Foitnlna oImmb i MtoilnJ. XVI. lejtnik. 1938. Janudr 20. 2. numera. ¦¦ v Mesefae verske novine. Vu Imftni prSkmurske evang. ilnjorfje reditel i v&davnlk i FLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokoplsi se morajo w Puconce potilatl. Cek ratuna St. 13,586; im6 ,,Du§evni list" Puconci. Cejna na cejlo lelo 20 Din., v zvfinstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Izhaja edn6k na mesec. NaprejplaŁllo gorlvzeme vsakl ev. duhovnlk i vufcitel. 1938. HARI LIPOT ev. duhovnik. Na konci stdroga-, i v za&§tki novoga l^ta vsaki 5Iovek to pita, ka mi prinese to novo leto, srefco ali nesreco, zadovolnost ali nezadovolnost, jeli bode bog§e ali pa lagveSe od preminoCega stdroga leta? V torn tŁli skoron nega razlike med stancV rom velike palace i male kucice, med bo-gdtcom i med siromdkom. Vsi bi nikaj stal-noga radi znali od bodofcnosti, od skriv-nostnoga novoga leta. Gda se leta premi-njdvajo, takSega hipa se vsigdar tezka pi-tanja postdvijo pred nas, ali me'sto pravo-ga odgovora nas e§Łe v vek§o nestdlnost i v kmico odpelajo. Mi evangeliŁanski kr§5anje v za^etki etoga 1938-ga 16ta zdignimo svoje oCi i svoja srca proti nebi^i takjnas'o nemirno dii§o potro§taizn^be prihajajoCa slatkabo-za re5: Ne boj se, ar sem jas s tebom. Tudi to nasejpremin65e vremen nam glasi istino t6 bo2e reft. Ne smo bili ostdvleni, na§a obramba, nasa pomoC nam je vsigdar na§ dober^i moCen^Bog bio. NaSe d^lo, na§ pov od pomoCi njegove desne roke govori, na§i zgQbifiki, vkanenje so njego-voga oCinskoga srca kaStiga bili, na§ega dela sad i na§e spunjeno vfipanje nam je kak nebeski blagoslov spadno v naroŁa, nas 2itek, na§ega srca radosti so njegove skrbnose'c'e milo§Ce vid65a znamgnja, i tudi CeŁsi na svoje boleCine i zalosti mislimo, ne moremo drugo praviti, kak z vernov, poboZnov dflsov se etak zahvaliti: Dober Bog, 5i sem v nesreCi bio, si me ti ob-obdrzao, srce Ci mi je krvavilo, si mi je ti zvraco. Dao si mi rane, ali ti si mi je notri zvŁzo i tudi tiste, §tere so mi liidj^ dd.II. V etom novom leti se dosta leko spre-meni, ali za nas je zadosta eta bozatros-taj65a re5: Ne boj se, jas sem s tebom. Ne boj se, jas te tudi v etom leti neostd-vim. Tvoje veselje' i radost tudi v etom leti posve'tim, v ialosti, v trplenji te gori-poisc'em i potrostam, pri poStenom d?H ti napreidenje i blagoslov sCem dati, ŁŁ bo§ pa na vkanenja zemli hodo, pred tebe std-pim kak gorizdigajoc'e vupanje, na tvojo pokoroc'ine'c'o molitev bode moj odgovor milo^Ca i smilenost, mir, bldjzenstvo i zadovolnost bodo prebivali v tvojem srci. Zemelski Clovek, zato se nikaj ne boj, ar jas s tebom bodem. Dika i hvala nasemi dobromi nebes-komi Bogi, ki nas v zaŁe"tki * etoga novoga l&a s temi lepimi i toplimi reCami pozdrdvla. Njegov tro§t bode nasa moCna i gviiSna obramba, on nas obrani, cl bi li celi svet proti nam stano. V Ameriki je od 1861. do 1865-ga leta velika bojna bila, §tera bojna je z edne strani robslugom slobosfrno §5^1a zagvu§ati. Po ednoj zgiiblenoj bitki je eden prestra-§eni vojdk pred toga po ;svojem dobrom srci poznanoga predsednika Lincolna stopo, etak erkoCi: Ka mislis, Voditel, jeli je Bog na na§oj strani, ki se za sloboSCino voj-skiijemo? Lincoln je pa etak odgovoro: Stran 14. DOSEVNI LIST januar 20. Da naj Bog z nami bode, to je od vsega bole va"zno, brezi Boga i njegove pomoCi se zaman vojskujemo. All od tvojega pitanja je bole v&zno to drfigo pitanje, s"tero ti jas darn gori: Jeli smo mi na bozoj strani, na bozoj partiji, jell se mi na bozoj strani vojskujemo? Gledajte, drag! ludje! Bog nam to glŁsi: Ne boj se, jas sem s tebom. Ali to je pitanje, jeli smo mi z Bogom? Jeli se stnemo mi na Nje-ga zavupati brezi vsakoga dvojiivanja, kak dCte na svojega 0C0 ? Jeli marao takSo vero, itera vidi, da prek bodoCnosti kmice vefci?eŁnoga Boga sveto ime s?eti? Ali mogoCe bomo mi v etom novom leti tudi talc Cinili, kak smo delali v pre-minoSem sta"rom leti, gda smo mi to zahtevali od Bog&, naj skrb ma na nŁs, naj nas lubi, naj na Da's i naSe luble*ne pazi, mi smo pa ostavili Boga, zatajili smo ga, proti njegovoj voli smo stanoli i na njegovo rŁŁ i zapoved smo ne posluiali. Ali ntj bode eto nOvo le"to ze ednok popolnoma drfigo. Bog nam to pra" vi: Ne boj se, jas sem s tebom. Zemelski Łlo?ek pa na to samo eden od-govor sme i more dati: Gospodne, jas pa edino tebe it&m naslediivati, z zahvalnim srcom se k Tebi ŁŁem pridruziti, Gospodne boze, oblubim ti, dokeŁ, bode moje zivlcnje trpelc, samo tebe item nasledovati i samo pri tebi S;!em osianoti. V etom ndvom l^ti je nait blajzenstvo ne odvisno od Boga", ne od ludi, ne od naSega zit-ka zviineSnjega poio^aja, nego odvisno je edino od nas. Od?isno je moje blijzenstvc edino od meae, kak dcvoHm prekopati dati $Ąoje trdo src^ z trplenja, zalost; i soda ostrov niotikou i kak pfis tim notri svojega zitka korenjd ? zivoga KristuSa. Kristus'a Naplsao:? — Me§ter! — me zovete — od mene se nevŁite. Sveklost! — mi prdvite — Pa k-meni ne pridete. POt si! — me hvdlite, — Po meni ne hodite. Zitek! —- me zovete — Brez pravoga zelenja. Moder! — se Cfidite — Brez nasledQvanja. Dober! — me hvalite — Brez dobro&nenja. opomm. Poslovento: ? Veten! — se zdehnete, — I veSnost ne iiCete! Gospod! — me zovete — I meni ne slfizite! Zmozen! ~ mi gufcite — Pa me nepoitfijete 1 Smileni! — molite — Brezi viipaznosti! PravlCcn! - privite — Brezi bojaznosti! Skvarjeni 1 — toii nds — Sodec veŁnosti. Kriz Jezusov te nosi§, ti tebe o§potd-vajo za volo tyoje hodbe vu c^rkev, ali za volo tvoje evangeliCanske vere. Jezus opomfna svoje na verostuvanje i molenje. Tebe tttdi. Tre deklin hiStoria. Pisala Gyarmathy Zigmondova. — PosIovenCo Flisar janos, vp. vucitel. (Nadaljavanje.) 