5MVk!^5i<^ i.^7«I!( VI L7LVÜI.KA L IVI c s i n? ei.e^iir^ir^^ V ^IUSI.1^^1 mesim ins 2 ima bogato raiogo loatsnoov, namirnib avstiijk, grsinib aparatov, likalnikov, mo- toi-jsv in sloktnänib štedilnikov, ramie in 8plob V86ga elekti-ionega materiala. nucti sisktnöni tok po iirscino nirkib os- nab. Po8sbna osna ra ogi-svainiks vo6s na noLni tok (60 pal' ra kilovatno u^o). 018V8 Vtl ^88880 ^1^9836 820? U8V V ^V6V8I^ 1939 MONIKA 8I.0V^^8XItt NL8? M^KILO^ V l.. 1918.-1938. riiLH^o LLS S7 II. 1919^ clo 1937. pribor je Stel 1910. 1269 kiS in pri¬ dobitnik rgrscib. 1919. cio 1937. jo bilo v ^lsriboru ss 66 ti-ilikucijn klAi-iboi-g, ki je 6o8e8>3 ocl 1920. 60 193«. 2960 K^V, 4290 inotoi-jev /. 10.700 I^V in 4860 cli-uM 6^ 1935. 78; mesarjev in klobasičarjev 1919. 13, 1935. 66; mizarjev 1918. 34, 1935. 58; pekov 1918. 18, 1935. 30; slikarjev in pleskarjev 1918. 19, 1935. 29. krivci, elek- 253, 1935?210), te8arji^ <1910. 5, 1938. 3), riciarji 1922. in 1937., ko je Maribor porabil 1,087.362 I in 1,386.883 I vina obenem r 1,154.450 I in 735.417 I piva 1913. nara8tli 1937. na 16,868.080 dinarjev, pr! tem povojnib letib 1920.—21. -'.a 107,46 ^, 1922.—23. xa 6S (proti 5,39 blatim kronam X 15-- 81,85 din) 1921., 430,87 din 1933. in 459,98 din 1936. ?ri tem poveöa- ulice 23.508 mistik kron, 1937. 4,410.000 din, ra rna- no8t in kulturo 1913. 7807 rlatik kron, 1937. 283.000 1937. 3,000.390 din. Oradbeni, kulturni in 8ocialni ^la- m. 65 66 67 S8 8I.0VL^8KL6^ M LIL'MMO SKLVISÜk! V NLÜIöOkiv ? ki 6 L 8T-KI.6 69 ir letg 1526. 70 77 72 KM8Kl ^?I8I V o k. 8 8 o v I 8^81^ 7S 74 7S 76 77 UNO (/XI.I 405, 8>ik3 10.), ki 80 jo nuLIi !. 1908. kli/.u 7S L^jnsEnrls'^ kO^lO 7S Loooei 8VO8O0L v IN 6. k ». ^^KO8l.^V 6 k! li N I 6 O li^VO.I 8I.0NSK0VL6^ v vvov v LIVVUO 0 Sl'Ol.^l 6MKVl 8V. v IVl^kIKOKV k ». Nv8i6 SS iovitve (»I. I.): S7 St. 7. bliLs Huberjeve, poprej ^1. Llstls I. 1806. St. 9. Hi8s kcrlsrM Kaubs, I. 1800. Levljsrjs M äktt. ^KO8l^V ÖLli^I60«1 Iti 80KI8 K^IN, 08^v1'L:kc 2^ »KOVl.^61^0 8V0K00K ir^ 8?0NK^IK I. 2kl)IttI1'kk..Iä 3' letom 1800. 81'OI-^l l'»« V kkälilkONV 8I.OXlj;XOV 1'Ii6 V §9 S6 MVH87HI3 NLV 1859.-1869. v k. »11001.? rsss. 63 k. 8. v mlinu le bilo 5 teLujev (1875.: 6, 1880.: 11), S7 tu6i tečaje (1869. na 6, 1880. na II). ^loke 80 izmisli 7867. V l'ratu. nekaj eer: 7000 kl^ SL 1922.: ?8, 1928.: 40). in 1939.: 1922. 837 1939. 2585 2011 265 23.000 137 5228 52.000 7862. SS 1886. I^ullvili 2e8ekko. -SSL. 2. 1^. 1851. je /IvAust Vottmer, roj. I. 1825. v 7866. S4 1,800.000 kg na leto. I. 1915. ps 42.235 KI, /e po8koöil3 I. 1919. ns 93.978 KI, ss 1931. le ^91.953 KI,'I. ?932^ celo 8gmo Le 45.006 KI, in se je ^vißnlla I. 1937. ns 32.900 KI, k 1938. M n» 40.971 KI. /867. S6 VLI-MI HiciOVM, DMLKS^VLKI« m Lll?Lk< V 2LWMV lk. 8TOI>^ VI.^0I8K^V P^83ätt6lö l-. 1529. Goreli, 26. jsn., kol. 103. r 6ne 8. okt. 1529.). L,. 15Z6. Petek, 9. januarM, kol. 132. 1534. I. ' 12. jgn. 1537., kol. 16., in 14. mojg, kol. 73. VVasse?- (8er8ekann). . . . . pui-tikulsrno, po 141, 152, 153, 145, 146, 149, 147, v 1537. letu. ss ?OI0V^M^ 8K02I U8V lMV, 00 ISlL M ?O0?ORL »L I^llkllLllSKLU N^OIS^K^V k-ki^k^e 80^LK Köln. V8ll?° 7M 707 (Cake).«» b P ? <8p ) k 9. dec. 1613. I. je dobil 25 ßld. neki LIsL l'kui-nkel- !ets 1615. / . 7M clolinrl. °« ^uügab Lueck 1617.^ kol. 26, Ko. 45. "? guken 16ÜÜ., kot. 112, Ko. 1. - «« ^uLgub Lueck 1611., kol. 31, Ko. 63. — «>' Ibict., kol. 31, Ko. 71. - ^uü^uk kolbOj«, Ko. '7l" 0's 'i^ ^ot. 38, Ko.^72. .^uÜ8uk Lueck 1618., kol. 39, Ko. 91. N K 0 » I K V I 7 I. I 3 O/ctober.- Okrog 3., 8., 10., 12., 15., 19. ter v 6obi 12., 26. 8 io 08 , 5, meä 7. in 9., meči 13.—17., ter okrog 29. V 08talik V 6obi 06 1851.-1936. je äobila Ljubljana ng^- 1920.—1936. 1'uko je n. pr. me8to 12. I., ki je rnueilen La clobo 1920.—1936. iinumo ra clobo 1851.—1936. clo 1936.). l 764 X. XI. XII. 825 E /66 (1851.—1936.) 767 MONIKA V SlLVIl^K^» VN. ä v o v n V 0 6 n v X I n -SS L86I mssnori 3fu«,8 VKI?H/VOä II 7/6 /77 //2 8 k I N 2 L ? 