Poštnina plačana v gotovini
A
Pr
skt-atiit
| UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 ■ tel 3177
i I
biv*
H
>gw le.' e D nsk'
i do
PODUREDNISTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
[
Leto XX. - Štev. 10
Gorica - četrtek, 7. marca 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
ni®
tisi*
kra'
ibui
Niše dolžnosti v Borooovom loto
tu(8 PISMO IZ ARGENTINE —
j Vsi, ki jim je pri srcu Baragova zadeva, : al bodo gotovo z veseljem uporabili stoletnico zJli smrti v duhu svetosti umrlega škofa Fri-ent> derika Barage, da se še bolj pospeši postopek za njegovo proglasitev blaženim. Baraga je namreč umrl 19. januarja 1868. Kar skoraj naravno se nam zdi, da bomo leto 1968 obhajali zato kot Baragovo leto.
Hvala Bogu, da naši verski listi in koledarji na to stoletnico, ki je za pospešitev Baragovega postopka za beatifikacijo iz-fedno pomembna, prav lepo opozarjajo.
Upamo tudi, da se bodo letos vršile tudi večje vnanje proslave doma, v zamejstvu in zdomstvu. Če je Baragov postopek *a Slomškovim postopkom trenutno pre-cej zadaj, ni morda Jcrivda le pri tistih, cez katere se že toliko časa morda vsaj deloma iz upravičenih razlogov pritožujejo, marveč tudi pri Slovencih samih, ker Sl»io Barago tako nekam na stran potisnili, kakor se sliši tako iz domovine kakor iz tujine.
BARAGA JE MED NAMI ŠE VEDNO PREMALO POZNAN
Nekaj se je lansko leto zganilo v Mar-(iuettu, da se je namreč prav na god sv. Janeza Klemena Marije Dvoržaka začel tedni škofijski postopek. Do rožnovenske Nedelje leta 1967 je od škofa uradno postavljena komisija imela pet sej. Razveseljivo je tudi, da je menda v Ljubljani Prelat dr. Vilko Fajdiga imenovan za po-sPeševatelja Baragove zadeve. Revija Cerkev v sodobnem svetu je zadnjo številko Posvetila božjemu služabniku Ireneju Frideriku Baragu. Kakor je videli, bodo tudi doma obhajali Baragovo leto. Morda bodo *a mesec inaj pripravili Baragove šmarnice. Lepo bi bilo, da bi Slovenci povsod P° svetu letos obhajali Baragove šmarni-Ce- Saj Baraga kot izredno velik Marijin častilec to res zasluži.
Barago morajo naši ljudje in duhovniki Se veliko bolj poznati. Zato je treba med ljudi spraviti kolikor mogoče veliko slovstva o Baragu. Trenutno je na razpolago ^e okoli 500 izvodov knjižice »Barago na °ltar«, v kateri je zbrano vse, kar je nekako treba vedeti o Baragu in storiti za niegovo oltarsko čast, ter okoli 400 izvodov »Bren o Baragu«, prvi zvezek. Sedaj °dhaja v tisk tretji zvezek Baragove knjižnice z naslovom »Baraga uslišuje«. V tej knjižici bo objavljenih cela vrsta člankov, ki so jih napisali laiki in duhovniki, hkrati pa so zbrana usllšanja, ki so jih do Sedaj objavili naši verski listi doma, v zamejstvu in zdomstvu, ter še neobjavljena t*slišanja na Baragovo priprošnjo. Prav Sotovo bo to leto izšel še nov zvezek: ‘°ren o Baragu«, 2. zvezek. Pripravljamo l>a prevod Baragovih dnevnikov ter kolikor mogoče vseh Baragovih pisem, ker v njih najbolj spoznavamo Baragovo notranje življenje in izredne misijonske in škotske napore.
foi
Vsaj za trideset številk imamo zbrane snovi za »Baragov vestnik«. Tiskamo ga v 6.000 izvodih. Radi bi ga razpošiljali vsaj toliko, kot gre Slomškovega lista med Slovence. Pa dohodkov skoraj ni. Lepo vas prosimo, da bi ga podprli in pomagali razširiti.
SLOVENSKI IZSEUENCI V ARGENTINI ZA BARAGOVO POVELIČANJE
Tu v Argentini imamo za sedaj ta načrt:
Pred 19. prosincem 1968 smo opravljali devetdnevnico. Isto bomo ponovili pred vseslovenskim romanjem v Lujan, na najbolj znamenito tukajšnjo Marijino božjo pot na drugo nedeljo v maju. Prav tako pred praznikom apostolov sv. Petra in Pavla, ko bo sklep leta vere in hkrati 171. obletnica Baragovega rojstva in krsta. Potem pa bomo devet dni zaporedoma molili še pred večjimi proslavami in ob sklepu Baragovega leta. Seveda vsem priporočamo, naj bi rajši vse leto prav vsak dan molili za Baragovo beatifikacijo. Trenutno je najbolj potrebno moliti, da bi v Marquettu redni škofijski postopek kmalu in prav izvedli. Glede molitve za beatifikacijo svetujemo šeststranske Baragove podobice s kratkim življenjepisom in sedmimi molitvami za Baragovo beatifikacijo. Lahko molimo tako, da devet dni opravljamo eno molitvico, drugih devet dni drugo in tako vse po vrsti. V knjigi »Barago na oltar« je več posebnih devetdnevnic in še posebna ura češčenja za Baragovo beatifikacijo. Ker je pa Baraga tako zelo častil Marijo in Jezusa, bi pa bilo zelo primerno, če bi to leto npr. vključevali prošnjo za Baragovo beatifikacijo v litanijah Jezusovega imena, v litanijah Srca Jezusovega, pri obiskih sv. Rešnjega Telesa, zlasti pri sv. maši in pri sv. obhajilu, pa tudi v angelskem češčenju, lavretanskih litanijah in rožnem vencu. To so nekatere pobožnosti, ki jih je Baraga posebno gojil.
Pevski zbor Gallus bo skupaj s posebnim koncertom obhajal svojo dvajsetletnico in Baragovo stoletnico smrti.
Po slovenskih šolskih tečajih bodo predavanja o Baragu s skioptičnimi slikami, poleg tega pa bodo vsi slovenski šolski tečaji priredili skupno proslavo.
Trdno upamo, da bomo mogli izvesti na misijonsko nedeljo in na praznik Vseh svetnikov Baragov misterij oziroma novo dramsko stvaritev Nikolaja Jeločnika. Prav ta Jeločnikov misterij »Eno samo je potrebno« vsem našim odrom močno priporočamo.
Slovenska kulturna akcija bo prav tako sodelovala pri baragovskih slovesnostih.
Južnoameriška Baragova zveza se posebno obrača zlasti na slovenske dušne pastirje v zamejstvu in zdomstvu, da bi na prižnici, v spovednici in ob drugih priložnostih vneto priporočali Baragovo zadevo.
Ob koncu zelo priporočim v molitev pokojnega dr. Franca Jakliča, našega posebnega baragoslovca, ki se je v delu za Barago res Izgaral. Dr. FILIP ŽAKELJ
4»
Študentovski nemiri v Rimu
Na italijanskih univerzah se že nekaj časa ponavljajo nemiri, kateri gotovo niso izraz večine akademikov, ki želijo študirati v miru, temveč delo ekstremističnih elementov, ki jim je všeč vnašati nemir v javno življenje.
Tako je pretekli teden skupina študentov, ki jih ni bilo več kot tristo, zasedla brez kake pravice, v brk pravi demokraciji, kar sedem fakultet rimske univerze ter s tem onemogočila redno poslovanje univerzitetnih oblasti. Rektor univerze dr. D’Avack je popolnoma upravičeno postopal, ko je pozval policijo, ki je zasedena poslopja izpraznila in nasilneže izgnala na ulice. Posledica tega so bile protestne povorke študentov, ki so se jim pridružili še drugi razgrajači. Pri tem so samo preteklo soboto uničili štiri policijska vozila. Policisti so imeli okrog 150 ranjenih ali potolčenih, od katerih se jih je moralo 14 zateči v bolnišnico.
Študenti so zasedli tudi univerzitetne prostore v Cataniji, Turinu, v Padovi in v Trstu. V Firencah je zasedena pedagoška fakulteta že 40 dni.
Do ostudnega bogoskrunstva je prišlo v Turinu v univerzitetnem poslopju Cam-pana, ki so ga imeli nekaj časa zasedenega študenti. S sten predavalnic so sneli križe in jih pometali na kup, enega so pa razbili na kosce in jih vrgli na smetišče. Kardinal Pellegrino, turinski nadškof, je v zvezi s tem bogoskrunstvom dejal: »Zelo žalostna je že ugotovitev, da premnogi ne mislijo na Kristusa; še bolj žalostno pa je dejstvo, da ga mnogi sramotijo in preklinjajo kot se je to zgodilo na naši univerzi, kjer so bili oskrunjeni križi. Toda naj vsakdo ve: kdor zavrača Kristusa, spravlja v nevarnost svobodo, resnico in dostojanstvo človeka, ki ga je Kristus odrešil s svojo smrtjo na križu.«
Proti komu protestirajo pravzaprav nasilneži? Morda proti avtoritarnosti profesorjev? Dobro vedo, da so danes profesorji prvi, ki prisluhnejo njih težnjam, če so le malo upravičene. Morda proti parlamentu, ki ni znal sprejeti univerzitetnega zakona? Toda zakaj potem razbijajo svoje lastne prostore in preprečujejo pouk in izpite, ko dobro vedo, da vsako nasilje rodi odpor. Očividno ne gre za obrambo študentovskih interesov, temveč za politično demagogijo in izbruh presitih, saj je ugotovljeno, da je mnogo razgrajačev iz tkzv. družin »di papa benestanti«. Zato javnost s prav malo simpatije spremlja te nezrele in nezdrave podvige mladih ljudi.
Leto človečanskih pravic
Nov pomožni škof v Mariboru
Sv. sedež je imenoval za pomožnega škofa v Mariboru dr. Vekoslava Grmiča, docenta za sistematično dogmatiko na teološki fakulteti v Ljubljani, ki od leta 1952 ni več v sklopu državne univerze in je njen veliki kancler ljubljanski nadškof. Dr. Grmič je bil istočasno župnik na Vranskem v Savinjski dolini. Po njegovem posvečenju bo imela Slovenija pet škofov, kar bi bilo kar dovolj, da bi se osnovala samostojna slovenska škofovska konferenca.
Sv. oče Pavel VI. pripravlja novo encikliko, ki bo posvečena človečanskim pravicam. S tem hoče tudi s strani Cerkve, kateri načel j u-je, prispevati k proslavi dvajsete obletnice splošne deklaracije o človečanskih pravicah, ki jo je bila leta 1948 podpisala večina dr-žav-članic Organizacije združenih narodov (OZN). Letos mineva torej dvajset let od sprejema in razglasitve tega za družino narodov prevažnega dokumenta, dovolj močan razlog zato, da je OZN leto 1968 proglasila za leto človečanskih pravic.