4. Gda je vdovlca zvedia Andriia namenja-vanje, se je ne viSe mere radQvala, erkdca: tak bode, kak je osojeno. Cir&vno se nebi somnila, ka je v-tom deli Rakocia drevo glavno, bi se tudi nebi bole radQvala, Łr so AndriSa mater tak drzali i imenuvali, ka je prava kaSa, Stera britko-ga vCini snehe zitek i grivi pekel bode nje prebitek. I ne je to ditto namenf&vanje, si je misliia vu sebi i da je od toga ni njŁna l\, ni jun^k nje veŁ ni eden ne pravo nika, se je tak dSvala, Si bi od toga nika nebi znala ; geto je sledi vi-dila, ka delo nemine \A. Andrii i Katica sta si doguŁala, ka de e§Łe podrfigo leto sluzila, teda se jungle oslobodi itelinge i te pride na rŁd zenitev. ^enitev. Teda — si je misliia devojka — de se na njenoj parti tiidi leiCio sunca Uik, gda tam pred oltarora bodeta stala, kak se je ble§Sio na ovimi drfigimi, blajzeni snehiCk partami tudi I To leto, itero je zda prelivela, je nezrefie-no blazeno preteklo. Tak je i njŁ sprotoletja iitek tudi meo vedrne, blajzene, vesele dni. Z-Andri-iom se je vsaki tjeden na senji naiSla i vsigd^r ga je za bOg^ega, jakiega spoznala, ne si je mogla presamnati, z-k^tn si je zasluzila to ne-zre^eno blajicnstvo. Da je ona tak blajzena, se je tak Łiitila, ka je tern veŁ duzna sirotici ronoj svojoj setrici, itero je uprav ne bilo sram svoja zelenja napr€ priniiati. PriUlo je vremen, ka se je Andrii reio 8te-linge i zda je ze omurno z^ao guCati z-priiest-nov punicov. Vdovica je na to pripravlena bila i mirovno je prayla: januar 20. DOSEVNI LIST Strdn 15, Na novo leto. Gda je Kolumbus Kriitof Ameriko gornaj-iao i na nepoznano zernlo stopo, na kolena spadnovii je z zahvalnostjov i z molitvami posve-Ciivao to zemlo Reiiteli JezuSi Kristuii i gor-poitavo njegov krii za znaraenjc. I gda je Gus-tav Adolf, ivedski krao, v NemSijo priiao, da bi pomagao svojim trpefim verebratom, je na kolena spadno i zahvalo je Bogi i proso ga, naj njemi potnaga vu torn teikom deli. I gda jevo-ra 1937. dec. 31-ga polnoCi vdarila, so naie noge stopile v edno novo leto, v edno nam nepoznano novo drielo 1 Novoga lets prvi dŁn mi dvej lici. Gledamo naz&j v to preminoCe leto i srce nam je puno zahvalnosti, da nas je naS smileni nebeski 05a obarvao od vsega h&doga, da nam je dao do-ziveti te den novoga leta. I gda naza"j gledamo, vidimo nej tamo Bozo dobroto, nego ttidi naie grehe, naie prestoplenje, naie nevredno zivlenje, z iterim smo dostakr&t ozalostili naiega dobroga O5o nebeskoga i v na§i srcaj se zdigne obialu-vanje, da smo nej znali bole nticati dni toga preminoCega leta Bogi na zadovolstvo, nam pa na blajJenstvo. I naprej gledamo v to novo pri-dofie leto i srca naia so puna dobrih nakanenj, da SCemo bogii gr&tati, da notriprinese'mo za-miidjene vore pretekloga leta. DŁn novoga leta je den vfipanja i zelenja 1 Od zaloiti i trplenja potrto srce se zdigne z no- vo v moŁjov i z no vim vfipanjem, ka mogolt to novo leto sreŁnejse bode, kak je biio to staro. Takie vupanje more biti zozidano na fundament prSvoga vervanja, prave iubezni do naiega Zve-HCitela i do naie see'te matere cerkve. I Si vse naSe vQpanje razide, kak senja vu temnoj noCi i Łi mogofce to novo leto eiŁe zmetnejie, eiŁe britkejSe bode, kak je bilo to preminoCe, teda nam samo edno ostane, ka se eiŁe tesnejie po-prije'mo za liibezen naSega Zveli^itela, da nam nik$a protivniika mot nemre vzeti vet van ja vu njegovo IQbezen i vu njegovo dobroto. Novo leto je den molitvi! Keliko molitvi se zdigne na iitro novoga leta z src kriŁanov; keliko rok se sklene i poraŁajo Bogi naSemi svoje zivlenje; keliko miitt moli na te den za svojo deco i keliko detecih rok se dene trpeta-joŁ vkiiper, da bi prosili OCo nebeskoga za zdravje svojih stariiov. Dne'vi, skrbi nam nigdar neminejo zadosta hitro i Boza pomoŁ nam nigdar ne pride zadosta hitro! Potrplenje gloved srce malogda pozna i zato moremo v Bofo iolo hoditi. VSimo se, da cela nevoia etoga naSega zemelskoga lit-ka mine i da nam samo edno ostane, ka je veCno, ka nigdar nemine, to je nebeski zitek. I to nigdar nepozabmo, da nam Bog samo dobro ite, Ci nam poile nevoie, skrbi i bole^ine, ar teda nas vtl, ka je potrplivost! V ednom kedni trplejnja se ve5 navSimo razmeti Boze hotenje i Boze poti, kak v ednom celom sreCnom leti. I — Andrii, eiCe si se ne sploj dolizavezao, tUe mai vrCmen odstdpiti; poznam tvoje na-menjavanje, tak naj sledi nebodei Saliivao, ti edn^ko vo pov^m celo delo. Glej eto pismo, par serr. njemi tudi d^la napisati; iteri je doli djani na svoje mesto. Vu etom pismi je doli napisano, ka po mojoj smrti moje veliko drevo naj ni§Se nevupa i nesmi dolivsŁCti, pod zakunenjom zren-delujem to tak i nede na sveti tak§ega proka-tora, ki bi to prelomiti, zamreziti mogao, tak je to napisano 1 Junaka poglŁd je krv^vi gr^tao, drev^no je gledao pred sebe i ti jezero kijanov, pa oviva dva je tarn pred njegovim pogledom skakalo, zaprva so iskre raetali, sledi pa z-plamnora go-reli, k-koncovi so vogelje i pepei gratali. Ka naj v5ini ? Ka naj pravi ? Vdovica vid65a td briganje, je vd odiila z hize i zguŁŁvala si je z-Cerjo?, itera je cifrasto obleŁena ceii d^n na trnaci sedela, naj se semt^ hode'Ji vu nje gv&nti veselijo. — Tak dreva nebodem smeo nigdar v6-vseiti, si je AndriS mislo. — AH to bi pa tudi nebi bilo dobro, Łi bi cell svet znao, ka zakoj volo sem si vzeo Pavel Katlco. Pri vse'rn torn se pa ednok morem oieniti. Boriike mi ne-dajo ... I zaka bi si ne vzeo one, itera de mi na cSli zitek zato tak zahvalna . . . Vzemem si jo! — Vdovica je odgovorila : — Ci je tak osodo Gospodin Bog, — je na slobod vdovica prŁvila, -— na njegovo sveto volo niham. AH za*to se nje je nikak ne vidlo tO delo, celo noŁ se jokala. * * Ednoga orsaŁkoga senja pfiblizavanje je jako mllo delo onomi, ito vnogoga svojega dela s^d, trdSta zgodjenja ne^aka od toga senja. Katiki je tŁ d^n, gda si pŁrto nameni kfipiti, bio StrŁn 16. DOSEVNI LIST janudr 20. vŁimo se potrplivost z tiste potrplivosti, Stero mŁ Bog znatni. I z tov potrplivostjov delajmo v torn novorn leti, nej samo na sebi, nego tiidi na naSih grehinih i slabi bratov. Ka sam sebi ne zele$, to tiidi svojenn brati ne ieli, ar vsi smo edna"ki pred Bogom! I ka tebe boli, to ne vcini tvojems brati, Ar i on je stvorjeni po kepi Bo-itm ; i da se sam obladaS i da sam dober gra ¦ tai i plemeniti, teda se navŁi§ viditi i razmeti, ka je svet dober i ka je Boza smilenojt ne skonCna. Zato pa gledajmo z veselimi, svetlimi ofa"-mi v bodoCnost toga novoga skrivnoga leta, po» racajmo vse naie zivlenje, vse naie imanje i vse naie skrbi naiemi predragomi nebeskomi OCi! I samo edno nehenjajmo: vervati, vervati i eiŁe ednok vervati vu njegovo neskonCno miloSfo i dobroto, te nam lejko novo leto prinese ka iŁe, mi smo oborozeni z velkov svetlov moCjov, z liibe'znostjov i miloSCov naSega ZveliŁitela. KovatS Karol Zoltan, Pred&vanje pri za5etki mla-dinskega tjedna v Puconci. Visiko poisti'jana gmajna! Dnes, gda sveti mladina naie gmane 1. dlnsvojega mladinskoga tjedna, Sutim potrebo. da obrazlozim vezddinjo st^vo n^s evang. mladine. Tdkia vremena zivgrao, gda se od nas mladine iUt i 2f^ka svedostvo vere na$e evan- gelidanske, tik kak se je to Cakalo pred stotina-mi od naii vreli i vu veri nej dvojett oCakov. §terim tMm za svojo duznost na etom mesti povedati diko i hvd!o. Potrebno je nam na sebe vzeti vse roije Boze, da vu eti hudi dn^vaj mo-remo nestrsilivo obstati i idti proti naSemi cili. Bojim se preved za naJo mladino, ar nega prave vere vu njej. — Skazlivci smo, iterixamo iiemo k^zati na$o pripravljenost, ali na§a dfiSa, naSe telo je slabo, da bi se Nebeskomi O5i al-dQvalo. Nestalno mi hodirao pota na§i dragi ocakov, iieri so bili vsigd^r gotovi aldiivati vse za svojo vero, za svojega Odkupitela. Steri so trpeli radevdle z vupanjem i verov, da nam svo-jim vntikom, svojim potomcom obvarjejo to pra-vo vero, Stera je i njim bila n&jdragii kinC po-Svetnoga iitka. 