6 v mr. Kovnic 7/s lini, prosvetno pa so je Kovaöiö uveljavljal kot ocl- bornik '1'iskarne sv. Lirila v Mariboru, Narodne od- brane in jadransko straLe ter kot podpredsednik vjuclske universe v Mariboru, kar je v svesi s Kova- öiöevim delom na popularisaciji 8IomKka, v katerem je gledal slovenskega Orundt^viga. Kovaciöevo delo na popularisaciji in beatifikaciji >v 8IomKka savsema sadnjib 10 let njegovega siv- Ijonja in je isras njegove /concepcr/e naroc/nosti. >1ali naroči je sposoben, da obrani svojo bodočnost samo, ako sa svoje podroöje rasvije v kvalitetab vse panoge duKevne kulture, katere gojijo veliki narodi. Ix tek raslogov je Kovaöiö deloval v Mariboru na ustanovitvi sgodovinskib Znanstvenik organizacij in na njik rasti. Knako kakor je potrebno, cia mak naroči sam sivi lastno Znanstveno sivljenje, pa mora sodelovati 2 dru- gimi narocii tucii v svetniškem Življenju; in naroči po¬ stane popolen in enakovreden cirugim Lele takrat, ko dokase, da je ročki in kal svetu tudi svetnike. V tem pojmovanju narodnosti je Kovačič povešal sgodovino 8Iom.Kkove clobe s prouöavanjem 8IomKkove osebnosti ter pomagal s tem svojim cielom na prvik poöetkik poti, cia postane Maribor tucii 8lomKkovo mestu, velo na 8IomKku in vse narocinostno, Znanstveno in pro¬ svetno Kovaciöevo cielo je obsegalo slasti pociravje in Pomurje in precivsem preko tega vključevalo vanj tucii Xlaribor; posebno poglavje v sivljenju Kovaöiöa- meKöana pa savsema cielo sa prr^/Mcrtev 3/aribora ^UAOs/ctt-i/r. O Mariboru smo ob prevratu imeli eciino Žerjavove statistične Ktudije, eciini, ki pa je posnal pocirobne krajevno prilike, je bil Kovaöiö. Kaj je to pomenilo I. 1918., naj ilustrira ciejstvo, cia ni imel o Kosiöu 1918. — sa öasa Kovačičeve oclsotnosti — !>laribor niti ene¬ ga ölovoka, ki bi snal kartografsko vrisati v skico 1 : 25.000 narodnostno mejo na severu oci Ostrega vrba in je bilo treba račk tega poslati sla k ciomaöemu supniku na 8v. Vuk ! Kot ölan Narodnega sveta sa Štajersko je Kovačič se preči koncem oktobra 1918. ispopolnil svoje pociatke o narodnostni meji ter bil s njimi pri roki generalu Maistru, ki je po njik usmeril svoje akcije na ^luri in na Kobanskem. KovaLic jo osebno viciel v tem reKitev >laribora sa Jugoslavijo, katero je mirovna konferenca legaksirsla sa cirsavno mejo s koncem I. 1918. upravno in vojaKko Jugoslaviji priključeno slovensko semljo s narocinostno mejo na severu. IstoLasno je pocial sliko sgociovinske, nsroci- nostne in geografske povesanosti ^laribora s 8Iovenci in Jugoslovani in is tega iskajajoco sgociovinsko, na- rocinostno in semljepisno pravico Jugoslavije cio ^la- ribora. Na tracliciji mladosti, s svojim vrednotenjem du¬ ševne kulture sa javno sivljenje in s svojim pojmo¬ vanjem narodnosti se je Kovaöie dvignil nad vsakda¬ njega mariborskega meKöana. 2 narodnim snanstve- nim in organisatoriönim delom je soustvarjal današ¬ nji kulturni in ustvaril današnji snanstveni Xlaribor, katerega pred Kovaciöem ni bilo in s katerim bo Kovaöiö trajno sivel, Ne samo s Mariborom, s vso 8Iovenijo in Jugoslavijo pa bo sivel s svojim ustme¬ nim isroöilom pred smrtjo, da mora nam vsem kiti pred oömi vedno in povsod to, kar /usos/ovane druri in ne kar smo ispovedovali prvik 20 let Jugoslavije — kar nas loci. k>rmjo «tro/covnjak Vr/jem /ic>/irni«/i Kojen je bil v Ivovem mestu kot sin pisarniškega uradnika dne 11. maja 1862., kjer je obiskoval osnov¬ no solo in gimnasijo. Veselje sa kmetijstvo se mu je vsbudilo pri stricu >1atiji ktokrmanu, posestniku in snanemu sadjarju v vobroKki vasi pri Škocjanu na Dolenjskem, kamor je sakajal o pocitnicak. ?o kon¬ čani VI. gimnasiji se mu je posrečilo dobiti cirsavno štipendijo sa obisk viKje kmetijske Kole v letscken- viebvverdu na 6eKkem, katero je s prvo odliko dovršil leta 1883. Le med Kolškim letom se mu je nudila prili¬ ka priti sa 1 mesec v prakso na veleposestvo knesa '?kuna v verucu, kjer se je blise sesnanil tudi s slad¬ korno industrijo, vo dovrKeni Koli je bil sprejet sa kmetijskega praktikanta na bivKem cesarskem vele¬ posestvu v Lrvenem ^vjesdu pri pragi, kjer je ostal do maja 1884. in se sesnanil s rasnimi panogami ob- Kirnega veleposestva, veta 1884. je bil imenovan sa adjunkta Vinarske in sadjarske Kole na 8Iapu pri Vi¬ pavi. veta 1886. se je s Kolo is 8Iapa preselil na Orm pri Novem mestu, veta 1907. je bil imenovan sa rav- nstelja Kmetijske Solo n» Ormu, kjer je plodonosno in neumorno delal celik 33 let do letu 1919. — I2 dvo¬ letne Sole, ki je bila premalo obokana, sta nastali po njegovem pri23devanju dve Koli, /cina sola in duo- /etna 2imska Kola, ki sta skupaj v kratkem dosegli 60 60 učenčev, kavno tako je izpopolnil 2gvodu prilike 2a praktiöni pouk uöencev in gospodarjev, l^a Koli je vpeljal Številne tečaje 2a nsjvaLnejKe gospodarske stroke, katere je opremil 2 vsemi potrebnimi uLnimi pripomočki. Vpeljal je tucii bolj intenziven popotni pouk, cia so se učitelji 2avoda labko poučili o rsrnnerab kmetijstva po cleLeli, Ktevilni udele/.enci tečajev pa o ra2merak pouka na Koli. 8vojo strokovno i2obrs2ko je izpopolnjeval s pouLnimi potovanji po Švici, po be¬ škem, po Nemčiji in 2 udeleLbo na raxnik kmetijskik tecajik po clrugib naprednib deLelsk. Obiskal je vi¬ narske teöaje v Klosterneuburgu, perutninarski teöaj v 8ebardingu v Oornji Avstriji, teöaje 2a mlečno kon¬ trolo in