Slovenske večernice
za
poduk in kratek čas.
Izdala
družba sv. Mohora.
I^estnajsti zvezek.
z dorolljeiyciii viaokoòast. Kerikega knezoSko^itva.
V Celovcu ise».
Natisnil Ferdinand žl. Kleinmayr.


•. •
L
Brata.
CcBki spisal V. Štalec, poslovenil Leop. ttoreuec (Podgnričan).
I.
V zvoniku pri Devici Mariji vGoutu jc odbilo sedem. Nočna tema se je bila že ra/gernila nad mestom; v mestu po hišah in po ulicah jo bilo še prav živo, v samostanu pri sv. Petni pa je že vladala nočna tihota. To je bilo tisti večer in-ed vsemi svetniki.
Iz cerkve Matere Božje dnig za drugim gredo menihi, ki so ta dan na večer vsak nekoliko ur izpovedovali. Z liogom spravljeni spokorniki — ni jih bilo malo ta dan ■— inirnoKei'čno zapuščajo cerkev, zdaj ta zdaj ta. Ker naposled nikogar ni bilo več za spoved, odidejo v svoje samotne izbice tudi neu-trudljivi duhovni.
Cerkev sv. Petra jc bila pred slehernim velikim praznikom do devetih zvečer odperta, zato da je vsak delavec in rokodelec utegnil priti k sv. spovedi. Ta dan pa že po osmih ni bilo nikogar več; ali duhovni so vendar čakali šu do puldevetili, potlej so pa vsi odšli iz cerkve, le uden ne: duhoven Ambrož je Se ostal v svojej spoveduici. Ta menih jo bil še le pred nekoliko leti prišel iz Laškega. Ker je imel prav od svetega Očeta in od svojih bratov v ßimu priporočilno pismo, vzeli so ga v samostan pri sv. Petru, kjer je v zaželenem zavetji opravljal svojo sveto službo.
Ker jo bil prijazen, Tiict, pouižeu, in ker je ljubil svoje brate, imeli so ga vsi ini.'iiihi radi. Posebna pubo/uost in tiha neutrudna gorečnost ste ga prÜLupili ljubezni vseh vernih. Sicei- pa so vso njegove lastnosti, vsa njegova djauja in nchanja bla-taka, da nni nihče ni mogel zavitlati velikega spio stovanja, ki nm ga je Ijmlstvo skazovalo.
Špovednica, ki je duhoven Ambrož v njej čakal grešnikov, stala je v kotu na desnej strani v onej stranskili kapel. Obraz na oltarji — Odrešonik na križu — ta je pi-ičal, da je to kapela bv. Križa. 1'red oltarjem je visela svetilniea, lila bledo svetlobo okoli in svetila pred spovtrdnico dulionia Ambroža. Vcéna luč pred velikim oltarjem jc i-azs vitij evala pa cerkev Matere IJožje drugod, koder je bilo temno po njej.
Cerkveneo je velikrat prehodil i-orkev in po navadi pregledal stole in vse kote, zato da ne bi kdo po noči ostal v cerkvi. Prišel je tudi v kapelo k duhovim Ambrožu: potresel je s težkimi cerkvenimi ključi, na znamenje, da bi šel že rad donni. Duhoven Ambrož, vtopljen v misli, ni čul eerkvcnca. da hodi po cerkvi, sklonil je bil do navadne ure ostati v cerkvi. Ker je cerkvenec videl, da se spovednik ne gane iz spovednicc, stopi nekoliko bliž« in o]>omni ga, da žive duše ni več danes za spoved.
„Potcrpite z menoj, dragi brat iSedid!" poprosi menih. „Kdo vó, ne mara pride še kdo, morda je delo zakesnilo koga ali pa vestna priprava na spoved. ISolelo bi ga, ko bi moral dumii nespovédaii. iJo desetih ostanem tii, potlej pa, prosim, pridite zapirat".
Cerkvenec jo odšel, dulioven Ambrož pa se je zameknil v človeško slepost in v neizmerno liožjo dobrotljivost. Sveta tihota, čaravna temnota v svetišču in korenita znanost človeške kerhkosti, človeških hib in grehov, — vse to je v vei-no premišljevanje pogreznilo njegovo dušo. llogaboječi dulioven premišlja Božje pote, serce mu kipi v nebesa, kliče
Boga na pomoč, prosi ga, da Li mu prizanesol gréhe, da l)i ga razsvetlil z modrostjo sv. Dulia, da bi sc> usmilil ubogih gri-šuikov, da bi spovcdancem serca napohiil z neugasljivo gorečnostjo, njegovo ])a s sveto poterpcžljivostjo in očinsko dobrotljivostjo in ljubeznijo.
Ali na enkrat nekdo s silo odpre cerkvena vrata, jo na liiliko zopet zajiró in bojezljivo zdaj na desno zdaj na levo stopa k vélikenni oltarju. Ali žar v kapeli sv. Križa ga jo drugam zvabil. Hitro, kakor bi mu bil kdo za petami, tako jc pribežal v kapelo in planil k spovednii-i.
Ivo bi bil duhoven Ambrož -nogol videti, gotovo bi bil lehko spoznal, da ne išče spovednika ta človek, ampak zavetja. Bogabojeci dulioven je menil: grešnik hiti, zato da bi olajšal .svoje bolno sercc; torej jo z očetovsko ljubeznijo dal mu znameujo, da ga rad spovó in zaceli rano njegove duš«.
„Cestiti oče!"* vzdihuG prišlci-., tresel se jo vok kakor prot in zopet umolknil.
Duhoven začno moliti za grošuika, z milim glasom je vročo klii-al Hoga na usmiljenje, da bi se grešnik popobioma in spokorno spovedal vsfli grehov. ivo je bil odmolil, ])otlej ga je z Ijubeziijivim glasoni zopet ])0vabil k spovedi. „Olajšajte, dragi moj brat!" djal mu je, „olajšajte si vest. Jaz čakam vaše spovedi; razodenite mi odkritoserčuo in neprestrašeno svoje grehe!"
„Ali svoje grehe!V" začudi se tujec. „Jaz nisem prišel k spovedi".
„Ali niste prišli k spovedi?" vpraša dulioven. „Kaj bi pa radi tukaj, kaj prijatelj?"
„Oh duhovni oče, služabnik IJožji! nsmilite so me!" začne prositi nesrečnež. „lieriči me love, za petami so mi že. Cerkvena vrata niso bila še zaklenjena, zato sera pi-ibežal v svetišče — in rad bi 8c skril tukaj v spovednico".
„Ali tu vas najdejo", prestrašen odrernc Ambrož.
„Uli, oče, usmiljeiii služabnik! usmilite se me Tendar!" z boječim glasom vzdilme revež. „Otmite mi dušo! Vse vam razortencm, razodenem grozne grehe. — Ob, moj grdi! — Ko bi le videli mi v scrco in vedeli, kaj mi leži na duši!"
„Xe obupajte, dragi sin!" od verne zopet z Iju-beznjivim glasom duboveu. Lujte, Log ju p-avičen, njegova iisiniljenost je neizmerna. „Le upajte, priporočite su svojemu Odrešeniku in Log se vas usmili, fiospod vam odpusti!"
„Ali ni takega greha na svetu, ki ga Log nikoli no prizanese V" jioiiraša nesrečnež, „l'a oh joj? čakite! Že so tu — že slišim njihove glasove — oh, zdaj sem pa izgubljen. Oče, smilite se, otmi'te mi dušo!"
Ilcs so pred cerkvijo topotali konji in her-mcli ljudje.
„Ne bojte se, dragi sin!" potolaži ga duhoven Ambrož. „Ostanite jni spovodnici. Yerjifmitc, na tem svetem mestu so vam nič ne prigodi. Ako si pa hočete ranjeno serce olajšati s skesano spovedjo, jaz vas sereno rad spovem. Le začnite v imenu Ložjcm".
„Oli, no vum", odvcrne nesrečnež, „ali so bo-dem mogel spovc-dati ali ne. Mnogo lót je že, odkar se nisem nikoli več spovedal. Verh tega se mi pa senjalo ni o tem, zato so tiuli zdaj nisem pripravil. ..."
Duhoven mu je s serenimi besedami razlagal, kako velika jc Ložja usniiljenost ; svaril ga jo, naj ae ne mudi', naj se kmalo iznebi svojih gi-ehov. V tem so odpro velika cerkvena vrat.a — derhal oro-ženih beričev prihrumi v svetišče. Ž njimi jc prišlo nekoliko menihov, ti so imeli svetilnice s seboj.
„Tu ga ne najdete", djal je predstojnik, k oltarju prišedši z vojščaki in beriči. „Duhovna Ambroža in kako dušo, ki se mu spoveduje, pač — sicer
pa ne najdete žive duše v našej cerkvi. Ali poveljnik se ne zmeni za to; ukazal je svojim ljudem, naj vso cerkev skerbno j)regledajo. „1'red nekoliko minutami so ga še blizo videli groia", djal je, „tedaj ne more biti daleč. Za gotovo vem, da se je sla-il ali v cerkcv ali pa v samostan". — Temu prepričanju oholega stotnika so ni bilo mogoče ustaviti.
Duhovni so pokleknili po klopeh, vojšraki in beriči pa zažgu svctilniee in začiiu preiskovati stole in kote po vsej cerkvi.
Nesrečni človek, ki so ga iskali, ta jo klečal pri spovednici pred diihovndm Ambro/em in bal in tresel so, še čudno, da ni umeri od samega strahu. Beriči so se bližali tudi kapeli — revežu se je zdelo, da so mu že za petami, zatu so je še bolj stiskal v kot v spovednici. Ta strašni trcnotek tudi duhovna Ambroža zgralji strah zastran neznanega nesrečneža: gotovo jo bil zapazil, da se orožniki bližajo celo kapeli. Jasna svitloba jo iz svetilnice svetila na oltar in razsvetljevala vsak kotiček. Sreča, da je ubogi pregaujanec klečid na strani v temi. Heriči so prišli že v kapelo, za njimi je korakal stotnik; za stotnikom in poleg njega so stopali vojščaki, noktei-i z ostrimi sabljami v rokah, nekteri pa s svetilnii-ami na drogili. Le nekoliko trenotkov še, pa l)i pregaujanec bil lieričem v pesteh, toda duhoven v spovednici vstane, pogleda ven iu serčno vpraša, kdo se upa tako derzno rogoviliti po" hiši Hožjej, da služabnika večnega Usmiljenca moli v njegovem poslu.
Orožnike je to i)resunilo. Ko so bili zagledali čestitljivo, sivo duhovnovo glavo, ostermeli so vsi, resni glas Božjega služabnika jo zbudil v njih spošt-Ijivost do svetega kraja.
„Nekega Imdodelca iščemo", odvernil jo načelnik, „rad bi ubežal pravici našega kralja".
motite naju, gospod!" reče na to duhoven, ne motite naju v važnem svetem poslu!"
Orožniki odidejo. Ko so bili namreč preiskali vso cerkev, pa niso nič našli, odšli so z monihi v samostan.
Kako jo nesrečnežu serce utripalo v spoved-nici, to vsak leliko misli. Leden pot mu jo tekel s čela po obrazu, v smcrtuili skerbuh mu je serce burno kipelo, čudno da mu ni poknilo, še dihati so ni upal nesrečnik. Naposled je bilo vse tiho v cerkvi tako, kakor v grobu. Velika vrata so zapahnüi — in še le zdaj se je oddehnil. Težek kamen sc je zvalil mu s serca. Oči so mu zalile solze in usta bo komnij pošepetala oglas hvaležne duše. „Hvala vam, čest tljivi služabnik večne Usmiljenosti," vzdih-nil jc tujec. „Vi sto moj angelj, vi ste mi otuli svobodo, oteli življenje — in vi zacelite rane moje vesti".
„Hvalite IJoga!" odverne duhoven. „liogvamjc otel življenje, zato da se spokorite zarad svojih grehov — zato da se očistite od svoje krivice — da zadostite — poravnate vse'"
„Oh, če se me Hog usmili, rad se liom pokoril, lionivnati pa ne morem svoje ])regrehe! I'o-]iravka ni lehko poslati na oni svet. !Mciii le nebo more prizanesli. (K-e! daj mi nekoliko časa, zdaj sem preginjen Dovoli, oče in služal)nik Božji, predno so začnem sjiovcdovati, dovoli, da ti poprej i)Oveni svojo osodo. Ti si mi otel življenje — vedi, k:ikcniu nesrečnežu si bil dobrotljiv.*^
„Idi todiij z menoj", reče duhoven Ambrož. Kedar se pomiré v samostanu, pojdeva od tu — gori v mojo izbico, Tam mi lehko poveš vse, kar le imaš na sercu. Zdaj pa še malo molči^-a".
Dobro pol ure sta ostala na mestu; ko je bil duhoven prepričan, da so že odšli beriči, odpeljal je 1>reganjanca po koni inpo ozkih shodéh v svojo izbico.
v samostanu pri sv. Petru jc žu vso tiho tako, knkor v grobu. Vanio so zopet zapaliiiili vrata za vojščaki in bcriči, ki so pred nekoliko minutami še liei-mcli in gonili se po mo.slovžili; predstojnik in liratje so se umcknili vsak v svojo soliiio iii nikogar ni bilo več, ki bi bil videl, da Ambrož ne gre sam iz cerkve v svojo izbico.
Sobica éestitljivoga očeta Ambroža jo bila na samem na nekem stranski>n; mostov/u, ki je z ene strani peljal v kapelo, kjer je bila njegova jjriljub-Ijena spovednica. JJiihoven Ambrož jc imel kljué od stranskih vrat na tem mostovžu, kajti pcrvostojnik mu je bil dovolil, da sme časi tudi po noči v kapelo molit pred oltar najsvetejše Svetosti; ni mu torej bilo treba, iti skozi žagred ali »kozi vt-lika vratn. Tedaj jc lehko prišel douiii tako, da ga ni nihče videl, domu v izbico, ki preganjancu ni bila rav]u> zaželeno zavetje, temveč životnii ucilniea.
Ko sta bila prišla v sobo. tujec, jioklekne in začne noge poljubljati čestitemu daho^nu. Ali boga-boječi menih ga ljubeznjivo vzdigne od tal, pritisni» k sercn, pokima, naj sede na stol k mizi, znpre izbico in pothvj sodo na revno postelj. Zdüj priiiu-gosta za roko, rad bi bil s prijaznim poglr-doiu in z ljubcznjivimi bi'K(.'dami upokojil njegove razijurkaui; misli. To je tujca nekam razvoiirilu. in začol jo pri-povcdati tako Ic:
„Jaz sem plemenitega rodu, ali nesrečen človek. Rodil sem so v mestu lìrcgu flìricg). Moja rodovina jo sploh znana. Vladislav, to ime, dragi oče, ménim, da ti ni neznano".
„Vladislav V O pač, znano mi je znano. A kako je pa tebi imeV ginjen popraša duhoven.
„Jaz sem sin Adolfa van der Opstraten." odgovori zavzet grešnik.
„Kaj no, Viljem?" pristavi duhoven. „Viljem, kiij nii, tuko ti je ime?" ijoprašal je ves raztopljen sicer tako iiiinii cliilioveu Ambrož.
„Dju Viljc-m mi je ime," odgovori tujec. „Zdi se mi, očo duhoven, da me poznaš. Ne mara si poznal tudi muja ri ditelja?"
,.I kaj pa da, sin moj! poznal sem poznal tvojcf.fu čc.stitljivcga očuta," odgovori menih mirno. ,,A zdaj mi jo na misel šinilo nekaj iz mojo mladosti."
B<)li! zdihnil je revež in ocf zakril z rokami. „Oh, goijù mi! Oče! tedaj si poznal mojega čestitljivcga učeča? Ciroza me obide vselej, kedar se s])omnim, kako scuT ouei estJl njegovo ime, kako sem skalil svojo vést. A'óui, vurui služabnik Božji, da bi me pahnil od sebe, ku bi bil vedel, kak hudobnež govori s teboj."
„Xe boj so, dragi moj sin!" odveruo oča Amlirož ; JJožja iismiljenost je neizmerna. Le čaki, jaz ti ohladim žgočo vest, jaz ti olajšani vernitev k 13ogu — jaz ti pokažem pot v nebo".
„J>og ti verni!" mirnejše spregovori čez nekoliko časa nesrečnik. „Nekoliko let jo tega, kar gori v mi-iii tako, kakor v plavži. Tvoje besede pa so A ondar nebeška rosa, in poje mojo žejno dušo tako, kakor dež suho zemljo. Čutim, da me Uog noče piizabili; seree samo me že sili, naj ti serčuo in zaupno (»dkrijc^in globoke, grozno rane svoje duše'"
„Dvajset let je že tega, kar me tlači Hožja kletev. Imi.l sem samo enega, nekoliko let staršega brata; tallii bil po svojem pervorojstvu imel po očetu doliii-i vse imetje. Ime mu jc bilo Feliks. To ti je bil mhulencè, zal, krejiosteii, rad ga je imel vsakdo, kdor ga je le poznal. Ker jo bil razumen, blagoserčen, boga1>ojeè, zato jo bil ponos roditeljema in Ijub-
Oca jo bil radosten, mati se je radovala, vsi domači
80 bili veseli — le jaz sem se sla-ivaj jezil in vjodal. Ošabnost, lakomnost, zavist vso to mi ji; vnemalo serd. Klel sem sreóo, zakaj je tako jiovzdif^iiila mojega brata, klel sem sebi! in svojo osodo, dii-si rés sem sam l»il kriv svojo nesreče. Tu vražja strast me jc tako omamila, da sem ])ozal)il na lioga, nu dobrote in Ijnl)ezcn, če pi-av bi bil podedoval še ver, nego bi bil potreboval, ko bi bil imel tudi desi-t bratov več. Ali niliče ni izvedel, kaj meni vró v sercu. Zgodaj som se iianéil Idiniti. T.i moja je/a se jo skrivala pod jdašc bratovske ljubezni. Star sem bil i?;) let takrat, ko mi je dobrotljivi oča velel, naj grem z bratom Fidiksom v grad li knezu iz Oviiala; šel je namreč brat snubit nji'govo hčer, izbonio lepoto na duši in na telesu. Kak sem bil takrat, toga bi nikakor nc mogel leliko povedati. Kako sem se potuhnil, nibrc ni spoznal na meni ; dà, ker sem se znal mojsterski liliiiiti, nisem samo kazni, kako mu želim srečo, temuč tudi z besedami sem jo vošil sovruženenm, nedolžnemu bratu."