2alost —- od dn^va do dneva se bole i bole oŁivesno k^ze naia mladnost do cŁrkvi — do naiega verevadluvanja. Ci bi mogla viditi vu nasa srca, vu naie dQSe, kelko nelepi dQtenj, kelko nepoiten! misli bi tarn vidla. Ravno mi mladina hodimo po potaj nevervanosti, poleg stez skvarjenosti. Ravno mi smo bole~Ła rana naie evangeliŁanske cerkvi — itera zaman v nas po-Isga vGpanje — itera (aka od nas, da smo i bodemo vreli vernici i nevstraieni vojnici za njo! Ja ravno mi mladina smo pozv&na, da Memo na pota ti vervajoCi. Da to lcze dose"g~ nemo, rn^mo ze nad 6 let v naSoj graani v Prekmurskoj iinjoriji edino mladinsko druitvo. zadovolnosti €dkanja den. Njena gospa n\e je na to vrelo ielenje z lubeznivirm refami dala prek lona iumo. — Prav m&i, Katika! Cajt ti je ze na s^be tudi misliti, siroŁe, vsigdar si za druge sluzila i j^ko razcartala nevoino sestrico. Komi je nje telko dfrastoga gvanta? — Prosim jih predrago, tak nema vu zitki nikie druge radosti i veselja" ? — I kelko si mela ti ? — si je mislila gospa, potom jo je opominola, naj spametno hodi, prvle naj ide, kak nje rodblna naplac pride. Deklina se je nadrovni zasmehala. — Jaj, prosim ji, od pŁrte neodstopim, ctii osem let mi v-glavi itrmi. To ka sem do tŁga maocelimoj sluz ta zd^vala, nezalujem, ei-Ce mi je prav spadnolo, ka sem materi na po md5 bila; ali zdS si bogme parto kupim. Kak se je Katica proti placi napotila, na-ednok je mati postenola pred njov zsosedkinjov. Vdcvica je hudo gi^dala vo i na ot&\ se nje vidilo, ka se je v-noŁi jokala. Zsrdca je jo miluvala i i^utiia je veliko bolezen, ka je vidla raatere bolezncst: — Ka vam je, driga mati ? Mati nje je ne ovadila, ka je ravno za nje'-no volo 2a!ostna, ka kak§i pekel de nje'ni zitek i diugi odgovor nje je ddla: — Ma zrok se zalostiti, koga edno dete je nevol&k ! — Lehko se kaj hfidoga pripetilo Erziki ? — pita jo Katica strahotno. Sosedkinja jo dreg-ne z-laktom. — Jeli je pa ne zadosta to, ti komi li tak dajo kaj, kak slepomi ? Zda ze pa napre za toga volo trepeŁe, kapa Łi nje nekfipii erde'Ci ^rgvlov ? Mati se je niti ne somnila, ka si je Stela ii kfipiti, I za redno delo je raislila, ka U nje zide, naj bi edne erdeCe ilzmt kfipila toj ne-sreCnoj sestri. I dokei sta si z-dve str^ni tak januar 20. DUSEVNI LIST Strdn 17. Toga driiitva sveta duznost je, pelsti nas na prŁvo pot k naieml poti kazaSi Jezulf KristuSi ! Vem i on nas brez razloŁka ?&ka ! lubeznica pozava k sebi. Pctrebno je, da z radostjov po-sliihnemo Njegov poz&vajiodi gJ5s, pa se paScirno k njemi idti pi* veSne isiine. Poglednimo okoli sebe — viditS Kiarao, ks so driigi ze pred nimi — daleŁ — te so natu ne| ednaki ni po verl, ni po miSlenji. V boj fdejo proti nam, da nas s? caglost spra?2jo, nds razto-rijo i naSo vero vniŁijo. NaSa duznost je, da z pcsvetooi veŁne is tine i§Łemo v kinici blod6*e. Mi neSSerno b!6-d»if v kmici — posvet ii^emo i stfeklo§Ło, Stcro najdepio edino vu Bozoj steioj, vefinoj Reci. C? se nazaj zgl^dnem v svojo niladost, tarn vidhn maaio, kak skrbno me vSijo spozn^vati to pra?o vero. MislJm, da srno iui vs., dragi vere-bratje i sestre, brez razlc^ka duzni hvalo dati naiim rriateram, ^tere so nam pokazaie prfivo pot k Jezull. Dr^ga niladina! — Zadnji Ł&s je spoznati nam, da nas naia mlSSnost — saia raaloverncst v prepast pela. Moje ieleoje je, da pcstinemo vsi kem prvle tak pravi bratje ? KristuSi. Na] nas ne lc& niksj, ka bi natu v na§oj veri na Skodvo i v napoto biJo. RŁ?no pi An c!o i pomen naiega mladinskoga (j^dna je — naj vsaka kotriga naie e?ange!i^anske rnladine z nami nesebiJno vktip dela — da tak sfŁne novi iitek med nami. Zjklu.uien] v vflpanji, da obrodi le naS prvi mladinski tjeden zazeljeni sad rred miadinov na§e grnajne. — Trdl grdd je naS Bog! Pokojni gospc Sarolti Lutharjevi ob desetletnlci smrti v spomin. Spisala ZALAR MARIJA, Predanovci, dne 9. I. 1938. ,,Bil je enkrat prav lep veŁer, to bilo je v vrtu in v maju, deŁica mala igrali so se, skakljali so okrog naju. Zdelo se nama je, da do nebes lestvica sreŁe se spenja, (sega) o5ka prinesel si rozice za vse, povil nam kito zelenja!" — Pa se ustavi sredi cipres, o groza, svit (Iis5) bele zene: ,,Pusti mi deŁico!" mati ihti, a oŁe: ,,Vzemi raj mene!" Smrt se ustavi. Koso zavihti: ,,Bozja sem oznanilka, kamor jaz pridem, kjer postojim, pade naj hrast ali bilka. Kaj to mi mar, kaj meni solze", bozjo besedo razglaSam, kosa se moja svetlo blesti, smrt sem, le to k Vam prinaSam". zgovarjaie od tŁ rone sirote ztlenja, siroto Ka-tico je v-srdce* bodnolo i vidla je z-n6be deli lete^o lepo belo dzundzavno bJii^eco pa-Jo: vem je ona pirta, i ono ves^io isegoeaje, gda dGhovnik na njidva da blagoslov, je pred njov edna ista misel. Tak, mala Katica, kupii siroti nevolnoj sestri ifizme ? K frevlarov §atorom so priile, mati i sosedkinja sta voprebrale te najdragie erde^e Ł\zmt> na rame so si je povesile i ta so zŁzvale Katiko, naj je voplaCa. Deklina se je strusila. Tak je uprav konec vse mi i omutno je mated ta dala cele peneze. Sator i senj^rov vnoiina so se nje vrtili pred ofami i bluii je blla k-tomi, ka bi omedlela. Sosedkinja jo je k-sebi obfldila. — No hodi, Łi moja, k-ovomi Satori i daj je podkovati. Z-tgai je devojka k-sebi priSla, krotka krv nje je zivrela i britka ialost nje je odrev^nila iivce, strosila si je plefa i ta skrfCala: — No cvekov pa nekupim na nje. Potom se 2udiivavSa nad srdCnostjov svo- jov, se je domo paSCiia. I gda nje je gospa milo na o2i r«etalav je pa \opokazala srdCnost: — Ali c?ekov sero ze n§ kfipila na nje! — je pra?la z-velko? batrivnostjov. — Ne sera ji kupila! Za niSterni den je ta vdovica pa ila Z6t obiskat, pa je od toga Stela guSati znjov, ka si naj