krmljenje ter tečaj 28 pridelovanje krme na Dunaju. Deta 1904. je vodil veliko ekskurzijo kranj- skik kmetovalcev v 8vico, cla so se poučili o visoki stopnji Živinorejskega napredka. Kmetijska dru/.ka, ki je aranžirala ta irlet, je i2dals o tem potovanju posebno kroKuro 2 mnogimi slikami. ObseLen delo¬ krog je ra2vijala Kola tudi na 2unaj s tem, da je pod¬ pirala teLnje kmetijstva pri Kmetijski podruLnici no¬ vomeški, ki jo je vodil kot ravnatelj dolgo vrsto let. V tem öasu je 2lasti pospeševal vinarstvo in sadjar¬ stvo. Dri podružnici je ustanovil tudi kmelr-sko bral¬ nico in praktično pouLeval gospodarje ob nedeljak tudi o cepljenju trt in sadnega drevja. Ustanovil je tudi vinarsko 2adrugo, perutninarsko in Živinorejsko 2adrugo ter snoval Livinsko 2svarovalnico. Ko je 2aradi vojne prenekal pouk na Koli, je bil ravnatelj Viljem kokrman prideljen DeLelnemu od¬ boru, kjer je opravljal sluLbo deželnega kulturnega nad2ornika in ravnatelja deželnega urada 23 krmila, do leta 1919. poučeval je tudi na gospodinjskib Kolab v »>1arijgniKeu« in »kllaciiki«. Obenem je opravljal nad2orstvo Kolškega gospodarstva na 6rmu. pri Kmetijski druLki je sodeloval od leta 1884. do 1930., torej vec kot 40 let kot sotrudnik »Kmetoval¬ ca«, 22 let kot glavni odbornik in od leta 1922. do 1930. kot urednik »Kmetovalca«. Za te 2asluge ga je občni 2bor Kmetijske druLbe dne 28. decembra 1927. imenoval 2a častnega ölana. Od leta 1920. do 1933. je delal pri ladjarskem in vrtnarskem druKtvu v Djub- Ijani in postal konöno öastni predsednik tega druKtva. ÖspeLno se je uveljavljal kot naöelnik Kmetijskega oddelka na ljubljanskem velesejmu in v načelstvu Kranjske deLelne vinarske 2adruge v Djukljsni. Veliko je delal tudi na literarnem strokovnem po¬ lju; pisal je Ktevilne ölanke v »Kmetovalcu«, v »Do- lenjskik novicab« in drugik listik. Kjegovo glavno delo pa je »pol/cde/stuo«, ki ga je v treb 2ve2kib i2da- la DruLka sv. Slokarja. Njegovo »Kmetijsko gospo¬ darstvo« je iriKIo v treb natisib. Zbirka kmetijskib naukov je i2K>a v dvcb 2ve2kik. V prostem času se je davil tudi 2 risanjem in sli¬ kanjem in napravil veö uspelib portretov, kakor: družbenega predsednika prana povKeta, ravnatelja Oustava Pirca (obe sliki sta last Kmetijske druLke), patra Ilugolina 8attnerja itd. Zg svoje 2L8luge 2a kmetijstvo je kil odlikovan 2 redom 8v. 8ave III. stopnje. VIKIOK Veketrgovec Viktor Kobrman Dne 5. maja 1939. je umrl v Djukljani v visoki sta¬ rosti popularni meKöan in ugledni veletrgovec Viktor kokrman. Kojen je bil dne 15. julija 1858. v Covern mestu, po dovrKeni niLji Zimna2iji se je posvetil trgovskemu poklicu in mu ostal 2vest vse Življenje, po praksi v Oradcu, na Dunaju in v Xlonakovein je deloval kot trgovec najprej v Ivovem mestu, od I. 1881. pa kot veletrgovec v Djubljani. Viktor ktobrman je bil 2a polpreteklo dobo Življenja naKik mest 2nacilen tip meKcana narodnjaka, ki je bil požrtvovalno slovansko in napredno usmerjen. Le v Ivovem mestu je deloval pri Narodni öitalnici in postal dopisnik 81ovenskega naroda. Ke bolj je to svojo de¬ lavnost ra2vil v Djubljanj v Narodni öitslnici kot po- speKevalec akcije 2a Narodni dom ter kot soustano¬ vitelj Oirilmetodove dru2.be in 8Iovenskega planinskega druKtva. 31 let je bil svetnik Zbornice 2» 4"01. Odli¬ koval se je tudi po svoji dobrodelnosti. Djukljana je 2 njim i2gukila rmsöilno osebnost. * ch ^^5 /cie/i/c« /la precilog občinskega svetniku clr. .loreta Lobinjea je mestni svet sklenil, clu mesto bjubljana nagraäi vsuko leto neko Ltevilo naikoIjLik ueencev meLcanskib in sreclnjik Lol ter raclnjega rarrccla ljuciskik Lol r irbraniini slovenskimi knjigami. Xonee Lolskega letu 1938./1939. so Kile te nagracle prvič pobeljene. Okclarovanik je Kilo 52 najboljLik uöencev 4. rarrecla ljuclskib Lol, oriroma 1., 4. uli 5. rarrecla viLjik ljuclskib Lol, ki so prebeli po eno knjigo ix rkirke slovenskih pisateljev irclaje kirjavec-plere; 15 uceneev 4. rarrecla meLöanskih in 2. rarrecla 6vo- rarreOnih trgovskih Lol 2 romunom pr. 8. pinrgarja, pc>cl svoboänim soneem, ter 17 uöencev 8. rarrecla realnih in klasičnih gimnarij, 4. rarrecla tehnične srecl- nje Lote, 4. rarrecla clrr. trgovske akaclemije in 4. rar- reclu clrr. učiteljske Lole r enim letnikom Kronike slo¬ venski^ mest. Vse knjige so bile verane in opremljene s posetmim spominskim kesecliloin. Vsuk irmeci obcla- rovanih je prejel tucli mupo s 17 slikumi. .1/4/lKl) 7938. 1. /V« vseueilrseu se je pričel poletni semester. V rim¬ skem semestru je imela kiloro/ska fakulteta skupno 414 slušateljev, 08 tek 441 rednik in 3 irreclne. 