POEDINEC IN DRUŽBA
Človek je oseba in družno bitje obenem. Ta dvojnost kaže zato stalno napetost med obema sestavinama človeške narave tekom vse njegove zgodovine. Poedine osebe se bore za svobodo, ki jo potrebujejo za svoj razvoj in družba vsiljuje omejitve, ki so konec koncev potrebne ne samo za skupnost, marveč tudi za posameznike.
Kolikor bolj se veča zavest osebnosti in svojskosti v širših množicah, toliko bolj zapleteno postaja medsebojno razmerje in toliko bolj številni postajajo poskusi, dati izravnanju obeh silnic določeno družbeno in tudi pravno obliko — in toliko bolj postaja tudi jasno, da dopuščajo družbene in pravne določbe, če so še tako popolne, možnost zlorabe, tako za poedince kot za predstavnike skupnosti. Šele duhovna pripravljenost poedin-cev sprejeti ne samo pravice, marveč tudi dolžnosti do skupnosti, kakor tudi duhovna pripravljenost predstavnikov skupnosti spoštovati avtonomijo osebnosti, ker le ta omogoča plodno kulturno življenje, daje družbenim kot tudi pravnim predpisom resnično učinkovitost.
POGLED V ZGODOVINO
Zgodovina prizadevanj za zagotovitev tkzv. človečanskih pravic je v zahodni civilizaciji dolga. V njej vidimo dvojni razvoj — na eni strani postopno uveljavljanje določenih omejitev predstavnikov skupnosti, pričenši s kralji in cesarji, v prid določenim izbranim skupinam (plemstvu) in nato postopoma širjenje teh pravic na širše ljudske sloje (meščanstvo, lastniki nepremičnin, vsi odrasli moški, vsi odrasli ne glede na spol).
Navadno smatrajo kot začetek uveljavljanja človečanskih pravic listino Magna Carta Libertatum, ki so jo angleški baroni leta 1215 izsilili od svojega vladarja. Te pravice so se leta 1628 razširile na meščanstvo in končno na vse državljane (1647).
Kot je prikazal prof. Jože Feli-
Nepričakovana razsodba
dvorana Marije Pomagaj v Torontu 21. januarja 1968: Slovenci In Indijanci ob Slr>rtnl postelji škofa Friderika Barage (prizor iz oratorija dr. Tineta Debeljaka:
Irenej Friderik Baraga)
Kdor je zasledoval razpravo, v kateri je bivši načelnik italijanske vojaške protiobveščevalne službe, SIFAR imenovane, general De Lorenzo, tožil tednik »Espresso«, ker ga je bil ta obtožil, da je v juliju 1964 pripravljal državni udar, je pričakoval, da bosta časnikarja Jannuzzi in Scal-fari oproščena, saj se je celo državni pravdnik, ki bi ju moral obtoževati, postavil na njuno stran.
Tako je državni pravdnik izjavil, da generalu De Lorenzu ni uspelo pojasniti zadeve o zaroti in odvrniti suma od sebe. Tudi je bil mnenja, da je SIFAR po nalogu De Lorenza prekoračil svoje pravice,
ker je poleg imen vohunov in saboterjev vnesel na seznam »nevarnih« tudi mnoge druge državljane. Časnikarja sta imela zato v svoj prilog močne argumente, če sta zadevo v tedniku »Espresso« objavila. Bila sta v dobri veri in se ju zato ne more obdolžiti obrekovanja.
Toda sodniki so bili drugačnega mnenja, časnikarja Scalfarija so obsodili zaradi obrekovanja na 17 mesecev zapora, Jan-nuzzija pa na 16 mesecev. Plačati bosta morala tudi sodne stroške ter povrniti škodo, ki sta jo povzročila generalu De Lorenzu. Oba časnikarja sta se odločila za priziv zoper razsodbo.
cijan v svojem nedavno objavljenem delu »The Genesis of the Contractual Theory and the In-stallation of the Dukes of Carin-thia« (Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1967), bi bilo treba začeti zgodovino o človečanskih pravicah z ustoličenjem koroških vojvod, ki pričajo o omejenosti vladarjevih pravic.
Bodinovo poročilo o tem ustoličenju je vplivalo na Jeffersona, ko je pisal Izjavo neodvisnosti ameriških naseljencev, kateri so se bili že leta 1620 zavezali, da bodo spoštovali načelo enakih pravic za vse ter so to njihovi potomci formulirali leta 1791 v slavnem zakonu Bill of Rights. Deklaracija človečanskih pravic 26. avgusta 1789 med francosko revolucijo je pa sploh postala model za večino evropskih ustav 19. stoletja. Težnja za uveljavljanje človečanskih pravic je imela vselej vso oporo v katoliški Cerkvi, saj je evangelij en sam skupek teh pravic, božične poslanice Pija XII. in okrožnici Janeza XXIII. so jim pa dale še poseben poudarek.
NERAZVESELJIVA DEJSTVA
Dvajsetletnica izjave Organizacije Združenih narodov o človečanskih pravicah pa še ne pomeni, da so te pravice dejansko spoštovane s strani tistih, ki so jo svoj čas podpisali. Sovjetski blok in komunistični sopotniki radi grmijo proti Sevemoamerikancem, češ da izvajajo rodomor v Vietnamu, obsojajo rasno ločitev v Južni Afriki in Rodeziji, pišejo o nasilju Portugalcev v njihovih kolonijah, istočasno pa iz političnih in oportunističnih razlogov ne dvignejo glasu zoper rodomor, ki ga vršijo že dvanajst let Arabci nad črnskimi plemeni v Južnem Sudanu ali zvezna vojska v Nigeriji nad plemenom Ibo v odcepljeni pokrajini Biafra.
Časnikar baron von Fiirsten-berg, ki mu je uspelo pred kratkim tajno obiskati Južni Sudan, je sedaj objavil poročilo o svojih izsledkih, ki je strahoten očitek molku OZN in evropskih narodov h grozotam, ki jih počenjajo Arabci nad črnci. Od štirih milijonov tamkajšnjega prebivalstva so arabski vojaki pobili nad milijon moških, žensk in otrok. Četrt milijona črncev se je zateklo v sosednje države kot so Uganda, Kongo, Kenija, Abesinija, ki pa ostajajo kljub temu, da so črne po sestavi, iz strahu pred arabskim blokom nedelavne in nočejo dvigniti glasu v OZN. Kjer pa ni tožnika, tudi ni sodnika. Nad polovico preostalega prebivalstva v Južnem Sudanu se je zateklo v gozd, v gore in med močvirja, kjer so izpostavljeni lakoti, okuženju in boleznim vseh vrst. Da bi ne bilo nobenih neprijetnih prič, so sudanske oblasti v letih 1962 do 1964 izgnale 362 tujih misijonarjev; ostalo je le 15 duhovnikov domačinov, pa še od njih so tri pobili. Od 52 misijonskih postaj stojijo le še štiri; ostale so bile s štirimi semenišči vred izropane in požgane.
Leto človečanskih pravic bo iz-vzenelo v prazno, pravi omenjeni nemški časnikar, če bo OZN tudi v bodoče obsojala le ene vrste kršitev, molčala pa k drugim. Pogum, opozoriti na krivico, pa naj se zgodi komur koli in kjer koli, je najmanj, kar si človeštvo od take organizacije ,kot je OZN, lahko želi in pričakuje.
Občni zbor Slovenske Vesti iz slovenskega izseljenstva katoliške skupnosti v Trstu
V nedeljo popoldne je bil v društvenih prostorih v ulici Donizetti v Trstu napovedani občni zbor Slovenske katoliške skupnosti , tj. politične organizacije slovenskih katoličanov na Tržaškem, za katerega je v javnosti vladalo precejšnje zanimanje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila pobuda za poživitev političnega delovanja med krščansko prepričanimi Slovenci upravičena in v pravem času postavljena. To med drugim izpričuje obilna udeležba. Med prisotnimi smo opazili ne samo že znane javne delavce, ampak tudi lepo število predstavnikov mlajšega rodu, ki so dali nedeljskemu zborovanju svojstven pečat ter optimistične perspektive za bodoče politično delovanje med slovensko manjšino na Tržaškem in v Italiji sploh.
Zato lahko trdimo, da je nedeljski občni zbor zgodovinskega pomena za politično gibanje slovenskih katoličanov v zamejstvu, kajti na njem so bili sprejeti sklepi in nakazane programske smernice, po katerih naj bi slovenski katoličani uravnavali svojo politično akcijo v izvrševanju svojega specifičnega poslanstva v smislu zadnjega koncila. Katoličani so namreč sami odgovorni na političnem polju in obenem dolžni, da tudi politično oblikujejo sami sebe in okolje, v katerem živijo. S tem da hočejo dati politični akciji nov zagon, časom in razmeram ustrezno vsebino, želijo poglobiti in razširiti zanimanje za politično delovanje med rojaki.
Gornje ugotovitve so prišle zavestno do izraza v poročilih glavnega odbora in v diskusiji, ki je le-tem sledila. Občni zbor je odprl in vodil predsednik dr. Teofil Simčič, ki je prebral nekaj pozdravnih pisem in pozdravil goste iz Števerjana, Sledilo je poročilo političnega tajništva, ki ga je imel dr. Matej Poštovan o dosedanjem delu organizacije. Prikazal je tudi doprinos SKS v okviru Slovenske skupnosti. V njem je tudi utemeljil razloge, zakaj moramo Slovenci imeti lastno politično predstavništvo in lastne politične stranke. Zato je samo ob sebi umevno in naravno, da katoličani ohranimo svojo politično organizacijo, katere delovanje sloni na krščanskih načelih, in jo prikrojimo pokoncilskemu času. Zato moramo prevzeti moralno in politično odgovornost za svoje delo tako v lastni organizaciji kot v okviru sodelovanja z drugimi skupinami.
Med diskusijo o smernicah za bodoče delovanje je dr. Marjan Bajc nakazal temeljne programske obveznosti ter naštel vrsto perečih vprašanj življenjske važnosti za narodno manjšino. V diskusijo so še posegli: dr. Drago Štoka, ki se je zaustavil pri gospodarskih problemih delavcev in kmetov ter pri nevzdržnem go-spodarskosocialnem in narodnostnem stanju Slovencev v Benečiji in v Kanalski dolini; dr. Tul je poudaril dolžnost Slovencev, da se politično udejstvujejo. Razni drugi udeleženci so opozorili na številne pereče probleme (strokovno izobraževanje delavske mladine, sprememba priimkov v prvotno slovensko obliko, družabno izživljanje mladine, nesprejemljivi napisi ob cestah in drugo). Omenimo naj še izvajanja g. Tomažiča, ki je predočil težke razmere, v katerih delajo in živijo zlasti slovenski delavci, četudi so pridni, vestni in sposobni.
Ob zaključku razprave so delegati SKS soglasno sprejeli sledečo resolucijo, ki med .drugim vsebuje sklep, da se Slovenska katoliška skupnost preimenuje v Slovensko ljudsko gibanje (SLG):
SKS v koncilskem duhu spremeni svoje ime in se imenuje Slovensko ljudsko gibanje.
