da vživa Jugoslovanska socialistična zveza pri Socialistični stranki vilic temu, da je šla v teku vojne iz nje, najboljši vpliv. Ta zasluga gre največ taktnosti eksekutive J. S. Z., ki se je, izkazala vedno za konstruktivno, pa bilo to v slučaju kritike napram stranki sami ali pa z ozirom na delo in red, katerega je stranka od naše Zveze pričakovala. Da je bilo to mogoče izvrševati tako kakor je bilo potrebno, pa gre pred vsem zasluga našemu članstvu od zunaj, našim neumornim tajnikom klubov, organizatorjem in vsakemu posameznemu sodrugu, ki se ni vstrašil dela, kadar je bil pozvan, naj ga izvrši.
Vsi listi so prijatelji ljudstva, kajti še nikdar ni nobeden zapisal, da je sovražnik ljudstva. Od ljudstva pa odvisi, da samo spozna, kateri listi so in kateri niso na strani ljirdstva.

GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
SPRINGFIELD, ILL. — Dne 29. junija se je pripetila v premogokopu Capitol Mine velika nezgoda. Nesrečo je pripisati neprevidnosti bosov, ki jim je več za karo premoga kakor pa za varnost ljudi. V karo, v kateri so bili ljudje, in ki jo je vlekla inula, se je zaletel motor; posledica je bila, da so dobili štirje nevarne poškodbe, eden je par ur kasneje umrl. Med poškodovanimi je tudi Slovenec T. Volk.
Delavske razmere so slabe. Nekaj rovov obratuje vsak dan, drugi pa po dva do tri dni v tednu. Morda bo kmalo boljše, ker se bodo morale razne industrije oskrbeti s premogom, če sploh mislijo kaj povečati obrat na zimo, kakor nekateri pričakujejo.
Ne dolgo od tega sem čital ipar dopisov v Pro-sveti iz naše naselbine. V enem se dopisnik jezi na nekakšne nasprotnike Slovenskega doma, češ, da bi nekateri rajši videli, da bi akcija za dom ne uspela. V kolikor je meni znano, ni tu nobenega nasprotovanja Slovenskemu domu. Niti enega še nisem čul nasprotovati tej akciji. So pa ljudje zato, da ne bi bilo toliko hvale, komu gre največ zasluge za ustanovitev slovenskega doma. Zasluga gre vsem, ki delajo za stvar, če se poje kedaj komu hvala za zasluge, bi jaz mislil, da gre zasluga za dom tudi tistim ženskam, ki so obiskovale rojake in jih nagovarjale, naj kupujejo delnice. Taka pota so utrudljiva, toda naše ženstvo se ne utrudi, kadar se loti dela za kako stvar.
Slovenski domi so naselbinam potrebni, posebno še, ako primanjkuje primernih prostorov za razne priredbe. Toda dom mora biti posvečen pravim namenom. To kulturno delo pa se mora vršiti s stališča zavednega delavstva, ne pa pod kakim krinkarstvom. Če se že postavljamo v raznih dopisih z naprednostjo, z razredno zavednostjo, zakaj ne bi tega izvajali tudi dejansko, ne samo v dopisih? Ljudje, ki vodijo razne akcije, bi morali biti politično organizirani v socialistični stranki. Če hočemo iti naprej, če res vodimo boj za delavske interese, če smo res za pravo izobraževalno delo med delavstvom, tedaj moramo biti organizirani socialisti in delati za socializem, kajti le to je delo za napredek med proletariatom.
Drugi dopisnik pripoveduje, kako je naša naselbina napredna. Kaj se hoče, pregovor pravi, da vsak berač svojo malho hvali. Jaz ne vem, v čem je naša naprednost, kajti jaz jo ne vidim. Res imamo nekaj podpornih društev, toda ali so podporna društva sama na sebi merilo napredka v naselbini? Edino podporno društvo, ki napreduje, je društvo SNPJ. O, da, lahko bi imeli v Springfieldu marsikaj resnično naprednega. Lahko bi imeli močno socialistično organizacijo, ki bi imela kulturne odseke, kot pevski zbor, tamburaški zbor in tako naprej. Toda ker je med nami preveč nasprotstva in modrih glav, je pa manj napredka. Kar se tiče pevskega društva, še dobro obstoji, lahko pa bi še boljše, če bi bilo med rojaki zanj ved zanimanja. Nekateri menda mislijo, da je najboljše, ako ima vso stvar v rokah par modrih ljudi, ki naj vodijo in vladajo društveno življenje v naselbini.
Da, v naši naselbini imamo tudi socialistični klub, katerega se naši rojaki tako zelo bojijo. S. Joško Ovnu je znano, kako je bil obiskan njegov shod dne 8. jan. 1.1. in tudi v Proletarcu sem čital, da se je reorganiziral v Springfieldu socialistični klub s tridesetimi člani (ne s tristo, da ne bi kdo mislil, da smo že tako napredni). Sedaj ima naš klub dvajset članov in članic. V klubu sem že devet let, in ves ta čas nisem opazil pravega napredka na polju socialistične agitacije. Vzrokov je več, toda v splošnem sp glavni vzroki razna nasprotovanja in osebne mržnje. Nekega rojaka en drug rojak ne mara. Ker pa je ta rojak pri eni gotovi organizaciji, ta drugi noče pristopiti k nji, ker je jezen na tega in tega, pa nagovarja še druge, naj ne pristopijo. Vsled osebnih mrženj je napredek v naselbinah počasen, osebne mržnje pa so po-
sledica pomanjkanja izobrazbe. Čim manj izobrazbe je med ljudmi, toliko večje so mržnje med njimi.