81ussteljic je kilo 214 reclnik in 2 irreclni. Xa juriclicni fakulteti je bilo vpisanik 659 slušateljev, inecl njimi 2 irreclna, slusateljie je kilo pa mecl njimi 86 Xa medicinski fakulteti je kilo 164 slušateljev, mecl njimi 28 slusateljie. Xa tekniski fa¬ kulteti je kilo vpisanik 416 slušateljev, mecl njimi 3 ir- reclni in 16 reclnik slusateljie. 8'a teološki fakulteti je bilo 188 reclnik slušateljev in clva irreclna. 8kupaj je kilo torej vpisanik 1873 slušateljev, ocl tek je kilo reclnik 1863, ir- reclnik pa 10. Reclnik slusateljie je kilo 344, irreOnik pa 2. ponoči je nernan vlomilec poskušal vlomiti v tresor mestne blagajne. Napravil je samo 600 clinsrjev skocle na vratik in okovju tresora, venclar skoclo povrne ravarovsl- nins. — V Irgovskem clomu se je pričelo prvo Lrebauje c/rr. rarrec/ue toterrje v kjub/jaur. — pokopališki sklacl je proclal remtjrsce starsga poknpattsc« pri 8v. Lrrsto/u, ki meri 47.253 m?, ra 50.000 clin skokijskemu vukovskemu semenisöu pocl pogojem, cla na kupljenem svetu v teku 15 let sericla novo bogoslovno semenišče. 2. marca: 2 clanasnjo pepelnično srec/o je bjubljsna ra- kljucila preclpust, ki ni bil posebno prešeren, rlasti pustna neclelja je bila mnogo bolj tika in mirna kakor clruga leta. Včerajšnji pustur torek je imel to posebnost, cla se je preclstava v clramskem gleclaliscu pričela že ob 16-, ker so igrale! prireclili bokemski večer v kotelu ^letropol ra socialne namene stanovskega igralskega rclruženja. Ir baktija na pinskem je prišlo poročilo, cla je pri tekmak PI8 ra svetovno smuöarsko prvenstvo bil c/rupr uajbotjLi 8rec/njeevropec prane 8molej pri teku na 50 km. — Zani¬ manje ra žrebanje rarreclne loterije se je povečalo in je velika clvorans trgovskega cloma polna. Vsak član je irrre- l»anik okrog 1500 številk. 3. Xa svojem Lekinovem graclu je umrl posestnik in to¬ varnar peter Loster v 80. letu. — pri reclni sep mestnega sneta tjubtjanskega so bili raprisereni novi elani mestnega sveta. Zato ro bile tucli volitve v ncibore, ocllorene so bile le volitve v presonalnopi avni oclbor in v upravni oclbor klestne kranilniee. Xa nujni predlog načelnika socialnega oclkora, arkicliakona clr. tomara Klinarja, je bilo sprejeto, «la se clovolijo virmani mestnega socialnega proračuna, ker je v kjubljani se večino neraposlenik 980 clelavcev, njim se je pa priclružilo se 220 clelavcev ir opuseenik 8trojnik tovarn in livarn, po priporočilu župana «ir. 4il irLrekan dobitek 200.000 din. Dvorana je neprestano nabito polna, vendar pa gredo vsi veliki dobitki drugam. — Kolški odsek lugoslov,-Leskoslovaske lig« je priredil lepo akademijo, ki sta 2 njo Leskoslovsska kolonija in ljubljansko občinstvo prviL po smrti 4/asargka obbajal« njegov rojstvi dan. 8. objavljajo slovenski ameriški listi naznanilo senatorja Ilulkleva, da se otvoritve jugoslovanskega kulturnega vrta v Llevelandu udeleri vec senatorjev in kongresmanov. — V okviru Ilomanisticnega kluba društva slušateljev ljub¬ ljanske univerre je o italijanski književnosti predaval pro¬ fesor dr. Luigi tatvini, direktor orientalskega ravoda v I^apolju. — 1'udi danes je kil i/Lreban dobitek 200.000 din in napetost udeleLencev Lrekanja raxredne loterije nepre¬ stano raste. 9. X'a llolniku je umrl 27 let stari Zdravko 8tangl, ured¬ nik »8Iovenskega doma«. — senatorja je imenovan mi¬ nister v p. dr. /-'ran Kulovec. — V drami so Le tretjo se¬ zono spet igrali r velikim uspebom Kliroslsva KrleLe »6o- spoda Llembajevi«, ko se je posebno odlikoval v glavni vlogi Levar. — Ob 17. se je pričela proračunska sej« mest- nega sveta in je trajala do 1.20 po polnoöi. Zupan dr. /uro /IdlesiL je opisal delo posamernib odsekov in omenjal tudi vse potrebe mesta. Ljubljana posebna pogreša cen¬ tralno uradno poslopje, saj sedaj plačuje ra urade 524.000 din najemnine. V ta namen je bila lani avgusta kupljena 4/abrova kija na javni draLbi ra 3,600.000 din. 4/estno go- spodarstvo je spet postavljena na realno podlago tn pro¬ račun je uravnovešen. Načelnik finančnega odbora prok. Dermastia je v tri ure trajajočem poroLilu utemeljeval skrbno in previdno sestavljeni proračun, ki irkaruje 117,821.468 din irdatkov in toliko dokodkov. V novem proračunu je upoštevan tudi tramvaj s postavko 10.977.200 din, na katerega odpade preteLni del povišku proračuna, ki je ra 18,792.031 din višji napram lanskemu. Vsi dolgovi mestne obrtne ljubljanske rnasajo 31. marca t. I. 195,268.209 din, vendar se bodo pa v teku let toliko rnirali, da ko mestna občina lakko mislila na ridanje sodobnega urad¬ nega poslopja na Krekovem trgu. 8 posebnim poudarkom je ugotovil, da se mestne davsLine kljub temu, da se je proračun rnatno rvisal napram lanskemu, niso rvissle v nobenem pogledu in da so ostale na isti višini, docim so morale