SLG je po temeljitem premisleku potrdilo prepričanje, da moramo slovenski katoličani v Italiji ohraniti svojo politično organizacijo in jo prikrojiti sklepom drugega vatikanskega koncila, v kolikor se nanašajo na javno in politično nastopanje katoličanov. SLG čuti poslanstvo in dolžnost, da aktivno opravlja svojstveno vlogo, ko slovenska narodna manjšina v boju za svoj narodni obstoj na prelomnici časa stopa v novi vek in ji tudi v politiki kaže tvorno napredno pot k vsestranskemu raz voju in svobodi na temelju krščanskih načel mimo materialističnega marksizma, ki pri nas igra često tudi potujčevalno vlogo.
SLG je prepričana, da moramo imeti Slovenci v Italiji za ohranitev narodne samobitnosti lastno politično zastopstvo in narodno predstavništvo, preko katerega lahko sodelujemo s predstavniki večine pri reševanju naših narodnih in skupnih splošnih problemov.
Občni zbor SLG toplo pozdravlja slovenske stranke in skupine, ki so z njo
V januarju je g. Ciril Lavrič postal direktor slovenskih izseljenskih duhovnikov v Avstriji.
V februarju je prišel iz Argentine v Anglijo za novega dušnega pastirja dr. Franc Bregant. Nasledil bo msgr. Ignacija Kunstlja, ki je kot vrhovni direktor slovenskih izseljenskih dušnih pastirjev odšel v Rim.
Slovenski izseljenci v Švici so 4. februarja začeli z redno službo božjo v Zti-richu. Slovensko mašo bodo imeli vsako prvo nedeljo v mesecu in bo združena z družabnim sestankom. Prvo mašo je daroval prof. dr. Alojzij Šuštar, vodja bogoslovja v Churu. Za naslednje maše bodo poskrbeli drugi duhovniki. Za binkošti, tj. 2. junija, bodo organizirali romanje vseh Slovencev v Švici na božjo pot v Ein-siedeln.
povezane v Slovensko skupnost. Vez med njimi naj bi se še bolj utrdila z izboljšanjem statuta SS in pritegnitvijo še drugih narodno zavednih slovenskih sil, ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje v odprtem sodelovanju in dialogu ob upoštevanju osnovnih načel medsebojnega spoštovanja.
SLG ugotavlja, da se je zadnja leta politični položaj v Trstu znatno spremenil v korist Slovencev z ustvaritvijo ugodnega ozračja za stvarno reševanje naših temeljnih vprašanj in da so v KD ter levi sredini sile, ki so pripravljene voditi novo politiko do Slovencev. To politiko je treba budno spremljati.
SLG se ne zadovoljuje z besedami, ampak upravičeno zahteva, naj bodo temeljne pravice slovenske narodne manjšine v Italiji čimprej zakonito urejene. Opozarja na Beneške Slovence in na Slovence v Kanalski dolini in Reziji, ki so še danes brez najosnovnejših narodnostnih pravic in poudarja pravico narodne manjšine do vsestranskega oplajanja z matičnim slovenskim narodom, kakor tudi s Slovenci na Goriškem in Koroškem.
SLG izreka polno zaupanje v politično zrelost in življenjsko silo slovenske narodne manjšine. Obvezuje se, da bo napela vse sile za obrambo slovenskih pravic ter bratsko poziva vse Slovence, naj pri prihodnjih volitvah ne glede na svoje prepričanje glasujejo za listo Slovenske skupnosti z geslom »SLOVENEC VOLI SLOVENSKO«.
Na nedeljskem občnem zboru so prisotni izrazili občuteno željo po tesnejšem sodelovanju s slovenskimi katoličani na Goriškem. Temu namenu bi najbolj ustrezala koordinirana dejavnost, ki bi ustvarila pogoje za enotno organizacijo slovenskih katoličanov v Italiji.
Po razrešnici prejšnjemu odboru je občni zbor izvolil naslednje člane v ožji izvršni odbor: dr. Teofil Simčič (predsednik), dr. Matej Poštovan (podpredsednik), dr. Drago Štoka (politični tajnik), Franc Mljač (organizacijski tajnik) ter še: dr.
Alojz Tul, Sergij Pahor, Glavko Petaros, dr. Marjan Bajc in Marij Maver ter Livij Valenčič.
Med raznimi predlogi in priporočili je občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja sprejel glede slovenske radijske postaje Trst A naslednjo resolucijo:
Radio Trst A naj ne bo slovenski samo po jeziku, ampak tudi po duhu. Najbolj pereče so naslednje točke: 1. Pri oddajah naj pridejo bolj do izraza izvirni in aktualni slovenski teksti. 2. Pri glasbenem sporedu naj ima večji delež slovenska glasba (tako narodna kot umetna in lahka).
3. Skupine in posamezni sodelavci na Radiu Trst A naj bodo ekonomsko povsem enakopravni z ostalimi sodelavci RAI-a. 4.
Radio Trst A in še posebej časnikarski oddelek naj stalno in obširneje poroča o političnem, kulturnem, gospodarskem in športnem dogajanju ter na splošno o življenju Slovencev v Italiji. MiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Belgijski parlament razpuščen
Nedavna zmaga meščanskih strank na parlamentarnih volitvah na Danskem, ki so bile konec letošnjega januarja, je še bolj potrdila politične opazovalce v sodbi, da doživlja socialna demokracija v Skandinaviji resno krizo. Kot znano sestavljajo Skandinavijo štiri države: Damska, Norveška, Švedska in Finska.
Pričelo se je leta 1965 na Norveškem. Poraz Gerhardsonove delavske vlade pri volitvah je naznanil konec več desetletij trajajoče nesporne oblasti socialnih demokratov na skandinavskem polotoku. Tedaj so se socialni demokratje tolažili z mislijo, da njihovi nasprotniki iz meščanskih strank ne bodo uspeli dolgo ostati na vladi, ker so med seboj zelo razcepljeni. Toda bili So slabi preroki. Meščanske stranke,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIflUIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllHIIIIIIIlIllIllIllllllllHllllllliHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllllllllllllllllllllll
Večer ferlaeske nesni ii folklore
Prvo kulturno gostovanje Furlanov med Slovenci v Gorici v prostorih Katoliškega doma preteklo nedeljo je brez dvoma pomemben datum v odnosih dveh etničnih skupin, ki po božji zamisli že 1400 let živita druga ob drugi in sta v naravnem stiku povezani med seboj.
Vsi, ki so se prireditve udeležili in teh ni bilo malo, čeprav je prireditelj — Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici — pričakoval polno zasedeno dvorano, so bili navdušeni nad umetniško podanim in skrbno izbranim sporedom. Čutiti je bilo vsepovsod ozračje medsebojnega spoštovanja, razumevanja, zaupanja in občudovanja. Skoro se je zdelo, da smo vsi v dvorani zrastli iz istega narodnega debla in da nas loči le jezik. Tako vzdušje gotovo pomaga ustvarjati duha strpnosti, ki je bil za Slovence in Furlane sicer vedno značilen, a ga je fašizem hotel prepoditi s tega narodnostno občutljivega področja.
Prijetno je bilo že slediti napovedovalcema, ki sta tolmačila vsebino pesmi in javljala točke sporeda: dr. Silvan Ker-ševan v slovenščini, akademičarka gdč. Marilka Koršič v italijanščini. V Katoliški dom naj bi se prišli učit vsi, ki prirejajo razne mednarodne nastope v Gorici, pa ne znajo ali nočejo najti napovedovalcev, ki bi program razlagali v korektni slovenščini, ko je navzoča tudi publika slovenskega porekla.
Od javnih funkcionarjev so prišli na prireditev občinski odbornik za šport in turizem Agati, ki je zastopal goriškega župana; goriški občinski svetovalci dr. Sfiligoj, dr. Bratina, dr. Bratuž in dr. Cian, cerkvene oblasti pa sta zastopala kanonika goriškega stolnega kapitlja msgr. Velci in dr. Rudi Klinec. Po uspelem nastopu so bili vsi udeleženci povabljeni na prigrizek v malo dvorano Katol, doma, kjer je duh iskrenega sožitja še bolj prišel do izraza, kar sta v priložnostnih besedah še posebej poudarila županov zastopnik Agati in dr. Avgust Sfiligoj.
Prireditev sama je bila razdeljena v pet delov: najprej je nastopil mešani zbor iz
Belgijci niso enoten narod. Valonski del, ki meji na Francijo, govori francosko, del pa, ki se razteza proti Nizozemski in Nemčiji, pa flamsko. Flamščina je germanski jezik, zelo podobna holandskemu. Flamci so bili vse do zadnje vojne v Belgiji zapostavljeni; kot narod kmetov in delavcev so imeli malo svoje inteligence; Va-lonci so zato veljali za elito in imeli v rokah ključne položaje tudi na flamskem ozemlju.
Zadnja leta so se pa Flamci zavedli samega sebe. Vedo, da jih je več kot Valoncev in da ni potrebno, da bi jih Valonci gospodarsko izkoriščali ali kulturno nadvladovali. To spoznanje jih dela vedno bolj uporne zoper vse, kar je valonskega. Zadnji primer tega odpora je primer univerze v Leuvenu.
Mesto Leuven, ki mu Francozi pravijo Louvain in je pod tem imenom v inozemstvu bolj znano, leži na čistem flamskem ozemlju. Ima zelo staro tradicijo ter je že od leta 1425 sedež katoliške univerze. Na pritisk Flamcev so belgijski škofje na svoji konferenci 13. rnaja 1966 ločili flamski oddelek od francoskega, toda že z začetkom tega leta so Flamci postavili novo zahtevo: francoski del naj sploh odide iz Leuvena in se namesti kje v valonskem delu Belgije.
To nespravljivo stališče Flamcev je povzročilo krizo tako v cerkvenih kot v po-
litičnih krogih. Flamski škof iz mesta Bruges, Joseph de Smedt, ki je veliko nastopal na zadnjem koncilu, se je javno postavil na stran flamskih študentov. Bolj umerjeno zadržanje je pokazal primas Belgije kardinal Suenens, tudi Flamec po krvi. škofje so se končno postavili na stališče, da se v zadevo ne bodo vmešavali, ker je prešla na politično polje in da je stvar katoliških laikov, da jo rešijo.
Bolj nerodna pa je postala zadeva v parlamentu. Vodilna krščanskosocialna stranka se je zaradi univerze v Leuvenu razbila v valonski in flamski del. To je 7. februarja privedlo do odstopa vlade. Ko se je izkazalo, da ni nihče zmožen sestaviti novo vlado, je belgijski parlament pretekli teden odobril zakon, ki predvideva revizijo sedanje ustave in nove volitve, katere bodo verjetno 31. marca.
Najbolj katoliški deželi v Afriki
Rwanda in Burundi sta najbolj katoliški deželi v Afriki. V obeh državah živi danes nad tri milijone katoličanov. En milijon 282.248 jih je v Rwandi (kjer je nekaj nad 3 milijone prebivalcev) in en milijon 760.607 v Burundiju, ki šteje dva milijona 860.000 prebivalcev. V Burundiju je na leto povprečno nad 70.000 spreobrnjenj.