Slovepski delavci v Springfieldu, ali ni sramota za našo naselbino, da se tako malo brigate za socialistično organizacijo, pri tem pa še pripovedujete, kako ste napredni. Če ste res napredni, oskrbite si članske knjižice socialistične stranke. Ali ne bi bilo kulturno in politično delo v naši naselbini innogo u-spešnejše, če bi bili mi združeni v socialistični organizaciji in delali na vseh poljih pod njenim okriljem? Ali ne bi bilo to nekaj lepega tudi za naš Slovenski dom? Imeli bi lahko razne kulturne odseke, med temi tudi godbo, ki bi igrala na naših priredbah. Naš socialistični klub bi lahko imel najmanj sto članov. Pridružite se mu, kajti sedaj niso pri tem klubu še vsi tisti, od katerih se pričakuje, da pristopijo. Če ste socialističnega prepričanja, pojdite še korak dalj in postanite član socialistične organizacije. Bojevnikov potrebujemo, ne samo pristašev z besedami. Tisti, ki se trkajo na prsa, da so socialisti, dasiravno niso niti člani socialistične organizacije, ne vzdržujejo strankine aktivnosti. Brez članstva ne bi imeli stranke, ne govornikov, ne številnih kampanj in akcij, ki jih vodi stranka pravice in interese delovnega ljudstva. Dohodkov potrebuje naše gibanje, novih članov mu je treba, novih moči pri agitacijskem delu. Dolžnost slehernega delavca je, da se nam pridruži. Boj za socializem morda ne bomo izvojevali mi, kakor ga niso drugi pred nami. Če ne bomo uspeli mi, bodo nadaljevali z bojem drugi, ki pridejo za nami. Ampak bojevati se moramo. Mi vsi imamo skupnega sovražnika — kapitalizem. Mi vsi bi se morali združiti v eni organizaciji, ki je v boju proti našemu sovražniku.
Ob enem naznanjam članstvu našega socialističnega kluba, da se bo vršila prihodnja seja teden pozneje kakor navadno, namreč dne 7. avgusta ob 10. dopoldne. Seja je bila preložena, ker bo dne 31. julija seja delničarjev S. N. D. Vdeležite se seje kluba vsi, ob enem pa naj vsakdo privede s seboj nove kandidate za v socialistično armado. Posebno priporočam tistim, ki grdijo, da so socialisti, naj gredo še korak dalje in postanejo organizirani socialisti.
še ena opomba: Ali so vsi odborniki SNPJ. v soc. stranki? če niso, zakaj niso?
Morda se bo kdo jezil nad menoj raditega dopisa, toda nimam navade zakrivati slabosti, ki se jih opaža v javnem življenju naselbine. Nič ne pretiravam, le grajam mlačnost, ki je tako ukoreninjena med nekaterimi ljudmi, ki bi lahko mnogo storili za socialistično agitacijo. Kar želim je, da se pojačajo naše sile, da se nam pridružijo vsi tisti, ki se nam kažejo simpatični, ki pa so sedaj še izven socialistične organizacije, čim jačji bomo, tim boljša in uspešnejša bo naša propaganda med še nezavednim delavstvom.	Frank Besjak.
Josip Ječmenjak.
V Chicagi je dne 2. julija preminul Josip Ječmenjak, ki je bil dolgoleten bojevnik v armadi socialističnega delavstva. Star je bil 63 let, rojen v Varadžinu v Slavoniji. Po poklicu je bil čevljar. Na češko na-' rodno pokopališče so ga prepeljali dne 5. julija, kjer je bil upepeljen.
Starejšim slovenskim sodrugom v Ohicagu je bil Josip Ječmenjak znana oseba. Bil je v vrstah naše vojskujoče armade, ki se je skozi dve generaciji bojeval za zboljšanje delavskega položaja. V socialistično gibanje je pristopil še v času, ko je v Avstriji in na Ogrskem divjala najhujša reakcija proti socialistom. Doživel je mnogo preganjaj pod banom Khuen Hederva-rjem na Hrvatskem. Pred dvajsetimi leti je prišel v Ameriko in se je takoj pridružil slovenskemu soeiali-stičnemii klubu, katerega član je bil dokler hrvatski socialisti niso ustanovili svoje hrvatske socialistične organizacije.
Ko se je ustanovilo socialistično glasilo "Proleta-rec", je pokojni Ječnienjak pomagal pri delu za financiranje lista in z agitacijo. Pozneje je z enako energijo deloval pni ustanovitvi hrvatskega socialističnega glasila "Radnička Straža".
Radikalno delavsko gibanje je izgubilo z Ječmen-jakom vnetega delavca.
Ječmenjak ni bil samo zvest sodrug, ampak tudi človek, kakršne se potrebuje v našem gibanju. Bil je vedno dobre volje, čeprav se mu ni godilo nič boljše, kakor vsakemu drugemu proletarcu, ki je odvisen od zaslužka svojih rok. Rad je pomagal povsod, kjer mu je bilo mogoče, ne da bi kdaj pričakoval kakšno hvalo za svojo požrtvovalnost.
Poznejše čase se je ločil zaeno z ostalimi hrvatskimi sodrugi v hrvatski sekciji od naše JSZ., toda ostal je po svojih močeh v boju za proletariat. V zgodovini našega gibanja mu ostane častno mesto, kajti boril se je z nami v najtežjih časih, ko je bilo socialistično gibanje med ameriškimi Jugoslovani še v povojih.
Sodrug Frank Udovich je položil na njegovo krsto v imenu kluba št. 1, JSZ., venec — zadnji pozdrav njegovih sodrugov iz začasa začetnih bojev med ameriškimi Jugoslovani za socializem.