druge občine letos davščine rnatno rvisati in uvesti celo novo davščino, kakor n. pr. Maribor socialno davsöina. >lestna občina prispeva ra okoliške ceste mili¬ jonske vsote ra okrajni' cestni' odbor, vrnjene pa dobiva malenkostne rneske. Isto je pri dednostnem fondu. Ome¬ njal je tudi povišanje plaö mestnim nameščencem, ki pre¬ jemajo r orirom na svoj poloraj manjše prejemke kot pa drravni nameščenci istega poloraja ali iste stroke. po podrobni debati je podrupan dr. Vladimir /lavnibar opo- rarjal, naj bi' se Ljubljana tr/ocila tr področja dravske banovine «n naj bi postala samostojna banovina kakor je keograd, saj rnasa proraLun ljub, občine 117,000.000, proraLun dravske banovine pa 129,000.000 tor je Le ir tega rarvidno, da je Ljubljana nekaka banovina v bano¬ vini. 8prejeti sta kili njegovi resoluciji, da se ra Ljubljano ustanovi poseben okrajni cestni odbor in ds naj se cim- prej irda rakov o samoupravnib jinancab. proračun mestne občine ljubljanske je bil sprejet r 41 glasovi, trije člani mestnega sveta so pa glasovali proti. 11. Anketa o delavskik stanovanjib je pod predsedstvom Lupana dr. /urg Kdlesica ugotovila, da do treba rgraditi vsaj 250 stanovanj ra delavske, splob manj premorne dru- rine. — Koncert pianista Ivana lVoöa v l-Vl/iarmoniöni dvorani je spet potrdil sloves tega slovenskega virtuora. 12. bla tukajšnjem avstrijskem konrulatu so dopoldne radi vkorakanja nemskib Let v Avstrijo poleg avstrijske zastave irokesili tudi zastavo s kljukastim krirem. ^Inogo Nemcev si jo pripelo na prsi rnaeko s kljukastim krirem. ^led občinstvom vlada veliko rarburjenje in med nepre¬ stanim ugibanjem pričakuje nove dogodke. — Žrebanje rarredne loterije v Ljubljani je končano. V Ljubljani ali 8loveniji ni ostal noben večji dobitek. — 2vecer je bil mednarodni plesni večer, ki ga je priredil Ljubljanski plesno-sportni klub ter je peto mesto pripadlo .lugoslaviji, drugo 6osko.slova.ski, tretje pa Avstriji. 13. pri tekmab ra rverno prvenstvo v skokib v Planici je postal prvak Krane palme, elan 8K Ljubljane, pri dru- gib tekmab se je pa pokarala premoL inoremcev ter je prvo mesto ravrel Kemec kradi, ra njim sami blemci, a na sestem mestu je palme. Isajdaljsi skok je napravil kradi r 61 m, izven konkurence pa Xovsak r 64 m. — X dopoldanskim vlakom se je v Ljubljano pripeljalo vec uglednik koro.Lkib 8Iovencev. Ustanovljen je odbor ra eventualno pomoL koroškim slovenskim beguncem, pri¬ staši Hitlerja se vračajo ir nase drrave v Avstrijo. Av¬ strijski drravni tajnik 3/ibael Kkubl, ki je kil pred vojno in v vojni do prevrata pri ljubljanski policijski direkciji, je odstopil. 14. policija je prepovedala ra zveöer sklicano zborova- nje na univerri, vendar so pa visokosolei imeli govore, nato je pa mladina demonstrirala po srediscu mesta in klicala »Koroško narsj!« Demonstranti so rardili Lipe v pritličju bolela Metropol. Veliko število je bilo aretiranki. 15. Zupan dr. /uro zidlesic se /e odpeljal s proračunom v öeograd. 2 drravnim proračunom je sprejet amandma k finančnemu rakonu s kreditom ra ureditev voja.ikib grobov v Ljubljani. 16. V rveri r dogodki v .Avstriji skusa mladina se vedno demonstrirati ra Koroško. 17. Ob 11. je kilo pred univerro manifestscijsko zboro- vanje ra rascito nasib manjšin v Xemöiji in ra ukrepe proti irrivanju nasib Xemcev. Zborovanje je bilo mirno in dostojno. — testni vodovod je od 12. t. m. do današ¬ njega dne rgradil vodovod ra Kmetijsko poirkusno in kon¬ trolno postajo radaj ra stanovanjsko kolonijo carinarnice v dolrini 126 m in rgradil 1 porarni bidrsnt. V ^lostab v 2verni ulici je bilo polorenib 118 m vodov, v 2g. äiski po stari Oaletovi cesti pa 86 m vodovodne cevi in 1 po¬ rarni bidrant. — Xa rednem obLnem rboru osrednjega društva slovenskega planinskega društva je bilo ugotov¬ ljeno, da so imeli lani koce in domovi osrednjega društva 8PD 22.695 gostov, blovi proraöun rnasa 440.006 din. testna uprava je rarpisala 17 slurbenib mest, ki ranje prikajajo v poštev juristi in inLenirji ter absolventi sred- njib sol, a tudi nirje gimnarije in nirje gozdarske sole ter mescanskik in enakovrednib sol. 18. javljajo ameriški slovenski listi, da se slavnosti ob otvoritvi jugoslovanskega kulturnega vrta v Olevelandu udeleri tudi ameriška 8rb.ska pevska rvera. — j/estvi pro- raLun ra teto 7938./Z9. je v Leogradu odobren v celoti raren predloga ra zvišanje trošarine na premog, vendar je pa navrlic temu proračun popolnoma uravnovešen. V rdornicni dvorani univerre je imel nastopno preda¬ vanje pro/. dr. vrance Klele r naslovom »tivtske dvoran¬ ske cerkve v 8Ioveniji«. predstavil ga je dekan filozofske fakultete dr. j. Kelemina, ki je poudaril rnanstveno kva¬ lifikacijo novega profesorja umetnostne rgodovine ter njegovo dosedanje delo, ki je tudi na tujem visoko cenjeno. — 8inoci je imelo Društvo slovenskib likovnik umetnikov pod predsedstvom Ivana Vavpotiča občni rdor, danes se je pa pričel //. vsedržavni kongres jugoslovanski/, likov¬ nik umetnikov pod predsedstvom Ivana Vavpotiča in pod Lastnim predsedstvom klikarda lakopies. V imenu Lu- pana je govoril naLelnik kulturnega odbora prof. 8ilvo Kranjec, ki je naglaLal, da je oböina Le v sedanjem pro¬ računu Zagotovila veLji znesek na ustanovitev modernega umetnostnega doma v Ljubljani. Z76 19. Koupres /usoslov. ltkovni/i umetnikov »e je nada- Ijeviil x raznimi referati. 