Gradiške s šestimi pesmimi, nato je folklorna skupina iz Koprivnega (Kaprive) predvajala tri plese, čemur je sledil daljši odmor. Po odmoru so spet plesalci iz Koprivnega podali štiri plese, nato pa prepustili prostor moškemu zboru »Mirko Fi-lej« iz Gorice, ki je v čast furlanskim gostom zapel štiri pesmi. Spored so nato zaključili pevci iz Gradiške s sedmimi pesmimi.
Folklorna skupina iz Koprivnega je ustvarila v dvorani posebno prijetno ozračje. Plesalci mladi in veseli, obleke res lepe za oko in v stilu furlanske narodne noše, tipična godba, ki so jo izvajali trije godci v podporo ritmičnemu gibanju na odru, plesi pa živahni, naravni in prisrčni, tipičen izraz duše furlanskega človeka, v mno-gočem slični našim gorenjskim in štajerskim. En štajerski kmečki ples so tudi plesalci iz Koprivnega zaplesali, poleg njega pa še plese, kot so bili v modi v starih časih na gradovih, na kmetih ob zaključku žetve, ob prihodu pomladi (Ciclamin) ali »Vinca«, živahen ples iz gorske Furlanije in Karnije.
Moški zbor »Mirko Filej« je odpel sledeče pesmi: Aljaževo »Soči«, Simonitijevo priredbo »Planike«, ki je inačica furlanske »Stelutis alpinis« ter govori o fantu, ki ko išče planiko za svoje dekle, strmoglavi v gorah; »Kraguljčki«, rusko narodno v priredbi pok. Lojzeta Bratuža, ki je občinstvo zelo zadovoljila ter »Tam, kjer pisana so polja« Danila Bučarja.
Mešani zbor »Citta di Gradišča«, ki ga vodi duhovnik don Narciso Miniussi, je v svojem celovečernem programu predvajal vrsto furlanskih pa tudi več pesmi drugih narodov. Na splošno lahko rečemo, da je zbor pokazal potrebno zlitost in prijetno doziranje barvnih odtenkov kakor tudi smisel za točno interpretacijo. Pri tem moramo spomniti, da se je lotil tudi zahtevnejših skladb in priredb.
Zbor »Citta di Gradišča« se nam je predstavil z veselo furlansko pesmijo »Faisi donge compagnie«, kateri je sledila tržaška v Miniussijevi priredbi »Quell'uselin«. Mehko je izzvenela gradeška melodija »L’anzolo mio«, kjer pride do izraza prijetno razpoloženje, ko se iz dalje oglasi večerni zvon. Nato smo slišali tridentinsko »Vorrei tornar«, za njo ljubko »Se savessis fantazinis«, ki izraža bolečino mladenke od odhodu njenega fanta na tuje. Prvi del sporeda je zaključila slovenska narodna »Pa se sliš'«, ki so jo naši gostje zapeli s furlanskim in slovenskim besedilom.
Drugi del sporeda je odprla vsem znana Brahmsova »Uspavanka«. Naslednja pesem, »Frut maman« je posrečena modema priredba furlanske pesmi, ki so jo pevci iz Gradiške občuteno zapeli. Sledila je skladba »Libera me« N. Miniussija, ki jo je avtor-pevovodja posvetil padlim vseh vojn. Delo ima resno zgradbo s posrečenim polifonskim vložkom, preveva ga duhovna resnost, izražena v še modernih oblikah. V ruščini so nato pevci iz Gradiške podali mogočno pesem o Volgi. Naslednja je bila na sporedu irska narodna pesem »Londonderry« z znanim nežnim motivom. Višek navdušenja je izzvala slovenska narodna »Ko bi jaz vedela«, ki jo je priredil Narciso Miniussi in jo je hotel zbor iz Gradiške pokloniti goriškemu slovenskemu občinstvu. Priredba je zelo originalna tako v harmonskem kot v ritmičnem oziru. Priznati moramo, da je bila slovenska izgovarjava prav dobra. Pesem je žela toliko odobravanja, da so jo morali ponoviti. Zbor »Citta di Gradišča« se je od našega občinstva poslovil z vedno lepo angleško »Pesem slovesa«.
rovi!
nih
ovin
sred
sinje
zgov
uslu
nege
ki tvorijo vladno koalicijo, so znale obi* Pr vse težave in vedno najti pot do meds^iPodc bojnega sporazumljenja.	kov
Tudi na Švedskem so socialni demokra septembra leta 1966 na občinskih volitvJ doživeli hud poraz, saj so zgubili kar 7t volivcev — slab znak za bodoče parlamet tarne volitve.
Sedaj se je poražencem iz social-den» kratskega tabora pridružila še Danski kjer je moral odstopiti delavski ministi ski predsednik Krag. Gospodarsko voj0‘ 8a j velikih, od katerih je odvisna tudi Daf Prič; ska, so pričeli čutiti tudi v tej deželi 'j uživ obliki porasta cen in vedno večje brezw1 selnosti, razvrednotenje britanskega funt pa je prineslo vrhunec vseh težav.
Zategadelj moramo glavni vzrok zatorf skandinavske socialne demokracije brt dvoma iskati v gospodarskih težavah H hodne Evrope, švedska ima trenutno « kordno število brezposelnih: 130.000, Fit ska kakih sto tisoč, Danska 85.000. Editf dežela severne Evrope, ki se uspešno pl* bija skozi obdobje gospodarskega blag« stanja brez brezposelnih in s polnimi W ležnicami naročil, je Norveška, ki ji vi* dajo nedelavske stranke. In da bo ironf še večja, je prav norveška vlada pr^ kratkim sklenila, da bo že od letošnje^ junija naprej uresničila eno glavnih & sedaj neizpolnjenih gesel skandinavski socialdemokratov — prehod na 32,5-urf delovni teden.
Očitno je, da so socialdemokrati, navs jeni dolgotrajne oblasti, postali revni 5S socialnih pobudah; če ne bodo znali znoV-: okrepiti zaupanja svojih volivcev, se N lahko poraz delavskih strank za Norvešl1 in Dansko udejstvil tudi na Švedskem > Finskem.
UTRIP CERKVE
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU*
Poročilo italijanskih škofov
Teden dni po končanem zasedanju i® lijanskih škofov v Rimu je bilo izdan*1 poročilo, ki povzema opravljeno delo te1 govori o temah, ki so bile predmet ra* pravljanja.
Poročilo predvsem poudarja, da je zbS rovanje odprlo pot sodelovanju med htf rarhijo in laiki; slednji bodo v bodo# v pomoč hierarhiji s svojo specifično kušnjo zlasti kar se tiče vsakdanjega &' ljenja. Dokument govori o potrebi svobod' nega odločanja laikov v časnih stvari seveda vedno v skladu z vestjo, ki n3' vodi kristjana pri vsem njegovem delo'18’ nju. Vzbuja pozornost, da je opuščena b? seda o enotnosti katoličanov na politi* nem polju in o primernosti podpreti efl( samo stranko. Vse to priča, da so utefl>e ljene vesti, ki so pronicale in ki vedo vedati, da so bili škofje glede te občU* ljive zadeve razdeljeni. Pač pa so enotni glede zavrnitve katerega koli tip* razporoke. Poročilo zatrjuje, da je razp^ roka atentat na samo notranjo nara^ družine in da ima kvarne posledice, ki ^ očividne v deželah, ki razporoko že imaj0;
Ni pa omenjen problem pornografije, $ prav tako zaskrbljuje italijanske škof6, saj je veren izraz propadajoče družinski in javne morale, kar vse je posledica fcjj, jemajoče vernosti prebivalstva.
1
Sr tims me briš< rij in te v naj Ijivi %1 urac vil i *niš ■nar »ji !N; ie s
Proj
Mij ^ic. Mat S0k( slov iu S
ščin
Veli
fijir
»ia\
Vj'
fo:
ior
les]
Pok
C,
glas
šuje
Dol
razi
neb
ie j tak kpt *leh deli ierti Pje
Ma
nik-
štei
ski]
ter
Pre
"tn
“je
obr
»lts
Pri;
T
tim
fcer
*tti;
haj
Srečanje bolnikov v Fatimi
V programu spominskih slovesnosti
50-letnico prikazovanj Matere božje v Fa’ timi bo v dneh 29., 30. in 31. marca v Marijini baziliki v Cova da Iria	na Porttf
galskem srečanje bolnikov, ki	bo imei0
mednarodni značaj. Skupno z bolniki ^ bodo sestali tudi vsi tisti, ki se zanimaj1' za njihove materialne in duhovne problf me. Zborovanje, ki ga organizira škof Leirije msgr. Pereira, predvideva študijst'1 dneve za poglobitev teme »Bolnik v slu$ krščanske družbe« s posebnim ozirom ^ učeniško službo papeža Pavla VI. in 2. tikanskega vesoljnega cerkvenega zbof*
Na tiho nedeljo, 31. marca bodo slavi'1 svetovni dan posvetitve bolečine,	ki jo bo**0	ro?
darovali Bogu bolniki, zbrani v	Fatimi	»
N
2 11 in
nje
tri,
Nlllll
JO)
vsi tisti, ki se bodo duhovno povezali njimi v molitvi in pokori, za posebne 1,1 mene sv. očeta zlasti za mir na svetu.
Vera v Rusiji
Škof VVillebrands, tajnik Tajništva **!
zedinjenje kristjanov, je obiskal Rusij0
Po svoji vrnitvi je med drugim dej®*’
»Štirikrat sem bil že v Rusiji. Prepri^
sem, da je vera najbolj živa v Rusi)1'
ti) In
Ljudje se bodo morda čudili, ko bodo
slišali; ne bodo verjeli, a je tako. ^‘j	1
svetu ni mogoče najti bolj trdne in P(L t<Jl
ka
A. B. in —jk pričane molitve, kot je prav v Rusiji "
jj Fatima, Fatima . ■ ■ ObBk Dri iriVOSMl ( BtOtriAl
I	Spored	od	10.	do
obi! Pravljično ime za borno vasico na Krasu Glavna slovesnost se je končala seveda Piijaznemu vabilu srbskih bogoslovnih o krslu v nekdanji Cerkvi. Zelo ga je	Nedelja: Prvi:	11.00
edstf Podobni n i n n i rtlnnofi ožeranih našni- dalpč nrekn nnnolHn^va Mnmirfl ep f nul- p rofesoi jev, ki so se udeležili kongresa za razveselilo in kar ni vedel, kako bi se hovniški nrtk l iri 21 m
obli Pravljično ime za borno vasico na Krasu eds^ Podobni zasanjani planoti ožganih pašnikov, uvelih njiv, orjavelih vinogradov, borovih logov, košatega hrastičja, razgaljenih evkaliptov, skromnih cest s hitečimi ovinki, belih belih hišic — vse v žarkem sredozemskem soncu pod daljno kupolo sinjega neba — in prej redkobesednih kot Zgovornih, vendar prijaznih in kar dovolj uslužnih ljudi pohlevnega izraza in skromnega značaja z merico naivnega narodne-'oj®18a ponosa ter s trdnim krščanskim pre-Daf Pričanjem in vedenjem: tako podobo sem sli j užival na jubilejni dan fatimskega čude-;zf ža 13. oktobra 1967.
ikra itv> • V met
en*
nsfc
nisi'
'unt
ton
bre-
I V
> n Fin din-
pit
!ag«
\t
vl»
-ni
jri‘
ječ1
i'
sla*
ui*
avs
n*
10'
IX šk1 i i
Sredi te valovite planote blizu stare farmske vasi te na prostranem trgu objame kakor materine roke z razpetimi stebrišči ob pročelju mogočno svetišče Marijino. Čudovito kipi stolp v nebo. Mati le vabi k sebi v naročje. Vse je belo, zu-paj in znotraj. Okrog in okrog v spoštljivi razdalji in v uravnovešenih dimen-zijah vsakdanje zgradbe hotelov, trgovin, Uradov, servisnih lokalov, nekaj zasebnih vil in podobnega; v drugi skupini pa pra-*niška velika poslopja verskih ustanov, Marsikaj še v počasni, skoraj leni gradnji (kakor sem opazil naslednje dni).