dobro premisli, ar nede blajzena z-iem de-(akom, ki je tak hudo namenj^vao z onim kro-natnim dreyom. Deklina je znova na mater vsekla i z-mirovnim zasmehora potrdjavsla, ka bogSega de^ka od AndriSa na celom sveti nega, ona to dobro zna i tiidi ga vzeme. — No, drago moje dete, tl je tak zravnano od t^be, ja» nemrem proti stanoti; ali nika bi te prosila, nev^m jeli boi mi mogla doprinesti? — Vse vJinim, draga mama, samo to ne, ka bi AndriSa ostavila. Stran 18. DUSEVNI LIST januar 20. Listje jesensko je padlo po tleh, groblje je zitna odela, mamici sladki, — burja strasna, smrtno je pesem zapela. Tiho, pokorno od§!a je od nas, Bog zna nje boleclno, sla je Łez prag, — nikdar ve5 nazaj, so djali jo v groba temnino. Mamica, mamica trdno zdaj spi, na§ih solz nikdar ne vidi, niS nas ne slisi, ko kliCemo vsi: MEnkrat vsaj, mati, se pridi!" Mrzlo je v vrtu, sneg vsepovsod, solza nam kane (kapa) raz lica, glavo pokoncu, mamica vsem, pri Bogu je priprosnjica. Ce je zatonii srece veCer, tebe nemila smrt vzeia, mamica nasa, saj §e zivi§, med nami bos vecno zivela. Katero tvoja biblija veli, tisto se vse spuni. Veri zato njej, ar vu njej Bog guci k-tebi. itetiksm&r/tnBss/atsifii&wsfriiM^tf^' — Ne zdŁflD, ka bi Andriia ostavila; sasmo t8 te prosinn, t\ b) e&ce edno Icto sluzila. Vi$, male hiziCke strtha je ze takia, kak reSeto, sifizi e§Ce teŁas, dokec jo nedimo pokrlti, naj neteŁe na n^s dezdz. Ci te Andri§ z istinov lubi, teiko vreraena de srdca Łakao. Tvcj oCa je, Bog nje mi dfiii dobro ddj> na roene tri Jeta 5akao, ar so me teSas ne iteli tadati, dokeS se je stareioj mojoj sestri ttidi ne sre^a naiila. Tak so drfali, ka je ne dobro bageo odspodi zafrioti. Aii on me je srdc& lubo i zdto me je rad Łakao. — Andrii me tiidi srdci lubi! — je odgo-vorila Katica i premiSIavala si je. — Do etoga raao mi je c$Ii s'uz zobstojnski bio, l\ zda do-piistim, ka se njim poder^ hiza . . . td Andrii tiidi more prerazmiti. — Mama, edno leto je ravno ne tak dugo vremen, vem je i eto tfidi h tro odletelo, liki eden lŁpi d6n . . . Andri deme zdobrim srdcom Łakao, vidli te, mama, ka de me €akao . . . Lutharova Fliszar Sarolta * 1883. VI. 10. — f 1928. II. I. — 1938. II. I. — Zdgsnlno si ii dobra dfiia, l\ rooja i ne je mcla pravice tvoja sestra, gda te je za trdoga srdc«i imeniivala . . . — Tak me je imenfivala? — pita Kat'ca, J^icnovSa se. — Ne je mcgla gori obuti crddCi ^izaiov na svetefc, 5r si ji ne dala pocvekstJ, za toga volo se je jako zalostila i ka v zalosti pravi Clovek, je nigdar ne pravifina. — Aii donofe:, d?aga mama, kak je mogia Erzika sestra to pravit*, ka sem jas trdoga srdca, uprav kak je mogia to pravUi ? Mati je eice dugo tsm ostala pri Łeri i liibeznivo sta si zgova>jale, vse so si vodogu-Łale, kak bode siedi i vu lepom miri so vzele slobod edna od druge. All gda je Kata sama bila, ona reŁ, ka je trdoga srdca, je jo ddook tezila i ravno od te romarice, itera je vsigdar prva bila pred njdv, kak pa ona sama sebi. I januar 20. DOSEVNI LIST Strain 19. KakSa bojdi na§a hodba vu c6rkev vu novom leti ? 1. Mej batrivnost k-torni, ka ^s&ko nedelo prideS vu cerkev, e§Łe i^ tiidi, a je tvoja obleka nej taksa nGva, kakSo bi rad nteo, a"r siromdkom se eiangellorn nazvescdvc. 2. Nevzemi si to notr?, Sea. je hodba vu ce*r~ key vi&es'nja, ka livno tak tiidl doraa ]e mogoe'e tefei rnolitt. Tlsti, Steri se tak zagovarjajo, redov-no n.\ domA, nits indtf so ne mels navade pred Bogom se naniziti i k Njemi mollti. 3. Gda vu ceYsev orihajai, s sebom si prine-si fvojopesmeno knigo tiidi ino znje vrelo popevaj. 4 Zamerkaj si tixto lekcijo z Biblije, Stero je predga g!asiia, naj jo dosua znoviŁ lehko pre Ctet z Bibljje 1 e§ce ednuk si vdiljek prem'sliS ik siisana. 5. Predgo tak vzerni, ka ednako lebi gufi. PredYseni fcebi. Sanio te si jo ne zaman poslfih iao; ?i resan delavec te Ridi bodeJ i Ci tteti raer, Stercga Bog di ttbi, raz§irjava§, predvsem med tvejimi. 6. Bojdi sparaven, ali ne te, gda mimo ideJ kre pedporne iadice vu c^rkvi. Naia cerkev vu njeaoj dec^Snjoj tezkoj st^vi i borbi celo Caka tvoje podperanje. 7. Nemirovne rn^le ctroke ne prinesi k Bo-ioj siuibi, ar oni motijo ne samo tebe, nego IGdi drflge. 8 Łi pa poslfihJai na Jezulovo rzŁ: BPu ¦ stite t« m^!e ottokc k raeni" — ie je doma na-vŁiS raoliti. 9. Z nedelskov bozov s'fizbov ne mfsli za sebe na eden tjeden spunjeno Łe"st Boga, C«do-nok bi tak Sinlo, sam s sebom hi 5Jaio rdjv^k:-§e hfido. Samo tisti illovek zna r vodrza'njem i z roc^jov ncsiti dneva bremen, Jteri Biblijo vsaki den Ste* i vsiki d^a molh Samo etakii Łlovek znd resan pom^gati xamonii sebi i drfigsra. Samo etakii glovek bode blagoslov za drfige. 10. Ci do tegaroao samo na velike s^eike si nieo na?ado vu cerkev idti, zdsj se moŁao odidŁJ, ka po etomtoga redovno pridei vu cerkev vsiko nedelo. Ci eta nepreŁ(ei saaio, nego tudi obdrzil, nezreŁeno dosta radosti spr^vii sebi. JezuS je erkao: wMeni je potrebno bidti vu oni, itera so OŁe mojega". (Luk. 2, 49.) — Z Evang. 2itka. Vkiippritnlenj^. Skrovnost mdŁi vsigdar je vkQpprimlenj^ Eden prdSec ie kakii niŁes. Nalehci ga dale-podpihne votrŁek. Ali Łi miUArd praiecov se vkupprimle, breg post^ne znjega, iteri pczdig-njeno iada c^lo krajino. Edna kapifca vode je kakia malenkost. Nesliiano se vali doli z Hsta dreva i gori jo poceca jedin? metu!Łek. Ali Łi milion kaplic vod6 vkiip post^ne, gizdav potam kak ss je od toga trapiJa, naednok d5aok pra-vico da romarici. D6nok je pa to trdosrdŁnost bits, ka je fa nesreŁna duia, itera na sveti nik-se radosti nema, za njene trdosti volo ne mogla gori obfiti erddft Łizmov, Stere je tak zelno Ła kaia. Vu svojern zitki je zda obprvim bila s&ma sebora nezado?olna i znabidti od zda se je cd vrnolo od nje bJajienstvo, z&to je do slednjega dnevz svojega litka to vervala, ka jo Bog za nje trdosti srdc^ volo kaStiga. Na drugi d6n je tje'dnic'no senje bilo. An-drit se je z-tov novinov postavo pred njo, kaj se njerm mati obefiti na skradnjem — ve"ndar nevJaka gojdne, tak nje zbozno. Kat'ca se je z krotkim taljemanjem zgled-nola na njega premi$]&vav$a si, jell de njemi kaj pra via, ali ne od ienitvi podai^anja ? Junak je naptmet vzeo. — Katica, ti nika $Łei praviti, samo povŁ, ar se morem paiŁiti. — Stela sem ti nika praviti, Andrii, ali zda ti eiŁe nemo pravla . . . neSŁem te zalostiti, gda tak velko zalost ma§ na srdci, za volo mater e" betega. Telko je r^?no zadosta bilo tomi zviSenomi deŁki, naj