„Odšla sva obiskat v grad kneza in bodočo nevesto. Prav slovesno jo naji sprejela vsa knoževa rodovina — v gradu, llrumno veselice in {jo.stije smo imeli zasnuldjencema na cast, ^loj brat jo bil vesel, in kakor mu je dobro scrcc velevalo, ni mi tajil, knj ga blaži in kako so raduje. Njegova za-snubljenka, Alarija ])0 imenu, lepa kaktir cvetica, nedolžna, bogaboječa. milostna tako, kakor iingelj, dobrotljiva, ljubeznjiva, njej so je nedolžna duša vnela od čisto ljubezni do njega. Jaz s< ni sc zopet Idinil, da se radujem z bratom vred, ali čem delj, tem strašnejšc je kipela v meni strast, celo misli na grozno liiidodelstvo so vstajale v mojej duši."
„Zasmdjljenca sta se ])ripravljala že na svatbo. Ali meni na veliko veselje so je začelo oblačiti nebo nad njim. Najpervo jo umerla stara kneginja, Marijina mati ; zato so potlej za pol leta odložili svatbo. "
„V tem moj brat od cesaija Karola dobi posebno poslanstvo, naj gre v Rim k sv. Očetu zarad neke važne okolnosti. I{ak dinig pot bi bila velika čast to mojemu bratu, zdaj ga pa je ta ukaz užalil, da-si jo 1)11 kralju hvaležen za zaupanje. Ni drugače kazalo, precej odpravi se na pot."
„Brat me jo nagovoril, da bi šel ž njim. To mi jo bilo na livalo — rad sem ga uslišal. Na poti v Italijo nama so je dobro godilo. Sv. Očeta sva dobila v Koloniji; brat jo svoj posel opravil tu tako uruo in dobro, da so ga pohvalili na rimskem dvom in na cesarskem, cesar sam ga je pohvalil. V tem jo kralj nove ukaze dal, ti so brata prisilili, da je zopet sel v Rim. Tudi to je bilo meni po všeči. ISratu jo srečno teklo vse, in nenadno ! povedal mi je, da ae je tudi srečno steklo in da se čez nekoliko dni že napotiva domiV
Naznanilo o vernitvi v domovino je v mojem scrcu raznetilo skrito strast tako, da je goreče vsplameuela. „Ne smo se verniti domu! tako se mi je oglašala peklenska misel v globinah černe duše, ki je bila ž(j prodana v satansko sužnjost. Ali kako so ga izuebiS, da se nii-to ne sproži sum? Samo to nio jo so nekiiko iilašilo. l'cklenščok mi je šepetal v serce, fantazija, ki mi jo jo satan obrazil, ponudila mi je pa orodje."
„Malo pred odhodom i/. Rima naji nek imeniten riiu&ki dvornik povabi na gostijo v poletni grad nekoliko ur daleč od mesta, liui-na strast mi je bolj in bolj oblačila razum. Legal sem, da som bolan, zal» som odrekel povabilu, samo zato da nisem Sel z bratom. Jkat je šel tedaj sam tjekaj ; dva dneva som imel časa, da sem koval svoje peklenske misli. Pervi dan na večer sem šel na sprehod. Grozne misli v glavi in razHčne strasti v persih so me dervile, da sem naposled šel tjé, kjer med grobljami nekdanje rimske slave bivajo zlo-
delniki in razbojniki. Poprej nego sem sc nadjal, planeta k meni dva moška strašnega pogleda. Kak drugi pot bi uic bila groza presimila, ta čas me je razsvetlila pa radost. Precej sem dal ubojnikoma vso denarje, kolikor sem jih imel pri sebi, obetal sem jima verh tega pa še dobro plačilo. Od sume lakomnosti so se jima kar zaiskrile oči; razbojnika sta razvidela, kam posebno merim. Ob, Jiog mi bodi milostljiv ! — a ti, oče, ne pogubi me ! — Jaz, hudobni sin, obljubil sem tema ubojivcema lepo število cekinov, ako mi prisežeta, da me ne izdata in da umorita mojega brata."
Te besede je s tako bolestjo izustil nesrečnež, da čudno, da ni omedlel. Obraz mu je obledel, oči so se mu Kvetile — in glas, skor bi mu bil ostal v gerlu. Ko je bil naposled silno težko razodel svojo pregreho, zgrudi se na kolena Bo/jemu služabniku pred noge. Glasen jok se mu je privil iz ranjenega serca in solze so iz njegovih oči padale tako, kakor dež pada na zemljo.
Duhoven Ambrož se jo nagnil iu vzdignil je nesrečneža. Uloboka ginjenost se mu jo zibala na obličji, solze so kakor rosa Božjo usmiljunosti kapale iz oči čestitljivega duhovna razžaloščenemu skesancu iia glavo. „Ne obupaj, sin moj !" rečo verni služabnik Božji z odkritoserčnim glasom poterpežljive ljubezni, da je sercc presunil ž njim skesanemu grešniku, „äpameti se, povej, kaj ua dalje; zvali s svoje duše breme, ki te tako strašno teži. Upaj ! Bog se te jo usmilil in doverši svoio usmiljenost".
Nesrečni grof se je malo upokojil; začel je na dalje pripovedati svojo ošodo in pregrélio.
„Ubojivca sta mi prisegla in precej obljubila, da storita vse, kar in kedar hočem. Na vse strani sem jima obetal, da jima tretji dan po umoru na tem in tem kraji plačam pogojem kervavi denar. Potlej sem jima brata popisal, da bi ga noben malar
ne hil boljše, dal sem jima šo nadev in naglo sem odšel v svoje bivališče."
^Daii danes še čutim, kako burno je tisti večer Igrala vsaka žilica v meni. Čudua, strašljiva vročnica se me jo lotila že na poti. Ko pa Ecni bil prišel ilomu, moral sem leči. Služabnik je sel po zdravnika ; ; Inivniku pa se je zdélo, da je moja bolezen nevarna. Zdravnik se nekam ni goljiiuil. Nič manjši ko moja nevarna ])olczen ni bil strah, ki mi ga je zavdajala neusmiljena, kervava lisičnost."
„Ves tlan sem ležal; zvesto sem vžival vse, kar mi je bil ukazal zdravnik, zato da se mi upokoji razdražena kri. Minil je dan, vstala jo noč. To je bil strašen dan, preldet dan mojega življenja. Neizrečeno težko sem čakal večera, ko se je imel brat verniti. Solnce je odplavalo za gore. Večerna mra-kota, nočna tema je legla po široki zemlji — brata ni luizaj. Pozno zvečer je prišel k mem kardinal Ivulona s tistim dvornikom vred, ki je brat pri njem bil na ;;obtiji. l'ozdi-avil sem ji s potortim screem, vprašal si-ni, Ivje jo moj „ljubi"' brat Iz početka sta s« obotavljala, nista odgovorila nii ničesar, bala sta ae menda, da bi mo umračil — umoril njun odgovor. Nobeden ni slutil, da sem ravno jaz tisti zločin, ki sem gnjusnima ubojivt-ema sam dal v roke meč, da zaboilcta mojega brata."
„Napof^led mi razodoueta, kaj sc jo zgodilo. I$rat moj, tako sta mi djala, šel jo na spreliod iz grada v l)ližuji gaj, pa ni ga bilo več nazaj. Ker so ja bili pri;d obodom in pri mizi pogrešili, razpoš-jeo služabnike — ti pa so našli samo njegov klobuk in pas, pokrupljen s kervjó. Vse drugo iskanje in stikanje od poldneva noter do noči je bilo zastonj — no slidia ne dulia ni bilo več mojega brata".
„Kdor me ni poznal — a po vseh mojih znamenjih me ni nihče poznal — kdor me je potlej videl
in slišal, kako sem jadoval, kako tožil, ko som bil to zvedel, ta jo moral meniti, boljšega brata iii, na vsem svotu ne. Ali jaz hudobnež, tihotapec, radoval sem so v sercu, da sta ubojivca s poti spravila tega, ki sem ga tako sovražil. Ì)a bi bil še boljšo zukril svojo pregreho, precej sem na vse strani ra/iioslal posle in vodil je, kako in kod naj iščejo; vedel sem se tako, kakor bi no bil mogel verjeti, da jo l)rat umorjen. Drugi, tretji dan, čem ilelj tem žalostnejše sem jadoval, kar po pesti novcev sem dajal iskavccm in kazal tako. kakor bi bil, ko ])i no vem kaj, liotol zalotiti uljojivca in najti truplo, kakoi' sem rekel, svojega „dragega brata".
„Tako je zginil mesec. Nihčo ni dvomil, da moj brat ni več živ. Dal sem, da so za njegovo dušo sv. mašo služili v vseh cerkvah, potlej som sc veniil pa v svojo domovino".
«Sami sv. Oča so oznanili carju, kaka osoda jo zadela njegovega poslanca. Jaz som to gruzjiu nesrečo sporočil tudi očetu in materi. Ta list jo bil zopet živ dokaz, kako mojsterski sem sc znal lajiti in hlhiiti. Mati jo luncrla od samo žalosti, ker jo izgubila dragega ljubca, svojega pervorojenca. Oča, ki ga je bila dvojna snierfc poterla, gotovo bi bil tudi in-uselil so v večnost, ko bi ga no bila otela želja, da bi še enkrat ])rod smertjo videl svojega dediča — oh, svojega tako nesrečnega sina".
,,1'rišel sem domii — oča so mi jo vns onemogel zgnidil v naročje. V mojo serco, ki ga jo tako dolgo časa v lasti imelo so-vTaštvo in joza, v to ko su vselili drugi gostje: pekoča vest, terpkost in skrivno gorje. IJaznuiožila pa je neizrekljivo bolečino v mojej duši bolest, ki je, kar sc-m videl sam s svojimi očmi, tako hitro izpodjedala očetu življenje. Jaz sem podedoval vse očino imetje, ali kaj, nič nic ni več veselilo na svetu. Skerbni oča mo jo hotel oženjenega videti pred svojo smertjo. Zato sem
kneza Oviedova ogovoril, naj mi da svojo hčer — zasnubljeno mojemu rajnkemu bratu Viljemu; zala, Maga Marija bi bila morala biti moja žena. Poprej bcm zavidal bratu to srečo, zdaj me je pa stran bilo vselej, kedar mi je ubogi oča pravil, kaka preča inc čaka. Ali mnogo je imel opraviti dobri (ira, prudno je ves dvom izkoreninil iz mene. Marija, tu ungclj, njeno scrce jo poznalo le eno ljubezen ; reva Jo žalovala po svojem edinem ljubljencu, zatorej ni hotelu vnovič zasnubiti se; njen terdni namen je bilo slovo svetu in življenje v samostanu. Le iz ljubezni in pokornosti do svojega očeta je postala naposled moja žena. čez poldrugo leto po bratovej siiiuiti smo žcnitvali v kneževem gradu — jaz Ludobec sem bil ženin".
„Angelj jo sicer prišel pod mojo streho, ali nebo je pobegnilo od meno. Obilo sem imel vsega, po čemur neumorno hlepi serce; ali pokoj seme je ugibal na vseh potih, koder sem hodil".
„Obraz blagega umorjenega brata je bil povsod '/.a menoj — po dnevi in po noči je stal in vznašal KC pred menoj. Zmerom so mc strašile grozne sanje. Kolikrat sem se splašil v spanji, in ves moker od merzlega potii zakrival sem si oči, da bi ne bil videl kcrvavih ran svojega brata".
„Oča jc umeri knialo po svatbi, in jaz sem bil potlej gospod neizmernega posestva. Ni Ülo še leto okoli, žc seni dobil hčerko; ali da-si je bila, vsa hiša vesela, jaz vendar nisem vžil ne enega radostnega trenotjtt. — Cesar me jc obsipal z mnogimi dokazi posebne prijaznosti, toda ne ta prijaznost no znamenite čuti, nič ni olajšalo mojega gorjé. Moja nedolžna hčerka, po licu vsa moj rajnki brat, kolikrat se mi je nasmejala, da se je tudi na moj obraz jirikazal smeh — ali po vsakem takem smehu se je serce stresnilo t meni in duša se je sama sebe plašila".
„Tako jo bilo moje življenje vsa léta, od tistega nesrečnega treuotka, ko sem, nesrečni suženj svojih strasti, umoril brata, kakor je bil Kajn svojega, ter sklical na-se kletev nedolžne ken-i. Moja žena, edina tolažnica^ umerla jc peto leto po svatbi. Hči mi je nedolžno in krasno rasla. Ali tolažba in radost ž njo ni bila veča nego žalost, ki me je spreletela vselej, kedar sem jo pogledal. To krasno dete, čem starše tem podobniše je tudi bilo rajnkemu bratu".
„Tako je minilo dvajset let v Imdej žalosti in stiski. Zdaj pa že vidim, da so za gotovo bliža moj konec. Pravični liog me je do zdaj povsod in vselej kaznil z nepreueb^ivimi véstnimi grizljeji — zdaj pa se ie pravične Gospodove jeze di-uga šiba obernila na-me. Njegova pravica me je žc našla, še nekoliko časa, pa svet starega hudobneža zagleda na morisču*.
„Danes zgodaj zjutraj sem dobil list od svojega dobrega prijatelja, vojvodovcga svetovavca. Iz njegovega pisma sem za terdno izvedel, da moje grozno hudodelstvo ni ostalo na skrivnem. Razbojnika, ki sem ju bil najel pred dvajsetimi leti, ta dva so vjeli naposled. Oba so obsodili na smert, povedala sta pa tudi, da sem jaz podkupil ji, in razodula sta, kaj sta storila pred tolilco in toliko leti. Njuiio razodetje so iz Rima poslali le-sem vladi. Tožba zoper mene pa neki da ni zadosti jasna, ali vendar le, to mi ne pomore. Moji sovražniki v deržavnej svetovalnici so se iskreno prijeli te prilike. Vojvoda jo žc beričem ukazal, naj me vjemu. Če se pa ne vdam, oznanil mi je prijatelj, sklenili so, da me s tezalnico prisilijo na to, da se zatožim."
„Ko so se beriči odpravljali na pot po mé, v tem mi je tisti dobri prijatelj sporočil po varnem, umem poslu, kaka nevarnost mi preti. Nisem ptl vedel, kaj bi začel. Vest se je razbui-ila v meni, že sem se videl na morišču, nikjer iu od nikoder ni bilo nikakega sveta ne kake pomoči, kar mi na
VeEeniico XVI. sv.	i
enkrat služabnik oznani, da so derlial rojvodoTih bericev po cesti od lésa žeue naravnost k gradu. Nisem se zdaj smel več muditi. Vernemu služabniku izročim berž hčer na skerb, planem na konja in po drugej strani odjezdim iz grada v Gent; tukaj sem menil, du se leliko skrijem kje pri kterem svojih prijateljev."
Ker mu beriči niso našli v gradu, izvoliali so kmulo, na ktero stran sem zavil. Vderó za menoj v skok. Jaz sem bežal v mesto — oni su mi bili za petami. Ker nisem vedel, kam bi ušel, pribežim v cerkev sv Petra. Kaj so je na dalje godilo, oče moj, to dobru zna.š sam. Sam Bog me je prijieljal k tebi, ti si mi otel življenje! Jaz nisem vreden, <la me zemlja nosi ; čutim, čas je že, da s svojo kervjo vsaj nekoliko zadostim jiravici na tem svetu. 1'ri'gunja me strašna kletev, kletev, ki jo kliče iz svetih nebes Abeljnova kri. Kad bi se dal sodbi v oblast, rad bi svojo glavo položil rabeljnu pod meč — ali moja nedolžna, moja ki-epostna hči! Uh, mojega otroka bode tlačila kazen in sramota, ki sem jo zaslužil jaz sam, njen očal — O IJog moji ali sliši Ivojt-. uho grešnikov glas V l'smili se me; ugàsi hudobnežu življenje, iu — prizanesi nedolžne] hčeri !„
Zdaj umolkne grol"; od samega joka iu ihlenja ni iuogi-1 več govoriti. Zal in gorjé zarad velikih grehov, smertuc skerbi', strah za hčer — vso to nm je stiskalo in kcrčilo ubogo dušo. Duhoven Ambrož je bil ves poterpežljiv z nesrečnežem, nniogo solz mu je všlo iz oči, mnogokrat je stisnil roko ubogemu grofu.
„Sin moj!" — ogovori naposled jokajočega grešnika, „tvoja hudobija je res neznansko velika, ali vendar, ne obupaj zato! Gospodova usmiljenost je veča nogo so vso tvoje pregrehe. S ponižnostjo in s kesom upokojiš zopet večnega Usmiljenca in najdeš usmiljenje pred njegovim obličjem. Upaj v
Boga svojega Odrešenika, in verjemi, ko bi bilo moč, da bi se ti brat oglasil zdaj-lc, gotovo bi to potolažil: „„Jaz ti odpuščam I""."