1 Nad en hektar velik trg pred svetiščem fe skoraj čez in čez pokrit s pestro preprogo. Slikovita je kakor umetniški gobelin. Stkana je iz živih vernikov in vernic. Iz stotisoč src se iskri ljubezen do katere božje, do fatimske Gospe. Na visokem stopnišču pred pročeljem nad vse slovesna sveta maša s kardinali v škrlatu 1Ii škofi v rdeči barvi in množico duhovščine v belini in črnini — okrog zlatega keliha in križa in svečnikov ob boku Manjinega kipa — ter dolga in večredna Lavrica neštetih zastav in uniforme ofi-^jev in temnoresne čete redovnic: vse r okviru nosil ali postelj z bolniki — ka-V da sem v Kafarnaumu, kjer so pri-apsli Jezusu bolnike na cesto, da je nanje Skladal čudodelniške roke.
Celebrant in asistenca v svili in brokatu Sasno molijo in pojejo, zvočniki podaljšujejo njih odmev, stotisoč grl odgovarja, •Doli,
prosi, poje, v višave in širjave se razliva glasna slava, prošnja in zahvala Nebeški Materi in Devici, Bogorodici, ki le pred petdesetimi leti ob isti uri zauka-*ala soncu, da je strmečim zemljanom ^Pričalo Njeno prisotnost na fatimskih **ch. Sveto obhajilo se deli. Joj, koliko pivcev in kako dolgo traja! Ker je prejemnikov ogromno. Po maši ganljive prošte za zdravje bolnikov. Potem pa prenos Marijinega kipa na ramah višjih častnikov v kapelico prikazanja. Skoraj ves ^evilni zbor škrlata, paramentov, oficirjih in drugih uniform in mavrica zastav ter duhovniških in redovniških halj se izgred pročelja spusti nizdol na trg med Množico proti kapelici prikazanj. In zadaje petje zaori pod nebo; vsi pogledi se
Glavna slovesnost se je končala seveda daleč preko popoldneva. Množica se trudno razmakne, nekateri kar v avtobuse, da si poiščejo oddiha in okrepčila že kje izven Fatime, premnogi pa se posedejo ne ravno »po zeleni travi« kakor po Jezusovi dolgi pridigi ob pomnožitvi kruha v pustinji, kajti okrog svetišča ni blizu trave, pač pa po cementu, po nazidkih in koder koli po tleh, ali naslonjeni na svoja kmečka vozila in avtomobile. Skupine in skupinice odprejo kmečke košarice, pletene torbe, kakršnih pri nas ni več videti in se začno krepčati s popotno hrano kakor nekdaj na naših božjih poteh.
Moja pot skozi Lourdes v Fatimo je bila zaradi omejenega časa precej dramatična, vračanje pa lagodno in zanimivo. Opisovanje potovanja samega spada v turistično področje. Obraz dežele ter ljudi na Portugalskem in španskem je odlično in verno podal sobrat g. Jože Jurak, ko je popisoval slovensko skupinsko romanje v Fatimo v preteklem septembru.
Ko se je Fatima po jubilejnem dnevu izpraznila in naslednje dni tudi na nedeljo dobila le nekaj neznatnih skupinic novih romarjev, sem začutil, da sem od Slovencev bil za jubilejni dan — sam. »Sam, sam ,le z mislimi svojimi skrit — v molčeči družbi mladega hrepenenja...« (Citiram pesnika Zupančiča, le prilastek »mlad« mi fiziološko ne pristoja več, toda v zvezi s Fatimo lahko ostane, kajti v tem kraju pri Mariji se čutiš spet — otrok.) In moje misli so postale drzne. Mar bi ne bilo lepo, da bi letos za trinajsti maj poromalo tja dol v Marijino vasico kaj več Slovencev?
Stanko Žerjal
Prijaznemu vabilu srbskih bogoslovnih profesorjev, ki so se udeležili kongresa za slovansko zgodovino v Salzburgu lani v začetku septembra, sem se odzval in držal besedo, da jih čimprej obiščem. Najbolj primeren čas se mi je zdel tisti tik pred božičem, ko si kristjani izrekamo voščila in izročamo darila. Z darili sem se 20. decembra odpeljal v Beograd. Književnik pač more najlaže pokloniti književna darila. V Ljubljani so me že čakale knjige. Izšlo je v Slomškovi založbi moje bogoslovno delo v nemščini in slovenščini »Krst v prvi Cerkvi« (Taufe in der Ur-kirche). To delo je povzetek obširnejše razprave »Razvoj krsta v prvi Cerkvi«, ki sem jo pred več kot 25 leti predložil za doktorat. Novo knjigo sem posvetil spominu na našo 1200-letnico pokristjanjenja in 1100-letnico obiska sv. bratov Cirila in Metoda v Panoniji. Tudi nekaj knjig literarnega in zgodovinskega dela o svetih bratih Cirilu in Metodu, »Zvezdi našega neba« sem vzel s seboj.
Brzovlak je s precejšnjo zamudo v jutru 21. decembra privozil v strupeno mrzli Beograd. Naročil sem avto, da me z mojo prtljago zapelje na bogoslovno fakulteto. Pa se je voznik zmotil in me najprej zapeljal v Internat srbske pravoslavne fakultete v ulico Mija Kovačeviča. Toda tamkaj ni fakultetnih bogoslovnih profesorjev, tam je le navadno bogoslovje in hkrati gimnazija za 180 gojencev. Rektor duhovnik dr. Kašič me je zelo prijazno sprejel, a obžaloval, da sem se zmotil. Tudi se ni utegnil z menoj kaj več zadržati, ker ga je šolski zvonec klical v razred. Izrekel sem mu božična voščila in mu prvemu poklonil božično darilo, knjigo
NOVICE IZ SLOVENIJE
Ob
rnejo za Njo, ki se vrača na skromni
'“''arček v tesni kapelici. Nebeško opojni
Prizor za oči, ušesa — in za srce.
Toda na drugačen način je bil v Fa-
['rni nič manj ganljiv prizor na predve-
^er 13. oktobra. Od vseh nebesnih strani
s° se zgrinjali romarji, pa ne vsi v vo-
^iih, ampak dobršen del romarjev je pri-
j,{! ^ajal peš po desetine kilometrov daleč,
^ t|[‘rnalo romarjev je potovalo po petdeset
kornet rov daleč peš in vseskozi le ob ki
<rUhu in vodi.
predvečer torej ogromna procesija tačkami po trgu — in seveda s pesmijo lfl zborno molitvijo. Potem pa prenočevale na prostem. In vse dopoldne v petek lr‘r>ajstega na nogah in v molitvi in petju.
»Zloraba« verskih čustev
Časnikar Guzej se je v ljubljanskem dnevniku »Delo« močno razhudil, ker je župnijski urad v Piranu na pustno nedeljo, 25. februarja ob 5. uri popoldne pripravil v veroučni dvorani veselo prireditev za otroke, dve uri nato pa istotam zabavni večer za odrasle.
Omenjeni Guzej je vznemirjen, ker vidi, da bi določeni cerkveni krogi radi znova, kot je bilo nekoč, povezovali versko pripadnost z nekaterimi družbenimi dejavnostmi. Verska opravila jim niso dovolj, hoteli bi, da bi imela Cerkev tudi v civilnem življenju, če že ne odločilno, pa vsaj vplivno besedo. Toda, se zaskrbljeno sprašuje Guzej, ali spada organiziranje maškarad in pustnih večerov tudi v domeno cerkvenih opravil? Ta pot prinaša po njegovem mnenju razdor med ljudi, ki so eni verskega prepričanja drugi pa ateističnega ter je zato zloraba verskih čustev ter posredno tudi v opreki z ustavo, ki jamči svobodo veroizpovedi in opravljanja verskih opravil, ne pa takih prireditev, kot je bil zabavni večer v piranskem župnišču.
Zanimiva logika od ideološke strasti zaslepljenega komunista! So mar piranski verniki državljani druge vrste, da se ne smejo zabavati na pustno nedeljo samo zato, ker so si za kraj zabave izbrali župnišče? Ni mar to v očitnem nasprotju z deklaracijo o človečanskih pravicah, ki jo je podpisala tudi Jugoslavija? Sicer pa vemo, kje Guzeja čevelj žuli: ni mu všeč, da se mladi rod zbira okrog duhovnikov. Bolj pošteno bi bilo, če bi to brez ovinkov povedal.
Salezijanci v Št. Rupertu na Dolenjskem
Kat. glas štev. 3 z dne 18. januarja letos je pod naslovom: Organizira se pomoč zia semenišča v Jugoslaviji med drugim poročal, da je v št. Rupesrtu na Dolenjskem salezijansko semenišče, kjer študira 60 bogoslovcev. To pa na žalost ne drži. Stvair je sledeča:
Salezijanci so res dobili od pristojnih oblasti dovoljenje, da si v št. Rupertu, iz obširnega župnijskega gospodarskega -poslopja postavijo semenišče. Ljudje, domačini kot okoliški, so bili tega zelo veseli. Saj je bil Št. Rupert kraj, kjer so med drugimi številnimi žrtvami komunistični partizani med zadnjo revolucijo zverinsko mučili in umorili tamkajšnjega župnika Frainca Nahtigala in kaplana Franceta Cvara, ki sta kot večina duhovnikov svarila ljudi pred pogubo in nevarnostjo brezbožnega komunizma, ki se je pod krinko OF skrival in vabil ljudi na limanice. Zato so delo kakor tudi material za bodoče semenišče z veseljem in širokogrudnostjo podprli. Ko pa je bilo delo za semenišče v največjem razmahu, so oblasti lansko pomlad graditeljem odivzele dovoljenje in delo ustavile.
Tako so bili salezijanci prisiljeni poiskati si prostor drugje in so ga našli v Želim! j ah pri Ljubljani, kjer si sedaj gradijo in postavljajo semenišče.
Da je prišlo do prepovedi gradnje semenišča -v št. Rupertu, je »zasluga« par domačih nestrpnežev, ki za Boga in Cerkev ne marajo, in so pritisnili na višjo oblast, da je salezijancem vzela dovoljenje in delo ustavila,
o krstu v nekdanji Cerkvi. Zelo ga je razveselilo in kar ni vedel, kako bi se mi za to oddolžil.