Izvleček zapisnika seje ekiekutive J. S. Z.
dne 7. julija 1921.
Navzoči so Godina, Luohich, Tauchar, Aleš, Zajec, Gottlicher in tajnik Petrich. Od upravništva "Pro-letarca" je navzoč Pogorelec.
Predseduje Godina. — Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. K poročilom tajništva poroča Petrich o zaključkih, ki so bili storjeni na konvenciji Socialistične stranke v Detroitu. (Detajlirano poročilo se nahaja v današnjem "Proletarcu") — Poročilo se vzame na znanje.
Dalje poroča, da je plačalo za mesec julij mesečne prispevke 815 članov, to je največje število članov izza leta 191?, ko se je zveza razdelila v avtonomne sekcije. Vzlic temu, da sedaj niso najboljši časi za agitacijo in pridobivanje novih članov, upa, da se to število obdrži in morda tudi poraste. Glede zbora ki je določen za mesec julij t. 1. pravi tajnik — ni izgleda, da bi ga mogli obdržavati, ker je do danes prijavljenih le šest delegatov. Ti so od kluba št. 49, Collin-wood, O., od kluba št. 69, Herminie, Pa., od kluba št. 224, Chicago, 111., od kluba št. 210, Detroit, od kluba št. 1, Chicago, in od kluba št. 128, Nokomis, 111. Izvoljenega imajo delegata tudi pri klubu št. 114, v Detroitu, Mich., ki pa še ni uradno naznanjen. V pričo tega in vsled izjav, ki so prišle od raznih klubov v urad, da vsled slabih delavnih razmer ne morejo poslati delegata, priporoča, da se zbor, ki bi se imel vršiti v mesecu juliju preloži za kasneje. — To se vzame na znanje.
Pod točko "V korist J. S. Z." se odpre razprava glede odložitve nameravanega zbora, ki se je vdeleže Zajec, Godina, Aleš, Taucher, Luchich in Petrich. Na podlagi informacij se soglasno zaključi, da se zbor odloži. V razpravi, kdaj naj bi se vršil preloženi zbor, se slišijo tri mnenja: prvo, da se preloži zbor do jeseni, ko se vrši združevalna konvencija podpornih organizacij, v katerem slučaju bi se vršil zbor v Clevelandu, drugo, da se vrši zbor o Božiču 1921, in tretje, da se vrši zbor takoj začetkom spomladi prihodnjega leta. Po daljši debati se zaključi, da se namera za obdrža-vanje zbora ob času združevalne konvencije opusti. Kot argument za to se navaja vpoštevanje, da je za naš zbor potrebno koncentriranih misli in posvečanje vseh moči edino zadevam, ki se tičejo J. S. Z., kar pa v slučaju združevalne konvencije podpornih organizacij, kjer bi bili morda delegatje te konvencije zaeno delegajte J. S. Z. ne bi bilo mogoče. Vpoštevajoč vse to, se zaključi, da ostanejo za obdržavanje preloženega zbora le dve propoziciji, ki naj se dajo članstvu na splošno glasovanje. Ti dve propoziciji ste:
1.	Dali naj se zbor J. S. Z., vrši o Božiču 1921?
2.	Dali naj se zbor J. S. Z., vrši takoj spomladi 1922?
V smislu tega zaključka nalaga eksekutiva tajniku v dolžnost, da priredi glasovnico in jo odpošlje na vse dobrostoječe klube J. S. Z.
Dalje je zaključeno, da se za časa združevalne konvencije podpornih organizacij, ki se vrši v Clevelandu, store vsi potrebni koraki z ozirom na propagando za J. S. Z. S tem v zvezi ima tajništvo stopiti v zvezo s klubom št. 27 v Clevelandu, kakor tudi s klubom št. 49 v Collinwoodu, O., da podvzamejo take korake, ki bi pospešili agitacijsko kampanjo v korist J. S. Z. med delegati združevalne konvencije.
Tajnik Petrich vpraša za en teden odmora, da mu bo mogoče pripraviti nekatere rokopise za Koledar 1922. To se odobri.
Zaključek seje.
Tajništvo J. S. Z.
A Dei socialistične stranke.
Socialistična konvencija v Detroit, Mich., je imela posebno sejo, na kateri je strankin tajnik sodrug Otto Branstter pojasnil delegatom finančno stanje stranke.
Iz njegovega poročila je razvidno, da ima stranka 21,000 dolarjev dolga, katerega je treba kakor hitro mogoče pokriti, če se hoče, da more stranka funkcionirati še nadalje. Urad že delj časa vsled tega ni mogel vzdržavati moči, in delo je padalo na ljudi, ki so opravljali druge dela. Hipna denarna pomoč je nujna, ali pa stoji članstvo pred alternativo, da se opusti vsako nadaljno poslovanje sploh.