Nobena beseda bogaboječega duhovna Ambroža ni bila zastonj, kajti on je dobi'o znal zaupanje buditi v grešnih. Grešnik ves skesan razpno roke, zaupno pogleda v nebo in poprosi čestitega očeta, da bi hotel poslušati grehe vsega njegovega življenja, in zgodilo se je tudi to brez vse pomude. Duhoven Ambrož poklekne pred križ nad molitvenikom, moli precej dolgo časa, potlej vzeme štolo, sede in pokima skesancu, naj poklekne k njemu in osvobodi dušo težkih grehov svojega življenja. Dolgo časa jo terpela spoved, do nočf. Veseli so bili te spovedi angelji Božji in nebeščanje, slavili so Božjo usmiljenost. Na bližnjem stolpu jo odbilo ednajst pred polnočjo, ravno ko je duhoven Ambrož povzdignil svoj čestit-Ijivi glas in molil sveto odvezo. Kar vlivale so se mu solze iz oči, ki so se mu žarile od same radosti, derle so oblaženemu grešniku na glavo. Skesanec, pomirjen z Bogom, ves solzen — objame kolena Božjemu služabniku, in ker so ga zmogli neizrečeni čuti, še govoriti ni mogel. Duhoven Ambrož je stal tu tako, kakor nebeški poslanec, samega sebo tako rekoč ni čutil, od same radosti ne, ki jo njegova duša veličala ž njo Odrešenika in serčno hvalo dajala večnemu Usmiljencu. Naposled se skloni, poljubi skesanca na čelo, potlej ga vzdigne in iz vroče, nenavadne ljubezni pritisne k sercu.
Skesanemu grofu je dobro na tem sercu; s sinovskim zaupanjem se pritiska k Božjemu služabniku ; kakor vnovič rojen, tako hvali Boga ; zalivalil se jo tudi duhorau in vskliknil : „Oče ! za-povej, kar ti je drago, rad tudi grem v ognjeno ' peč, če je treba. Moje življenje, moja smert je v Gospodovih rokah. Po tem trenotku nočem več živ0ti nikomur drugemu, le Njemu samemu."
so
m.
Polnoč je že blizo. Na visokem nebu so po-gasnile zvezde; le mesec popolnoma svéti skozi lemne oblake. V samostanu je tiho, kakor v grobu. Po méstu je potihnil lirum, tako da se vsako četert ure sliši klicarjev glas z mestnega stolpa. Bamo je odbilo tri L-eterti na dvanajst, ko so se odperle majhne duri v samostanu; duhoven Ambrož in grof stopita na vert. Tri ure je bil nesi-ečni grof v sobici pri bogabojcùem menihu, ali hitro so mu pretekle in spremcjiile so njegovo dušo ; ubogi in poterti grešnik
i'e pri Gospodovem služabniku našel tak pokoj, ka-:oršnega od svojih mladih let m še čutil nikoli. Tudi strah mu je iz serca pregnal mir z Bogom. Duhoven Ambrož je z Božjo milostjo doveršil veliko delo: zemlja se ni več tresla grofu pod nogami, ali nebo je veselo skesanega grešnika. Zdelo se je skesancu tako, kakor bi se mu bil bratov glas oglasil v sercu ; zdelo se mu je, da mu ta glas priča, Bog ga zopet ljubi — brat da je odpustil bratu umoritev.
Tako lilage čute je imel grof, ko je bil odšel iz izbiro duhovna Amin-oža in stopil na vert. Šla Bta po vertu k corkvišču, kjor so trupla bratov menihov čakala vstajenja od smerti. Duhoven Ambrož je šel pred grofom, odperl zadnja vrata, s pokopališča krenil na osamelo ulico in tu je zopet svojega novega brata z očetovsko Ijiibeznijo blagoslovil na daljni pot. So enkrat se je grof zahvalil bogaboječemu duhovnu ; poslovil se je od njega tako, kakor se sin poslovi od svojega očeta, potlej pa so je namenil, da pojde h kteremu svojih prijateljev v mestu. ^Vli kakor hitro jo stopil čez prag na samotno ulico, že mu ni bilo ^več treba skerbéti. kod in kam bi šel. Ostalo je bilo namreč po večernem iskanji nekoliko vojvodovih Tojščakov in beričev blizo samostana in pazUi äo na sleherno ganitje in gledali na vso strani. Tudi na ta
zadnja vrata niso pozabili — in tù so dobili grofa T post.
Grof izdero meč iz nožnico; hotel seje braniti, ali le enkrat je zamalinil; že je bil načelnik pri njem. Oznanil mu je vimenu kraljeve Milosti, da je grof njegov vjotnik, in zapovédal je, naj mu dil meč. Grof so ni nič branil, kar podal mu je meč.
„Kakor jo Bogu drago!" s temi besedami se je vdal pravičnej sodbi.
Duhoven Ambrož je stal med vrati in ni mogel zatajiti globoko ginjenosti svojega serca. Pogumno stopi k zalotencu in vpraša ga z na pol derlitečim glasom, ali Iti morebiti kaj rad od njega.
„Bodi oča mojej hčeri!" poprosi grof. „Obišči, potolaži mojo hčer in skcrbi za-njo!"
Duhoven mu obljubi vso, česar ga je poprosil.
„A zdaj so pa ne bojim ječe, ni me strah mo-rišča, ne vislic; vskliknil je sei'čuo grof. „Gospod!" oberne se k načelniku, „ako ti jo drago, idimo !"
„No, idi v imenu Božjem, dragi sin!" — reče na odhod duhoven Ambruž. „Bog to siu-emljaj, jaz te ne zapustim." -
Dobremu duhovnu se jo solza zasvetila v očeh. Sklenil je roke in še nekoliko časa stal na mestu in gledal za skesancem, ki so ga vojščaki gnali. ~ Načelnik je bil siecr priljuden in Ijubeznjiv grofu, ali vendar je imel hude ukaze zastran njega. Še to noč, precej — brez kake poniude je v Brusel odšel ž njim.
IV.
Kakor blisk, tako hitro se jo drugi dan p«, vsem Goutu razvédela ncjvica: grof 'Madislav "jc zapert. Čudne reči o njem so romale od ust do ust: malokdo pa je verjel, da so slovečega, imenitnega gospoda zaperli zavoljo umora. Vojvoda Alba si jo
tačas dovolil kmalo to kmalo to; koliko silnih, kcn-avili djanj jo bilo doprinesenih na njegov ukaz, zato se tudi uiličc ni čudil nobenkrat, kcdar so zopet koga iz kakega vzrolca odpeljali v ječo ali k sodbi. Ali da-si so Vladislava costili mnogi iz tcdajšnjcga gospostva, meščanstva in ljudstva, šepetali so sploh, da je razznanjcna vest o umoru gotovo lo plašč, ki vojvoda kervave čine hoče pokriti ž njim.
Pa kdo bi dopovedal žalost, ki so jo bila vgnjozdila v grad zapertega groüa, Vladislava! Družina se je na vseh vernih duš dan o mraku zbrala krog ognjišča — in serčno žalostni so so pomenkovali o čudncj osodi svojega gospoda. Nenadni utek, vésti o gi-oznem hudodelstvu pred več leti, potlej to, da so ga minulo noč vjeli v gonškem samostanu pri sv. Petru in odpeljali v Bruscl, vse to je hudo razžalostilo tcs dom. Otožnost in neznano goijó, ki jo terlo mlado nedolžno, milostno grofico, to jc razmnožilo splošno žalost, ßadi bi jo bili potolažili domači, ali človeška tolažba ni knj poniogla, pomiril zato jo je Bog. Pobožna mladenka so je na vseh vernih duš dan na vse zgodaj odpravila v cerkev, in ostala jo v njej in molila skor do opoldne. Vroča molitev jej je olajšala potcrto sercc, in blagnstna hči so je mirnejša vernila donni. Älolila pa jo skor ves popoldan. Na večer, ko so zapeli zvonovi po vsem mestu, začela je vnovič jokati. Za terdno se joj je zdólo, da zvoni ubogemu očetu. Ravno tako tudi družina. Vse je groza prevzela. Pokleknili so vsi in molili za duše v vicali, molili za nedavno še imenitnega gospoda. To jo bil imeniten, čestitljiv trenotek! —
V mestu je bilo že davno odzvonilo, v gradu jc bilo prebivalstvo tiho. Precej odlog časa se ni mhčeupal žugniti ne besedo. V tem začujejo, da nekdo zunaj terka. Stari sluga jo šol ven posedat.
drugi pak so komaj čakali, kdo je in kaj hoče. Naposled vendar pride sluga, še le čez dolgo časa. Na obrazu se mu je bralo, da je nekaj žalostnega izvi'del. l)a-si je starček sicer bil zgovoren in drugi tla-si so ga jiiico radovedno popraševali, kdojep-išcl v grad, sluga ni ničesar povedal, le opominjal jo tovarše, naj raji molijo za vječenoga gospoda.
Ko je družina vsa otožna sedela v druge ki-ate šumnej izbi, v tem jo bil važen razgovor v sobi mlade grofice. Pozni gost, ki je bil zvečer prišel v grad, ta je bil čestiti duhoven Ambrož od sv. Petra, ki gii je liil oča^ niiposil, naj gre udobriliat razža-loiičeno hčer. Čcstitljivi služabnik Uužji jo s svojo serčno zgovornostjo res balzama vlil v ranjeno serce žalostne gospodičine. Solze so jej zalivale oči, vperte na zlati križ na steni; ali v sercu se je bolj in bolj vnemala jej nada, kar je terdil duhoven Ambrož, da IJog lehko pomore tudi v teh nadlogah.
„^foj oča jo nedolžen", djala jo mlada grofica nekolikrat. „^loj oča jo dobrotljiv, pošten, ali kdo zna, kaj so mu zgodi".
„15og sam gleda v serce človeku", opomnil jo jo častiti duhoven. „Mi ne smemo soditi nikogar. Nadjam pa se, da sodniki no bodo merili na osebo, tennič da bode gotovo pravična njihova sodl)a. A vi, draga hči, ne bojte se ničesar! Vaš oča je v Božjih 1'okuii. JiO verujte v (iospodovo miloserčnost, in Jlog vam otnie očeta. Naj jo karkoli, da jo nedolžen ali ne: vaš oča ostane oča, ali vi ga nikoli ne neh.-ite čestiti in ljubiti tako, kakor se spodobi. Ljudje se leliko ogoljufajo in po krivici obsodijo; ali zgodi se to ali to, mi se pokorno vdamo Božjej previdnosti".
,,llada se v pokori vdam Božjemu sklepu"! — djala je bogaboječa grofica. Vi ste me res potolažili duhovni oče! — Bog daj, da se vse steče tako,
kakor mi vi obétato in kakor sama želim. Ali vendar le se bojim, da utegnejo obsoditi očeta, da-si je nedolžen. Nekoliko vojvodovih svetovavcev je sovražnih našej rodovini, vojvoda jim pa verjame — in to me straši in boli".
Duhoven Ambrož je imel zoper vsako tako misel précej dobro besedo na jeziku. Tako se jo bogaboječa gi'oüca vtcrdila v svojej blagej nadi. Modri služabnik Božji je za zdaj dokončal svojo nalogo, vstal in odpravil se domu. Pobožna grofica ga je poprosila še, naj jo blagoslovi. Duhoven stegne roke nad njeno glavo in začne vroče moliti tako, da se jo duša gibala t njem, v očesu pa so sc mu solze jele lesketati. Potlej je grofico izročil Božjemu varstvu, in odšel je v mèsto. Stari sluga, ta ga jc pa spremil.
V.
Na dan sv. Karola boromcjskega prccej zjutraj se v Bniselu mnogo ljudi gnjetc po ulii-ah in po tergu. Vsi pak skoraj liité lui tisto stran, k sodnjej hiši, in zbirajo se na razscžncm torgu v gcrniadc. Ali ni tu no enega človeka, ki bi ne pripovedoval ali poslušal, kaj drugi govore n groznem zločinu grofa Vladislava. Nekteri odmajeviijo z glavami, ncktcri očito nasprotujejo in zopet nekteri za gotovo terdijo, da so tega gospoda obdolžili, kako jo lastnega brata dal spraviti s tega sveta. Povsod je velik lu-um. — Ljudi' je vsako minuto več, in naposled pred sodiijo hišo vstane taka gnječa, da človek ni mogel ne s silo ne z lepa prcriti k velikim vratom.
Ali na enkrat se začno deliti množica, prostor delati osebama, ki hitite naprej. To je bil čestiti duhoven Ambrož s hčerjo nesrečnega grofa, ki jo jo peljal T sodnjo hišo. Duhovna Ambroža so imeli v
Gentu in Bruselu za svetega možn. Kar pa mlada grofica, po zimi jo bivala v Bruselu, ta blaga gos-podičina je bila tu znana, da jo zares augclj kcr-ščanske poterpežljivosti in ljubezni. Tem sočutnejša 60 imeli serca, ko so videli ubogo plemenitnico, da v čcrno oblečena gré za duhovnom v sodnjo hišo, kjer bodo razglašeno, kako so obsodili njenega očeta. Ko sta skozi sočutni ljud prerinila scruni duhoven in žalostna hči, stopita naposled v sodnjo sobo.
Prostorna sodnja soba je bila v černem suknu od sti'opa do tal; čudno moč jo imela človeku do serca. Na vzvišenem mestu je stal sodnji stol, nad stolom jo visel visok križ z Üdresenikom. Pervi sodnik je bil že sedel, drugi pa so rarao sedli k ujemu. Na enkrat vstane šum; čuden šepet med ljudstvom nekoliko stran od ograde je pričal, da so se jele razvijati jako važne posebnosti.
Ravno se je bila začola kervava sodba. — Grof Vladislav je pokojno stal pred sodniki. Z obličja, mcrtvaško bledega, mu je sijala serčnost, in dušni mir mu je gledal ž njega; bojczen in terpkost ga že ni več terla od takrat, ko se je bil pomiril z Bogom. Videl jo sicer smert pred seboj, ali ni so jo bal, teniuč hvaležno jo je hotel sprejeti iz Božjih rok, zato ker jo jc bil zaslužil. Sodnik ga je očito in resno vprašal, kako in kaj; pa nesrečni brato-morcc je neprestrašeno priznal, kako nesramno je svojega brata hotel spraviti s "tega sveta.
„Hlepenje po posvetnej slavi in lakota po imetku
—	to me je ogoljufalo", odgovoril je grof. „Ta ošabna strast me je oslepila in prevzela tako, da nisem slišal svoje vesti in nisem porajtal ■ duše, temuč da sem so okervavil s kervjó nedolžnega Abeljna. — Popisal sem ubojivcema osebo, Id sem se je hotel iznebiti ;
—	dal sem jima denarjev — in zato dvajset let nisem bil miren — 5e v spanji ne. Dokler so nisem
pomiril z Bogom, tako dolgo sem ves čas pekel nosil T svojem sercu. Zilaj pa sem pokojen, spovedal sem se, a Bo?, tega so nadjam, Bog mi je priza-nesel — kazni sc ne bojim nikakoršue na svetu".
In ravno tačas, ko jo grof to govoril vpričo zavzetih poslušavcev, pride menili s hčerjo spokornega zadolženca v sodnjo sobo. Ilči jo zbežala očetu v naročje — curkoma so jej solzo teklo iz oči in od samega joka jo komaj vskliknila: „Oče moj !"
To jo bilo pekoče zavzetje. Po vsej dvorani so začeli glasno ilitcti, celò sodniki so si otirali solze. Grof Vladislav pa, da-si jo l)il globoko ginjen, vendar mu ni no solza kanila iz oči; Ic tresel se jo na vsem životu in vil tako, kakor jo vedol in znal, da bi se bil iz rok izvil svojcj dragej hčeri. „Ljuba hči, idi od tu!" rekel jej je, „zakaj si pi-išla sem, ljubka moja? Oh, hči, odpusti — odidi 1 Tvoj oča jo "hudodelec;"!
„No govori tako, dragi moj oče!" odverno angeljska duša. „Ko bi tudi bilo rés to, kar ljudje govore, tvoje terpljeuje ni tvoja pokora, moje solzo in moja molitev ti usmiljenje izprosijo iz nebes. — Dovoli, oče!"
„Oh, jaz nisem vreden, da som tvoj oča", zaihti nesrečnež.
„Jaz", odvorne ta pravi angelj, „jaz bi no smela reči, da sem tvoja hči, ko bi te zapustila".
„Oh, hči, idi od mcuo. Saj no smeš tii ostati. Ali no veš, da jo tvoj oča , . ."
„Žo vem vso, dragi oče! Ali ko bi tudi bil..." Solzo jej zapru glas. Nihče so ni upal spregovoriti; ko so pa grotica zopet oserči, oberne so k sodnikom in reče: „(iospodjo! povejte, prosim, sodbo in storite, kar pravica zahteva. No bojte se mene! Mora-li moj oča vdati so vašemu ukazu in vašoj sodbi, vda se tudi njegova hči. Bog mo oserči. Jaz ostanem tli, moram ostati. Ako jo očetu odsojono, da mora
umreti, dà, kdo bi mu zadnjo uro lepšo postregel nego liči sama?"
Zavoljo toll besed ni bilo no enega očesa
e le jlagc
suhega, čelu sovražnike nesrečnega grofa prevzelo in globoko ganilo; vzorna ljubezen hčeri je vsem pričujočim serca presunila kakor želo.
ZdOji nesrečnik vstane. Po vsej sodnjej sobani vstane velika tiliota, ker na versti je bila poslednja sodba. Sodnik je bil resen starček. Stal jo tu popolnoma prepričan; najpoprej jo povedal tožbo zoper grofa Vladislava, potlej je opomnil, da je hudodelec skrivaj in očito spoznal svoj strašni zločin. Zarad tega hudodelstva zgubi zločinec vse časti; verh tega pa mu rabelj Se glavo odseka na bruselskem morišču.
Grof je to sodbo poslušal s čudno serčnostjo. Najplašnejša je bila njegova hči. Stei^ìéla je do konca. Po zadnjcj besedi se pa zgi'udi očetu v naročje. čez nekoliko časa se zopet zave, hotela jo z očetom oditi na morišče.
Ali nenadno stopi zdaj duhoven Ambrož po stopnicah k sodnikom in poprosi jih, naj mu dajo besedo:
„Konec je razprave, ki sto posled nje določili osodo hududelčevcmu življenju. Vaša sodlia, gospodje! ta je sicer resna, ali nikakor ne pravična, kajti jaz, kai- to zadeva, vém gotovo okolnost, to znam le sam jaz in no ménim je zatajiti nikakor. Ako ste grofa Vladislava na smert obsodili zato, ker je priprave delal, da bi svojega l)rata spravil s poti, tedaj je vaša sodl)a pravična; ako ste ga pa obsodili zarad umora, moram pred obličjem živega IJoga reči vam, da bi so velika krivica zgodila obsojencu".