nepopiisti i so prisili ono delo, itero bi zda deklina z-miluvanja nebi prinesla napre. Qda je povedala, Andrii je jako nezadovolno sprdjao i ne je §teo duze Łakati. — ViS, Andri, — erŁe deklina krotko, lepi pogi^d na junaka vrnovia, jas bi na 16be eiŁe desdt let eakala i Łi me srdca lubii, to edno Ieto me e$Łe nalehci pofaka*. — Nebi vervao, Kata, ka bi ti tak trdoga srdca bila ... tak sem mislo, ka nigdar neboi mela drfigopa zelenja, kak moje . . . pogled ti je tak krotek i nagib ti je donok kak trdi! . . . Kak je ta tak razburjeni guSao, eden moiki se je priblizavao k-njima i vidlo se nanjem, ka dosta da oa on glis, iteroga preci napre da: Stra"n 20. DUSEVNI LIST januar 20, bode inji, iteri prevelike hajose nosi na svoji iurkl pleŁsj. Samno drevo nalehcl zariimi vsaki pritepeni voter i nalehci ?tere v sredlni ssaki vih^r. AH Łi dosta drev stane en k ovomi Iikl log, te se §pilajoŁ truca z rnoSjov vihe'rov. Ah, ka vse bi se lehko dosdgnolo, Łi bi znali vkiipprije'ti! Łi mesto rŁznovleŁenja i razno-kalanja bi se znali vkiipspraviti liki zsprti steber. Ci bi na stran dja'i sebiCnost, osebnl interes, bojazen od ovoga, voskosrinost i tak bl voostio-vlll svojo skQpno fronto delanja i linijo obrambe. Sto nebi vido, ka goreŁ poirebujemo obo-je! ? Skupen front delanja, Steroga od previde-nja skupni velki cilov i od nesebiCne slfizbe vkupzvarjeni !udi redovje dirijo. Ssupno Hnijo obrambe, Stera kak peŁinska g&l zna obstati pred vmorltelskilna valenjom protivni toko?. Zacnimo 1 Vkiiaprijeti, pleŁe k pleCi vrzti povsedik. Vjedfnavati, razteSene rnofi vu krepek vozeo zv^zati, gde je \i mog6Łe. Vu stampi, ^u Bozcj siuzbi, vu znotreSnjoj roissij?, — oa vaa kom prestori naie cerk^ene slfiŁbe. RaznovleCe-nje je vs'gdar dumasto delo bilo. Dnes je greh-ina SehkoSkost i satnovmorstvo. Nelson, ete francuze kuitti h^reSen angle-Ski admiral je ednok vido na svojera hajovi dva angle§kiva cf.cera se svajiivati. TŁ je stopo k njima i etak je njidva razlodo: wMoji gospodje, s»mo eden protivnik jeste : Francuskiors^g !" RaznovleSeSi I dostakrat se syajiivajodi e?acgeliŁanci: b r a t j a ste. Va§e svaju?ajoŁe pesnice se naj vgladijo na rokodanje. Na dobro mo^no, dosta obetajoŁe rokodanje. Potorn po-iSŁitie p r o t i v n i k a. Ar jesle ! (Hso ) ,,Moje Bfldlfloanje nema cene". Sarolta Vtlraa anspachojskoj hercegojci je V. Filip Spanjolski krao poniido gori svojo roko i kr^levsko korono, z t^m gondjanjorn, naj osta-vi nj^no evangeliomsko vero. Ta hercegojca |e tanaC prosila od svojega dfihovnoga past^ra, od toga pcbozncga §pener-a, i ete jo je dniurno opominao, nsj za edno kralevsko korono ne bode ceverna k evangeliomi. Z ednim z pro-rokskov verov jo je zagvfiSao, ka II njej je Bog kraSevsko korono odldEo, te tlsto dos^gne brezi toga, ka bi svojo vero zatajila. Hsrcegojca je gorivz^la opominanje i nej dosta sledi potom je II Jurija angie^koga krala zena grataki. Eden znameniti paket je dobo eden den eden farar. Zdnetek : eden oster kamen, 300 Msrk i edno pismo ednoga akademika. Te akademtk je v stradanje pr.;iao I povse'dlk so ga vu njegovoj nevoli odrivali od sebe. Nazadnje je vu caglosfi to groznost djao gori pri sebi, ka 51 ga pri najblizanjoj hizi zno-vid ostro odpoilejo, tŁ lastnika njeooga z ednim kamnom buje, naj tak vu vozo i z tŁm k kruhi pride. Ta najblif&nja hiza je pa farcf bi!a. ,Vi ste mcn€ razorozili", tak je stalo vu pismi, Mpo VaSoj dobroti, gda ste rneai pnjaznivo veleli nej samo blize stopiti, nego ste me vu toplo hiio pelaii, dolisesti ste mi veleli, taljemajoŁ ste me — Na vse kraje te i§Łem, kak iglo, dokeS so me ese ne napotili . . . zuai Andri bratiek, tuzen glas seen ti prinesao, raati so ti mrli i oSa ti to spoSIejo, da z kijanov cene kupi §lar, hodi tak z-menom vboto, kx veC bl\ ved vidi. Ta tuina re5: srart, njemi je zivce naed-nok genola i tak da bi obtrdno, je brezi reŁi stao i glŁdao. — Siromik Andrii! pravi Kata z-pravim taljemŁnjem — miltijem te, — Gospodin Bog ti daj troit! — Zahvalim, Bog te naj blagoslovi, Kata! V-roke sta si segnola i junak je naglo odhajao. Preci po pokopaliiCi je BoriSke mati etak pravla AndriJi: — Bog naj da blajzeno mirovnost pokoj-noj tvojoj materi, hitro se je odselila i l\ \\ vu srdci itak mai k mojoj feri nagib, zda ze nika neraam proti. Andrii si je nika malo prermil&vao \ tak je brodo, Si tak vzememo delo, etak se je tilt bole vse vo osnovilo, — 5i ss roislisio na oae gru§ke prekl&i iori, ar t\ bi Katica z gruSkov, BoriSka pa svojirai sveklimi otami stanole na zebersnje, teda bi si bogme teSko znao prebrati, ali etak se mi je lehko zvoliti. I z velkov du~ hovnov mirovnostjov je naglas dao Katlci, ka da je ne Stela za njegovo volo se pa§Siti, tak naj ostane pri meri, ar si on, Vargovo Boriiko vze-me za zeno, tista je gotova vu vs4kom megnenji i tak niti ozavanja nebodeta Cakala, za par tjed-nov se zdata, ar je zda ie tak v^asi potrebno zensko pri hizi. I tak je tudi vCino, te zviSeni deCko i zn4bidti so si i njegovi hireinji kijanji z-njim vr6d telko miilili na to, ka ka Łfiti na te glas ona sirotna, ednakoga srdca, pobozna deklina ? (Dale.) januar 20. DOSEVNI LIST Strin 21\ vSopitali, razdelili ste z menov veCerjo i z naj-bogiim ielenjem ste mi 10 mark vtisnili vroko, edno velko iurao, Itera mi je tern veŁ vredna bila, kx sem vido, ka je Vam nej bila viieinja. Nafkori so se spunila VaSa blagoslova felenja 2e za dv& dni sem najio delo meni z dobrirr. slfiiom. Sparati sem zaCno i sem tak vkQpsprtvo ese prilozeni 300 mark. Primlite ete za sluzbo smilenosti. Kamen sem notri do dries obarvao." Ka se vfimo mi z etoga pisma ? Eden amepibanshi diihovnih pi$e, ka tarn prek na niSternom mesti se nevarno Sir! edna najbole blode'c'a sekta, risalskov (punkoi diStov) sekta. PunkoSdiStje biblijsko z jezikm! guianje krivo razmivSi, to trdijo, ka Jto je Sve toga Diiha resan zadobo, tistomi je potrebno z jezikmi guCati. Eto z jezikmi gu&inje je pa pri nag ne drfigo, kak nerazmeti gla*sov vugibanje. Te amerikanski duhovnik doliptte, ka eden nje gov vernik je ttidi pfinkoSdiJta gratao. Od ono ga hlpa mao je nemogoc'e bilO znjim gtiŁati, ar je tO potrdjavao, ka on ma Sve"toga Doha. Vu eto vest je potom po istini vn6ro. I nazadnje je vmoro svojiva dva sina, ar je to potrdjavao od njidva, ka sta pajdaSa Satana bila. — Ne nihajte ta zdravoga vCenja! (BHarangsz6« 1935. I. 1.) Pisma nasi domacinov z tflhine. VislkopoJtQvani g, Duhovnik ! Priblizavajo se ti najznameniteii blajzeni bozteni svelki, za Stere dosta nemo znala jas eti skoron sama evangeli^anka brez evangeliSanske cerkvi. Oh kak zalostni bodo pa tej svetki za mene. AH straSneii so pa bili lani, gda sem je eti v bolnici preiivela na mojoj bete^noj posteii i tern ze veS ne mela vQpanja v ozdravlenje. A!i Gospodin Bog mi je pa li poraago moje bole Sine prenaiati. Edino G. Jezui KristuS mi je po slQhno moje mile molitvi, nej tisti svetci, Stere so mi eti v bolnici napre nosili, pa mi davali od njih kepe, naj je molim, ka tej sfetci Cinijo velke Cade, pa me zvr4Łijo. Jas pa Si glih sem tak straino trpela od boleCin, sem njim ete od govor dala: nevdrjem, pa nepoznam jas niksi svdtcov, vdrjem samo vu Jezui Kristusi, on me zvr^i, on Łini Ciide, i\ se njemi vidi. Predragi g. DOhovnik, kak zalostni so bili tisti dnevi v bolnici, gda sem itela z Gospodnovov ve^erjov ziveti, pa je ne mogoce bilo. Z mojimi molitvenimi knigami sem se li v Bogi vtipala. G. Duhovnik, oni dohro znajo, kak vo stoji, gda se samo cden evangel icanski clovek najde med dru'ge vore liidrnf, kak sem jas bila v tistoj bolnici, ka sem nisternokrat mogla praviti: V toj vori sem se rodila, pa v to] seem mreti ! Zato pravim, ka je zadosta zalostno, gda je eden clovek betezen v tiihinstvi, pa nema ednoga cloveka okoli sebe svoje vore. Zato ji pa kak najsrcnej prosim, naj sklenejo vcasi vu svojo molitev vsc evangelicane, steri morejo sluziti svoj zivis v tii-hini brez svoje cerkvi, pa brez vzfvanja Kristusove svete vecerje. Zato mo se pa li molila Bogi, naj mi da zdravje, ka pa leko prfdem v mojo liibleno cer-kev, gde najdem to, ka mi sree najbole zele. Nadale se njim zahvalim na rednom posflanji Diisevnoga Lista, z steroga si dosta trosta zajimlem, pa naj mi ga nadale redno posilajo. Lepo prosim, naj mi pos-lejo eden novi kalendari tiidi. Blajzene Bozicne svetke Njim zelim, kak tiidi mojoj nepozabnoj domacoj fari. llonka Josar (Suez-Egiptom-Lemerje). (Vrla Jolanka, tvoje pismo je batrivna svedocba kre Kristusa. Najveksa nasa radost je nam tvoja vera, stera presveti tvoje redf. Tista draga cfsta evangeli-canska vera, stero prek telkoga trplenja i boja so nam obranili nasi ocaci, naj nam bode moc. Red.) Visikopostuvani gosp. duhovnik! Prav sreno njim zahvalim na rednom posilanji Diisevnoga lista. Jako tezko je za vere volo meni eti med driige vere vadliivanja liidmi. Kak minejo te Oospodnovi sveti dnevi ,,Nedele", tak tiidi minejo te Blajzeni svetki, steri so se nam priblizali. Ali jas nemrem pridti gori v evangelicansko Bozo hiso, gde bi tiidi jas sklenola svoje roke proti Gospodnomi Bogi, se pomolila i Njemi se zahvalila. Nemrem, ar eti okoli nindri nega je. Prvi moj trost, prvi moj prijatel je meni ,,Diisevni list". Brezi njega nebi edne Boze i tak tiidi edne slovenske reci nej cula. Prevec tezko ga vsaki mesec pricakiijem i ga z veselim srcom ctem, edino On eti meni v tiihini glasi rec Bozo. Ar pa to leto ze skoron doli pretece, ji prosim, gosp. duhovnik, naj mi ga v torn prisestnom leti tiidi nadale tak redno posilajo i prosim tiidi eden Njuv kalendari. Postiivani gosp. duhovnik, posilam te mali dar: na goridrzanje Diisevnoga lista 10 Din, na spome-nek mojega rano vopreminocega ajto i bratov na cerkev 10 Din. Peneze po mojoj mami dobijo i tiidi Oni Njim placajo posilanje Diisevnoga lista. Prav sreno pozdravlam Nji i tiidi vse gmanare drage evangelicanske Piiconske cerkve. Vilma Btikvic (Francija - Lemerje). Stnin 22. DUSEVNI LIST januar 20, Dragi mi domanji Diihovnik ! Z dalesnje kra-jine njim naznanjam, ka sem v roke dobiia njuv kalendari, steroga sem ze tak zmetno cakala. Ar me to trno veself, gda ka] dobfm od svojega rojstnoga kraja. Jas sem, hvala Bogi, do tega mao zdrava ino vesela, pa mi tudi dobro ide; naj mi samo nadale G. Bog pomaga ! Elizabet Kodtla (Francija - Markisavci). Visikopostiivani g. Diihovnik ! Lepo jih pro-sim, na] mi poslejo 1 nas „ Evangel icanski Kalendari" za 1. 1938, da si v njem pali dosta lepoga voprectem ino si bom kratila tuzne case v toj tuhini, gde nemremo v evangel icansko cerkev idti Boga mo-lit. Lepa hvala Njim, ka redno vdablam mo] veren Dusevni List, steri me prevec veself, ar vsigdar lepo ctenje jeste v njem. Zdaj jih pa esce ednok lepo pozdravlam jas i moj brat Stefan ino moja sestra Ana i ona Njim tiidi lepo zahvali, ka redno vdabla svoj Dusevni List. Sida Sever (Francija - Salamenci). Postiivani gospod diihovnik! Oprostite mi, da se sele po dolgem casu sedaj oglasam pri njih. To-da dolznosti i zahteve moje presnje sliizbe mi mno-gokrat niso pripiiscale do takega koraka, vendar pa nikoli nisem pozabila na domovino, lepo naso Pti-consko faro ter njih. Tern vsako nedelo kdaj se gla-si sluzba bozja, sem z solznimi ocami mislila na vse, ter le zmislami in duso sem prisostvovala vsem, a sama sem morala trdo i tezko delati. Le sele sedaj, ko sem nastopila drugo slusbo, imam hvala Bogu tudi jas priliko ob istem casu, ko se prinas glasi rec boza, se vjedinati v misli in molitvi z Bogom i Odkiipitelom nasim Jezusom Kristusom, vn kom se jas stalno viipam i vse dobro od njega cakam. Oh zalostno, da sem sama evangelicanka eti med cisto druge vere ludmi, ali nepotere me niksa sila ali ob-ladnost, da nebi vadliivala moje drage evangelicanske vere zato, ar ne me je sram evangelium Kristusov predgati, ar je to boza moc na zvelicanje vsakomi vervajocemi i ce ravno so tezke eti moje verske poti, sem se hvala Bogu ostala do zdaj zdrava, nepo-kvarjena na dusi i teli. V kratkom casi i ob prvi priliki bom obiskala tiidi nasega protestantskoga dii-hovnika v bliznjem mesti, ter v te namen jih prosim prav prisrcno sliko od nase evangelicanske cerkvi, novi Evangelicanski kalendari, knizico ,,Zvraci me Gospodne". Odposlala sem njim tudi 40 Din, od toga naj odracunajo ceno ter postnio, a ostalo pa na Gustav Adolfa drustvo 10 Din, na zensko drustvo kak clanica 10 Din i na goridrzanje Diisevnoga lista 5 Din, steroga redno primam vsaki mesec ter ga tezko pricakiijem i z veseljom ctem, ar mi je z evangelicanskimi spisami edina tolazba vu veri i trplenji eti dalec vu samoti, kak tiidi vsem nasira verebratom i sestram eti vu Franciji. Sedaj pa sprim-lite mnogo najlepsi pozdravov z celov gmajnov od mene. Franciska Andrec (Francija - Pecarovci). Cenjeni gospod Diihovnik! Najprej se Njim za-hvaljujem za Dusevni list, steroga dobivam redno vsaksi mesec i ga veselo ctem. To