Po daljši razpravi je zbor zaključil soglasno, da izda konvencija apel na vse člane socialistične stranke za zbiranje fonda, $20,000, ki se ima zbrati najkasneje v teku tridesetih dni. Svote, ki jih ima zbrati vsaka posamezna država in odračunati gl. stanu socialistične stranke, so se razdelile kakor sledi:
Alabama.....	.$ 172.00	Nebraska ....	171.00
Arkansas . , .	172.00	Nevada ......	26.00
Arizona.....	46.00	New Hampshire	82.00
California . . .	. 798.00	New Jersey ...	739.00
Colorado . . ..	. 118.00	New Mexico ..	30.00
Connecticut . .	. 270.00	New York . ..	3,213|00
Delaware . . .	31.00	North Carolina	171.00
Dist. of Col. .	92.00	North Dakota .	104.00
Florida.....	119.00	Ohio........	1,169.00
Georgia.....	. 221.00	Oklahoma . . ..	369.00
Idaho .......	66.00	Oregon ......	130.00
Illinois.....	. 1,622:0'»	Rhode Island .	71.00
Indiana.....	. 577.00	Pennsylvania .	1,916.00
Iowa.......	408.00	South Carolina	107.00
Kansas.....	. 270.00	South Dakota .	62.00
Kentucky . . .	. 235.00	Texas .......	377.00
Maine . . _____	33.00	Tennessee ....	168.00
Louisiana . . .	152.00	Utah........	88.00
Maryland . . .	. 246.00	Vermont......	52.00
Massachusetts .	1,215.00	Virginia......	157.00
Michigan . . .	. 520.00	Washington . ..	154.00
Minnesota . . .	. 575.00	West Virginia .	142.00
Mississippi . ,.	. 127.00	Wisconsin . . ..	1,749.00
Missouri . . ..	. 489.00	Wyoming ....	34.00
Montana.....	85.00		
Total.......$20,000.00
.Podpisali so ta poziv vsi navzoči del«gatje, kakor sledi:
Cameron H. King, California
Martin F. Plunkett, Connecticut
J. W. Richman, Dist. of Columbia
Win, F. Kruse, Illinois
J. Louis Engdahl, Illinois
W. F. Wenschoff, Illinois
John C. Lewis, Indiana
Fred Feuchter, Iowa
Ross Magill, Kansas
W. A. Sandefur, Kentucky
S. M. Neistadt, Maryland
Geo. E. Roewer, Jr., Massachusetts
Henry Puranen, Massachusetts
Harry Fieldman, Massachusetts
G. A. Hoehn, Missouri
Lazarus Davidow, Michigan
Milo C. Jones, New Jersey
George Cheatham, Manchester
t
H. F. Flanagan, Souftiorn District H. D. Wilcox, New York Chas. Noonan, New York Samuel Orr, New York Charles Soloman, New York Morris Hillquit, New York Algernon Lee, New York John G. Willert, Ohio Jacob Ojala, Ohio L. A. Stanwood, Oklahoma Birch Wilson, Pennsylvania Rose Coleman, Pennsylvania Joseph E. Cohen, Pennsylvania Peter Marcus, Rhode Island 0. A. Kennedy, Utah C. W. Kirkendall, West Virginia Daniel W. Hoan, Wisconsin Victor L. Berger, Wisconsin Wm. Coleman, Wisconsin C. A. Boorman, Wisconsin Otto Newman, Northwest District Girolamo Valenti, italijanska federacija Frank Petricfa, jugoslovanska federacija Charles Kolarik, češka federacija Adolph Dreifuss, nemška federacija Morris Novik, Y.P.S.L. (Mladinska organizacija). Ker je ta svota razdeljena po državah in ne po organizacijah, je torej umevno, da bodo naši člani prispevali kadar se bo v ta namen kolektalo vsak v svojem kraju, odnosno v svoji državi. Kolekto prirede dr-žvni tajniki. Naši ljudi naj dajo kolikor jim dopuščajo finančne razmere.
Tajništvo J. S. Z.
Iz socialističnega in delavskega sveta.
Švedski socialistični list New Age je bil v juniju dvakrat ustavljen na čikaški pošti na podlagi espio-nažnega zakona. Preje je list izhajal pod imenom Sven-ska Socialisten, toda ker je imel neprilike s pošto, je spremenil ime, toda tudi to mu ni pomagalo. Generalni poštar Will Hays je sicer izjavil, da se bo pod njegovo upravo spoštovalo svobodo tiska, toda od časa, kar je on nastopil urad, je bilo zaplenjenih že več izdaj raznih radikalnih publikacij. Najslabše pri tem je še to, da uprave listov le težko izvedo, kaj je vzrok zaplembi.
Newyorški socialisti so praznovali praznik neodvisnosti dne 4. julija z veliki manifestacijskim shodi v parkih, ki so se završili z velikimi uspehi.
Pred kratkim so prišle v javnost govorice, da namerava generalni pravdnik Daugherty priporočiti predsedniku pomilostitev Debsa. Daugherty je zanikal da bo Debs oproščen že ta teden, vendar pa vlada med krogi, ki so blizu justičnemu departmentu, mnenje, da bo Debs kmalo izpuščen na svobodo. Medtem pa stranka ,kakor tudi unije in drugi pristaši svobode govora neprestano delujejo za osvoboditev političnih jetnikov.
Sodruginja Kate Richards O'Hare bi imela dne 1. julija predavati na shodu v Twin Falls, Idaho. Večer prej je prišlo v njeno stanovanje dvajset mož, baje člani Ameriške legije, ki so jo naložili na avtomobil in jo odpeljali v Nevado. Tam so jo izpustili in ji zapretili, da če ljubi svojo osebno varnost ,naj se nikar ne povrne v Twin Falls. Kate O'Hare se nahaja na agitacij-ski poti za socialistični tisk, ob enem pa prireja predavanja po raznih mestih. Minneapoliška trgovska zbornica je napela vse sile, da ostraši to vstraj.no agi-tatorico pri njenem delu. Kate O'Hare je splošno znana v ameriškem socialističnem gibanju. Leta 1917 je bila obsojena na pet let ječe vsled protivojnih aktivnosti, toda meseca maja 1920 je bila izpuščena iz zapora in je takoj posvetila svoj čas socialistični propagandi. — Nasilen izgon iz Twin Fallsa je povzročil med pristaši stranke in vsemi liberalnimi elementi veliko razburjenje. Protesti so deževali na vse pristojne oblasti in s tem so dali stoprocentni pariotje zojiet nov materija! za socialistično propagando. Kate ni ženska,
ki bi se je moglo ostrašiti pri njenem delu A socializem in z nobenimi izgoni ji ne bodo prqprewi, da ne bi nadaljevala z njim.