8ek mestnega kulturnega odseka dr. Kudolk 51ole je naglasal nujnost, naj se uzakoni pri vsek dražbak za javne gradnje gotov odstotek ra umet¬ nostni okras javnik zgradb. Kongres je predvsem zakteval ustanovitev umetnostne akademije v Ljubljani. 20. Xadnji dan umetniškega kongresa. — Xa Pokljuki je postal z/ržuvui prvzzk v /eku u« 56 kzu Drago Lrnobori, r> najboljši css je closegel Alojzij Klančnik. - Oba prazniku je tiilo lepo vreme, res pomladansko toplo, cia je mesto zapustilo vec tisoL izletnikov. posebno poln» je kil» ämarna gor». 21. p vevški pupirurci Le ves mesec delajo v skrčenem obsegu, Drizadetik je okrog 200 delavcev, ki so zaposleni pri strojili, 5led njimi je približno polovico žensk. prejšnji teden so delali samo 3 dni in tudi ta teden ne bodo vec. Delavstvo se boji, da do moralo na svoji koži čutiti po¬ sledice ustanovitve kartela papirnic. — Xu današnji prvi dan pomladi se ljudje vesele lepega vremena, saj tako subega februarju in marca v zadnjik desetlvtjib najbrž ni bilo, pričel je pikati jug. 22. /ledna skupščina Lveze iut/ustri/cev ra dravsko ba¬ novino je ugotovila zastoj v lesni in tudi v drugik strokab ter sprejela resolucijo, naj se pri reševanju davcnik vpra¬ šanj zaslisi mnenje inclustrijskib korporacij, banska uprava naj ublaži predpis o skupnem davku na poslovni promet, naj se nabrani uvajanje obcinskik trošarin na surovine in pomožna produkcijska sredstva na indelke, ki jib občine nopet izvažajo. blkine naj se trošarina na elek¬ trično energijo, nlasti se pa resolucija navnema med dru¬ gim na ureditev samoupravnib financ. — Listi potrjujejo samomor bivšega voditelja avstrijskega Deimsvekra in biv¬ šega ministra Odon« lVeustaeclter-8tiirnier/a, ki je bil ro¬ jen 1885. v Ljubljani v stari Oorranijevi kisi v VVolkovi ulici. Oonnaniji so kot politično upravni uradniki med nami okranili dober spomin, pokojni avstrijski minister je v Avstriji prevnel materino ime in pristavil nraven se 8tiirmer. 8 tem je Ljubljana nvedela, da je bil med nad- njimi avstrijskimi ministri tudi Ljubljančan Odon pl. Oonnani. 23. Listi poroöajo, da /lata le zpracli uovo palaiio na oglu Aleksandrove ceste in 8elenkurgove ulice. Vakse na stavimo dovoljenje znašajo 133.000 din. 5lestna občina bo n novo palačo dobila 327 kv. m prostora na razširjenje 8elenburgove ulice. 24. je bila na magistratu anketa o tu/sko-prometui/i pri- redilvo/i, ki naj bi v Ljubljano privabile cim največ tujcev. Lupan dr. ^dlesiL je na anketi obširno poročal o naj- rsznovrstnejsik namislib in predložili, ki jib je anketa indelala in jik ko 1'uristicni odbor mesta Ljubljane skusal onivotvoriti. — Listi se spominjajo itva/setletuice, ko je na cvetno nedeljo 24. marca 1918. nastopstvo slovenskik žen v Ljubljani inroöilo dr. Korošcu 200.000 podpisov na majniško deklaracijo. 25. Včerajšnji in današnji listi objavljajo daljše članke o slavnostik, ki bodo v Olevelsndu ob otvoritvi dugoslo- vanskega kulturnega vrta, ki ga otvori ljubljanski župan. — Drama je v spomin pok. /lrauislava lVusicla uprinorila njegovo poslednje dramstsko delo »pokojnik« v prevodu in režiji 6. Debevca. Dramaturg 1. Vidmar je pred pred¬ stavo v kratkem nagovoru označil pomembnost tega iz- rednega srbskega komediografa. — V dakopiöevem pavi¬ ljonu je bila odprta ranstava klike klalesa in korana klu- sica ter 8Iovaka klikulas« Oalsnde in bratislave. 26. Ker je kilo prepovedano nborovanje na ustanovitev Xarodnega sveta, so se od 18. pred mestno kiso, kjer naj bi kilo nborovanje, nkrali mladi ljudje in demonstrirali tudi po mestu. — V operi je kila v proslavo 25 letnice umetni.jkepa c/eta višjega režiserja pro/. Osipa .<>esta Ver¬ dijeva opera »bigoletto«. — ponoči je bila duda nevibta n grmenjem in snegom, da je bilo njutrsj vse pobeljeno. V Kožni dolini je udarila strela v kiso na Lesti Vlil v dimnik in posnela opeko. — X novim sesttonskim valjar¬ jem so prvič valjali cesto. 