Zdaj duhoven za nekoliko časa umolkne. Xoben sodnik in tudi nihče izmed pričujočega ljudstva so ni upal ziniti no bcsedicc. Po vsej sobi je bilo tiho
kakor v grobu. Čez nekoliko časa zopet glasno začno duhoven Anil)rož govoriti tako-le:
„Gospodje! kolikor je meni znano, grota Vladislava ste olisodili na smert, naj murabelj odseka glavo, ker sta ga dva ubojivca zatožila, in zato, ker je sam spoznal svoj strašui zločin. Ali ta dva ubojivca sta se ogoljufala. Brat grofa Vladislava živi še zdai„.
„Ali brat njegov, da je živ?" enoglasno vskli-knc vso ljudstvo.
„Kaj, brat moj — živ?" vskrikno obsojenco bojazljivo. „Za IJoga živega, kje jeV! Kjo jo, da mu padc>m pred nogn, in prodno umerjem, tla ga poprosim odpuščanja!"
„Ali imate, cestiti oče, dokaze za to, da jo živ
—	grof Filip Vladitilav?" poprasa sodnik.
„Dokaz — živ, dokaz za to, sem — jaz", odverno menili; zdaj se odkrije in pove: „Jaz sem Filip Vladislav".
„Tako, on jo ta! To je grof Filip Vladislav!
—	zadonó glasovi z nektcrili sti-ani po .sobi.
„Tedaj ti si moj l)rat!" — zaihti grof z na pol riulostnim, na jiol l)ojezljivini glasom. 1'lanil je duhovnu Ambrožu k nogam in na ves glas začel jokati
Tudi služabnik Iložji začne jokati, sklone se k jokajoč emu liratu in hnčo ga pritisniti na serce.
„Oh brate!" vzdihne ta, „dragi moj Filip! dovoli, naj objamom le tvoja kolena. Sicer nisem vreden, da to pogledam v obraz. Odpusti nesrečnemu hudodelcu" !
„Ti si moj brat", odverne duhoven in stisne k sobi vzdihajočcga grofa. Že davno sem ti odpustil!"
„Brat mu je odpustil! Bog mu je tudi že odpustil! Kdo mar bi ga smel še obsoditi? — „klicali so ljudje z vseh strani.
,Pervi sodnik, ki jo pred mnogo leti sam dobro poznal grofa Filipa Vladislava, poznal ga je zdaj, in^précej jo vso to čudno dogodbo oznanil vojvodi. Cez nekoliko časa jo posol prišel od vojvoda z odgovorom, in sodnik je radosten odgovor oznanil ljudstvu. Tak le je bil:
„Y imenu Nj. Milosti Filipa, kralja španskega, najviši nizozemski vladar, kraljevi namestnik in pooblaščenec razglaša, da se grofa Indriba van — Opstraten vsa kazen raztega le na en pogoj: da jutro zgodaj pred vrati sv. Gudule očito pokaže, da se kesa »arad svojega zločina".
Z neizrečenim kričem so sprejeli to določbo vsi, slavo vpili kralju, vojvodi in groiu Filipu 1 —
VI.
Po bliskovo naglo se je po vsem mestu in po okolici razvédela povest o tem, kar se je bilo ravno prigodilo v sodnjej hiši. lijudjé so se razvneli: nekteri so slavili duhovna Ambroža, nekteri grofa Filipa. V teui s hčerjo vred brata prideta na terg. Ilazogujeno ljudstvo je ud same radosti verlega duhovna Ambroža hotelo slovesno vzdigniti in zanesti v vojvodovo palačo, ali pobožni božji služabnik ni hotel tega. Peš sta šla brata v palačo, neštevilna množica ljudstva pa ž ]ijima. Vojvoda ju jo z nenavadno ljubeznijo pozdravil, grofa Viljema vzdignil od tal in resuo opomnil :
„Jaz som vanj podaril lo življenje, več vam nisem smel podariti, imetek in časti so po zakonu staršega brata gospoda Filipa. Te morate že zapustiti".
„Niso mi na mar«, odgovori grof Vladislav. „Serčno rad se iznebim bremena, ki mi je ogrenil vse veselje na svetu, in ki bi mi bil skoro vzel tudi srečo vsega življenja. O ko bi pač nikoli ue bil
požclel teh ničemurnib reči ! Oh, da ne bi bil postal nesramen ničemnik in deležnik zločincev 1"
„IMilost"! odgovori Filip vojvoda in spoštljivo govori daljo: „ne menite, da mi je hudo po minljivej časti in po bogastvu. Postal sem (.Sospodov služabnik, zdaj sem duhoven menih. Iz dobrega namena sem zapustil svet žc pred mnogo lóti, in še dan danes se ne kesam zatu. — Jaz nočem, jaz ne smem svojih oči pustiti nazaj na bogastvo. Gospod nelienki mi je dal drugo pulje. Inietek in vso, kar je bilo mojo, naj ima le moj brat. Ako pa bratu m' na mar to, naj vse za doto dohode njegova dobra hči".
Duhoven Ambrož se je bil dobro doteknil bratovega serca. V nekoliko dneh so je ves sjiremeiiil. Spoznal ju po milosti Uožjcj, česa mu je trel)a; sklenil je, da vse svoje življenje posveti JJogu. Zato je odkritoserčno razodel vojvodi, da hoče le še do nekega gotovega časa gospodariti, potloj pa no več, ko bi tudi po vsej pravici njegovo bilo bogastvo.
1*0 kratkem razgovoru z vojvodom se poslovita in potem odideta ol)a — roko v roci — v svetišče sv. l'etra. / očetom je sla ludi poštena liči, / mislimi iii .s seruem že bulj v nebesih nego na svetu. Sli so se zahvalit lìogu v cerkev, kjer je tako očitii pokazal iiu)č svoje ljubezni in usniiljenosti.
Ves popoldan sta brata bila sama skupaj. Duhoven Aiii])rož je poskušal, kar je vedel in znal, da jo prepričal brata, kako ga ima rad in kako mu jo veren. Še le zvečer sta se ločila: duhoven Ambrož jo Sel v svojo tiho izbico, brat Vladislav pak s »pokorniško tola/bo na svoj dom.
VIL
Zgodaj zjutraj, pa že nmogo ljudi vre v cerkev sv. Uuilule. Mnogo jih hiti tjekaj In h radovednosti, nekteri pa gredo molit; ali malokdo hladeu gre nazaj,
malokdo samoglav, brez dobrih namenov. Grof Viljem Vladislav stoji tam na TzWscucm mestu v slabej spokorniskej obleki. Kes, ponižnost in mir mu sije z obraza. S to svojo neliinavsko ponižnostjo in kesom gane vsakega; ledena serca se tajajo,grešiiiki so obračajo k liogu, ker vidijo, kako jo prizanesljiv in niilost-Ijiv, kako čudna in mogočna je Odrcšenikova milost, lledko kcdaj in malokdo izmed tisoč iu tisoč poslu-šavcev je domu šel po pridigi izverslnega govornika pri sv. Guduli s takimi dobrimi nameni, s kakor-šnimi danes gredo od tega spokornika.
V tem, ko so cólo kupo ljudi zgrinja pri sv. Guduli — vsakdo jo hotel videti grola v spokorniške^ obleki — v tem bogobojcči duhoven Ambrož moli v kapeli žalostne matere Jiožje pri sv. Petru. Vstal jo bil davno pred svitom in šel v cerkev; z vso svojo dušo so je zamaknil v molitev in IJoga prosil za brata. liavno ol) navadnej uri jo odslužil sv. mašo v kapeli in potlej jo še pred poldnem Sel v palačo k vojvodi. ^ ojvoda bi bil tudi rad izvedel osodo in čudo, k.-iko ,je živ ostal sploh ljubljeni gi-ol" l-'ilip. Serčno rad je bogomili grof Filip ustn-gcl tej želji, vse na čast materi Rožjcj.
„No daleč od Pampilijana v Ilinui", začel je M-ipovédati vojvodi, „sta planila nii-me dva razbojnika. Sunila sta me nekolikokrat v persi in ranila, policij sta pa zbežala. Gotovo sta menila, da ne vstanem več. Ostal sem na mestu na jiol v nezavednosti, pa vendar sem dobro čul, kaj sta se menila ubojivca. 1'rišol je po tistem poti ravno nek menih, menda poslanec Božji. Ko me zagleda, da ves v kervi ležim pri cesti, precej razsede svojega konjiča iu stopi k meni. Ker je videl, da sem šo živ, vzdigne mc na konja tako, kakor Samaritan, in šol jo z menoj v bližnji samostan. Ko hitro so mi izmili rane, posijala je zopet v meni zavednost. To govorjenji teh dveh razbojnikov sem spoziud, kdo ju je najel na
umor. Ni mi treba pripovedati, zakaj sem po tej grozni dogodln zapustil svet. Sklenil sem, da se odrečcm temu goljufivemu svetu; torej poprosim opata tistega samostana, naj me vzame va-nj. Ko sem dosegnl svoje želje, pustil sem brata sodbi pravičnega Boga. Vest je ubožca pekla in ščipala hujše, nego bi ga bili kaznili kaki še tako hudi sodniki ali rabeljni".
„Ostal sem tedaj v samostanu, in opat mi je obljul)il, ker bi jaz sam to rad, da svojim bratom prepove, da me nikoli nobeden ne sme popraSati, zakaj som piišel v samostan".
„Minulo je nekoliko let, predno sem postal duhoven. Ko sem bil žo mašnik, vnela so je iz dobrih namenov v meni želja po domovnii: rad bi bil blizo nesrečnega brata, zato da bi ga skrivaj opazoval in s časom njegovo dušo pripeljal na pravi pot. Razodel sem svojo namene sv. Očetu, sv. Očo pa so je odobiili in duli mi pismo na oputa pri sv. Petini v Gcntu. Opat me je vzel v samostan in dal mi ime Ambrož, o mojej nekdanjej osodi pa ni nič zvedel, in tudi toga ne, Ziikaj sem ^šel v samostan."
„Zdnj pa rud zajiustiiu svot. Žu se je vresiii-čila najgorkejša želja mojega serca na svetu. Uslišal me je ( Jospod — hvala zato Kjegovoj dobroti ! — Odrešcnik je uslišal prošnje mojega serca, ki som ga sleherni dan odperl lìo/jemu obličju. Moj brat se jo skesal, jaz pa sem mu otel življenje — poštenej hčeri pa očeta. Uslišal je lìog moje vsakdanjo prošnje — moj brat je vzdihal k Hugii tako, kakor David: „Skesanih in pobožnih sere no zaveržeš, in je uslišal njegov glas".
Vojvoda Alba je bil mož resne postave in terdcga značaja, to jo bilo sploh znano; ali vendar njegovo terdo serce je ganila beseda duliovnova, ki je bil navdušen od svete ljubezni do Gospoda Kristusa. Ponosni, mogočni Alba se je čudil velikej
ponižnosti in serčnej ljubezni, ki je posled nje Božjega služabnika serce oslepljenemu bratu odpustilo veliko krivico. Čudil se je vojvoda velikej kerš-čanskej moči, kajti ta nenavadni duhoven, še ndad, pa se je zual že tako mertviti. V vojvodovom sercu se je vnela spoštljivost do hrabrega Božjega služabnika. In ker je hotel — kohkor toliko — pokazati kako ga čosti, djal mu je : če prav bi grofu Viljemu vse časti lehko vzel zavoljo tega hudega pregreška, vendar tega nikoli ne bi storil zavoljo tako poštenega brata ne.
Duhoven Ambrož se naposled poslovi, odide v bratovo stanovališče, in tii je ž njegovo verlo hčerjo vred čakal, da je spokorni bi-at prišel iz cerkve.
Na večer je grad van Opstratenskih grofov tako veselo oživel, kakor že davno ne. Brata -sta skupaj sedéla v sobi in razgovarjala se ; mlada grofica se, neizrečeno vesela, ni skoro več na zemlji čutila se. Od samo radosti so vsi trije pozabili na minule nadloge.
„Meni jo dobro", djal je brat duhoven. „Tvo-ja blagost je in bode studenec novih radosti mojega življenja".
„Kaj jaz!" odvorne brat. „Tebi predragi moj an^olj in oče I tebi bodcin na veke hvaležen za vse, kar koli me blaži na tem svetu. Ti si ini umiril vest, ti si otel mojo čast in moje življenje, ti si me osrečil. — Po zdaj nočem več drugače živeti nego tako, kakor boš ti liotel in svetoval mi. — Vém, da bom živel po volji pravega angelja. nikoli več ne zai-denj s pota, Bogu dragega".
„Tako sta drug drugemu razodevala vsak svojo vroče serce; in kakor bi se bila kosala, tako sta veličala Ijuliezen večne Božje previdnosti; na to nista pomislila, da jima poteče čas. Naposled so se jima nekoliko olajšali čuti, in grof Viljem je duhovna poprosil, da bi mu razodel, kako to, da je živ ostal.
Vefemlce XVI. *v.	3
Suhorcn Ambrož je hotel vstreči bratovoj želji ter začel priijovedati to, kar je povedal vojvodi ; samo domačim jo razodel nekoliko doguilkov. ki iz ujili lehko spoznamo verli zuačaj pravega Uožjejja služabnika.
„Vzeli 80 me v samostan", začne pripovédati menih, „vroče sem želel, da bi svet no izvedel hudodelstva, ki ga je v fivojej sleptiti uùinil tisti, ki sem ga rajši imel ko ves svet. Opat ini je obljubil, da nikoli nikomur ne razodene te skrivnosti. Od njega sem tudi vse ^izvedel, kur se je v Jlimu snovalo na moj vspch. čast in hvala bodi Dugu, da posled njegove milosti še nikoli nisem ku]ii>niol ])0 kakcj osveti. Ko bi se ne bil bal, da ti ustrupim vse življenje, precej bi ti bil prihitel v naročje. Ali bilo mi je do tega, da te osrečim s kako še večo dobroto ; zatorej sem svoje življenje posvetil korščan-skej ljubezni in duhovskim dolžnostim. Zdaj pa sam znaš, da ui bila prazna ta moja nada. Hug jo sjirejel skrivno žertvo moje ljube/ni in jirijjravil Jiii ]ilačilo — tako, kakoršni*gu se ne bil nadjal nikoli. Iz pMČetka so me skušnjave obhajale: skušnjaver. mi je oživljal minulo življenje, ko sem imel vsega dosti in časti tega svetu, liésni zaiior, terda terda ohleka, hudi post, nočno bdenje — vse to KR mi je časi hotelo nekako pristuditi. Ali vendar, hvala liogu! ta boj ni terjiel dolgo časa. Izverstni duhoven, ki je bil moj svetovavec in vodnik, ta jo vselej razgnal oblake nad menoj. Uog sam mi je tolažbo lil v serce in ])omilostil me, da sem studenec neizrečnih radosti našel v svojem novem življenji, v naAem ostrem stanu. Neka misel se me je pa vendar lotila in ta je kalila mir moje duše : to je bil Bpomin na rajnkega dobrega očeta".
To teh besedah je Viljem globoko vzdihnil, za roko prijel brata stisnil ga in spregovoril:
'àb
„I predi-agi moj brat! ko bi ti včdel, kako pofjostu po noci in po dnevi sem v sanjali pred seboj iniL-l tvoj obraz in najinega rajnkega očeta; ko lii vedel, kaka terpkost in groza me je vjedala, ko sem videl tebe v ker vi — očeta pak ua smertnej postelji ..."
Kevež od samega joka ni mogel dalje govoriti. Duhoven je molčal, zato da bi si brat tem lože olajšal seree. Čez nekoliko časa pa jc grof začel zopet govoritit ako-le :
„Zmerom si bil v mislili očetu. Ko so umerli, imeli so te v mislih; tvoje ime su jim je treslo na ustnih še, ko se je duša ločila od telesa. Dokler bom živ, ves čas ne pozabim te posebno ure. Dragi oča so stegnili roko in položili jo na mojo glavo, blagoslovili me in s slabim, derhtečim glasom rekli: „„Viljem! ti si poslednji, edini moj otrok. Bog sam te varuj in ohrani! Smert tvojega brata je pospešila mojo smert; kedar se n^ii prikaže njegov obraz, vsuIlj mi ju še tolažba. Üe nekaj imam na seruu. Ti si ded mojega imena in vsega imenja: daj, da podedovaš kreposti svojega starejšega brata!""
„Te besede so mi presunile serue kakor meč. l'adel sem na kolena, besede pa nisem mogel nobene z jezika spraviti; merzel pot mi jo orusil čelo. /idelo se mi je, da me že smert lovi, ko so dobri oča naposled moje merzlo čelu zaznamovali z znamenjem sv. križa, čutil sem, kako sem nevreden očetovega blagoslova, skoro bi jim bil razodel, kak hudodeleu je njih hudobni sin."
„Da so moj oča umerli" , povzame duhoven, „to sem préeej izvedel. Tudi sem redoma dobival sporočila o vsem, karkoli se je godilo doma, in sporočila o domovini. Očina smert jo pretergala zopet eno vez, ki bi me bila utegnila nekoliko vezati ua ta svet. Preterpel sem sicer nekoliku let v ostrem učilišču našega starni, in noč in dan som molil za
svojega brata. Ob enem se lotim bogoslovja, moji pi-edütüjiiiki so za dobro spoznali, da uic za duliovua posvetijo, lies so me posvetili. Vnela se je v meni želja po zamorskih krujiuali, rad bi bil tum sv. evangelij oznanjal divjim poganskim narodom. Ali po čudnem ISužjem sklepu sem prišel v svojo domovino. Usmiljeni hog me je pripeljal domu, zato da tu ljubega Ijrata otuiem iz grozne nevarnosti
„1'rišedši iz liimu domu, sklenem, da se ne dam spoznati. Prišedši v Brusel še pogledat nisem šel v očin grad. Zavil sem v cerkev sv. (jJudule; z molitvami sem si olajšal sercc na tistem svetem mestu, kamor sem v mladosti molit boilil z očetom in z materjo. V kapeli Matere Božje sem preklečal nektéro uro, klical Oospoda na pomoč in mulil zate. Neizrečen ])okoj se je vdomačil v mojem surcu.