Socialistični kongresnik Meyer London je v kongresu ponovno nastopil za osvoboditev vseh političnih jetnikov.
Akcija za ustanovitev socialističnega dnevnika v Chicagu se nadaljuje. Razne unije so obljubile svojo pomoč. Prirejajo se pikniki, katerih čisti dobiček gre v fond za dnevnik.
Socialistična organizacija v Montani se je reorganizirala. Kakor poroča "New Day", ki izhaja v Milwaukee, se z organizacijskem delom v Montani napreduje in je upanje, da se v kratkem času zopet zgradi močna organizacija, kakoršna je bila do leta 1914, ko so socialisti imeli par največjih občin v Montani v svojih rokah.
Predzadnji teden se je vršila v Chicagu konvencija organizacije World War Veterans. To je organizacija bivših vojakov, ki ima popolnoma nasprotno smer kakor pa Ameriška legija, ki je tudi organizacija vojakov iz zadnje svetovne vojne. Organizacija The World War Veterans ima progresiven program; na svojem zborovanju je obsodila akcija kapitalistov za odprto delavnico; izrekla se je za odpravo vojen; sklenila je kooperirati z delavskimi organizacijami, kjerkoli bo to mogoče; obsodila je sodnijske prepovedi proti štrajkujočemu delavstvu; postavila se je na stran Alexe Howatta iz Kansasa, katerega preganja kan saško industrialno sodišče; obsodila je civilno vojno, ki jo vodijo premogovniški baroni v Zapadni Virginiji; izrekla se je proti plemenskim bojem in proti Ku Klux Klanovcem; indorsirala je industrialni program Severne Dakote, proporčno zastopstvo, otvoritev trgovskih zvez z Rusijo in razoroženje; zahtevala je, da se da ljudstvu na splošno glasovanje, predno se skuša z oboroženim vpadom v Mehiko, katerega hočejo vpri-zoriti magnati oljnih polj; obsodila je propagando za vojno z Japonsko in ustanovila je oddelek za širjenje mednarodnega bratstva. Ko je izvedela o nasilnem izgonu Kate O'Hare iz Idahe, je instruirala svoje lokalne postojanke v Idahu ,naj preprečijo aktivnosti nasilnežev, ako mogoče, in jih tirajo pred sodišče.
Iz Kansasa poročajo: Zagovorništvo Alexandra Howata in Avgusta Dorchyja, predsednika in odbornika okrožne rudarske organizacije v Kansasu, ki sta bila pred kratkim spoznana krivim, da sta s pozivom rudarjev na štrajk kršila zakon industrialnega sodišča, je v torek uložilo zahtevo za novo obravnavo. Zagovorništvo utemeljuje svojo zahtevo, da je zakon industrialnega sodišča neustaven.
Na priziv manjšine je sodrug Kruse na zadnji konvenciji socialistične stranke dobil eno četrtino pod-prsov od delegatov za predlog št. 2, ki določa, da socialistična stranka vloži aplikacijo za pristop v tretjo Internacionalo pod gotovimi rezervacijami. Vsled tega pride sedaj ta propozicija na splošno glasovanje pred članstvo stranke.
Listu v podporo.
MEADOVLANDS, PA., Tony Seme........$0.50
HERMINIE, PA. Frank Rahne..............50
FOREST CITY, PA- John Murnich......... 1.00
LAWRENCE, PA. Louis Britz............. 1.00
CHICAGO, ILL. A. K....................... 3.00
PULLMAN, ILL. Rosie Oblak.............. .10
Skupaj ............................... ..$6.10
Tisti, ki najbolj prisegajo na privatno lastnino, jo najbolj unJ^jejo, če jim kaže. Dokaz so vojne.
Agitatorji na delu.
Število naročnini, ki so jih poslali agitatorji za
razširjenje Proletarca.
Aug. Komar, Cleveland, 0.....................11
Ant. Ocepek, Clairton, Pa..........................................7
C. P. Chicago, 111..........................................................3
Frank Besjak, Springfield, 111..................................1
Joseph Koenig, San Francisco, Cal..........................2
Jacob Kunstelj, Ely, Minn......................................4
Charles Boitz, Ohio & Penna......................................3
Ernest Krusic, Nokomis 111......................................1
John Kunstelj, Gross, Kans......................................2
Frank Martinjak, Johnston City, 111......................2
Jerry Alesh, Cleveland, 0..........................................1
Louis Mblich, Cleveland, 0......................................5
John Miklich, Johnstown, Pa..................................2
Joseph Zorko, West Newton, Pa..............1
John Streli, Rockvale, Colo......................................3
Kapitalisti imajo svoje najjačje orožje v časopisju. Kaj pa Vi delavci — slovenski proletarci? Koliko časa boste vi še podpirali razne "delavske" liste ki sem ter tja prineso par pikrih proti kapitalistom, a kadar bi bilo pa treba stati ob vaši strani, to je v volilni borbi, kjer delavstvo skuša q-svojiti politično moč za svoje koristi, tedaj pa kar čez noč začno priporočati kandidate vaših iskorišče-valcev v politične urade? Proč z takim lažnjivo delavskimi listi. Delavec ki se res hoče naučiti kaj v svojo korist bo čital socialistično časopisje. Prole-tarec je zato tukaj da navaja delavstvo razredno misliti, da ga izobražuje in s tem uči spoznavati potrebo organizacije, strokovne in politične. Kajti delavstvo brez teh se ne bo moglo osvoboditi izpod mezdnega suženstva. V vsaki slovenski naselbini bi moral imeti Proletarec po več aktivnih agitatorjev. Nanj bi moral biti naročen vsak ki se zaveda da je delavec. Moral bi biti najbolj razširjen slovenski list v Ameriki izmed vseh. Delavci, ki se zavedate važnosti socialističnega tiska, postanite agitatorji za Proletarca in Socialistično Stranko. Kdor hoče sprejeti zastopništvo za list naj nam sporoči da mu pošljemo vse potrebno.	,
UPRAVA.
