^
Veliki kristali kalcita z Jelovice
Davorin Preisinger, Miha Jeršek
^
Skalenoedrski kristali kalcita z razvitimi kristalnimi liki skalenoedra v{221}in romboedra r{101}. Risbe: Miha Jeršek
Jelovica je visoka planota, ki se razprostira na nadmorski višini med 1.200 in 1.400 m. Na severu jo omejuje Sava Dolinka, ki jo je v geološki zgodovini ločila od še malo višje planote Po kljuke. Na jugovzhodni in južni strani ležita naselji Kropa in Dražgoše, njen severni konec pa se nadaljuje do Ratitovca (1678 m). Jelovica je del Krnskega pokrova, ki je lokalno poimenovan tudi Jeloviški pokrov, in pripada tektonski enoti Južnih Alp.
Kamnine, ki grade Jelovico, so nastajale v obdobju zgornjega triasa in spodnje jure, kar pomeni, da so stare približno 220 do 180 milijonov let. Med njimi prevladujeta plastnati svetlosivi do bel apnenec, ki ga imenujemo dachsteinski apnenec, in mikritni ter oolitni jurski apnenec. V 536 m globokem breznu pri Leški planini, ki so ga našli in raziskali člani Društva za raziskovanje jam Kranj, so ti skladi vidni prav do dna.
Na južnem pobočju Jelovice so kroparski rudarji kopali železovo rudo, imenovano bobovec. Pri tem so naleteli tudi na rove naravnih kraških jam, v katerih še danes najdemo kalcit. Na področju Jelovice je bilo do sedaj odkritih in raziskanih 148 jam. Prva raziskovanja segajo v drugo polovico 19. stoletja. Ta krat so v Jamo pod Babjim zobom pričeli voditi turiste, ki so letovali na
Goran Schmidt leta 2003, nedaleč od mesta na Jelovici, kjer so kristali kalcita praktično na površini, izpostavljeni mehanskemu in kemijskemu preperevanju. Foto: Miha Jeršek
#
149
ZBORNIK MINERALI B.indb   149
^
16.12.2005   22:03:02
^
SCOPOLIA SUPPL. 3 - 2006
^
Kristali kalcita z razvitimi kristalnimi liki skalenoedra so veliki do 6 cm. Najdba in zbirka Vojka Pavčiča. Foto: Ciril Mlinar
Bledu. Intenzivnejše raziskovanje jam na Jelovici se je pričelo po letu 1960 in traja še danes. Vseh 148 jam je narisanih in označenih v slovenskem katastru jam.
V  kraških jamah na Jelovici bolj ali manj popolni kristali kalcita sestavljajo stene posameznih dvoran ter zapolnjujejo razpoke in druge odprtine v apnencu. Velika večina kristalov kalcita ima protasto teksturo. Med seboj se lahko žarkasto zraščajo v skupke kristalov metrskih dimenzij. Pogosto so precej napokani in zaradi delovanja vode korodirani. Večinoma so povsem beli, pa tudi rumeni ali rjavi zaradi delcev gline, ki je pogosta spremljevalka kraških jam. Na videz so povsem nepro-zorni, čeprav lahko na odlomljenih delih vidimo svež prelom kristalov z bolje ohranjenimi jedri. Na posameznih delih protasto razvitih kristalov lahko v njihovih vrhovih zasledimo razvite kristalne ploskve romboedrov. Takšni kristali imajo lahko premer tudi do 10 cm in več in so nedvomno največji do sedaj znani kristali kalcita v Sloveniji. V dolžino merijo tudi do 70 cm. A popolnejši kristali so seveda manjši. Najdemo jih lahko tik ob stiku apnenca s protastimi kalcitnimi kristali.
V  jamah na Jelovici zelo redko najdemo čiste in povsem prozorne kristale z razvitim skalenoedrskim habitusom. Le izjemoma lahko že s prostim očesom opazimo, da so nastali v več generacijah. Poleg morfologije nam to dokazuje tudi obarvanost posameznih generacij kristalov, saj so v starejši generaciji sivi vključki, kar daje za kalcitove kristale ne ravno značilno sivo barvo. Mlajša generacija, ki prerašča starejšo, pa je brezbarvna. Za starejšo generacijo je značilen tudi skalenoedrski habitus, za mlajšo pa strmoromboedrski.
Na Jelovici nam tu in tam vsekana cesta včasih razkrije dele jam z velikimi kristali kalcita. Popolnih kristalov običajno ni,
Razmeroma redki so kristali kalcita, ki imajo razvite samo kristalne ploskve lika r{101}. Risba: Miha Jeršek
Romboedrski kristal kalcita z razvitimi kristalnimi ploskvami likov romboedra f{021} in strmega romboedra s približnim indeksom s ~{0.30.1}. Risba: Miha Jeršek
#
Rumeno obarvan skalenoedrski kristal kalcita zažari v presevni svetlobi; 9 x 4 cm. Najdba Davorina Preisingerja, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Ciril Mlinar
150
ZBORNIK MINERALI B.indb   150
^
16.12.2005   22:03:02
^
VELIKI KRISTALI KALCITA Z JELOVICE
^
Strmoromboedrska in mlajša generacija kalcita popolnoma obrašča skalenoedrske kalcite starejše generacije; 45 x 25 mm. Najdba in zbirka Staneta Lamovška. Foto: Miha Jeršek
so pa dobro ohranjeni posamezni razkolki. Ker so dovolj čisti, lahko z njimi opazujemo dvolomnost. Zanimivi pa so seveda tudi zato, ker lahko dosežejo do 10 cm in več.
Nahajališča kalcita na Jelovici so nedvomno ena najbolj zanimivih in edinstvenih v Sloveniji. Ohranimo jih v naravi, saj so tam tudi najlepši.
Literaturni vir:
Ramovš, A., 1972: Geološki razvoj Selške doline. Loški razgledi 19, str. 332-355, Škofja Loka.
#
151
ZBORNIK MINERALI B.indb   151
^
16.12.2005   22:03:03