27. Od 12.17 je Ljubljana čutila precej mo5an potresni sunek, ki je trajal približno 12 sekund, potres so čutili tudi na Dolenjskem in na štajerskem, nlasti močan je bil pa v Prekmurju, kledjimurju, llrvatski Podravini in tudi v Magrebu. — llakaelova družba je dopoldne v pranei- skanski dvorani priredila lepo izset/euisko akademijo n govorom skoka dr. Oregorija kložmans in s sodelovanjem solske mladine. V nabito polni dvorani sta bila navzoöa tudi pokrovitelj akademije ban dr. Xatlaöen in župan dr. ^dlesic. — 2vena slovenskik lakkoatletskik klubov, ki je v njej völanjenik 24 klubov, je imela svoj ll. odeni ndor. 28. Ljubljanska sokolska društva in odbor 56L so pri¬ redili v dvorani kina Klatice «leLkos/ovajki ve«?er, ki se je spremenil v manifestacijo slovanskega bratstva. — Kr¬ ščansko žensko društvo je v operi proslavilo materinski ctan v navzočnosti bana dr. Xatlaöena, župana dr. ^dlesiöa in druge odlične gospode. 8lavnostni govor je imel dr. 'Li¬ ne Debeljak, nato pa so otroci igrali dve igri. 29. V soli v Llostak je župan dr. /uro ^dlesie otvoril uovo c/nevno otroško zavetiäöe z. lepim govorom o uspeš¬ nem mladinskem skrbstvu, ko se je število otrok v dnev¬ nik zavetiseik v 1 letu skoraj podvojilo. — popoldne je je bila seja šolskega odbora strokovnik nadaljevalnik sol, ki je soglasno sklenila, zidati poslopje za strokovno nada¬ ljevalno solo, cim ko v ta namen potrebni denar na razpolago. 30. »Ameriška domovina« izraža željo, naj bi z ljubljan¬ skim županom prižlo v Ameriko tudi nekaj mladine iz stare domovine, obratno naj bi pa Amerika poslala nekaj slovenskik dijakov na počitnice v 8lovenijo. — 51ed Čev¬ ljarskim in KranSižkanskim mostom so te dni nasadili vrbe žalujke in nekaj lepoticnega grmiöja. Ob Orukerjevem nabrežju urejajo brežine tako, kakor so urejene od Ora- dascici. Ozke stezice in lepa pota vodijo prav tja do 8pice, ki bo vsa preurejena. — Upravni odbor mesLanskik sol je sestavil gradbeni program in sklenil razpisati natečaj za uovo poslopje meščanske sole na Vicu. — Direktor /osip peisner se je danes poslovil na 1*ekniski srednji soli, ki jo je vodil od I. 1924. z lepim uspekom. Upokojen je bil 25. februarja. 31. 7'K 8kata je imel občni zbor, pomanjkanje denarnik sredstev ovira klubovo delo. Klub ima 127 ölanov. Xa predsednika je izvoljen dr. ing. Tatija Lumer. — Le leoen dni prodajajo ob semenišču butare ra cvetno uec/eljo. Zaceli so izdelovati butarice v obliki umetnega cvetja. Občinstvo jik zelo kupuje za dekoracijo stanovanj, po¬ sebno so pa vsee tujcem. Xavadnik butar skoraj ni veö naprodaj. — Ves mesec je bilo vrezne izredno lepo in sončno, samo 4 dnevi so bili deževni, s ponoöi od 26. na 27. je snežilo. Ves mesec je padlo 30,4 mm dežja. 8amo marec I. 1929. je bil bolj suk. — 7*ržniue je bilo meseca marca pobrane 19.249 din, posojnine pa 9356 din. 'Lržni urad je pregledal 20 lokalov in jik 17 našel v redu. — porok je kilo v marcu 33, živorojenik 93, mrtvorojeni,! 11, umrlo jik je 95, da je naravnega prirastka —2. — Oradbenik zlovoljen/ je bilo izdanib 21, za zgradbe v skupni vrednosti 1,706.000 din. Oradbeno dovoljenje je kilo izdano za 8 zgradb z zazidano prostornina 11.443 m^ ter za preračunano gradbeno vrednost 1,592.000 din, pri- zidav in prezidav 13 z gradbeno vrednostjo 114.000 din. — Verski/, izstopov je bilo 9: iz rimokatoliske cerkve 8 (vstopil 1), iz stsrokatoliske cerkve 0 (vstopili 4), iz pra¬ voslavne 1 (vstopil 1), v muslimansko vstopil 1, brez konkssij postala 2. v evangelski cerkvi niö sprememb. 779 lastit 1932., 23 0383, ko je svetovna g08pudar8ka 8ta- gnacija toLko I>ri23dela tudi nuLim krajem, je bila v .Vluriboru ustanovljena 2adruga »^lariborski teden«, ki 8i je stavila nalogo, 63 2 vsakoletno organi2acijo gospodarskik in kulturnik prireditev v okviru klari- borskega tedna interesentom i2 vseb Krncev naäe dr- Lave in i2 ino26in8tv3 prikaLe ra2vojno stopnjo r32nik panog gospodarske in kulturne ciel3vn08ti 86verne 8Iovenije, bivLe iVIariborske oblasti. Xa i>opolnoma altruistični t)32i 80 U8t3novili 2adrugo »>Iariborski teden« interesirani krogi v ^lariboru, teritorialne usta- nove industrijcev, trgovcev, obrtnikov, g08tin8kib pod- jetij, turistične in mototuristiene organi2scije, ob naj- tesnejäein sodelovanju in 8 podporo občinske uprave kakor tudi 8 sodelovanjem lujskoprometne 2ve2e. Od svoje U8t3novitve do d3N68 je »Mariborski teden« organi2iral 8edein lepo U8pelib prireditev, v 2acetku ine8ee3 3vgu8t3 V83keg3 letu, prireditelji 80 8i pri2a- devuli, do 2 V83koletniini rarrstavsmi prikaLejo rs2- vojno 8topnjo nsLe indu8trije, po8ebno tek8tilne indu- 8trije, ki je v M3ribor8kein okroLju i2iecno močno i32vit3, dalje nupredek naLega obrtništva in ru2voj domače trgovine. 