Na Kitajskem je bankrotirala "Kitajska indu-strialna banka", kar utegne imeti dalekosežne posledice. Francoski vlagatelji so izgubili 60 miljonov, kitajski pa 200 miljonov frankov. Današnje velike banke so zelo tesno spojene z diplomacijo in vladami in polom take banke povzročuje tudi polom v vladi. Neki časnikar piše, da le malo ljudi ve, kako tesne so zveze z velebankirji in vlado prizadete dežele ali dežel. Socialistom je to dejstvo sicer znano. Mi vemo, da je kovačnica ameriške zunanje in notranje politike na Wall Streetu, kjer ima SA'oj sedež ameriška denarna oligarhija. Pred kratkifft' je Harding povabil bankirje z zapada v Belo hišo, kjer je z njimi
konferiral. Z bankirji iz vzhodnih dežav konferira-jo ameriški vladni krogi vsak dan. S predstavniki unij se ne obdržujejo take konference, ker so za bankirje nepotrebne. Potrebne pa bodo, kadar bo delavstvo samo hotelo.
Bolgarija skuša reformirati časopisje. Vlada je izdala naredbo, ki jo je predložila v potrditev sobranju, ki prepoveduje privatnim listom priobčevanje oglasov. Oglašalo se bo lahko le v državnem, to je v uradnem časopisju. To bi bil za privatne lastnike časopisov velik udarec in razume se, da je nastalo med njimi veliko razburjenje. Oglasi so važen vir dohodkov za časopisje v današnji družbi. Najbolj se to pozna še v Zedinjenih državah, kjer naročnina za časopise ne pokriva niti tiskarskih stroškov, pa kljub temu delajo ti časopisi in magazini velike dobičke. Oglasi jim ga omogočajo. Ker je temu tako, so listi, ki imajo glavni del dohodkov od oglasov, tudi odvisni od tvrdk, ki oglašajo v njih. Pisati morajo njim v prilog in s tem seveda proti ljudskim interesom. Oglasi, če so dobro plačani, so torej nekaka podkupnina za lojalnost privatnim interesom. Ampak temu bi se dalo odpomoči, če bi delavci ne kupovali kapitalističnih dnevnikov. Ako bi kapitalistični dnevniki in magazini ne imel velike crkula-cje, bi tvrdke tudi ne oglašale v njih.
Associated Press poroča iz Rige, da sta komunistična stranka in zedinjena komunistična stranka (ameriške) obljubile delati z vsemi močmi za strmoglavi jen je ameriške vlade. To zagotovilo je bilo baje objavljeno v organu moskovske Internacionale. Seveda je poročilo pobarvano in služi kot propaganda proti aktivnostim radikalnega delavstva.
Komunistična stranka sicer obljublja ,da bo napela vse svoje sile, da vrže ameriški imperializem in ustanovi diktaturo proletarijata. Če jih bo, se bo morala poslužiti drugačne taktike, kakor jo je vodila dosedaj. S podzemsko taktiko se ne more doseči ameriških mas. Celo otvorjeno propagatorično delo je med ameriškim delavstvom težavno. Tukajšnje razmere zahtevajo taktiko,- ki bo prilagojena ameriškim razmeram. Čim prej komunisti to spoznajo, tim bolje. S peščico delavcev ne bo nobena ameriška radikalna organizacija "strmoglavila" ameriški im perializem, pač pa bo ameriški imperializem strm glavljal radikalne organizacije, kar je že pokazal y praksi.
Reka je sedaj "svobodna" država, Ampak same svobode ne more živeti, pa skuša napeljati p met iz Jugoslavije, če mogoče tudi iz Ogrske in Nemške Avstrije na Reko in odtod po morskih potih v inozemstvo. Reka bi bila v sedanji družbi mnogo bolj svobodna, če bi se pridružila Jugoslaviji. Morda bi ji Jugoslavija dala zato koncesijo pri imenu države, ki bi se v tem slučaju glasilo: kraljestvo,Srbov, Hrvatov, Slovencev in Italijanov. Čast Italijanov bila s tem rešena, Reka pa bi imela dovolj pror in bi prosperirala.
				
Slov. delavska				podporna zveza
Ustanovljena • V(1ISt»	18011	M		Inkorporirana 22. aprila 1900 v državi Pann
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
CHICAGO, ILL.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113,
West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
1.	Pom. taj.: FRANK PAVLOCIC, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, R. F. D. 7, Box 4,
Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP 2ELE, 5602 St. Clair Av«., Cleveland, Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVAZNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 955 Addison Rd., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland,
Ohio.
POROTNI ODBOR: Perdsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Spring-
field, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago. 111.
PROSVETA. 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljndno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovi jaj o: Bias Novak, in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom« naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj* popravi.
Poziv clevelandskim in okoliškim društvom.