—	Bog sam me je razsvetlil, za terdno sem se nadjal, da dočakam lepših časov. Taka radostna gotovo^t, taka tolaživna nada mi je premogla serce, da se mi je zdelo: tvoje serce čutim na svojih persili. Od tu sem šel v Gent in v samostanu pri sv. 1'etru sem našel tiho blagostn«) zavetje".
„Večki-at bi ti bil jako rad razodel, ilragi Viljem, da še živim. Ali da-si me je mnogokrat zelo gnala ta želja, vendar se jej nisem nikoli vdal.
—	Moja duša je živela ob nadi, da Božja previdnost sama osnuje vse, kar ])omore na dober konec.
—	Nekega dne sem že imel pismo, hotel sem ti oznaniti, da sem živ, in da te verno ljubim še zmerom. Ali Gospodova roka mo je zaderžala in sežgal sem listek. Hožji glas mi je velel, naj le ostanem v tihej samoti in ves Božjej ljubeznjivej sodbi vdan, čakam, kaj stori Gospod sam".
„tJas sc spreminja, in čas spreminja vse; mojelju-bezni, dragi moj,pa ni spremenili Oem delj, temgorkej-Se sem prosil Boga za-te, da bi se poboljšal, da bi te razsvetlila Božja milost, da bi so večno izveličal".
Kakor biseiji. tako so obile solze kapale boga-bojocerau duhovnu po čestitem obličji. Grofu Viljemu so sveti čuti kar topili serct»; hvaležno sn je čudil bratovej ljubezni, ves vdan Božjej milosti. ,Ti si moj angclj", ves razvnet vzdihne bratu na j)ersih. „Ti.4)i se moram zahvaliti za življenje in otetje. Ti si mo osvobodil smerti, ti si me iztergal iz večne propasti — brate, ostani, prosim te za Boga ljubega, bodi moj varuh in vodnik po zdaj . .
Serčni poljubci so osnovali vez nove ljubezni, potcrdili ljubeznjivi pogovor obeh bratov.
T)uhoven Ambrož jo nekoliko dni' ostal pri liKitu. Ko se je pa odpravljal nazaj v samostan, pade Viljem bratu pred noge in poprosi Božjega služabnika, naj mu dii blagoslov za njegovo namere. „Kar sem sklenil", djal je, „to hočem doveršiti z Božjo pomočjo! Bog mi pomore — in brate, ti me no zapustiš!" —
Ni bilo še leto okoli, in v gradu grofa Vladi-slava s(» obhiijali ženitev. Verla grofica jo bila vzela nfkega vi-rlega moža. — Nekoliko nedelj potem je v R-nnostaini pri sv. Petru v Gcntu dobil stanoviti sivec ineniško kapo, in duhovf-n Ambrož je jokal od samega veselja. Ni treba omeniti, da ta novi menih je bil — grof Vladislav.
Kersèanstvo pod rimskimi vladarji pervih treh stoletij.
(Spisal F. Rup.)
Zakaj sc Je kcrščanslvo preganjalo?
Veliko jo torpela kerščiiiisltfi rorkcv koj v Kiičetkii 0(1 Judfiv; ko pa jo bilo iijili glavno mosto .Tonizalpm leta 13B popohioina razcljano, pa jej niso mogli več veliko škode prizadjati; vendar vstal je zoper njo drugi mogot-en sovražnik in sii-er poganstvo (ajdovstvo). Z orožjem Ijnliezni, molitve in besede Bužje jc zmagalo kerséanstvo tudi tega. ('■eravno še le po tristoletnem Imju. v klcrom je pustilo tisoč in tisoč niučenikov svoje življenje za vero in Boga. Noter do Konstantina so bili skoraj vsi cesarji rimski namestniki in častniki preganjavei kristjanov; le da so nekteri bolj, drugi manj divje razsajali. In kaj je bil mar vzrok tolikenni preganjanju?
J. Poglavitni vzrok preganjanju jn naznanil svojim «čenrem žc (Jospod sam relioč : »Ker niste od tega sveta, zato vas bo svet sovražil." (Jan. 10. J D.) Kraljestvo Božje in kraljestvo tega sveta ostaneta si vselej nasprotnika; zato preganja se tudi cerkev na svetu naprej in naprej, le da ne vselej enako in ne vselej z enakimi sredstvi: danes po slabili bukvah in lažnjivib čusuikih, jutri po
krivili naiilfili in krivičnem natolcovanji ; Tferaj po Kilnrm z.atiriinji in mučenji, danes po laži in zvijači.
2.	Kakor Jurije, tako so tudi kristjani terdili enepta samega Boga, poganske bogove so pa /avergli kot i)razne in izmišljene reči. V svetišča poganov niso liodili in njih bogovom nikakor niso hoteli darovati. liimskim resarjem je pa bilo staro deržaviio bogočastje podpora vladarstva; kdor je tedaj tajil in zaničeval deržavne bogove ter jim ni hotel ilarovati. ta je bil puntar, ker jo podkopoval sti-bre deržnvi. Zato so silili mnogi rimski cesarji kristjane, dn bi bogovom darovali ; ker pa tega niso iinicii nili mogli storiti, mučili so je večkrat grozo-vitiio do smerli. — Ugovarja se sicer, da so puščali liiniljaiii vsiikcmu narodu njegovo vero in Se nauke. ])odvf'ržfnih ljudstev sprejemali med svoje: todaj gotovo niso tako hudo stiskali kristjanov, kakor l)isf'j() kerščaiiski ])isatelji. Temu odgovorimo to-le: Hi'snica je, dn so delili dnigim veram skoraj enako-])rnvnosl ; vendar kerščanski vori nikakor ne, ker se ftiia nikar ni mogla zediniti s poganskim bogočastjem. Ona je oznanila očitno, da hoče podreti vse tuj« bogove; jasno je učila, da je le en sam Bog pravi Mng. vsi (b-iigi bogovi pa izmišljene spakn; terdila je. da je le ena sama vera prava vera, vse druge pa znidlnjavn in laži.
3.	Toganski duhovni, ki so si bili po besedah CiceroiKivih v svesti, da so le zviti sleparji in goljufi, oni so so ustavljali kerščanstra že zategavoljo, " da si ohranijo čost in dobiček. Njim enako so suntali tudi nekteri t ergo ve i ljudstvo zoper kristjane, ker so videli, da pri njih nič ne razprodajo svojega blaga, ktero jo bilo z bogočastjem v zvezi. Kristjani med vojaki niso hoteli priseči vojaške prisege, še menj pii skazovati malikovavske česti podobam cesarjev, in to so jim prištevali v zlo. Častniki in uradniki so zaimstili večki-at svoje časih visoke
službe, ko so postali laistjani; sploh pa so se ogibali kristjani gledišč, v kterili so se bojevali borci (gladiatori) na smert. Zato so je dolžili, da so skrivni rogovileži, ter so je preganjali.
4. Kerščanska vera je morala globoko vi-ažčena mnenja, predsodke in neomejene strasti starega sveta zatirati ali vsaj krotiti, čeravno fio bili s temi sklenjeni marsikteri dobički. Morala je človeka ])opolnoma prestvariti, nove misli, želje in djanja mu vdehniti in to je bilo zares težavno, ker je bilo pogansko bogočastje pri večini priprostega ljudstva še v čislib. Saj je bilo ono vera preddedov in vera, v kteri so odrasli tudi sami in odgojeni bili. To vero zapustiti je bilo težko, in ljubezen ali nagnjenje do starodavnega in domačega budila je čert in meržnjo do nove vere in do onih, kteri so k njej ]n-istopili. — V stari veri živeti ni bilo težavno, poiiujala je zraven sijajnili veselic in praznovanj še velilco prostora strastim in mehkužno - razuzdanemu življenju. Nova vera ])a je nakladala in tirjala toliko težavnega zata-jevnuja snmegii s(4)('. boj s svojniii strastnimi in Rla))inii nagnjenji itd. Zravi-n je i)a že Ipjìo obnašanje kristjanov obsojcvnlo razuzdano življenje poganov, ni čuda tedaj, da so pogani začeli kristjane sovražiti in ])repanjnti.
f). Zunaj teil, rekel l)i, natornih vzrokov tudi ni manjkalo sn napčnih mnenj o kristjaiiili in njih nauku, ali pa očitnih laži in obrekovanj. Ker so kristjani Moga molili v fhihu in resnici ter se ogibali poganskih daritev: dolžili so je pogani, da so brezbožni, neverni in neznabogi. Ker so se shajjali zavoljo ]n'eganjanja ob ponočnih urah na samotnih, skritili in zapertih krajih: dolžiH so je, da so potuhnjeni in deržavi nevanii možj6. Tudi greha nečistosti med sorodniki so je dolžili, ker so napek zastopali imena „bratje in sestre" (tako so se imenovali kristjani med seboj). Skrivnosti
nauk n presvetem rešnjem telosu, kteiTga niso popolnoma poznali, napeljal je pogane na misel, da jedo kristjani človeSko meso in pijó človeško kri. — Če je kaka nesreča zadela deželo, če je nastula vojska, lakota, suša, potres itd., koj so "začeli tega kristjane dolžiti, češ, da so kiistjani bogove razjezili, ker jim nočejo darovati. "\'se to je vzrokovalo večkrat konava preganjanja kristjanov, ktere so sp. iz začetka pogosto izmed ljudstva začele, pozneje pa po mnenji in volji vsakokratnega cesarja sc ravnale. V obče štejenu) deset večih preganjanj in nekaj manjših; vendar ni raztegalo se vsako pi-e-ganjanje čez ves rimski svet; nektera so bila le bolj ]>o posamnih krajih.
I. Od cesarja Avg^iista do Nerva.
Ko je vladal srečno in mirno Avgust ( do 14. letu pi) Kr.) rimsko cesarsh-o, tedaj je bil naš Odrešenik rojen in izrejen; ob času Avgustovega naslednika Tiberija fl4—ST.) je učil, tci^el in na križu umei-1. Sledilii sta na prestolu Tiberijevem eosarja Kaligula (37—41) in Klavdij (41—54); jH-rvi se za kerščanstvo še zmenil ni, dnigi pa je pregnal vso Jude iz Itima, ker so se mu nevarni zdeli der-žavnemu blagru. Ž njimi so nioi-ali ])obegniti tudi t;un stanujoči kristjani, ker so iz začetka ])0gaTii vse kristjane Judom prištevali, misleči, fk so kristjani le kfika stranka judovske vere. Tačas je zapustil tudi sv. Peter rimsko mesto, in se podal v Azijo in Korint; vendar po cesaijc\-i smerti se je povemil spet nazaj.
Mnogo prednigačil se je stan kristjanov ob času cesarja N er ona (54—(58). Že pred dva in tridesetim letom svojega življenja je pomoril ta gro-zo^itnež svojo mater, Wta, ženo. učenika in mnogo senatoijev ali starešin. V neizmerni prevzetnosti
svoji zažge 1. fi4. mosto Tlim nn več krajih, da hi videl i)odol)o gorec'e Troje, in zamogol mesto pozneje tem lepše sezidati in ]io svojem imenu imenovati. Cel teden je _^mesto gorelo in strašen požar je populil velino rimskih hiš. Ljudstvo, sicer že vajeno njegove grozovitnosti, ono se je zdaj vendar nekako hudo ustavilo in na tihem njega požara dolžilo. Da hi pa odvalil od sehe sum tacega hudodelstva, dolžil je kristjane, da so oiii mesto zapalili in začel je je hudo ])regaiijati in mučiti. Tei-jK-lo je to preganjanje več let injehilo prav hudo: dajali so kristjane divjini zverinam, da jo tergajo; razpi-njnli so jo na križe in metali v roko Tihem, ki teče skoz rimsko mesto; s sninljo zalite in v slamo zavito so je zažigali ko svetila ])n mestu in jmi cesarskem verlu, v kteriim sc jo sprehajal grozovitni ti-inog. — Takrat je sprejela cerkev veliko število inticenikov, kterih inu-na so nam večidel neznana; mod njimi sta tudi sv. Gervazi in Trotazi v Mihimi. Tudi sveta apostola Poter in Pavi sta zadohila tedaj krono mučeništva. Sv. Pavi jo bil že prej vj(!tnilv. zasačili so šo sv. l'etra ter ga v jtn'o zaperli. Pravijo, da je liiitel na prigovarjanje vernih iz ječe umakniti so, na mestniii vi-atih pa sreča ga Jezus s križem na rami. Ko ga 1'etor vos ]n'estraSi'n ^qirasa, kam da gre, odgov(u-i niu (ìospoil: „V Hini grem, da bi bil križan za te!" 'I"e besedo so jiresuuile njegovo seree, povernil so je v ječo nazaj in serčno pričakoval siuerti, ktera ga je zadela junija 1. ü7. s sv. Pavhmi vred. Iii! je križan in sicer z glavo navzdol, ker se ui vrednega štel, Jezusu enako umreti. Sv. 1'avlu so ])a glavo odsekali, ker je bil rimski mest-jan, kterih križati ni bilo dovoljeno. Njuno čestito truplo jo bilo tam pokopano, kjer stoji zdaj veličastna cerkev njunega imena. Leta 68 jč dobil grozovitnež Neron zasluženo plačilo. Rimsko stare-
šinstvn ga je Jiaverglo ko sovražnika domovine in ofti, zapuščen od vsakega znanca, umoril je sam sehe.
Njemu so nasledovali v enem letu slabi cesarji Gallia, Oton in Viteli (ö8—(59) in pi-išel je Vespazijan ffiO 79) na prestol. Bil je on pravičen in dober vladar in njemu enak tudi njegov naslednik Ti t (79—81), kterega so imenovali zarad njegovo pohlevnosti „ljubezen in veselje človeškega rodu." Tedaj je padlo tudi mesto Jeruzalem in Uim-Ijaui so ga s tcmpeljnom vred razdjali. Oba cesarja kristjanov nista preganjala.
Za Titom sedo na prestol njegov brat Domi-cijan (81—96). kteri je bil. kar se tiče grozovit-nosti, Neronu nekaj jiodoben. Iz začetka je dobro vladal; vendar 1. i)4. jo začel kiistjaue preganjati, ker se je bal, da bi ga eden Davidovih naslednikov ne pahnil s cesarskega prestola. Mislil si je namreč po mnenji .ludov Jezusovo kraljestvo pozcjncljsko in mogočno. Ko se je pa prepričal, da so Jezuso^^ sorodniki vsi nbozega stami, ko je videl žulje na njih rokah: pahnil jih je zaničijivo od sebe ter ustavil ])reganjanje, češ, da mu lakoSni Ijudjó niso nevarni. — Tačas je zgubil konzul T. Tla vi Klein e n t svoje življenje in še mnogo drugih s(! je umorilo uli pa zagnalo v itregnanstvo, njih inielje j)a je zapadlo di-ržavni blagajnici. ÄIed zadnjimi ste bili tudi mati in sestrična umorjenega Flavija; tudi sv. Janez je bil izgnan tedaj na otok l'aténi, kjer je od U«)ga sprejel in za])isal skrivno razodenje Božje.
Cesarja Domicijana so umorili in njegov naslednik Nerv a (Ofi—98) je jirepovedal, dalje preganjati tistih, kteri po judovsko žive; nic<ì nje je štel tudi kristjane. Pregnanci so se poveriiili na dom in tudi sv. Janez je pris"l spet v Efez, kjer je umeri okoli 1. 100. ko škof tega mesta.
II. Cesar Ti'igan.
(Vsfir Trajan 0t8—117) siror naravnost ni izdal zapovedi, flH Iii se kristjani preganjali; pa njppova zapoved zoper ski-ivne shoile se je mogla zoper kristjane olieniiti; tudi poin-ejsnjih postav in navad ni overgel. IJil je on TSimljan starega jiinaStva. hraber vojak pa tudi nnien vladar, ter je liotel veli-«^ast nekdanjega Kima na novo obuditi. I)a to doseže, zdelf) se niu je neobliodna potreiia, da ponovi in vjieljn spet stare deržavne bogove. Ker je pa kei-šfanstvo odkrito oznanilo, da liore propast pogan-ski'ga bogoéastja. zastopila mu je tnvaj sirova mo6 pervikrat jio premisleku ])fit.
Prav imeniten je iz tega <-asa (1. 103) list bitinskega namestnika, eesarjevega prijatelja Plinija mlajšega: v njem je narisal cesarju prav jasno lodobr) tedanjega preganjanja. Število kristjanov je lilo tam prav veliko, ]iaganska svetisfa so stala prazna in le redkii kdo je priši'1 darovat. Ko je prevzel on. ])ravi Plinij, ujiravo tiste pokrajine, naznanili so nni jib veliko kot kristjane. Zaznamovane je trikrat izpraševal. in jim zažugal smert. ako se niso od]iovedali kerséanski veri. Kdor se je stanovitno kristjana spoznoval. bil je v smert obsojen in umorjen; le rimske mestjane je i»oslal v Rim. naj se tam obsodijo. Kdor je iia zatajil Kristusa ter bogovom in cesarjevi podobi kadila potrosil, tenm nič ni zalega stcn-il, anijiak tega jo koj oprostil. Pravi kristjani vendar ne dajo se nikakor odveniiti od svoje vere. Kar se pa tiče življenja in obnašanja, bvali Plinij kristjane kaj lepo. On pravi, da se shajajo preil soliičnim vzhodom ob zaznamovanih dneh. in zapojo skupa.i Kristusu, svojemu Bogu v čast kako pesem, da se zaobljubijo nié hudega ne storiti, ne krasti, uo ropati, ne prešestovati, ampak
do vsakega pošteno in prijazno so oljnaäati. Ker pa število ki-iìstjanov"lü naglo narašča, ker se nui naznanjajo imena starih in niladili, imenitnega in nizkega stanu, in ker sc ne upa toüku jih pomoriti, zato prosi eesarja. naj mu po bvoji prcviilnosti on sam naznani, kako Ja ima ravnati s kristjani.