Odšel sem, slednjič pa bil kar zadovoljen, da sem se zmotil. Tako sem vsaj zvedel, kod se nahaja navadno bogoslovno semenišče, kjer gojenci še študirajo gimnazijo. Bogoslovno fakulteto sem našel v bližini patriaršije v ulici 7. julija. Tukaj sem pred petimi leti že bil. Bilo je to v počitnicah 1962, ko me je spremil tja znanec g. Martin Tkavc. V spominu mi je ostalo, kako je tedaj tajnik fakultete, visok laik, bil kaj prijazen. In prav na tega tajnika, dr. Boškova, sem sedaj najprej zadel. Še se je spominjal mojega tedanjega obiska, jaz pa sem se sedaj najavil na obisk g. dekanu dr. Cedomiru Draškoviču in nekaterim profesorjem, znancem s slavističnega kongresa v Salzburgu, če ne bom motil.
»Motil? Nikakor! Prisrčno dobrodošli, dragi slovenski gost iz Avstrije! Takoj obvestim g. dekana. Doslej ga še ni, ker doma praznuje slavo, namreč svetega Nikolaja.«
V tem sta stopila v tajništvo kar dva profesorja, moja znanca iz Salzburga, pro-tojerej dr. Dimitrij Dimitrijevič in proto-diakon dr. Miloš Erdeljan. Protojerej je bil oblečen docela civilno kot laik, proto-diakon pa je bil v dolgem duhovniškem oblačilu in s širokim rdečim pasom. Oba sta na široko razprla roke: »O, naš znanec, naš prijatelj 1 Prisrčno dobrodošli v naši sredi!«
Sedli smo za mizo in jaz sem razvezal zavoj, v katerem so bile knjige, darila za slehernega profesorja, za fakultetno knjižnico in bogoslovce. Ker je na knjigi »Krst v prvi Cerkvi« zunaj na platnicah napisano »V okviru ekumeničnega Apostolstva sv. Cirila in Metoda« in »Bogoslovni doprinosi k edinosti Cerkve«, zvezek I„ sta profesorja sprejela darila ne samo z veliko hvaležnostjo, marveč tudi z velikim zanimanjem. Da, ekumensko gibanje in medsebojno spoznavanje med kristjani, velika ura časa! Protodiakon se je pravkar vrnil od patriarha (zato je bil oblečen bolj uradno — v dolgem duhovskem oblačilu z rdečim pasom), ker mu je šel poročat, da Grki, ki praznujejo božič dne 25. decembra, želijo, da bi pri njihovem praznovanju božiča sodeloval. Prof. dr. Dimitrijevič pa je povedal, da je imel lani v oktobru na več krajih po Avstriji predavanja o vzhodni pobožnosti z veliko udeležbo občinstva. Seve je predavanje oskrbel tudi s pevskimi in glasbenimi ploščami.
»Torej Vam jaz vračam obisk iz Avstrije,« sem pripomnil.
»Prav drago mi je!« je rekel in mi stisnil roko.
(Konec prihodnjič)
Dr. Metod Turnšek
Dvajset let božje službe za Slovence v Belgiji
Stran 3
TELEVIZIJA
Spored od 10. do 16. marca 1968
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Duhovniški poklici. 21.00 Krožek Pickvvick, nadaljevanje. 22.10 Športne novice. — Drugi: 21.15 Kapitan Gaudette, tv film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Tiger, film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Gospodarski obzornik.
Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Pirandello: Druga stran pravice, drama. 22.30 Potovanje v prazgodovino. — Drugi: 21.15 Obrazi mest: Bergamo. 22.15 Včeraj in danes, pester program.
Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Vroči asfalt, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Na predvečer Week-enda, serijska oddaja. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Gori in doli, pestra oddaja. 22.15 Gledališki obzornik.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Zločin v vili Roung, drama. — Drugi: 21.15 Otok zakladov, nadaljevanje. 22.15 Iz sveta znanosti.
Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Delia Scala story .nadaljevanje. 22.15 Od And do Himalaje. — Drugi: 21.15 O športu. 22.00 Cavourjevo življenje, nadaljevanje.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 10. do 16. marca 1968
Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z »Veselimi planšarji«. 15.30 Odmevi z gora, posnetek prireditve. 16.20 Madrid: Atletika v dvorani - prenos. 19.10 Tujec - film iz serije Gora skrivnosti. 19.40 Klatež - filmska burleska.
Ponedeljek: 17.30 Od zore do mraka. 18.30 Zdravstvena oddaja: Tuberkuloza. 18.50 Črno in belo - kulturni film. 19.46 The Monto\vns - oddaja iz cikla Vokalno instrumentalni solisti.
Torek: 18.00 Obrežje - oddaja za italijansko narodno skupino v Jugoslaviji. 18.25 Torkov večer - narodni. 18.50 Svet na zaslonu - Svet danes. 20.10 Foma Gardjejev -sovjetski celovečerni film.
Sreda: 17.08 Kljukec tabori - lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine. 19.05 Baletna lepljenka. 20.30 (Ne)znana Talija - gledališki quiz. 21.45 Obisk stare gospe - serijski film Cirkus v hiši.
Četrtek: 17.15 Vijavaja-Ringaraja: Fran Levstik. 20.35 Nova pota slovenskega železarstva - prenos. 21.40 Za lahko noč: pevec Christopher.
Petek: 17.30 Moj prijatelj Flicka - serijski film. 18.20 Mladinski koncert. 19.05 Grenoble in mi. 20.35 Dva - jugoslovanski celovečerni film.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
Letos v mesecu marcu bo poteklo dvajset let, kar je bila na področju rudarskega mesta Charleroi v Zapadni Belgiji, kjer se francosko govori, prva slovenska božja služba za tamkajšnje izseljence. Navzočnost slovenskega dušnega pastirja je za naše rojake silnega pomena, saj spremlja njih življenje, jim vsesplošno pomaga ter skrbi za njih neumrljive duše. Sedež slovenske misije za področje Zapadne Belgije je v kraju Marcinelle pri Charleroi, kjer že vrsto let razvija vsestransko dejavnost izseljenski duhovnik g. Kazimir Gaberc.
'''MMIIIIiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIHIIIIIIIIMIIMIIllllllllllllllllllllllllllIMMlinilllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIllilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllIlIlllIlIllllIllllllllllllllillllllllllllllillliiiillliiii^	lllllllllllllllllllllMlltlltllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
„I^atoliŠki glas" v vsako slovensko družino I
V okviru predavanj, ki jih prireja Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici ob četrtkih o zgodovini slovenskega naroda v obdobju zadnjih dveh svetovnih vojn, bo predaval v četrtek 14. marca ob 20,30 v Katoliškem domu v Gorici časnikar g. Franc Jeza iz Trsta o temi: Zadržanje Slovencev med zadnjo vojno.
^SEFINE STEGBAUER 55 ----------
Prevedel J. P.
ffVd la Slcvile • • •? 44
“Poten 1 je bila hčerka moje sestre Koreje!«
‘Mo;
je dejal Joahim Poli zamišljen.
r(*ila.«
•Ja sestra se je torej v Avstralijo po-
“Zdaj ni več tam. Pred kratkim se je možem in drugim otrokom vrnila w. stralije in biva sedaj v bližini vaše ^tere.«
^ 'taahim Poli je bil ves srečen, da je ^nal gospo Thorn. Ta je poznala nje-/) ®°Vo družino in mu sedaj vse povedala.
mu ne bo treba staviti sitnih vpra-
3rij» ko bo prišel z materjo skupaj.
»S,
i*' j!Vaiožon za te novice,« se je toplo zaihvia-11 8ospe Thorn.
jtM r>
I r<stica in Marjetica sta bili tako za j ^ioni v igro, da nista prav nič slišal:, je gospa Thorn nadaljevala: »Pone-
e misliti si ne morete, kako sem vam
srečeni deklici je bilo ime Rozvita. S svojo spremljevalko vred je pokopana v Rol-tendorfu. Od tu je le dobro uro z vlaikom do tega kraja.«
»Vaiše novice so me docela presenetile, gospa Thorn * Priznati morami, da vas občudujem. Zato se ne smete čuditi, če kar z obema rokama sprejmem vašo ponudbo, da bi vzeli mojo hčerko k sebi. Kar se plačila tiče, se bomo že pogovorili. Le eno željo bi še imel, da hi namreč smel priti čim večkrat k otroku na obisk.«
»Seveda. Prav veselilo me bo, če boste prišli m
»Gretiea,« se je tedaj gospa Thorn obrnila k otrokoma, ».pridi za hip sem!«
Gretiea je takoj pri tekla: »Kaj bo, mamica?«
-»Povej no, Gretiea, ali bi rada- imela kako sestrico?«
Gretiea je začudeno pogledala: »Sestrico?«
»Kaj bi rekla, če bi Marjetica odslej kar pri nas ostala?«
»Marjetica ima vendar očeta, ali bi ta dal Marjetico?«
V	Gretici je vstal dvom in razočaranje
nad Joahimom PoEom. Pri srcu jo je stisnilo ob misli, da je njen oče prav nič ne pogreša in ne išče in da stoji sedaj pred njo prav ta/k oče, ki bi brez nadaljnjega oddal svojega otroka tujim ljudem.
»Poglej, Gretiea/« ji je skušala gospa Thorn razložiti vso zadevo. »Gospod Poli mora vedno iz kraja v kraj; to pa za malega otroka ni dobro. Mlad otrok potrebuje družino, v kateri mirno žiivi in se srečnega počuti. Saj razumeš.«
Ne, Gretiea tega ni razumela. Uboga Marjetica! si je mislila. Očeta ima, pa ne more pri njem ostati. O, kako rada bo imela tega ubogega otroka, ki ima lastnega očeta, a jo ta kar tako brez nadaljnjega odda tujim ljudem. Navdušeno je zato dejala:
»O, Marjetico bom imiela zalo, zelo rada!«
»Potlej je vse v redu!« Gospa Thorn se je namreč bala, da bo Gretiea ob tej novici postala malo ljubosumna.
Zdaj je gospod Poli poklical svojega otroka: »Marjetica!«
Otrok je planil od igre in živahno stekel k očetu. Tam mu je zlezel na kolena in
se radovedno zazrl vanj. Gospa Thorn je takoj opazila, kakšna -razlika je v značaju mad obema otrokoma. Marjetica bo gotovo prinesla veliko življenja v hišo.
»Bi ti rada za vselej ostala pri Gretici?«
»Če mi ibo vsak dan pomagala, da bova gradili gradove, potlej praiv rada! Ampak veš, za tak grad bi potrebovali zlate kamenčke.«
»Očka 'bo jutri odpotoval,« ji reče oče.
»Saj bi ti tudi lahko tu ostal.«
»Ne, tega ne morem. Pač pa te boan večkrat prišel obiskat.«
Otrok je za hip neodločno obstal, potem pa prav modro menil: »Se bom še premislila. Kajne, Gretiea, glavna vrata pri najinem gradu še niso narejena.«
1N0, ta otrok se bo kmalu privadil, saj gleda na življenje od prave strani.