Društvo Delavec, št. 51, SDPZ., v Clevelandu, apelira na vsa bratska in sestrska društva SDPZ., SNPJ. in SSPZ., da vsako izvoli odbor 3 članov ali članic za skupno konferenco, ki se bo vršila dne 17. avgusta v S. N. D. ob 8. zvečer. Namen konference je razpravljati o pravilih za združeno organizacijo in napraviti na podlagi razprave osnutek skupnih pravil.
Združevalna konvencija se bo vršila meseca septembra v Clevelandu, 0.
Za odbor društva Delavec, št. 51, SDPZ., Edward Branisel, predsednik; John Zaletel ,tajnik; Josip Fer-jančič, blagajnik.
Protest društva št. 26, S. S. P. Z.
CLEVELAND, O.—-Na redni seji društva št. 26, S. S. P. Z., ki se je vršila dne 3. julija, je bil sprejet protest proti glavnemu tajniku Vil. Rusu in glav. blagajniku G. Kalanu, ker se protivita spolnjevat željo članstva in večine glavnega odbora. Društvo je nepristransko vzelo v pretres izjavo in pojasnilo glav. predsednika, kakor tudi pojasnilo glavnega tajnika, ki je bilo priobčeno v št. 51 "Glasu Svobode" z dnem 28. junija. Ker bolniki in dediči SSPZ. ne bodo prejemali plačil za nedoločen čas je to krivda glavnega tajnika in blagajnika, ker nista izpolnjevala, dolžnosti, ki jima jo je naložilo članstvo oziroma zadnja redna konvencija. Delata raje po svoji glavi in tako s svojo trmoglavostjo direktno oškodujeta članstvo SSPZ. tisočak za tisočakom.
Zapomnita si to, dokler bo vaju članstvo plačevalo, bo tudi zahtevalo, da ravnata, kakor bo od vaju članstvo zahtevalo. Društvo št. 26 SSPZ. popolnoma odobrava korak, katerega je storil glavni predsednik Frank Somrak, da je sklical izvanredno zasedanje glavnega odbora, da je izključil glavnega tajnika in blagajnika iz glavnega urada. Društvo bi priporočalo, ko pride zopet na površje kaka pbdobna osebna trmo-galvnost. da se glavni odbor posluži pravil pravomoč-no in izključi osebo ne samo iz urada, temveč tudi iz članstva.
Društvo št. 26. pozivlje glavni odbor, da stori najhitrejši korak, da se izpolni in izvede pogodba, sprejeta na zadnji konvenciji in se tako izpolni to, kar je članstvo SSPZ. zahtevalo potom svojih delegatov na zadnji redni konvenciji.
če ne bo drugače, naj se skliče izvanredna konvencija in ista naj potem obračuna s faktorji, ki so zadržali združenje in tako povzročili stroške, katerih ni bilo potreba. Društvo št. 26 si je osvojilo predlog, da ne pošlje nikakega asesmenta toliko časa, da se te homatije ne popravijo in se napravi red.
Naše društvo apelira na vsa ostala društva, da protestirajo proti samodržcema glavnemu tajniku in blagajniku, ker se tako nepotrebno meče proč naš teško prisluženi denar.
Za društvo št. 26. SSPZ.:
Dominik Blumel, predsednik.
Frank Pucelj, tajnik.
John Bostič, blagajnik.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ, se vrši dne 9, julija (drugo soboto v mesecu), v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rediti. U-deležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.
Organizator.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—4th Ave.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Prostomiseleci, št. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
ALI SE HOČETE UDOBNO POČUTITI?
V vročih poletnih dnevih gotovo radi opazujete škropilnico, ki se premika po cesti in meče velike curke vode da odstranjuje cestni prah, kar pretvarja bolj čisti zrak za dihanje. Vaš telesni sistem tudi potrebuje tako splošno čiščenje organov v vročih poletnih mesecih. Ako hočete, da se boste udobno počutili, morate jemati Trinerjevo grenko vino, ki odstranjuje vse strupene snovi, nabrane v črevesju, ter olajšuje redno delovanje želodca, črev in obisti. To vino utrjuje organizem in povrača življensko moč. Poleg tega je Trinerjevo grenko vino tudi zdravilo zelo prijetnega okusa. Morate pa vedno zahtevati to pristno vino ne pa ponarejanj. Ne pozabite pri nakupu imena "Trinerjevo" vino. Poskusite enkrat tudi Trinerjev Liniment za utrujene noge, ko ste si iste izkopali v vodi in andrgnili s Trinerjevim Linimentom.
90c, vezana v platno............................1.30
Don Correa, (G. Keller), roman .................... JI
Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige in brošure.
Za staro pravdo. (Fran Erjavec)......................60
Naš jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o
slovenskem jeziku ................................50
Slovenski pravopis. (Dr. A. Breznik)..................50
Zakon biogenezije. (J. Howard Moore, prevel I. M.).. 1.51 Svetovna vojna in odgovornost socializma. (Etbin
Kristan) .......................................80
V	novo deželo. (Etbin Kristan).......................30
V	dobi klerikalizma. (Liberatus)......................20
Katoliška cerkev in socializem........................30
Kdo uničuje proizvajanje v malem....................20
Socijal. knjižnica. (Dva snopiča) in
Zadružna prodajalna ali konsum____
O konsumnih društvih..............
'NaSa bogastva" .10
.................10
...............'. .15
CENIK KNJIG
ki jih ima v zalogi Proletarec: Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice.