Cesar ga je polivalil v svojem odgovoru, da je ravnal modro in previdno ter je zaukazal ob kratkem, naj kristjanov ne išče; ako se mu ])a naznanijo in v svoji veri stanovitni ostanejo, naj je umori; za brezimna naznanila in skiivne zatožlie naj sc pa nič ne meni. —■ Zares čuden je ta ukaz cesarjev. Cerkveni pisatelj Tertulijan je opomnil cesarja v svojem zagovarjavnem pismu, kako krivičn(j da jc obsodil kristjane. Ako so zaslužili smert, zakaj jih ne da poiskati in izti-ebiti ? če pa suierti niso zaslužili, zakaj pa veli zaznamovane in stanovitne spoznovavco moriti, saj so nedolžni V — liilo je tedaj življenje kristjanov popolnoma v rokah njih sovražnikov. Zato si kristjani niso bili svesti pokoja ne jn-ed Judi ne ])red pogani, in veliko jih jc dalo ob času tega vladarja svoje življenje za Jezusa. Med njimi so najinienituiši: papež Klement, ki jti umeri okoli 1. J.ÜÜ ko nmčenik v lliniu; Jezusov strio Simeon, drugi jeruzalemski škof, sto in ilvajset let stai- mož, kteri jc bil več dni za])or(!donia neusmiljeno mučen in posici njič križan; .sv. Ignac i, drugi škof v Antiohiji na Sirskem, ktcrega je obsodil Trajan sam. ko je potoval skoz Antiohijo. Seréno je z:ig(jvarjal pnul cesarjem svojo vero, Trajan pa JU zaukazal, naj se Ignaci zvezan v liim ]ielje, da ji ga tam divje zveri raztergale. 2sa dolgem potovanji vitim je pisal sedem prelepih listov do vernih po Aziji in do sv. Polikarpa ; rhnskim kristjanom pa je i)isal, naj ne branijo njegove smerti za Jezusa. Kar si je toliko želel, spohiilo se mu je kmalo; levi so ga stei'gali v velikem rimskem gledišču. Kristjani
Ija so pobrali njegove kosti, je spoštljivo v pcrte zavili in nazaj v Antioliijo prenesli, kjer so je v veliki čiisti imeli. To je lepa priča, da so se častile svetinje že v starodavnem času.
IIL Iladrijau iii Aiitoiiiii Pij.
Za Trajanom je caroval Iladrijan (117—138), ki je bil sicer dober, vcnilar neznansko častihikomeii vladar. IMdobil bi si l)il rad jiri zanjimcih ime blagega in pravičnega vladarja ; zato je jenjal kristjane preganjati, kur sta luu dokazala kei-ščanska apologeta Kvadrat (atenski škofj in modrijan Aristid, kako krivično in neusmiljeno se ž njimi ravna. Vendar popobioma pokoja kristjani niso imeli; najgerša obrekovanja in laži so sjiletli njih sovražniki zo])er nje in so priprosto ljudstvo podšuntovali, da je večkrat v nngleju puntu kristjane pobijalo ko sovražnike njili bogov, ko nečistnike, ko divjidie, ki jedii clo-ve.ško meso, ko }>untarju itd. Celo cesar sam dal jo v mestica Tivoli sv. Siml'orozo po groznih mukali vtopiti, njenih sedem sinov pa na kole pripetih poinoriti.
Ko se jo ustavil poxnoje Iladrijan sam tenni nepostavncmu divjanju, nastala je burja od drugo strani. Judje so hoteli mesto Jeruzalem s temjielj-iiom vred s|)et ])ovzdigniti in deželo tujega jarma oprostiti. Njih vodja JJarkohab, kteri se je izdajal za preroka hi celo mesija, on ju po\abil tudi kristjane v boj zoper lUmljane: ker pa tega nikakor niso hoteli storiti, zato jili je bilo veliko prav neusmiljeno po Judih pomorjenih. Tedaj je zl)ralo judovsko ljudstvo tako rekoč svoje zadnjo moči zoper Rimljane, vendar bili so popolnoma zmagani in veliko veliko jih jo zgubilo življenje. Jeruzalem so 1. 13Ü do čistega razdjali in kraj, kjer je stah) mesto, s soljo potrosili iu s plugom preorali v znaiuenje, naj nikoli
več ne zida se tara ne mesto ne vas. Kjer je stal nekdaj prel)ogati tempelj, tje so post-avili cesarjevo podobo na kuuju. Blizu nekdanjega mesta bu zidali nova prebivališča in ki-aj imenovali Elia Kapitolina; vendar le samo paganom in kristjanom izmed poganov je bilo dovoljeno, da se tam naselijo.
Opustošeno Palestino so morali Judje zapustiti in razkropili so se po vsem svetu, kjer žive še dan danes ko žive pricc pravice liožje. lirez domovine, brez svetišča, brez daritev, raztreseni med vsa ljudstva, ohranili so Judje vendar še svoj jezik, svojo vero, svoje šege in posebnosti, česar no najdemo pri nobenem drugem ljudstvu.
Ko je vliidal dobri cesai- Antonin Ti j (138—iül), izmislili so si sovražnild kerščanstva novih vzrokov kristjane preganjati in mučiti. liakota, povodnji, ])otresi in di-uge sile Božje so obiskalo deželo, in koj je začelo ljudstvo kristjane dolžiti, da so oni tega krivi. Venilar človekoljubi cesar je prepovedal pi'eganjaiije, ker ki-istjanu biti ni nobena |iregi-elia. (iotovo je temu vclilio ])rij)onu)gel spis Justina tiluzufa in nničenikii, v kterem kristjane za-gijvarja in dokazuje, da so vse obdolžbe krivične.
IV. Mark Avrclij.
Kjegovega naslednika Mark Avrelija (i(ij — 180; hvalijo poganski zgodovinarji, da je bil zgled pravičnega, modrega, stanovitnega in dobrega lesarja. To je sicer resnica; vendai- kristjane je kervavo preganjal; njim ni bil pravičen in vzrok tega čudnega obnašanja lehko najdemo v iilozoiiškili njegovih načelih. Bil je namreč stoicizmu popolnoma vdan, ta pa stori človeka ostrega tudi do drugUi posebno pa tedaj, če nasprotnilti tudi stanovitno terdijo svoja mnenja. Kerščanske ljubezni ni poznal, zategavoljo se mu je zdela stanovitnost in serčnost
kristjanov terdovratiia terma, ki zasluži iiajluijSih kazul. — Vcrh tenn, so spet na novo pregrcli zastarelo čončai-ijc o skrivnih in nečistih pregrehah kristjanov; tuili stiske, ki so jn-išlo nad deželo, so njim podtikali. l'osel)no nek Kresccnt in razuzdani Pe-regriu l'rotej sta podšuntovala ccsarja zoper kristjane. l'o takem je dal sicer modi-i cesar ostreje postave in ukaze zoper kristjane, ko zoper divjaške sovi-až-nike, zavolj česar ga je tudi Melito, škof mesta Sar-des, v svojiiui zugovarjavneni pismu grajal. Natančniših sporočil imamo iz Male Azije, (ìalije in Kima. Ter-pelo je preganjanje delj časa ter bilo jako hudo in grozovitno, cerkev pa je sprejela spet lepo število niučenikov med svoje svetnike; med njimi so bili tudi sledeči :
Sv. i'olikarp, že skoraj sto let stari škof v Smirni, ki je bil učenec sv. Janeza. Hazkačeno Ijuilstvo gaje zgrabilo iu pred sodnika pritiralo ; ta mu je prigovarjal, naj se_odpove kerščanski veri. 1'olikiirp pa mu odgovori: „Šest in osemdeset let že služim temu dobremu Uospodu in nikoli mi ni nič žiilcga storil; kako bi mogel preklinjati' svojega kralja, kteri me je odrešilV* Ker se je kazal tako stanovitnega, bil je v smert obsojen, naj su sežge. IJogu hvalo pri'jievajo stopi na genuado, ali «igunj se njegovega telesa ni dotaknil; zatorej so ga z mečem prebodli in tako usmertili. V mestu Lionu v (raliji (na Francoskem) so preterjieli !U) letni škof Po t in, deviuu lilandina in l.'i let stari fant 1'ontik neizrečene muke in dali svoje življenje. Pogansko ljudstvo je začeli) kristjane naprej stiskati, pretepati, ropati in s kamenjem pobijati; potem je pa gosposka zajela starega škofa ter ga prav neusmiljeno in divjaško mučila do smerli. V Uinui so zasačili sv. Justina iilozofa. kteri je prišel iz Azije iu tukaj lastno šolo ustanovil; ker svoje vere le ni hotel zapustiti, umorili so ga z več drugimi spozuovavci vred.
Še nekaj čudnega se pripovetliije od tega ce-saija. Ko se je l)ojeval 1. 174 zoper Markomane ob Donavi, zašla je vsa vojska v nek zapuščen ki-aj, kjer vode ni bilo in vsem vojakom je pretila smert za žejo. Neka četa, ktera je bila večidel kcrščanska (legio iulminatrix), je izprosila po svoji molitvi pomoč od Boga. Naglo vstane močen dež in okrepi Rimljane, da zmagajo ravno zdaj napadajoče sovražnike, ktere je še ploha, toča in hudo bliskanje popolnoma zmedlo. Cesar je spoznal to dogodbo sicer za čudež, vendar jo je pripisoval svojim bogovom ter ni nehal preganjati kristjanov. — Leta 180 umerje grozni preganjavec Mark Avrelij, ki je po svojih koi-vavih ukazih zoper kristjane tako malo koristil ])oganstvu, da je kmulo potem že pisal kerščanski Tertulijan: „Üd včeraj smo in vse, kar je vašega, smo napolnili." Tudi vzrok tega pové nam Tertulijan rekoč, da so se čudili gledavci, ko so videli stanovitnost kristjanov, in nehoté začeli o tej veri natančniše )opraševati. Tako so se sami pokristjaniU, da je )ila kri mučenikov zares le seme kristjanov.
V. Od Komoda do Sept. Severa.
Mark Avrelijev malopridni sin Ko mod (180 —je bil sicer sirov in neusmiljen grozovitnež, vendar kristjanov ni preganjal. \'zroka tenm obnašanju ne vemo gotovega ; nekteri menijo, da ga je pregovorila njegova prijatlica Marcija. Ilavno slabi cesarji se za korščanstvo niso zmenili, dobri in terdni pa so preganjali kristjane, ker so si prizadevali, deželo osrečiti na podlagi starega ]joganskega bogočastja. Razu:'dani Komod je bil umorjen in tudi njegov naslednik Purtinaks je vladal lu samo tri mesce. Tako močno je padlo že rimsko cesarstvo, da so pretorijanui (cesarska straža) cosai-sko čast že na očitni dražbi prodajali. ISogati senator
Veivrnice XVI. r.y.	4
D i (I i j Julij an postane cesar, ker je največ denarjev priložil. Pa vojvoda vPanoniji, Septimi Sever, da se svojim vojščakom cesarja razglasiti in pride v Rim ter obsodi JDidija v smert in postane tako cesar.
Čeravno je bil Septimi Sever (193—211) divjega in ostrega značaja, pustil je vendai' kristjane iz začetka v miiTi, menda zato, ker ga je neki kristjan Prokul ozdi'avil. Pa stare krivično tožbe, ktere so se zdaj spet ponavljale in Judje, ki so v Palestini in Siriji su spet spuntiali, to je zdaj nadi'azevalo never-nike zoper kristjane, da se pregai^anje na novo začne. Ki-istjani so se ogibali vsiuiega punta, pa tudi s(! uiso vdeleževali očitnili veselic, ktere so po-giiui napravljali, ko je zmagal kak cesar svojega imsprotnika. To se je zgodilo tudi pri tem cesarju; zategavoljo so zatožili la-isljano pri cesarju, da se uiso zadosti veselili njegovega veličastnega sprevoda v Rim; tožili so tudi, da pristopa k tej veri preveč ljudi iz vsakega stanu. Torej zapovc cesar 1. 202, da iiikdo ne sme pristopiti več uiti k judovski niti kerščanski veri in zažuga hude kazni tistim, kteri ravnajo- zoper njegovo zapoved. Tako se je začelo spel pi-eganjanje, v kterem se je vzdigovala ljudska dcrlial in gei'do razsajala zoper vso, ki so se imenovali kristjane. Posebno v Egiptu, v iVlriki, v Italiji in lialiji je hudo razsajala, da so nekteri že mislili, da je prišel čas Antivista. V Galiji so zgrabili učenega škofa Ireueja, Potinovoga naslednika v mestu Lionu, ter so mu z imiogo drugimi glavo vzeli. V Alrild je bil Leonid, Origenov oče, umorjen. Posebnega spomina vredna je pa stanovitnost mladih žeuPerpetue iuFelicite in njunih sprem-Ijevavk v Kartagini. Ne mlado dete, ne oče v solzall nista mogla 22 letne Perpetue ganiti, da bi bila vero zapustila. V neznanih mukah ko žertva divjim zverinam je ohranila zaklad kerščanske vere in
tek svojega življenja zmagovavno končala. Ramo tako slavno je končalo tudi dvanajstero scilitan-skih mučenikov, po mestu Scilite tako imenovanih.
HoteU so pa kerščanstvu škodovati tudi po neki zvijači. Na povelje cesarice Julije je napravil sloveči modrijan Filostrat životopis Apolonija Tian-skega, nekega modrega in med ljudstvom slovečega moža, od kterega je zapustil nekaj čertic njegov verstnik Damis. Pripoveduje se o Apoloniju, da je bil Pitagorejec, da je ostro živel, mnogo dežel prehodil in ljudstvo u^; tudi čudeži in prerokije se mu pripisujejo. Vse to pa le zategavoljo, da bi se s tem životopisom omi-ačil nauk in. dela Jezusova. Vendai- kako naglo razpade človeško počelje! Čez malo časa nikdo ni več govoril ne o Apoloniju ne o Filostratu. Jezusa in njegov Božji nauk pa še častimo veliko sto let pozneje.
YI. Od Korakala do Filipa.
Za Severom sta piišla na cesarski sedež njegova sina Karakala in Geta. Pervi da svojega brata umoriti in postane tako samovladar (211—217); čeravno j« bil prav brezbožen in krut vladar, pusti! je vendar kristjane v miru, ravno tako tudi njegov naslednik Makrin, kteri je vladal le samo 19 mescev. Ril je umorjen in mladi Karakalov sin Heliogabel je sedel na prestol. Svoje ime je dobil od solnčnega boga v Siriji, kterega viši duhoven je bil kot štirnnjstletni fant. Prizadeval si je, da vpelje v Rimu nesramno sirsko bogočastje in nečista misteria (skrivnosti). — Za slabimi cesarji nastopi spet krepek in blag mož vkularstvo rimskega cesarstva in sicer:
Aleksander Sever (222—235). Bilje mla-«leuiH! blage obnaše. in čistega zaderžanja, kakor ga med pogani le redku kdaj najdemo. To je bil sad
dobre ìzreje v domači hiši ; zakaj njegova mati Julija Mauiea je bila od Origeua v keršč. rei-i podučeiia in ona je navdala tudi sina s spoštovanjem do ker-ščunstva, čeravno kristjan ni postal. Imel je za molitve odločeno izbo (kapelico), v kteri je častil med hišnimi bogovi tudi Abrahama, Orfeja in Jezusa ; se ve, du ne ko Boga, ampak le ko imenitnega, modrega m dobrega moža. Prelepo besede Jezusove : „Kar ti nočeš, da bi se tebi storilo, tega tudi ti drugim ne stoi-i", dal je vpisati na svojo palačo in druga očitna poslopja. Še nekaj lepega pi-ipoveduje sc od njega. Nekoliko kerčmarjev se je prepiralo s ki-istjaui zasti'an nekega prostora, kjer so hoteli kristjani cerkev, pogani pa kerčmo sezidati. Takrat je pravico ki-istjanom dal rekoč: Boljše je, d.-i stoji tukaj cerkev, ko pa pivnica. Na tem mestu omenijo se cerkve pervikrat kot lastna in posebna poslopja. — Zdivjani vojščakiso umorili cesaija v Galiji, ker jili je spodbadal prej ko ne njegov naslednik:
Maksimin Traks (235—238); bil je ta mož neotesan divjak, neznano močen in velike postave. Ker je umoril kristjanom dobrovoljnega cesarja Aleksandra, zato se je bal, da ne bi se kristjani ma-št-evali. Tony ukaži- najprej odpraviti tiste služabnike cesarskega dvora, kteri so bili kerščaiiskc vere; potem pa zapo ve, naj se zlasti cerkveni predstojniki pobijajo, misleč, da kristjani brez pastirjev nič ne bodo kaj upali. Progiinjanje je bilo posebno v llimu in ob reki Itenu prav hudo, ])a tudi na vzhodu so corkvc popalili. Tedajšnja papeža Poncijan in za njim Autor sta med muècniki; tudi sv. Uršula s svojimi tovaršicauii je darovala menda ravno tedaj v mestu Kolinu svoje življenje za vero in Jezusa. Dolgo časa vendar to preganjanje ni trajalo, ker je cesai' le kratko vladal; umoril gaje nek bojni tovarš njegov pred mestom Oglejem.
Sledilo je zdaj več cesarjev zaporedoma in sicer P upi en, Balbin in trije Uordijani (238 —244), ktcri kristjanov niso ])regaiijali. Tudi Filij) Arabec (244—249) je bil kristjanom toliko prijazi-n. da nekteri celò terdijo, da je bil sam ki-istjan. To pa že ne bo resnica, ker se je vdcleževal poganskih obredov, šeg in navad, ko se je praznovala deseta tisočletnica rimskega mesta. Tedaj je poslal tudi papež Fabijan sedem škofov v Galijo ko misijonarje; med njimi sta posebno imenitna sv. Trofini v mestu Arlskem, in Dionizij, ki je bil pei-vi škof v Parizu.
