Gradbeni vestnik • letnik 66 • januar 201722 Ivi Čakš • OD KALKULACIJ DO BIM-A kalkuliranja smo dopolnili s tako imenovano tehnično kalkulacijo, ki omogoča določanje posamičnih normativov na osnovi izkustvenih norm. V našem gradbeništvu je metoda manj znana, na nemško govorečem območju pa je takšno predračunavanje že dolgo znano in uveljavljeno v praksi. Gradbenemu predračunavanju, obračuna- vanju in pokalkuliranju so bili dodani številni novi specializirani programi (Betonarna, As- faltna baza), podrobna stroškovna sprem- ljava (Gradbeni stroškovnik) in povezava s klasičnimi sistemi za spremljavo poslovanja v podjetju (ERP). Vodje projektov in drugi deležniki pa v svojih brskalnikih lahko sprem- ljajo rezultate projektov preko Gradbenega dashboarda. Področje, ki ga v zadnjih letih nobena sodob- na rešitev ne more zaobiti, je tehnologija BIM. Povezljivost vseh deležnikov v celot- nem življenjskem ciklu projekta na enotnem projektnem modelu je moto, ki mu sledimo tudi v Hermesu. S programskim dodatkom 4BUILD BIM omogočamo nadgradnjo pro- jektantovega običajnega tridimenzionalnega delovnega okolja z normativnim ozadjem, ki projektu doda četrto (čas) in peto di- menzijo (denar). Ta rezultat je zagotovljen brez bistveno povečanega obsega dela za projektanta. Razširjen nabor atributov stand- ardnih elementov, s katerimi običajno oper- ira projektant, vsebuje tudi nekaj ključnih informacij o tehnološkem ozadju elementa. Inteligentni in samoučeči se algoritem pre- poznave projektantovih elementov v progra- mu 4BUILD pa iz teh elementov na hiter in za uporabnika enostaven način pripravi seznam popisov in ga opremi s tehnološkim ozadjem. Tako dobimo oceno stroška pro- jekta in oceno porabe posameznih virov (delo, material), in sicer količinsko kot tudi vrednostno. Naš cilj je integrirati 4BUILD z vsemi orodji, ki na našem tržišču projektantom predstavljajo nenapisan standard in imajo največji tržni delež. 4BUILD BIM že omogoča integracijo ArchiCAD-a (verzija 20), Urbane (od 9.0 dalje) in Plateie. V pripravi so tudi knjižnice tipskih elementov 4BUILD BIM za ta orodja. V raz- voju ali v pripravi so integracije z nekaterimi drugimi razširjenimi rešitvami (Revit, AllPlan, DDS-CAD). Zaradi prožne zasnove vmesnika pa so mogoče integracije tudi s katerimkoli drugim orodjem, katerega informacijska plat- forma dovoljuje izdelavo razširjenih naborov atributov in tipskih knjižnic. Program je doživel zelo pozitiven odziv pri up- orabnikih, število novih naročnikov pa potrjuje dejstvo, da se je slovensko gradbeništvo ven- darle začelo vzpenjati in da zaznava potrebo po vlaganjih v razvoj na vseh področjih, tudi poslovni informatiki. Bistvena prednost, ki jo prinaša program, je uporaba enotne platforme za vse projekte in centralizirana baza podatkov o projektih. Gradbeniški projekt se obravnava celovito od prve skice do končnega obračuna in pokalku- lacije. Odprtost sistema omogoča povezavo z ERP-sistemi (kot je denimo MS Dynamics NAV), kar zagotavlja dostopnost vseh podatk- ov o posameznem projektu na enem mestu. Obsežen nabor podatkovnih zbirk z normativi in cenami pa zagotavlja programu vsebinsko ozadje za samodejno določitev stroškovnih in časovnih gabaritov projekta. Ivi Čakš, univ. dipl. inž. up. mat. projektni vodja HERMES, d. o. o. www.4build.eu V Slovenskem društvu gradbenih konstruk- torjev (SDGK) smo 2. decembra 2016 prire- dili že 38. letno zborovanje, ki je tudi tokrat potekalo kot enodnevno srečanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Več kot 90 udeležencev zborovanja so ob odprtju nagovorili prof. dr. Matjaž Mikoš, dekan UL FGG, dr. Branko Zadnik, predsednik Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), in Viktor Markelj, podpredsednik SDGK. Dr. Zadnik je posebej omenil predlog nove zakonodaje na področju urejanja prostora in graditve ter aktivnosti IZS v okviru javne razprave o zakonih. Na vabilo SDGK je inženir Edwin Belder iz nizozemskega podjetja IvConsult predstavil zanimive projekte svojega podjetja, v predavanju z naslovom »Žerjav nove generacije Mammoet PTC-200 z veliko nosilnostjo – tehnične in mehke veščine v projektiranju« pa je poudaril raz- voj največjega vrtljivega žerjava na svetu. V sklopu predstavitve enega od pokroviteljev pa smo slišali predavanje z naslovom »Požarna 38. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE zaščita sistemov za ojačenje konstrukcij – sis- temi, standardi, programska oprema«. Na letošnjem zborovanju je bilo predstavljenih skupaj 22 prispevkov, od tega jih je bilo 7 znan- stvenih, ki jih je pregledal znanstveni odbor. V želji po dvigu ravni prireditve smo se odločili, da od letošnjega leta prispevke, ki so opre- deljeni kot znanstveni, recenzirajo člani znan- stvenega odbora (ZO). Recenzenti so svoje delo kvalitetno opravili in se jim za to ponovno iskreno zahvaljujemo. Udeleženci zborovanja so tudi letos poslušali predstavitve s širokega področja gradbeništva. Glede na pogoste potrese v okolici in njihove katastrofalne po- sledice je bil letos kar nekako razumljivo v ospredju tematski sklop Potresno inženirstvo, v okviru katerega so bili predstavljeni pris- pevki, ki so obravnavali pregled poškodb po potresu v osrednji Italiji, raziskovalno študijo obnašanja večetažnih strižnih sten z od- prtinami, projektiranje sistema ICF (Insulat- ing Concrete Form) slovenskega proizvajalca, ocenjevanje potresne ogroženosti stavb v Ljubljani idr. Poudariti pa velja še predstavitev novozelandskega pristopa k zmanjševanju števila obstoječih potresno neodpornih stavb. Hudi potresi na Novi Zelandiji so tamkajšnje oblasti privedli do spoznanja, da je treba potresno neodporne stavbe v državi sistem- sko ovrednotiti in jih v določenem časovnem obdobju ustrezno utrditi. V okviru tematskega sklopa Konstrukcije so bile predstavljene ino- vativne konstrukcije doma in v tujini, sklop Eksperimentalne in numerične analize kon- strukcij je bil zaznamovan s predstavitvami dveh znanstvenih prispevkov s področja eksperimentalne analize spojev iz armirane plastike in numerične analize vpliva dolžine prekrivanja armaturnih palic na razpokanost nateznega betonskega elementa. V sklopu Gradbeni materiali smo slišali predstavitve o novostih v standardih za beton, o napove- dovanju temperature in tlačne trdnosti v beton- ski konstrukciji in oblikovanju novih kemijskih faz pri napredovanju ACR in njihov vpliv na mehanske lastnosti. V sekciji Mostovi pa so Gradbeni vestnik • letnik 66 • januar 2017 23 38. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE•Primož Može, Jože Lopatič bili predstavljeni značilni parametri mostov, grajenih s tehnologijo postopnega narivanja, uspešna sanacija ležišč na viaduktu Petelinjek in nekateri drugi prispevki. Letošnje zborovanje je postreglo s pestrim naborom strokovnih in znanstvenih prispev- kov, ki so bili zanimivo in kvalitetno pred- stavljeni. Kvalitetne diskusije so postregle z izmenjavo strokovnih izkušenj. V družabnem delu zborovanja smo se lahko srečali in poklepetali s kolegi in poslovnimi partnerji. Izvedbo zborovanja so podprli UL FGG, IZS ter podjetji Sika, d. o. o., in Elea iC, d. o. o., za kar se jim lepo zahvaljujemo. Prav tako gre za- hvala predavateljem in drugim udeležencem, ki so zaslužni za zanimive predstavitve in dis- kusije. Upamo, da je 38. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije izpolnilo pričakovanja udeležencev. doc. dr. Primož Može, univ. dipl. inž. grad., tajnik SDGK izr. prof. dr. Jože Lopatič, univ. dipl. inž. grad., predsednik SDGK