NaSa leta, (Milan Pugelj) .......................... 1.00
Krpanova kobila. (Jos. C. Oblak).....................05
Zapiski Tine Gramontove, (Vlad. Levstik) vez. ▼ plat. 1.00 Gadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno.. 1.00
Kmečke povesti. (Florijan Golar)......................75
Zajedalci. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana
v platno......................................
Ailfisa. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih... Jurkica Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360
strani, broširana 90c, vezana v platno............
Jug. (P. Chocholouišek), zgodovinski roman, 616 strani,
broširana $1.10, vezana v platno.................
Vitez iz Rdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana
▼ platno.....................i.................
Udovica, (I. E. Tomiž), povest, 830 strani, broširana
Razno.
Najnovejše informacije o dobavi državljanstva Zedi-
n j enih držav ....................................
Spoved papeža Aleksandra VI........................
Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik
1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921 mehko vezan 75c; vezan v platno .......................
' 'Proletarec", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan, letnik 1920 ..........................................
.40
1.00
7.0«
/
Angleške knjige.
1.75 .60
1.30
1.60
1.50
100%. (Upton Sinclair). Povest patri jota ..........1.20
The Brass Check (Upton Sinclair). Študija ameriškega
žurnalizma, broširana 60c; vezana v platno........1.2G
The Profits of Religion. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ..............................1.20
"Debs, His Authorized Life and Letters". (David Karsner), vezano v platno ..................... 1.20
Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
PROLETAREC,
3639 W. 26th St.	Chicago, HI.
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
Ne odložite "Proletarca" preje, dokler ga temeljito ne prečitate. Ne izgovarajte se, da list ni zanimiv. -Seveda, učenje je utrudljivo. Toda, če hočete pridobiti nekoliko globokejše znanje o socializmu, tedaj morate čitati razprave in član ke, kot jih prinaša "Proletarec" Čitanje šund romanov ni utrud Ijivo; toda tudi izobrazbe ne boste našli v njih._
Ako si želite nabavit' knjige socialne, poveitne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $5, pol leta pa $2.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za tiovo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale A ve., Chicago, ID.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STBEET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.

limed vseh vzrokov narodnega urnitva je nevednost največji. -H. Th. Buckle.
6«
99
je edina slovenska revija ▼ riki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in gospodinje nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniike slike.
List shaja mesečno na 44 straneh in stane samo $3.00 na leto, ca pol leta $1.50. Naroča se pri "Čas", 1037 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
NAROČNIKE,
ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne čakajte tirjatve iz upravništva. S točnostjo nam prihranite delo in ob enem pomagate listu, ki v Časih te draginje tako zelo potrebuje pomoči.
f Največja slovanska tiskarna v Ameriki^)
JE
Narodna Tiskarna
2142-2150 Blue Island Avenue
CHICAGO, ILL.

lyfl tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Polj-skem, kakor tudi v Angleškem m Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naš) tiskarni.
J
irar=imp
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank černe
6033 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medalj onSke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia GramofonoT in gramofonskih ploftč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje brezplačno.
Najboljše blago.	Najfeiij« cene.
nr

giiiiiiiiMmiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiii:
Naznajam bratom E Slovencem, Hrva- S torn in Srbom, da E sem odprl moderno :
KROJAŠKO I DELAVNICO j
Izdelujemo vsakovrstna	:
moška in ženska obla-	:
čila, čistimo, likamo in	E
popravljamo.	:
Izdelujemo tudi sokolske	E
kroje in nabavljamo so-	\ kolske potrebščine.
Solidno delo, cene zmer-	E
ne. Slavnemu občinstvu	j
se priporočam v naklo-	i
njenost.	:
Frank Novosel i
=
KROJAČ
i 1113 W. 18th St Chicago, Illinois j
Tel: Roosevelt 8S40. illllltlllllllllllllltllillllllllliMIlllllllllIlllllllllllIHlIlllllllllllli:
ANTON KARA
1161 W. 18th St.
CHICAGO, ILL.
Trgovina s čevlji
V zalogi potrebščine za čevljarje.
CENE NIZKE POSTREŽBA TOČNA
Slavnemu občinstvu se priporočam v naklonjenost
ANTON KARA
JOSEPH C. WILIMOVSKY H&Jfe
1840 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 60
Najstarejia zlatarska trgovina na Blue Island Ave.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Beseda ženskam.
Nikar ne tehtajte svojega zdravja Z zanemarjenjem tistih nerodnosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja
S
evera s
Regulator
(Severjev Regulator). ~a regulator je blažilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv j<i za popravo tistih posebnih oaiaoelosti in neredov. ki so jim p 'Jvrisr.e ženske.
Cena $1.25.
Na prodaj po vssh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 8989.
ZAKAJ TRPETI?
Revmatične, nevralgične in bolečine v mišicah so hitro odpravljene s primerno uporabo
4APAIN-EXPELLERJA^
Tvorniškn znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—slavnega že več kot 50 let.
Zahtevajte SIDRO tvorniško znamko.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
1919 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
H. L. BATEK in RUD. ŠEJNA,
Lastnika.
Telefon Canal 4340
Jugoslovanska trgovina s cvetlicami
V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd.
Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, 111.
Med Throop in Blue Island Ave.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St.
#
(v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL G LASER, imeitelj.
Občinstvu priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico
Božidar Knafl
1313 West I9th Streit
Chicago, 111.
Tel.: Canal 696.
Cene zmerne delo trpežno in lično Popravljamo, čistimo in likamo
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« i stari kraj;
kadar želite poslati svojim sta-rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug poeei s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK 70=-9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
V PINETOWN, NORTH CAROLINA
FARME
ZA POJASNILA PIŠITE.-
A. H. SKUBIC & CO., 5INS