Vn. Cesar DeciJ.
Cesar Decij (249—251) je začel spet strašno Imdo in kervavo preganjati kristjane. Imeli so do zdaj že blizo 40 let mii- iu pokoj, njili število je lepo naraslu; ker pa vsi niso pinstopili popolnoma spremenjeni in poboljšani, zapadlo jih je mnogo kmalo spet stari mlačnosti in lahkomiselnosti. Razpertije. sovraštva, goljufije, zakoni s pogani so se vrinili med nje; celo škofje, duhovniki in diakoni so se vdali posvetnim opravkom. Tedaj je Bog sklenil svojo cerkev očistiti, njene ude presojati in jo okinčati z novimi mučeniki in spoznovavci.
V orodje k temu si je izbral Bog cesarja Decija, ki je bil hraber vojščak, kteri je skerbel za-stopno in z mnogim vspehom za prid cesarstva. Da to doseže, zdela se mu je vera očetov, starorimsko bogornstje, neobhodno potrebna. Ker je pa spoznal, da se kerščanstvo po nobenem načinu ne da zediniti s poganstvom, zategavoljo je sklenil kerščanstvo popolnoma zatreti in je pričel preganjanje, ktero je bilo hujše od vseh dozdanjih. Precej v začetku je dal ostro postavo za vse dele svojega cesarstva, naj kristjani svojo vero zapusté in molikom darujejo;
kteri tega storiti nočejo, tisti naj se prisilijo po hudem, vendar počasnem terplnčenji; kdor pa ubeži ali pobegne, tisti naj zgubi dom in premoženje. Za-povedal jc dalje, naj se kei-sč. tempeljni podirajo, kristjani iščejo ter zapii'ajo in tako dolgo mučijo, da so njih stenovitnost omaja. Ker cesarju ni bUo na tem ležeče, da se kristjani pomore, marveč da se po terpinčenji in mukah k odstopu pnsilijo, za-tegavoljo je bilo to preganjanje posebno grozovitno. — In Bogu bodi potoženo, cerkn jo postalo nezvestih veliko njenih otrok! Že naznanilo te postave je obudilo velik strah, in nekteri posebno viših stanov so koj odstopili in zapustili keršč. vero. Dragim je vpiidlo sercé, ko so videli pripi-ave in razpostavljena mučcniška orodja, ali ko se je začelo preiskovanju zoper nje. Še dragi so zgubili sredi groznih muk idi pa v ječi svojo stanovitnost ter so molikom darovali (sacrificati), ali od daritev jedli ter kadila molikom zažgali (turificati). Hilo je pa tudi takih, kteri Kristusa siccr ne bi radi očitno zatajili, pa tudi v svoji mlačnosti niso hoteli vse za njega darovati. Takošni so podkupili rimske uradnike in za mnogo denarja si nakupili bulcvice. v kterih je bilo zapisano, da so molikom darovali, čeravno se to zares ni zgodilo (li beli at i C i); tudi to je greh.
Število odjiadlih (lapsi) je bilo veliko in ccr-kcv Kristusova je doživela žalostnih dui. Ko je preganjanje nehalo, todaj so je mnogo odpadlih zopnt povurnilo v naročje sv. cerkve; vendar so se mornli ostro spokoriti, predno jih je sprejela t-erkcv spet v svojo « bčestvo. (.»rešili so, ker so Jezusa pred svetom zatajili, zato so morali v pokoro kazen prostati. Posebno tordno iu zastopno se je obnašal pri tom sv. Ciprijan, škof v Kartagini.
Mimo teh slabih odpadencev je bilo tudi lepo in veliko število stanovitnih spoznovavcev, kteri po nobeni muki niso dali odverniti se od svoje vei-e v
Jezusa. Po nekterih krajih, v Pontu in Kapadociji, so bilo ječe s stanovitnimi kristjani prenapolnjene. Mučili so je po več dni zapored, in Ico so so raboljni že utrudili, začeli so kristjane pobijati, kannijati, križati, sežigati, v živem apnu moriti itd. Muci.niki ali kemie pričo (martyres), ki so dali kri in življenje za vero, in spoznovavci (confessores), ki so stanovitni ostali tudi v največih mukali, kterim pa preganjavci življenja niso vzeli: ti so postali pravi kinč sv. cerkve. Med pervimi je papež Fabijan, kteri je zadobil 1. 250 mučcniško krono; za njim jo ostala cerkev nekaj časa brez glavar a. ker bi t esar pi-oj terpel v Rimu proticesarja ko papeža. V Jeruzalemu je umeri škof Aleksander v jeiM, in v Antioliiji jo bil škof Babila v železje vklenjen; imiiraje je še zaxikazal, naj mu dajo okove s seboj v j^Tob za spomin, kako naj prihodnji škofje in dušni pastirji ne boje se ne tei-pljenja ne smerti.
Mnogo je bilo tu£ takih, kteri so pobegnili na tuje ali pa v gore zapustivši vse svoje imetje, ker so se preslabe šteli toliko muk stanovitno prenašati. Tudi oni se štejejo med spoznovavce, ker so vse dali za vero, kar so imeli. Saj Jezus sam pravi: „Če vas v enem kraju preganjajo, bežite v drngi." Nekteri, posebno dušni iiastirji, s(» se tudi umaknili, da l)i se svoji čredi za dclj časa in hujše stiske ohranili. Med temi je bil Dionizij Veliki, škof v .Meksandriji, daljo Ciprijan, škof v Kartagini in firegorij, škof v Novi ("esareji, kterega so tudi Tavmaturga (čudodelca) imenovali, to pa zarad miingih čudežev, ktere je storil. Bog je prihranil te može za nadaljno delovanje mod njih credo; in pozneje, ko je prišel čas tudi za nje, dali so radi in veseli svoje življenje za vero v pravega Boga. — Oče nebeški pa je pi^rajšal ki-istjanom čas poskušnje, ker je Decij po komaj dveh letih padel v bf)ju zoper Gote, in tako seje končalo vsaj za zdaj preganjanje.
Yin. 0(1 Gala do Kara.
Po Decijevi snicrti ni bilo dolgo pokoja, zakaj ccsiirjaGal in Voluzijan (251—253) sta zapoveda-la, iiaj vsi bogovom darujejo, da bi odvernila se kuga, ki je že ilelj ča^a terpela in strašno razsajala. Tega se ve da kristjani niso mogli storiti; celo tisti, ki su ob časuDccijii bili slabi, ostali so zdaj tordni. da ccrkcv skoraj nobenega odpadenca ni štela. Kuga je dala pa tudi priložnost, da so kristjani svojo kfiršr. ljubezen v djanji prav lepo pokazali. Dokler so ])oi)ustili pogani svoj« bolnike brez skerbi, spol-noviili so kristjani svojo ljubezen tudi do zapuščenih pogiinov. — Med miičoniki je bil papež Kornelij izmed pervih, in šest meseev pozneje tudi njegov naslednik Lucij v Uinui.
Za trimesečno vlado naslednika Voluzijaiia je prišel na prestol Valerijan (258—260). Ta cesar je bil iz začetka kristjanom dober; vendar preveril ga je egiptovski mag Makrian, cesarjev ljubimec, da izdii 1. 257 pervo povelje, ktero je prepovedovalo vse ]i()bi)7.ne sliode vernikov, škofe in mašnike pa pregnati ukazalo. Rledečo spomlad je izdal drugi ukaz. naj so vsi škofje in mašniki pomore, lilagorodni verniki pa najprej časti in promoženja oropajo, potem I)a usmerliji), ako nočejo odstopiti od svoje vere. Spet je zapadlo rokam rabeljnov mnogo imenitnih mož (IO vseh krajih cesarstva. Med pervimi žcrt-viiini sta bila papeža è t eia n in njegov naslednik Ksist, potem pa diakon Lavrencij. Razdelil je vse cei-kvene zaklade med uboge in ko ga oblastnik po zakladih poprašuje, pripelje množico revežev pred njega, češ: „to so cerkevni zakladi." Razserjeni sodnik je ukazal ga na roš položiti in tako dolgo peči, dokler ni izdihnil svoje duše. Tudi v Afriki je prelilo tačas veliko kristjanov svojo kri za Jezusa,
meti njimi kartaginski škof Cipri an, kteri je v smert obsojen še Boga hvalil, (la ga je vrednega našel iz jcce njegovega telesa rešiti g:i Bil je ob glavo djan, njegovo kri so kinstjani v pertc lovili in ko dragocene ostanke častili, njegovo truplo pa pokopali z veliko častjo. V uiostu Utiki so pomorili 153 ki-istjanov na enkrat, in na Španskem so živega sežgali sv. Fruktuoza, taragonskega škofa, z dvnma diakouoni'v. — Preganjanje jc še le prenehalo, ko je 1. 260 bil Valerian v boju zopoi- Perzijane zajet: v sužnosti je občutil še na stare dni hudo kazen za svojo grozovitnost, zakaj služiti je moral per-zijanskemu ki-alju v podnožje, kolikorkrat je zasedel kralj svojega konja.
Valerijanov sin Gali en (2G0—208), čeravno prav malopridnega značaja, je dal vendar kristjanom pokoj, ki so ga že toliko težko pričiikovali, in ostal jim je nepriln-ajšan do zadnjih let cesarja Dioklecijana. Zgodovina rimskega cesarstva je ob tem času hudo zmedena, veliko vladarjev se našteva, ktei-i so stiskali to ali oni del cesarstva. Pa nobeni ni imel jiravega obstanka in skoraj vsi so umerli za silovito smertjo. dokler ni postal nekaj tei-dneji K lav di j II. (2(5«-270) cesar. Njegov naslednik Avrelijan (270- 275") je ponovil prejšnjo ukaze zoper kristjane, k sreči pa niso dospeli prod njegovo smciijo na vse strani in tako jc zaostalo že napovedano ])reganjanje. Sledili so zdaj cesarji Taci t, Prob, Kar s svojimi sinovi, kteri kristjanov niso nadlegovali; še le cesar Dioklecijan je bil boljši in terdnejši vladar, le škoda, du je bil tudi preganjavec kerščanske vere.
IX. Cesar DiokIcci[,Ìnii.
Lota 284 postane Dioklecijan cesar; z močno roko je povzdignil cesarstvo, jimaško in previilno p^a je vladal do 1. 305. Ker je spoznal, da sam težko vliida toliko širnih dežel, vzel si je sovladaija, krepkega vojaka Maks imijana, kteremu je izročil Italijo in Afriko tor mu dal častno ime avgusta. Pridružil nni jc še kot podvladarja ali césara po-lilevncga Konštaifcija Klora, kteri je vladal Galijo in Britanijo, sebi pa je izvolil za Ilirik in Tracijo divjega Galerija ko podvladarja. Maksi-mijaii je liival v Milanu, DioMecijan pa vNikomediji na Ititinskem, ker si je prihranil Jutrovo in nad-vladarstvo v celem cesarstvu. — Po dolgih bojih so bili zmagiini vsi vnanji sovražniki in cosar je ob-liajal veličasten slaven sprevod. Tirjal je za so po zgledu azijskih vladaijev tudi naslov: „Deus et Dominus nostci-" (Naš Bog in Gospod) ; da tega kristjani niso mu dali, to se lahko razume.
J.)o zdaj skoraj dvajset let dolgo cesar ni preganjal kristjanov, niarsikteri med njimi so bili celo v služljah na (tesarskem dvom, kjer so jim zavoljo znani! zvestobe mnogo zaupali. Zatogavoljo jc število kristjanov povsod naglo naraščalo in pozidali so si na raznili ki-ajili lepih cerkvA; posebno lepa je bila cerkev v Nikomediji vštric cesarskcga dvora. Pa postali so tudi bolj mlačni in niarsiktcro otrovno seme se je mod njimi zasojalo.
V takih okoliščinah je začel Dioklecijan laist-. ano proganjati. Da bi so vsakemu zdelo, da si na-copujejo kristjani zares le sami takosnih kazni po svoji terdovratiiosti. izdajal jo zaporedoma huje ukaze. Popraševal jc svoje molike in oni (prav za prav le njih sleparski diihoraildj so tirjali, naj se skazujc jim primerna čast tudi od ki-istjanov. Po-
svetoval se je tudi s svojimi sretovavci, in vsi so govorili zoper kristjane, posebno césar Galeri ga je spodbujal, naj terfie ravna s kristjani. Zjutraj 23. februarja 303 podei-ó vojščaki v malo urah keršč. cerkev vNikomediji do tal. Dioklecijan je dal drugi dan povelje, naj so vsi cerkveni predstojniki (školje in mašniki) po vsi sili k darovanju zaderžujejo, vse cerkve poderó, sv. bukve sežgo, kristjanom vse službe in pravice vzamejo, cerkveno premoženje pa v cesarski zaklad dene. Ko pa koj za pcrvimi začetki nastane požar v cesarski palači in Galerij le kristjane ovaja. da so oni zažgali, ker bi radi cesaija umorili : tednj se cesar hudo razserdi in začne na vso moc preganjati in mučiti nedolžne kristjane. Izdal jo tretje povelje, ktero ukazuje, naj se vsi kristjani poiščejo in po hudih mukah k malikovanju pi-isilijo. Dioklecijan se je namenil kcrščanstvo popolnoma za-treti; do zdaj pa svojega namena ni dosegel, zato je izdal še čutei-to za])0ved, ktera je ukazovala kristjane naravnost moriti brez razločka. Poganski sodniki in oblastniki so veselo hiteli spolnovati takošne ukaze, in to se jo godilo po vsem cesarst^ii zunnj tistih dežel, kjer je vladal polilevni Konštanci Klor.
'J'o preganjanje, tako zvito začeto, je bilo bolj kervavo in je delj časa terpelo od vseh ])rejšnjili, tudi jc bilo bolj splošno. Zdaj se je zadnjikrat spelo poganstvo zoper kersčanstvo in zbralo tako rekoč vse svoje moči, da se mu ustavi. Začelo sc jc na cesiU'skem dvom. Iger so dvornika Petra nečloveško bičali, potem pa pri slabem ognju pekli. Školu v Nikomediji so odsekali glavo in ž njim pomorili še veliko dragih kristjanov. V Frigiji so neko mesto, kterega prebivavci so bili vsi kristjani, z vojaki obdali ter zažgali, da ni ostalo nič živega no ljudi ne živino. Urez šte^•ila veliko jih je umerlo za vero, kterih imena nam niso ohranjena; v enem samem mescu so umorili 18.000 kristjanov
in Se kako gi'ozoritno so je mučili! Z grelipni so je tergali po vsem /.irotn, z gorečimi bakljami žgali, po ostrih črepinjali \^auili, na rošili pekli, za noge obešenim spodej ogenj krnili: da ob la-atkera vse povom, ni je muke, kterc ne bi bili poskusili. S počasno smertjo sn mislili omajati njili stanovitnost, toda ravno nasprotno se je godilo. Barlaam, kmet na Sirskem, je terdiio deržal svojo roko nad ognjem, dokler ni zgorela, ker so mu kadila v pest stisnili, da bi zamogli reči, on je daroval, čo bi se mu x'oka prevelike bolečine tresla in nekjij zern v ogenj padlo. Tednj je umcrla v Rimu sv. mučenica Neža, v Avgsburgu sv. Afra, v Milanu sv. Boštjan in v mostu Lorb sv. vojaški poveljnik Fl o ri j an. Po Afriki in Italiji je Maksimijan tako besno divjal, da je dal ves tako imenovani tebaiški legion (šest tisoč vojakov) pomoriti, ker se niso dali prisiliti, da bi kristjane lovili, preganjali in mučili. Prav lepo in stanovitno se je obnašal njih vodja Ma v rici j. Po nobeni coni so ni dal iirogovoriti, da bi vero zatajil, marveč prigovarjal jo svojim bojnim tovaršem. naj v pravi veri stanovitni ostanejo do smorti.
Tako jo trajalo to preganjanje čoz dvo leti, vendar poganom brez vspelia. Vresničilo so se prelepe besede Tortulianove spet na novo: da je kri mučeniška Itila seme novih spoznovaveev. Bilo je sicer tudi odpadc^ncev, vendar ne preveliko; odpadli so večidel le po tem, da so izdali poganom sv. pisma, naj so sožgo (traditores) Vendar afri-kanski škof Feliks je rajši dal svoje življenje kakor pa sv. pismo; tudi ni rešil so po kaki laži, čeravno so mu jo priložnost ponujala, zatajiti sv. pismo, da ga nima. — Bog, ki vodi narode in serea človeška, on je poslal kristjanom spet počitek in je prikrajšal tudi zdaj čas poskušnje Dioklecijan se jo 1. 305 odpovedal «'csarski časti in se podal v Salono na Dalmatinskem, kjer jc prav na tihem živel ; tudi
Maksimijaiia je premogel, daje ravno to storil. Morebiti ga je naredil ravno pogled toliko po nedolžnem prelite kervi žalostnega iu nevoljnega; tukaj so pa ra^o tisti, ktere je prej v časti povzdignil, še grenili njemu zadnjo dni življenja.
X. Vladarstvo šestih cesarjev.
Ko sta se vladi odpovedala Dioklecijan in Maksimijan, postala sta dozdanja podvladarja Gal er ij in Kon št an ci j Klor avgusta, podvladarja pa So vèr in Maksimin Daj a, dva divja moža brez zaslužb za cesarstvo. Ker pallimljanom njim namenjeni Sever ni bil kaj po volji, zato so si izvolili zoper njega Maksencija, kteremu je pristopil njegov oče Maksimijan (kteri je prej odstopil) ko sovladar. Sever je bil lu-i Baveni zmagan in je zgubil tudi svoje življenje, na njegovo jnesto je Galerij povzdignil starega prijatelja Licinija. Vendar tudi Kouštanci Klor je kmalo umeri iu njegov blagi sin Konštan-tin je postal vladar. Da pa le on sam ne bi ostal samo podvladar, povzdigne se tudi Maksimin Daj a v avgusta. Tako je imelo rimsko cesai-stvo 1. 3U8 sest vladarjev na enkrat, kteri eden drugemu niso veliko zaupali; vendar so sklenili med seboj dve mogočno strani, lui pervi so bili Maksimijan lierkulej, Konstantin in Alaksencij, na dnigi pa Galerij, Licinij in Maksimin Daja. Galerij je imel na vzhodu, Maksimijan pa na zapadu uajved veljave.