Sredi igre se je Marjetica še na nekaj spomnila. Stekla je h gospe Thorn:
»Boš potlej moja mamica, če tu ostanem?«
Gospa Thorn je srečna objela deklico. »Seveda, ti boš odslej moja ljuba hčerkica.«
»Pa večkrat skuhaš čokolado?«
»Zalo pogosto celo.«
»Potlej bom ostala,« je odločno pritrdila Marjetica.
Gretici vse to nikakor ni šlo v glavo. Le kako se more tako ločiti od očeta? Zamišljena je gledala na Marjetico, a ta ji ni dala časa za premišljanje.
»Tako jutri bom spet prišla, Gretiea,« ji je rekla, »potlej bova pa zgradili cirkus. Ali nimaš kakšnih živali?«
»V ponedeljek bo prišla Gretiea k nam,« je miril oče živahnega otroka »in tam ji bova midva pokazala pravi cirkus. In potem bo smela tudi na mojem konju jahati.«
»Oh, Gretiea, saj veš, da moj očka nima veliko časa. On se mora veliko vaditi,« je menila Marjetica, »zato je že bolj prav, če jaz pridem k vam.«
Marjetica je bila z Gretico že vsa dobra in bi najrajši vedno pri njej ostala. A vendar takrat ni njena obvladala. Prihodnji ponedeljek je prišla Gretiea z gospo Thorn v cirkus. Vratar je že vedel, da prideta, zato ju je takoj peljal k Joahimu Pollu.
(te nadaljuje)
Zamenjava prefektov
Pretekli teden je vzel slovo od Gorice dosedanji prefekt dr. Senio Princivalle, ki je tu vršil službo dobrih pet let. Rojen leta 1908 na Sardiniji, se sedaj vrača na svoj otok, kjer bo prevzel mesto vladnega komisarja pri sardinski deželni vladi.
V	Gorici ga je nasledil dr. Stanislao Pietrostefano, doma iz province Rieti. Prihaja iz mesta Caltanissetta na Siciliji. Osebno je velik prijatelj gora. V mladosti je opravil več težkih vzponov. Poklicno je zelo izveden v gospodarskih vprašanjih. Novemu prefektu želimo, da bi se kmalu vživel v goriško stvarnost in imel popolno razumevanje tudi za položaj slovenske manjšine na njegovem področju.
Podgora
Smo sicer že v resnih dneh postnega časa, a vendar se kot na našo domačo kroniko prav radi spominjamo zadnje pustne nedelje in pustnega torka, ko smo v naši dvorani in na odru doživeli prav lepe ure zabave.
Poleg obilnega in pestrega srečolova ter zabavnega filma smo nadvse zadovoljni prisostvovali pevskemu nastopu naših najmlajših iz osnovne šole, ko so z veselo harmoniko v rokah požrtvovalne in agilne
gdč. učiteljice Marize Perat samozavestno zapeli nekaj res okroglih in veselih pesmic; tako še čisto majčkeni dobivajo veselje in željo, da se bodo kdaj pozneje še in še pokazali na domačem odru v vedno lepših prizorih.
Nekoliko starejši člani naše šolske mladine so pa obakrat nastopili s prijetno burko »Uštel se je«. V tej veseloigri smo gledali že bolj velikega in važnega advokata, ki je zares prišel iz Gorice, ker je namreč naš mladi igralec Milanček nepričakovano zbolel. Hvalič Albin se je kot sluga in potem seveda kot odvetnikov namestnik kar dobro odrezal v glavni vlogi. Tudi »postopač« Batistič Valter in »kmetavzar« Kuštrin Maver sta se dobro postavila. Ob pogledu na korajžno nastopajočo mladino se je v vseh gledalcih znova zbudilo upanje na poživitev odrskega podajanja v naši vasi.
Število rimskih romarjev
Ko smo zaključili vpisovanje romarjev za v Rim, je bilo število vpisanih romarjev za slovensko skupino naslednje: Vrh-Gabrje 11, Sovodnje 22, Doberdob 25, Jam-Ije-Dol 4, Pevma 11, Šempolaj 7, Štandrež 25, Rupa-Peč 12, Zgonik 5, Gorica 28. Skupno 150 oseb.
f
Pismo misijonarja p. Tomažina
Dragi g. urednik!
Najlepša hvala za opis »novega slovenskega misijonarja v Zambiji« in ponatis njegove slike, ki ste ju objavili v božični številki vašega lista. S tem je bilo omogočeno, da so me spoznali številni misijonski prijatelji in bralci vašega lista in me tudi gotovo vključili v svoje molitve, Žrtve in dobra dela ter bo tako moje delo v misijonih še bolj blagoslovljeno in božje usmiljenje z mano še večje.
Iz Malawija, kjer. sem študiral jezik Njanža, sem se vrnil 8. januarja. Tam sem bil dva meseca in pol ter se za prvo silo naučil omenjenega jezika ter tudi malo spoznal duševnost afriškega človeka, kar je za uspešnost misijonskega dela ne le koristno, ampak tudi potrebno. Teden po vrnitvi v Lusako pa sem dobil prvo imenovanje in sicer sem odrejen v misijon Katondwe, ki je bralcem Katoliškega glasa gotovo dobro znan, saj je tu in v Kapoce p. Rudež misijonaril celih osem let. Iz tega razloga tudi ne bom opisoval razmer tu doli, le to bi potrdil, da dela ne manjka, posebno še, ker je področje precej raztegnjeno in so poti v zelo slabem stanju ter sva za vso dolino — Katondvve in Kapoce — le dva misijonarja. Ob nedeljah se je treba še posebno hitro obračati. Mašujem na treh različnih krajih, spovedujem in krščujem. Na podružnicah imamo maše le vsako drugo nedeljo. Tja grem s kamionom, na katerega radi prisedejo verniki iz oddaljenih vasi, da gredo k maši in tudi porivajo kamion, če se na kakem klancu ustavi.
Delo je tukaj lepo, pravo misijonsko, kot sem si ga želel m predstavljal. Kaj pa je lepšega kot oznanjati Kristusovo blagovest ubogim? In teh je tukaj toliko!
Lovre Tomažin SJ
Promocija
Dne 22. februarja je na agrarni fakulteti katoliške univerze v Piacenzi doktoriral naš rojak Danilo Cotar iz Opčin.
Rojen v Dornberku na Vipavskem je obiskoval slovenske šole v Gorici kot gojenec obeh slovenskih katoliških vzgojnih zavodov na don Boscovi ulici in nato v Trstu kot gojenec Marij anišča. Za diplomo je napisal in odlično branil s 110 in pohvalo tezo o vinogradništvu. Za svoje delo, kot najboljši tovrstni študij na zavodu v šolskem letu 1967 je edini prejel nagrado
100.000	lir. Novi doktor je prvi Slovenec, ki je študiral in diplomiral na agrarni fakulteti katoliške univerze v Piacenzi. Dr. Danilu Čotarju, ki se hvaležno spominja svojih vzgojiteljev v naših učnih in vzgojnih zavodih, vsi prav iskreno čestitamo!
Socialne krivice
Stanovalce in ves okoliš v ul. Settefon-tane 6 je hudo presenetila vest, da bodo morali zapustiti stanovanje, ker so lastniki poslopja sklenili podreti hišo in zgraditi novo. Med 76 družinami v tej hiši je kar 42 upokojencev in večina teh le s težavo premaguje naraščajoče življenjske stroške z nizkimi pokojninskimi prejemki, pa čeprav namerava sedaj parlament povišati pokojnine. Kot pravijo najbolj prizadeti, to se pravi tisti, ki prejemajo najnižje pokojnine, naj bi ti poviški znašali 2.600 lir. Kako naj si sedaj take starejše osebe preskrbijo drugo stanovanje, ko pa je znano, da so najemnine na splošno zelo visoke. Mislimo, da bi morale pristojne oblasti preprečiti špekulacije bogatih in brezobzirnih »gospodov«.
Zasedba filozofske fakultete
Kot po vseh italijanskih univerzah so tudi tržaški študenti zasedli sedež filozofske fakultete. Kljub intervencijam rektorja in akademskih oblasti, naj študenti zapustijo poslopje, le-ti še vedno vztrajajo, pa čeprav poslopje ni več ogrevano in so tudi telefonske zveze pretrgane. Med tem pa je akademski svet sklenil prekiniti predavanja in izpite. Vendar so akademske oblasti odločile, da se s ponedeljkom, 4. marca ponovno prične normalno delo na fakultetah, ki imajo sedež na novi univerzi.
previjal tudi občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja, bivše Slovenske katoliške skupnosti v Trstu.
Družinska sreča
Dr. Eliu Fornazariču je žena Franka povila ljubko deklico. Najlepše čestitke!
Obisk češkoslovaškega veleposlanika
Pretekli teden je prispel v naše mesto češkoslovaški veleposlanik v Rimu Vladimir Ludvik. Pogovarjal se je z mestnimi in gospodarskimi predstavniki o trgovinskem sodelovanju med Trstom in Prago.
Kdaj bo seminar za slovenske šolnike ?
Pred kratkim smo poročali v našem časopisu, naj bi se v ponedeljek, 4. marca pričel seminar za naše šolnike. Kako to, da še nihče ne ve, kdaj se bo začel in ali sploh bo. Kdo je odgovoren za to?
Baletna prireditev
V	okviru Glasbene Matice je prejšnjo nedeljo nastopil v Kulturnem domu baletni ansambel ZGBI iz Ljubljane s pravljičnim baletom Hrestač na glasbo P. I. Čajkovskega. Delo je priredil in režiral Henrik Neubauer.
/Pesmi
Mohorjeva družba v Celovcu je pred kratkim izdala zbirko pesmi Franceta Balantiča. Pesmi so tiskane na finem papirju v žepni obliki knjige, ki je okusno vezana in ima 112 strani. Cena izvodu je 750 lir.
France Balantič se je rodil leta 1921 v Kamniku. Pesniti je začel v šesti gimna-ziji. Vsebina njegove pesmi je predvsem prehod iz greha v božje otroštvo. Glavna njegova motiva sta ogenj in smrt. Smrt je slutil skozi vso svojo pesniško dobo, prav takšno, kot jo je .pozneje tudi doživel: v grozi ognja. Ker je odklanjal kot pristaš resnične svobode in prežat vere v Boga komunizem — ideologijo suženjstva in materije, se je priključil slovanskim domobrancem in bil poslan na postojanko v Grahovo pri Cerknici. To postojanko so napadli partizani v noči od 23. na 24. november 1943. Uspelo jim je z dvema topovoma hišo porušiti in jo nato zažgati. V ognju je zgorela vsa domobranska posadka, z njo tudi pesnik-videic Balantič, ki je svojo smrt v ognju preddoživel v pesmi: »V ognju groze plapolam«.
Po zredi in izvirni poeziji, po podob polnem jeziku in globokem doživljanju se je France Balantič uvrstil med slovenske klasike.