Njim posilam Dolar na Dusevni list i Dolar na Nesprhlivi venec. Prosim, naj mi Diisevni list posilajo redno, kak do-semao. Ze mi je jako diigi cas za naso cerkev i dom, ze komaj cakam, naj pa bom je vidla. Ci de Bog pomagao, to prihodno leto mo se vidli. Osta-nem z Bogom z najlepsimi pozdravami. Ida Temlin (Canada - Lemerje)- Visikopostiivani gospod Farar ! Na dugsi cas se oelasam s tiihine i se spomnim na Njf, ar je ob-cutilo moje srce zalost, da me ostavi tiidi moja pri-jatelica Varga Marija, stera mi je dala Dusevni list vsaki mesec steti i to nje posebno tiidi zahvalim, ka mi je razveselilo srce, da nemrem idti v Bozo hiso poslusat rec Bozo, ar je eti okoli nega. Zdaj Ji zato prosim, naj bodejo tak dobri i mi vsaki mesec poslejo esi Dusevni list. Zdaj pa naj sprejmejo srcne pozdrave, kak od Njuve veske dekline llonke Breskoc (Francija - Puconci) Visikopotiivani g. Diihovnik! Prijmlite moje srcne pozdrave, stere vam posilam z ete Francuske krajine i celo] naso] stopedeset letnoj fari! Nadale ji prosim, naj mi posilajo na po leta Dusevni list, steroga moja dusa prevec potrebiije, ar ovak boze reci tak nindri ne ciijem. Meni te Oca nebeski zato po-maga ali zalost mi je najbole to, ka gda pride te blajzeni den Nedela, nemrem pridti gor v Gosp. sv. hiso i tarn skliiciti moje roke na molitev, ar eti okoli nase evang. cerkvi nindri nega. Ali zato vseglih jas mojo duznost Gosp. Bogi eti v mojoj hizi spunja-vam. Posebno zalostno mi je bilo, ka te Bozicne svetke sem se ne mogla veseliti z liiblenimi mojimi. Prosim g. Diihovnika, da se naj spomenejo veckrat zevse nas, steri smo tak dalec od boze hize. Eti okoli dalec sem sama evangel icanka. Zdaj pa osta-nem z pozdravlenjom Ilona Rituper (Francija - Markisavci). Visikopostiivani g. Farar ! Najlepse se vam zahvalim na vasem triidi, ar sem v roke dobo Dusevni list, steroga ste mi poslali. To me je razveselilo vu etoj zalostnoj tuhini. Primlite moje srcne pozdrave, janudr 20. DUSEVNi LIST Strdn 23. pa vam zelem dobro zdravje od g. Boga ino srecno novo leto. Nadale pozdravlam vse prijatele i prijate-lice i svoje zalostne starise ino celo rodbino, najmre pa z Salamenec Mackove. Nadale vam posilam turo-ben glas od mojega brata Lajosa, ka je mro eti vu toj mrzloj Franciji dec. 16. 1937, star 23 let. Sedem let se je mantrao eti v Franciji. Tak se je veselio, ka za kratek cas de so nazaj v svoj rojstni mili kraj, steroga je vu detinski letaj ostavo ino po sveti odi-so. Ne je njemi g. Bog dopusto, ka bi se nazaj po-vrno v svoj mili slovenski kraj. Ostavo je zaliivajo-civa svojiva dva brata v Franciji ino doma zaiostne starise, brata i sestro ino vse ostalo rodbino. Tak spf svoj sen eti vu mrzlom grobi Francije. Vsem se za-hvalimo, steri so navzoci bili pri njegvom sprevodi ino na lepom venci, steroga so dartivalf na njegovo skrinjo. Najbole pa z Vucje gomile Pers Ludvigi s sestrov i z Sebeborec Berke Ludviki s sestrov. Sprim-lite vnogo pozdravov od naj dve bratov Ernesta i Gezo Ko6ar (Francija - Vucjagomila) Visiko postii vani gospod duhovnik! Odpiiscenje Njih prosiva, da so nama ze leto dni posilali ,,Di\-sevni List !" brez napreplacila, steri nama je na raz-vedrilo i pomoc v dusnoj slabosti. Gospod duhovnik, ze 6 let bode, da sva nej hodila vu bozo hiso i nej mela Gospodnove sv. vecerje zato, ka sva eti med samimi katolicani. 1 to nej samo midva, liki dosta taksi je, ka v mladosti moremo po sveti. Zato ka nas premfli domaci kraj nema zadosta kriiha i dela za svoje sine. Tiihfna nas samo nuca vu teli i dusi, sliizi se pa slabo. Dosta taksi je, ka z domi idejo zdravi i puni veseloga zivlenja, domo pa na konci svoje mocf. Zdaj sva Njim poslala 134 dina-rov. Tii je narocnina za 2 leti, lansko i letosnje za ,,Diisevni List". Nadale dariijeva vsaki 10—10 dina-rov na cerkev i 10—10 dinarov na Gustav Adolfa drustvo. I nama poslejo tiidi eden Evangelicanski kalendari, steroga sva vsakse leto stela i dosta has-novitoga ctenja v njem najsla za duso i telo i steroga bi mogla meti vsaka evangelicanska hisa Za ostanek pa Njih lepo prosiva, ci bi tak dobri bili, ka bi zmolili edno molitev za mojo mflo mamo, stere vec nenajdem, gda pridem domo. Meni pa za mojega brata Beleka, steri je lego v prerani grob. Zda pa Njim zeleva sreco i zdravje v etom novom leti. Gospodin Bog Njim naj bode na pomoc pri Njihovom dobrom deli! Nadale lepo pozdravlava vse prijatele i farnike, posebno pa gospoda skolnika Titan jozefa, ci so esce v Puconci. Ostaneva z vsemogocim Bogom do videnja Vasiva farnika Koiosa B61a i Barbaric Stefan (Francija - Gorica). Rftzloini mdli glftsi. Radosti g!6s. ,,Hvalen bojdi Bog od dna do dna. Bremen dene na nas, ali tiidi nam pomaga." (Zolt. 68, 20.) Advent v puconskoj cerkvi. Vu svetom ino tihom adventnom hfpi so vsaki den bile drzane zor^ jenice, pri steri so duhovnik govore meli pod etov temov: ,,Lutherov Mdli katekizem vu biblijski kepaj". Po drobnom so razpravlali Desetero Bozo zapoved i Apostolsko verevadliivanje. Stipendij. Z fundacije sebeborskoga nemeskoga Luthar Gergora i familfje lehko dobi stipendij srŁd-nje, ali visise sole vucenik (vucenka), kf je z Pucon-ske fare, srmaski, dobroga oponasanja, pasclfvoga vcenja, predvsem sirotic (sirotica). Sto je taksi i see ete stipendij zadobiti, on naj svojo prosnjo, z tocnim prepisom svojega zadnjega izkaza navkiip, do 10*ga febr. t. 1. notriposle presbiteriumi Puconske fare. Bodonci. Mali Jezus je vu ti preminoci ko-ledni svetkaj naso faro i nje vernike pa z vnogimi darmi obiskao. Od 100 Din vekse dare smo sledece dobili: z-Ljubljane po pok. Vlaj Mihala testamenti je bodonska fara dobfla 3000 Din, Vadarski evangeli-canci pa na svoje cile 5000 Din; z-Krplivnika Ne-mec Janos i sestra Terezia na spomenek pok. sestre 500 Din; z-Radovec Svetanic Terezia na spomenek svojga pok. oce 100 Din; z-Beca Sapac Stevan na spomenek svoji pok. starisov 100 Din. Z-Maribora Szinicz Janos veletrgovec so aldiivali na oltar i pred-ganco eden-eden lepi novi prt. Zvun toga smo dobili od 100 Din dosta mensi darov. Te nebeski Oca pa, ki vsako dobro delo oblona, naj blagoslovi prah ti pokojni; tim zivocfm pa naj da tihi, niiroven i blazeni zitek, naj esce mnogokrat znajo z veselim srcom na naso sv. mater cerkev i nje oltar aldov i dar prinesti. — S if tar. Gornja Slaveca. Dne 24. decembra, na Sveti Post, zadvecarek ob 3 smo v nasoj cerkvi osvetno svetili veselo prigodjenje rojstva Kristusovoga, z sle-decim programom: Zacetna pesem, Sveti govor do-manjega duhovnika (Ev. Mataj VI. v. 16—19.) Pesem koruca: ,,Z veselnostjov svetimo rojstvo sredbenika; ,,Dika bojdi Gospodnomi Bogi", pis. Luthar Pavel, dekl. Rogan Karol; Solospev g. Kovatseve: ,,O ti vesela, o ti blajzena, milosti puna sveta noc . . . ,,Sveti den", pis. Flisar J., dekl. Bratec Gizela; Obal Josko na violini igro: ,,Kak velka je Boza smilenost" (Choral), na harm, so ga sprevajali nas dom. kantor; Bo-zicna igra: ,,Boza dobrota", pis. Kovats Frida, nap-redali solska deca, med igrov so popevali ,,Tihanoc, sveta noc ... 