8eveda 80 bile tem glavnim i328ta- V3M priključene vedno Le Ltevilne 8peci3lne ru2stsve, tako du je obi8kovulee mogel dobiti popolno 8>iko o naLem go8podur8kem Livljenju nu V8eb polj ib. Do- 8eknu p02orno8t je bila V8elej posvečena V8em pano- gum poljedel8tvu, vinogradništva, mlekur8tvu, Livino- reji, reji malib Livali, dalje g02d3r8tvu, 8udjur8tvu in vrtnarstvu. vmetnost je bilu 2U8top3nu nu vseb poljib: prirejale 80 86 ru28tuve upodabljajoče umetno8ti, gle- daliKke pred8tuve nu pro8tem, koncerti in glu8bene prireditve, ru28tuve knjiLevnib del, prika2alo 8e je delovunje kulturnik in pro8vetnik U8tunov, prirejale 80 8e 2godovin8ke ra28tave in priku2ovale narodo- piune po8ebno8ti. Veliko po2orno8t je V2buj3l3 vsako- letna tuj8koprometnu ru28t3vu. Oostinske, öebelarske, gu8il8ke, totograkske, grakiöne, kilatelisticne, akvari- stiene in Številne druge manj Le r328tuve 80 posrečeno i2popolnjev3le okvir V83koletnik ru28tuvnik prireditev. V okviru ^lariborskib tednov je priölo do polnega i2ru23 tudi naäe Kportno Livljenje. prirejala 80 8e med- M68tnu, drLavns in mednurodnu tekmovanja v V8ek öportnik panogab. Končno 80 ra2ni kongresi in 2bori Le bolj poLivljali 8liko ^laribora 23 časa »^lariborskib tednov«. »^lariborski teden« je torej do86gel, du 8« je Maribor enkrut nu leto ru2gibul v V8ek eelicab uvojegu Livljenja in udejstvovanja, du je tukrut 8vetu poks2ul, kuj 2inore in kuj 2nu. 8 tem je seveda tudi pripomogel, du je V8e go8podur8ko in kulturno Livljenje iVIaribora in njegovegs 23>edju oLivelo in to je bil gluvni 8inoter 2umi8li prirejanju vuukoletnik ^lariborskib tednov, vredno mnogo Kori8ti pu je prine8lu tu in8tituciju tudi tuj8kemu prometu, 8uj je bilu obi8kovulcem ^la- ribor8kegu tednu dunu nujlepLu priloLnost, ds spo- 2nujo turistične predno8ti in odlike lVIaribora in nje¬ gove lepe okolice, njik 2draviliLc in drugik tujskopro- metnik privlačnosti severne 8Iovenije. 8 8vojimi do- uedsnjimi prireditvumi 80 86 Mariborski tedni Le lepo uveljsvili in privubljujo i2 letu v leto večje Število obi- 8kovuleev i2 V8ek krujev nuäe drLuve, ps tudi i2 ino- 26M8tvu. luko 86 je Mariborski teden ukirmirul kot renomirunu in tradicionalna vsedrLavna prireditev in Le spričo obmejnega poloLuju ^laribora tudi kut med¬ nurodnu prireditev. ätevilo obi8kovuleev Mariborskega tednu r.naSa po¬ prečno okr. 70.900 V8gko leto. kuni 8e je vrLilu v okviru VII. Mariborskega tednu veliku pro8luvu 20 letnice Jugoslavije. 2 ok8eLnimi in okuuno urejenimi jubilejnimi ru28tuvami je ^Isribor- 8ki teden nu2orno poku2ul nupredek pro8vetnegu in kulturnega Livljenja in ru2voj p08ume2nik panog go- 8podur8kegu Livljenju ^laribora in njegovegs 2aledju v cs8u dvuj8et let Livljenju in delovanju v 8vokodni dugoslaviji. ^u čelu 2udruge »>Iuribor8ki teden« 86 nakuju Le i22u njene u8tunovitve neumorni pred8ednik g08p. dr. krunjo kipold, odvetnik in bivKi me8tni načelnik, nje¬ mu ob 8trsni podpred8ednik g. kudoik 6olouk, ravna- telj Lor26 delu, dalje kot tajnik g. 3osip K008, ravna telj »putnika«, in kot blugujnik g. ^.Ikon2 6iII^, bančni prokuri8t. V načelstvu 80 nudulje Se g. dr. kliroslav Ploj, bivLi podpred8ednik 8enutu, dr. KIoj2ij 3uvsn, odvetnik in me8tni načelnik, g. Drugo Koglic, indu- 8trijulec, g. 3osip äeree, kuvurnar, g. Kranjo kteicker, predsednik Obrtnegu druötvu. Xud2orni odbor sestav- ljujo g. O8kur Drucur, indu8tijulec, g. Vinko 6resr, Lolski upravitelj in kivSi me8tni načelnik, g08p. lVIilos O8et, veletrgovec, in pran Kovak, predsednik OkroL- nega odbora okrtniKkik 2druLenj. ?0?K^VKI V 1. st. »Kronike«, str. 4.', kolonu 2., vrstu 8. ocl 28oruj, beri: od njib vplivu so si oketuli... nuin. si niso... — 8tr. 9.', kolonu 2., vrstu 2. od spoduj, beri: »kuikib (mesto 6rkib) in KIs2nikib«. ^vtor nuslovnib slik v 4. st. 1938. in 1. st. 1939. »Kro¬ nike« je ^nte Kornie. villuoikir- mvknik v l-jubljsni »Kroniko« rrdaja mestna obrtna /jub/jauska, prec/stavurk dr. Kranes .8 te (e, ra/aga in tiska l/eiteijska tiskarna, pred¬ stavnik Kran e e ätraket/, ra uredništvo odgovoren ./ore 6regorie. — ponatis ciankov in stik dovot/en samo s pristankom uredništva, /to k opisi se ne vračajo. »Kronika« ir Kaja 4 krat na teto in stane ra vse teto din 80-—, ra pot teta din 40-—, ra eetr/ teta din 2§-—-. Lta inoremstvo din /00-—. — posamerna stevitka stane din 30-—. Varoga se.- k/6ite/jska tiskarna, kjuktjana. 72S KUKIVO 8O0OK^08II IVIescan, tci Livi 2 cinkom časa, uporablja 23 lculro in pelco, lilcanje in pranje, oZrevanje vocle, centralne in ciruZe lcurjave enalco lcalcor tucli olrrtnilc 23 lota- nje, varjenje, susenje i t cl. — le plin! «rc8tlkvz cc87^ 28 7kl.kf0^ ä7kV. 43-27 !EZW!L UU!öUL^§!^L vlllUOicilA lMMff v l-jubljani