Romanje v Dachau
Širite »Katoliški glas"
Pošolski pouk na Repentabru
V	torek je Sindikat slovenske šole sklical Šolski odbor, da bi razpravljal in podvzel primerne ukrepe v zvezi s pošolskim poukom na Repentabru. Kot smo že poročali v prejšnji številki, je repentabrski šolski patronat uvedel skupni pošolski pouk za slovenske in italijanske otroke, in tako poučuje slovenske otroke tudi italijanska učiteljica, italijanske pa morata tudi dve slovenski. Kot smo zvedeli, je o tem raz-
G. škofovega vikarja msgr. Škerla smo vprašali, kako je z letošnjim skupnim romanjem. Dal nam je sledeče pojasnilo:
Duhovniški odbor, ki je lani z velikim uspehom vodil romanje na Ptujsko goro in na Brezje, se je odločil, da pripravi letos romanje v Nemčijo in sicer k Materi božji v Altotting in v Dachau (od 8. do 12. julija).
Altotting je glavna Marijina božja pot na Bavarskem, ki smo jo obiskali že leta 1960 ob priliki evharističnega kongresa v MUnchnu. Zgodovina tega Marijinega svetišča je tesno povezana z zgodovino, žalostjo in veseljem bavarske dežele in njenih prebivalcev. To je kraj tihe in pobožne molitve, a večkrat tudi mogočnih manifestacij. Zato nam more ta božja pot veliko nuditi.
V	Altottingu častijo tudi domačega svetnika Konrada, ki je bil dolgo let kapucinski brat in skrbni varuh v malem Marijinem svetišču. (Verjetno ni znano, da pripisuje msgr. Franc Močnik iz Gorice prav priprošnji sv. Konrada hitro ozdravitev po hudi avtomobilski nesreči.)
Od svoje strani zelo priporočam to naše romanje prav zaradi obiska v Dachau. Poromali bomo torej tudi v Dachau, kjer je trpelo toliko naših ljudi in na dachausko pokopališče, kjer počiva več znanih in neznanih junakov. S tem obiskom bomo združili obisk vseh krajev, kjer je trpel
naš človek. Dachau je bil včasih zloglasno taborišče, kraj trpljenja in smrti, danes je že postal svetišče, kamor človek poroma v tihi in pobožni molitvi.
Marsikdo je bil že tam ,a prav je, da gremo v večji skupini in pred votivno kapelo ali v samostanu karmeličank opravimo spokorno pobožnost za mir v svetu in za vse, ki so trpeli in še trpijo za pravico, svobodo in ljubezen. Letos bo šla mimo nas marsikatera obletnica, ki nas bo spomnila na te trpine. Bolest nas je že večkrat povezala v zgodovini; zato bo prav, če nas bo spomin na premagane bolečine in trpljenje združil v čim večjem številu pred votivno dachausko kapelo, kjer bomo zajeli novega poguma in veselja za vse dobro in plemenito.
Na vse to smo duhovniki mislili, ko smo se odločili za Altotting, Miinchen, Dachau in Chiemsee.
Leta 1960 smo bili že v Miinchnu, a smo si mesto le površno ogledali. Letos bi radi ta obisk bolje izpeljali, zlasti še z obiskom lepih krajev južno od Miinchna.
Ali smemo pričakovati splošnega odziva na to vabilo? Zakaj pa ne?
Ne odlašajte s prijavo, da bomo vse pravočasno uredili! Rok prijave poteče na belo nedeljo, 21. aprila. Stroški so morda za nekatere visoki, zato si pa med seboj pomagajmo.
»Pastirček« št. 6
Pesmice v tej številki že najavljajo prihod pomladi, ki bo sicer v koledarju prišla šele 21. marca. Ta mesec, 25. marca praznujemo tudi materinski dan, zato najdemo zgodbo Darine Konc »Če mame ni doma« v osmih prizorih. Popevka v notah je vzeta iz »jazz maše« in se imenuje »Klic naš se dviga«. V športni rubriki je govora o X. zimski olimpiadi v Grenoblu, o smučanju, o nogometu in boksu. V domoznanstvu nas obogati spis o Vipavi, zvemo pa tudi, kako se je treba vesti, če kdo pride na obisk. Boris, Marko in Jasna se to pot razgovarjajo o pevskem festivalu v Sanremu. Otroška pošta je zelo obilna ter zaključi številko, ki bo odraslim prav tako všeč kot mladim. Do konca šolskega leta izideta še dve številki.
RADIO
TRST A
Spored od 10. do 16. marca 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
11.15 Oddaja za najmlajše: »Črni gusar«. Dramatizirana zgodba. Drugi del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.30 »Sence iz preteklosti«, radijska kriminalka Josipa Tavčarja. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.30 Iz pesniških gajev: »Pesnik Umberto Saba v prevodu Cirila Zlobca«. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: Poklici: »Mlinarji«. 22.10 B. Bartok: Godalni kvartet št. 3. Izvaja Zagrebški kvartet.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz opusa Wagnerja in Prokofjeva. 18.30 Postni govori: Msgr. Jakob Ukmar: »Peter - prvak v veri«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: Poklici: »Mlinarji«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: Veliki pomorščaki: (9) »19. stoletje: Parniki nadomestijo jadrnice«. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 R. Strauss: »Kavalir z rožo«, opera v treh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 18.30 Poglavja iz glasbene zgodovine: »Ljubljanski kongres in italijanska opera«. 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: (2) »Od zadnjega carja do Lenina«. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Vittorio Alfieri«. 18.30 Vinko Globokar: Vaje za orkester, zbore in recitatorja. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Zadnji dnevi v Ogleju«. Dramatiziran roman.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.30 F. Chopin: Sonata v b-molu, op. 35 19.00 Novele 20. stoletja: Dino Buz-zatti: »In vendar nekdo trka«. 19.30 Postni govori: dr. F. Šegula: »Iskrenost kot temelj vere apostola Petra«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 19. oddaja. Slovenska folklorna komedija. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Sestanek s »Fansi«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«. Tretji del: »Preiskava«. 21.40 Vabilo na ples. 22.40 Za prijeten konec ledna.
OBVESTIM
NATEČAJI
Zakladno ministrstvo razpisuje nateč za 45 mest začetnega kadra izvršilna osebja pri osrednji službi glavnega drža nega knjigovodstva. Pogoji: starost od do 32 let; diploma dokončane nižje sred? šole. Rok za predložitev prošenj zai 27. marca 1968 (Uradni list št. 23).
Ministrstvo za pošto in telekomunikact razpisuje natečaj za 38 mest svetnika gega razreda za vodilno kariero v teh® nem osebju pri telekomunikacijah razpf delnica C - poštne uprave. Kandidati r» rajo biti inženirji elektronike ali elekfl tehnike ali doktorji fizike ali kemije. B* za predložitev prošenj zapade 10. mart 1968 (Uradni list št. 35 z dne 9.2.1968).
Pravosodno ministrstvo razpisuje nateč* j, za 86 mest pomočnika sodnega uradnfl (aiutante ufficiale giudiziario). Kandids morajo imeti diplomo dokončane nii srednje šole. Rok za predložitev proše1 zapade 8. aprila 1969. (Uradni list št. z dne 7.2.1968.)
Finančno ministrstvo razpisuje nate# za 68 mest dodatnega uradnika pri ferični upravi carin in posrednih davl^ Kandidati morajo imeti diplomo dokoflU ne nižje srednje šole. Rok za predloži prošenj zapade 10. aprila 1968. (Urad1 list št. 36 z dne 10.2.1968.)
Finančno ministrstvo razpisuje nate® za 51 mest dodatnega uradnika pri pe( ferični upravi carin in neposrednih kov — seznam osebja pri tehničnih ura<® za zgradarine. Kandidati morajo imeti plomo dokončane nižje srednje šole. za predložitev prošenj zapade 10. apr1 1968. (Uradni list št. 36 z dne 10.2.191
J4
34
Leti
S
Pr
lan
lova
*nar
sko Iz trud Slov Hov kjer ho« la ( <a
l>re\
kup]
2
Sim Posi Ždn bori »P vklj
i6i
iei _
Slovensko gledališče v Trstu pripravi %oj veliko predstavo Svevo-Kezicheve »Zeno! izpovedi« (La coscienza di Zeno). Ta * prva tržaška uprizoritev velikega mit® evropskega avtorja; obenem bo to tfli prva slovenska uprizoritev. Odrska pos*1 vitev »Zenove izpovedi« terja izredne 11 pore; umetniški moment je vezan na tevne tehnične potrebe, saj se dejanje vija skozi veliko število prizorišč. Ans3i> bel SG v Trstu bodo dopolnjevali zuna® sodelavci, med katerimi je treba pozdra'1 Livija Bogatca s svojim povratkom ' lika oder. Prvič bo nastopala z ansamblom Marija Oficija, pri predstavi sodeluj^ tudi Nora Jankovič in Alenka Kravos. miera bo 12. marca.
Tajništvo Slovenske demokratske v Trstu sporoča svojim članom, da se občni zbor SDZ vršil 31. marca 1968. ^ bila in poverilnice bodo vsem upraviči cem razposlana v prihodnjih dneh — ^ ništvo SDZ v Trstu.
V	soboto, 9. inarca ob 18.30 bo odprta prostorih Stella Matutina, ul. Nizza, lik0 na razstava treh umetnikov onstran ffl® Razstavljali bodo vsak po osem del: Fr3* ko Lazar (Kanal), Pavel Medvešček hovo), Miloš Volarič (Kobarid). Razsta* bo odprta od 9. do 18. marca.
Išče se gospodinjska pomočnik
srednje starosti za vsa hišna d^‘1 Naslov posreduje uprava naš$ lista.
'ti.
*elj
»is
Pri
Pobi
'od
vsal
Maš
P.
c*jo
DAROVI:
Za Alojzijevišče: D. Nemec ob obletnici pok. mame 5.000; F. Doles v spomin pok. g. C. Sedeja 1.000; M. P. v spomin na Viktorijo Podgornik 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: družina dr. Josip Vrtovec st. ob obletnici smrti soproge ge. Anice 20.000 lir; M. P. v spomin pok. Viktorije Podgornik 5.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: Družini Hrovatin-Kalin v spomin pok. Lojzke Birsa 4.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTiJ Kulturni dom
Italo Svevo - Tullio Kezich ZENOVA IZPOVED
(drama v dveh delih)
Prevod: M. Jevnikar; scenograf: inč' arch. N. Matul; kostumograf: A. lenčeva; glasba: A. Vodopivec; režiser} Jože Babič
PREMIERA: V torek, 12. marca ob 20.3f (abonma premierski). PRVA PONOVJ' TEV: V sredo, 12. marca ob 20 (abonma: prva ponovitev - dijaški
Prodaja vstopnic za predstave v turnem ddmu vsak dan od 12. do 1% ure ter eno uro pred pričetkom pr^' stav pri blagajni Kulturnega doma; 4 nedeljah in praznikih samo eno pred pričetkom predstav. Rezervadr, na tel. 734265.
'lov
si
svet er ko | P< ^kci obls ■»o i v 2 1i ,
l-tiii
ciio
sarr
Da
'laj,
E
Ul,
»iil
*il
"vo
*1|0!
D
Dav
80j«
‘‘»I
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolPc| trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več ' davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja KatoliSko tiskovno društvo