1. i 2. versus; Pesem chorusa: Tiha noc, sveta noc..." 3. versus; ,,Bethlehemske jasli", pis. Ollen Marija, dekl. Wagner Anna; Solospev Poj- Strdn 24. DOSEVNI LIST januar 20. bic Josko : ,,Moje viipanje, pecina. .." (Choral), na harm, so ga sprevajali nas dom. kantor; ,,Zdiihav", pis. Flisar J., dekl. Metzkar Karol; Zaprtna pesem: 70., zadnji versus. — Letos izvenredno lepo i visoko boiiŁno drevo smo meli okincano! Po Bozo] sluzbi smo offertorium drzali na Novo Vrbasko diakonicko driiStvo; 130 Din je aiduvano na te sveti cio. Tiso-cera hvala daritelom za mile dare, naj Bozi blago-slov poŁiva na njih ! Vsi posliisavci so bili navdii-seni od lepoga osvetka. Gfbanje prebivalstva. V Sobockoj ev. gmani se je preminoco leto narodilo 47 otrokov. Mrlo je 37 oseb i 9 v spitaii, stere so z drugi far bile. Zda-16 se je 12 parov. — V Petrovskoj fan" se je narodilo 12 deckov i 7 deklic, vsevkiip 19 dece. Mrlo je 39 oseb, med temi 18 moskoga spola i21 zenskoga spola. Zdalo se je 8 parov. Jubilej vrednoga cerkevnoga delavca. Poj-bic Gjula kantorvucitel na O. Slaveci ze skoz 25 let spunjavle verno svoje pozvanje. Na cerkevnom pre-stori je on dosta doprinesao. Z liibeznostjov ga p0-zdravlamo. Dober Bog naj blagoslovi nadalnje delo toga odlicnoga moza ! Aldov prieten Bogi. Eden pobozen evange-licanec, ki tak cini almostvo, naj nezna leva, ka cinf desna, je 10 srmaskim familijam napreplacao Diisevni List i veksi kvantum Biblij je zrendeliivao razdeliti. Z-etimi zele pripomocti, naj tiidi srmaskesi vernici ctejo Diisevni List i naj nebode evang. hize, gde ! nebi bfla Biblija. Dfka i hvala za eto skrbnost Gos-podni! Bar bi tiidi po etom aldovi dober Bog dao dii-hovno prebudnost ino blagoslovo nase liidstvo. Reflek-tanti se naj obrnejo k rediteli nasega lista v Puconce. Dobrotivnost. Nas domacin, Weren Jozef ve-letrgovec v Celji, so se z lepim bozicnim darom spo-menili z srmaske dece svoje rojstne fare. 50.80 m. parheta i 2 gotovivi obleki so poslali puconskomi diihovniki na razdeljenje. Prijateo dece, Gospon Je-zus, naj tiidi nadale razsipava svoj nebeski blagoslov i obrambo na toga nasega stalnoga dobrocinitela! Bozicni zvecarek vu puconskoj cerkvi. Dec. 24-ga popoldnevi ob 2-ma voroma se je pu-conska prestrana cerkev napunila z velkimi i malimi. Po obcnom popevanji je liturgicna Boza sluzba dr-zana, med stercv so diihovnik meli govor na pod-lagi Luk. 2, 1 —14; solarje so dosta deklamalivali ; pod vodstvom Jonas kateheta so prav dobro napre-dali edno bozfcno igro ; zmes so pa dvoglasno lepo spopevali vec pesem. Bile so tiidi bozicnice vu zvon-ski solaj, celo z lepim redovekom v Andreskoj soli i povsedik je obdariivana bfla srmaska deca. Turobni glasi. Zadnji mesec so se z Pucon-ske fare odselili vu vecnost: vd. Biikvic Kata, roj. Vrataric v Lemerji, stara 75 let; — Zrinski Ana, roj. Hasaj gostilnicnrka i mati 11 dece v Moscanci, st. 56 1.; — vd. Fartelj Juliana, roj. Papic v Bokraci, st. 70 1.; — Casar Adam v Lemerji, st. 77 1.; — Sebjanic Franc v Lemerji, st. 91 I. ino eden-eden otrok na Vaneci i Pecarovci. — Naj majo sladtek grobski sen i blazeno goristanenje! Zadrzavaj tvoj jezik. Vu ednoj angleskoj cerkvi edne brozde cuvajo. Z etimi brozdami so kastigali nigda tiste zenske, stere so s svojim nebroz-denim jezikom zgrozale pokoj vesi. Samovolni dari na goridrzanje Diisevnoga Lista: Weren Jozef veletrg. Celje 70 d, Franko Jozef Markisavci 2 d, Vlaj Stefan Predanovci 10 d, Santavec Stefan Pecarovci 2 d, Banfi Stefan ^ala-menci 2 d, Vrecic Viktor Vaneca 5 d, Hasaj Matjas Salamenci 2 d, Kiihar Stefan farni inspektor Puconci 20 d, Godina Ivan Salamenci 2 d, Kiironja Janos Gorica 2 d, Andrec Franciska Francuzko 5 d, Melin Stefan Bodonci 5 d, Beznec Lajos Puconci 5 d, Biikvic Vilma Francuzko 10 d, Kiihar Franc (Ben-cak) Puconci 10 d, vd. Slivnjek Ferenca Sebeborci 6 d, Barbaric Karolina Francuzko 10 d, Franko Franc Puconci 12 d, ml. Boldizar Janos Salamenci 1 d, Banfi Bela Lemerje 8 d, Zorko Stefan Lemerje 2 d, vd. Sostarec Matjasova Puconci 10 d, Stern Arnold Puconci 5 d, Kolosa Maria Francuzko 5 d, Celak Stefan Lemerje 5 d, st. Kuzma Janos Tesanovci 2 d, Siftar Stefan bancni cestnik M. Sobota 50 d, Siftar Lajos veletrg. M. Sobota 50 d, vd. Secko janosova Gorica 2 d, Jarnevic Peter M. Sobota 10 d, Horvat Stevan Mlajtinci 5 d, z-Sodisinec Vrataric Ludvik 5 d, Vukan Jozef 4 d, Augustin Stevan 2 din. — Radi bi nadaljavali! Srdcna hvala vsem, ki vu eti tezki casaj hitijo nam na pomoc, naj moremo nadale go-ridrzati nas prevec potreben jedini slovenski evange-licanski list. Dari na Dijacki Dom. Weren Jozef veletrg. Celje 50 d, Podlesek Jozef Pecarovci 15 d, ml. Siftar Stefan Gorica 20 d, Celec Kalman Gorica 10 d, Siftar Lajos veletrgovec M. Sobota 100 d; z-Gornjc Petrovske gmajne v leti 1936 i 1937 : Adrijanci 9 1. ps., 10 1. z.; Boreca: 1 1. ps., 1 I. z. i 4.50 d; Lucova: 10 1. ps., 2 1. z.; Neradnovci: 8 1. ps., 3 1. z. ; Stanjovci: 24 I. ps., 48 I. z. i 10 d; Sulinci: 6 1. ps., 5 1. z.; Zenavlje: 9 1. ps., 10 1. z.; Gornji Petrovci: 19 1. ps., 4 1. a; vkiiper 86 !. ps., 83 1. z. i 14.50 din. — Lepa hvala! Ddri k nesprhlivomi venci v spomin na Lutharovo Fliszar Sasolto za Dijackoga Doma sti-pendij: Skalic Erika Sebeborci 10 d, Varga Marija Puconci 10 d, vd. Godina Francova Vaneca 5 d, Celec Geza Gorica 10 d, Emri Ivan Moscanci 5 d, Temlin Ida Kanada 1 dol., Soos Terezija Pecarovci 10 d, Fuis Sandor Vaneca 5 d, Fukas Franc Predanovci 5 d, vd. Sostarec Matjasova Puconci 10 din. Najsrcnesa hvala za te korine postiivanja. Liibezen do oni, ki nas lubijo : je naturna. Lubiti pa tiidi protivnika samo Bozi sinovje znajo : ar Boga lubiti to znamenuje, ka nasega bllznjega lubimo. -- Luther. # Bog se skrbi znas ; nam je pa potrebno delati. Luther. Stampano v MPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.