Ob takošnih okoliščinah je preganjanje na za-padnem delu rimske deržave skoraj popolnoma prenehalo; tem hnjše je i»a na jutrovcm dalje terpelo pod vladaiji Galerijem in Maksiminom Dajem. 1'ervi je bil že od nekdsij kristjanom sovražen, drugi pa poln vraž in magiji ves vdan. Ta dva začneta kristjane preganjati hujše ko prej kedaj. Maksimin je ukaziU, naj se popravijo povsod po mestih že za-
padli tempeljni poganskih bogov, njili duhovni òesté, kristjani pa povsod k darovanju pripnjajo. Vso grozovitnost prejšnjih časov so ponavljali, tu pa tam še culo prukosili; le neverjetno je, kako znajdljivi da so bili pogani v mukah, ko so kristjane izpra-ševali. Prav veliko mučenikov je bilo v Palestini, med mnogo (h-ugimi tudi sv. Peter škoi v Àlek-sandriji, sv.Metodij škof v Tini, sv. Pamfilij učen duhoven v Ce/.areji. V Galerijevih pokrajinah, kjer so namestniki nekoliko mileje ravnali, tam so ohromili mnogim stanovitnim spoznovavcem levo koleno in desno uku oslepili, ter je poslali v goré rudo kupat (ad mctalla). Da so v i-udokopih pri težkem delu veliko terpeli, to se lehko verjame.
Letu iSil pošlje Bog kristjanom spet nekaj polajšanja; Uiderij strašno in gerdo zboli, pri živem telesu je giijiti začel in červi so redili se po njegovem telesu. V bolečinah se je spominjal kakor nekdaj Antioli bližnje smerti; spominjal se je, koliko nedolžne kervi je prelil, koliko kristjanov pomoril, kterih ni mogel dolžiti druge krivnje ko te, da so verovali le v enega samega Boga in Ic tega samega (■■iistiii. i'ivpovedal je kristjane dalje preganjati, dal jim jo vse pravice nazaj in ukazal, naj tudi za njega molijo. Tedaj so bili keršč. mučeniki in spoznovavci izpuščeni iz ječ in rudokopov; dolgo verste oslabelih in ohromelih kristjanov so se vračale na dom, veselo hvalne pesmi propevaje svojemu ISogu. Vendar po bolezni in bližnji smorti tirjann niilosei'čnost ni mu zadobila več milosti božje, obupuje jo umeri Galerij kmalo potem še v tistem letu.
I'o njegovi smei-ti je ^lakshnin Daja sam še dalje preganjal kristjane, kterim je samo ob času Galerijevc bolezni nekoliko pokoja pustil. Stare ker-vave ukaze je ponovil in še celò vse žito in drugi živež jo dal z malikovaujem ognjusenim vinom poškropiti, da bi kiistjaue hujše stiskal. Pa čas sploš-
nega preganjauja je minul, še celò pošteni pogani so lu-istjane pogosto zagovarjali in skrivali. Zategavoljo začne Maksimin po zvijači, laži in ovaji kristjane černiti in dolžiti. Dal je tako imenovane zapisnike Pilata (acta Pilati) napraviti in v šolah med mladino šii-iti. V teli zapisnikih je bilo izpraševanje Jezusovo pred Pilatom, se ve da polno laži in tožb zoper Jezusa ; tudi zastarela olirekovaiija in obdolžbe iz dmgega stoletja so spet ponovili. Pa kristjane je zagovarjalo njih čisto življenje in pošteno obnašanje ter jc kazalo njih nedolžnost. Ha\iio tedaj je kuga morila po rimski dei-žavi in lakota je davila uboge, da so po nckterih hišah ljudje popolnoma poinerli. To je dajalo kristjanom lepo priložnost, da so kazali svojo keršč. ljubezen med seboj pa tudi do nevemikov. Lačne so nasi-tovali in inerliče pokopovali. Pogani to videti so morali priznati, da mora kaj nadzenieljskega biti v veri, ktera takošeii sad donaša, svoje vernike pa v stiskali in mukah stanovitno ohranja.
XI. Zmaga kerščanske vere.
/daj so sc začeli kristjanom prijntniši časi, zakaj zadnje veliko preganjanje (SU3—812) je minulo in od slej sc jo tudi med vladarji vse nekako spruverglo. Maksimin Ilerkulej je že loto pred (ialerijem končal svoje /ivljenjc (obesil se je); in (ako sta postala po \:>L-ni jutrovem ^laksimin iJaja in Licinij, po zaliodueiu pa Ivonštantin in l^laksencij vladaija. Zadnji vladar ju v liiniu tako gerdo živel in se tako kruto obnašal, da je žalilo to celò razuzdane llindjane, l'avno tako je delal tudi Maksimin na jutrovem. Knake misli in enaka djanja so zmogla ta dva moža k zvezi med seboj, po ktcri sta bila tudi Konstantin in Licinij primoraiia, da se združita. Poterdila &ta to zvezo med seboj s postavo v prid
kristjanom, po kteri je zadobila keršč. vera t ujih dežckh svobodo; vendar je bilo dostavljeno, da cesarja želita, naj ostane vsak v svoji veri.
Nezastopuost med tema strankama je naraščala dan na dau, in ko se je Maksencij pripravljal na vpad v Recijo, ktero si je Konstantin podvergel, tedaj ga je Konstantin prehitel in se podal v Italijo. Vendar dobro vedé, da je njegova vojska v primeri k Makscncijevi lo majhna, prosil je Boga kristjanov pomoči in želel, naj mu jo zagotovi po kakem znamenji In glej! o pol dne prikaže se svetel križ na nebu znadpisom: „V tem boš zmagal". Cesar in vsi vojaki ž njim se zavzamejo; po noči x)a se mu prikaže v sanjah Jezus z ravno tem znamenjem ter mu veli, naj po tej podobi bandero narodi in ž njo nad sovražnika plane. Tako pripoveduje nam zgodopiscL- Evzebij, kteri je ta čudež slišal iz cesarjevih ust. In zares je Konštantin zmagal 1. 312 ravno pred Rimom veliko mogočnejšega sovražnika, Maksencij sam je v boju jmd^ Veselo so Rimljani zmagovavca sprejeli in on je postavil iz hvaležnosti, da niu ju podelil zmago Ic samo kerščanski Bog, /.iiamenjo. sv. križa na cesarski grad (kapitol). Tedaj so padli /a vselej več ko tisoč let stari, zdaj pa zapuščeni rimski bogovi, in uklonili so se edino pravemu Gospodu.
XII. KuuHtiintiii puHtaue ssiiuuvladar.
Koj po dobljeni zmagi je izdal Konštanthi s svojim svakom Lic-inijcm, kteri je gospodoval čez vzhodiijo Evropo, takošen ukaz, da je bilo kristjanom dovoljeno po svoji veri Boga častiti in njemu prosto služiti ; tudi jo bilo od vlade vsakemu dovoljeno, da k tej veri pristopi, ako se mu ljubi. Ta ukaz je 1. 313 v Milanu s prisego poterdil in kristjanom vsa ub časa preganjanja odvzeta posestva nazaj dal.
S tem jo keršč. cerkvam in občinam tudi pravico liriznal, tla si morejo posestva pridobiti in ohraniti. — Vendar zmapa kerščanstva se ni bila popolna, Maksimin, Konštantinov in Licinijev. sovladar, ker po sili ni se upal, odvračal je po zvijači in zmot-njavi ki-istjane od njih vere. Pa knialo se je približal tudi njemu zadnji dan. Vzdignil se je z vojsko zoper Konstantina in Licinija, pa Liciuij ga je v kratkem po hudem boju premagal in Maksimin jc bežal v Azijo nazaj. Tam si je po neki nezmerni pojedini s strupom zavdal in v strašnih bolečinah še le nekaj dni pozneje umori. Tako je dobil Liciuij oblast čez vse vzhodne dežele in mirno ter zastopno je vladal s Konstantinom, kteri je imel vse zapadne dežele pod seboj.
Toliko čudna sreča stori Licinija prevzetnega; začel je k poganstvu nagibati se in okoli 1. 320 kristjane celò preganjati; cerkve je dal zapreti ali pa podreti, tudi nekaj škofov je pomoril. Po takem TOame se boj med Konstantinom in Licinijem, kteri je učitnu izrekel, da se bojuje za starorimske bogove zoper novega Boga Konštantinovega, Licinij se je zanašal na svojo vojskino moč, pa bil je v dveli bojih s svojimi bogovi vred popolnoma zmagan (1. 3:33). Konstantin mu zdaj siccr velikodušno prizanese, pozneje je pa vendar dal umoriti ga, ker mu ni več prav upal. Tako so vsi preganjavci keršč. vere nesrečen konec storili, in Konštantin je postal samovladar velikega rimskega cesarstva, ktero je štelo čez 120 milijonov prebivavcev. Kerščansko spoznanje se je v njem po toliko zmagah uterdilo in lepa versta novih postav kaže, kako je on delil čast edimipravemu Kogu! On je bil pervi kerščan-ski vladar v Rimu in posebno po njegovem blagem prizadetji je zadobilo kerščanstvo slavno zmago nad poganstvom.
Vii««rnlca XVI. it.	5
Sklep.
Majheno in neriduo je sto^ulo kraljestvu IHožje na svet; bilo je brez onih sredstev in pripomočkov, ktcri navadno dado posvetno sijajnost, veljavo in moč, pa vendur je lepo razcvctclo in naglo 8C razšii-ilo po svetu. Kmalo se vzdignejo strašne buije zoper majlnio ženofovo zerno. Judje so je hoteli zatrcti, pa osranioteni so bili. Uiinsku cesarstvu je zbralo tako rekoč vse svoje moči in grozovitnosti zoper kristjane, vendar za.stonj. Padli so stiiri poganski bogovi in zmagala je zveličavna vera v Jezusa, odi-cšenika sveta.
Brez števila stanovitnih spoznovavcev in muče-nikov je dalo svoje imetje, kri in življenje za to prepričanje. Z nepremagljivo ]joterpežljivostjo so prenašali tudi največe muke in bolečine; celo svojo življenje so rajši dali, kakor da bi Jezusa zatajili. Zato so pa gotovo sprejeli tudi žlahtno plačilu, ktero je Bog tistim obljubil, ktori ga spuznavaju tudi pred ljudmi.
Cerkev se je preganjala, vendar nikar jn- premagala, zakaj ona je na skalo zidaiKi. Žu iz majhnega liela (;erkven(! /guduviiie, kteregu smo ravnu kar spregledali, že iz tega sr ircpričanm, tla so resnične one pomenljivo besede Jezusove, ktcre je rekol sv. Petru: ,,Ti si Peter (^skalal in na to skiilo bom zidal svojo cerkev, in vrata peklenska je nt' bodo zmagala." (Mat. lü. liS.) Na to lerdno '.kalo zidana jo prestala ker.šč. cerkev že viliiirjev mnogo, zakaj z nastopom Konstantina ni nehalo preganjanje za vselej, le način in sredstva preganjanj su se spremenila. — liavno zdaj se katolški cerkvi sjiet huda godi; vendar upati smemo, da se bodo razkropili in osramoteni odstopili vsi sovražniki njeni, kakor ob času Konstantinovem preganjavci kerSčanstva.
in.
Kopa pripovednih pesem.
I. Najlepši uasmehVieJ.
Ko jc Sc kristiih, gospod Bog, I'o zpni\ji pótovul okrog, Kot siromak in nepoznan, 1'rificl je tudi n(!ki dan, Ko solncc je ziipadalo, l'rrd koj'o revno, majhcno, Pa jii-oRi, da bi ga 8])r^cli, Ter ga Cta noi pod »treho «vrli.
Poštpni mož mn dà rokó, Pa Ulli odgovori takó: „Siccr res malo le iniAm, Al knr imam, rad bratu daiii. ('i! li> ni! bode tu pri nas t'fló pmialoHtno za vhh, Ker 8ri>£a jo od nas zbežala, In žalost sama nam «Htala".
Pa Kristus mu odgovori: „Spoitujmo bolečino vsi, Saj ))ole£ina Bogu služi, Ker duSe čisti, ž njim jih druži. Hva1r>ži>n bom vam vsaki čas, Da smem počiti dans pri vas."
Še gospodar večcije da, In Kristus ž i\jo se okrepči. Za tem se vleže in zaspi; In yjutru, ko se prebudi, Veli: Bila je dobra noč, Imajo u^je novo moč
/a dolgo pot, za težko pot. Al da za toliko dobrot Vam vernem kaj, povejte mi, Kuj da vas peče, žalosti, Zakaj da serce vas boli.
hvaležnosti le to želim, IJa vas, prav serfno zveselini'-.
In žena mu odgovori: „Oj za »Tacilo nama ni I .11 dete najino edino Tcrui ueznuno bolečino. In huda snicrt ga bode vzela. Pa tega, kar hi jaz želela, Mi vi ne morete storiti. Ne more mi se izpolniti bldina, mala že^a ta. Da se Se enkrat nasmchljii."
J
Tak toži žena žalostna, Uospoda k detetu pelja. Oj kak je' bolno in bledA I {'a ko odiire kalno ok6, Ter ga v zvclifiarja oprè, Zvi-dri se nm, uasmuje se, Ter se smeh)ja tako sladkó, Ter se smehlja tako miló, kot da nebeški žark iz raja Xed<ilžne ustnice obdiga. In staršem serce se lopi, Uli radosti jim kopenii, In vsak (iospoda poglniiije,
On pa preserOno sc radiije * *
*
Neviden hodi Kristus àe Po hiiah, kočah sem ter tj«. Bolehnu dete kjer leži, ^er mati joka ino bdi, "^e tihu, krotko se spusti; Nasmeje dete se sladko, In üdravo je. al pa s seb6 Gospod odnese ga v nebó.
II. Sv. Ignac^.
Od móna do Jordana, pa uazi^j F'rehodu Ignucü je vnaki kraj, Tu uici^ta ni biló iu np vasi, Kjer božji služalinik molil ui.
Pa mora se verniti od ondod, Takó mil ukazal je gosjiod. Pokoren na ladjiiiče pohiti. Nil pot so pri])vavljene la^je tri.
Xa prvej mu polomcsca žar PokiUie, da Tnrk je tu >!ORpodar, l'oüdravi ga Mohamcdan kriAeé: „Ki-ršfanski pes, od inone preft!"
Ka dnipej biindcn-a se vijó, liišiive nosi, zlutó in srebró, bogati kupec. Oeravno kris^an, Porine ga zanif^jivo na stran.
,Če res je, kar pravi o tebi svet. Bi mogli prelepo Aalo im^*t', Čc res je, da toliko xunA in vei. Bi mogel po morji iti peS."
Iu ladja tretja, kot slab L-nlui<^. Lepote nima, no jakosti nif, Imii le poätenn dva niožA, Ta primeta rada ])opotnikn.
(Jdriueju vsi — kar nuirjii gosjioilar Povzdigne sv silno straiiini vihar, Po nebu divjà za oblakom oblak, Iz m/irj» v nebi) in nazaj gre lijak.
Zasiofe nekaj iz slrašnili pen, Kazbil je hid.o turško grebim; Moqe se odprC-, prepad zazyi'i — Kiipeijska je laiya na dnu morjiil
Imiai-ij pa je zaupanja |V)!n, Skoz silno valovje gladko gr(> <ioln. Brodnika veslala, .svetnik je pel. Pa s peljem viharjem jo silo vzel.
m. Grof in opat.
En pof je bil, ki mu očeta Poklical Bog je r trga sveta. K opatu koj sc je podal, Pa žalosten tako mu djal: „0£pta milega sem zgubil. Ki sem čez vse ga zmeraj ljubil. Tli sem prinesel sreberuine. Tu uato biserov, zlatnine, V molitvi na-iy se spomnite. Naj večni Bo^ usmili si;, Dil (lugi pokoj podeli. Da v sveti rtq jo posadi."
Odgovori na lo opat: „Kar prosite, storim vam rad. Molitev mertvim je kot mana Od du£ pobožnih jim poslaua. Ker lioj^a milost je neizmerna ! Zató bo koj družina v«ma Na svetem mestu pokleknila, /a duio ranjkega molila."
/vun v samostanu jc zapul. lil i/, posameznih sn cel Na kovu zbrali se inenihi. Pokleknejo pobožni, tihi. Povzdignejo ii» križ oči. Kjer naš odreftcnik visi, D» bi tako iz diiie cele Molitve gor v nebesa vrele.
„Kn oče naS za rajnkega, i>a Kog mu večni pokoj dn. Da tiim bi dufia-ne terpehi, (v je kaj ^ekov s sabo vzela! ' Tak molil je opnt glasnii, /a Idilli menihi niol^o. lil ko molitev so končali. Nazaj HO v celo se podali
To grof posluAa; in. ko vse Končano je, približa se Opatu spet, ter dé takó: .Jeli molitev vsa že to
Za sr(!?o vpfnosfl njegovp? Tedaj ini vi za vse darove , Ki dal za samostan sem vai. Le vrafatr en oienaš?„
ya grofove besede té Opat se nasmehtjì ter de, Kot da ga sveti duh uči. In sam iz njega go\-ori: „Kdor hitro sodi, prav ne sodi ! Zato dokazano vam bodi, Kaj vreden je en očenai! Le pena res zaklad je vaS, Le pena vaSi so darovi Nnproti vrednosti lyegovi."
Koj tehtnico ran priuesA, Menilii spet ^a ohdadó. On pa unjtHuji list poiAAe, jGluspoduvu molitev" spifie, Ter dene listek v eno zdelo, lu v drugo pa bogastvo cclo, Ki so iid grufa ga dobili, Da hi za ranjkega molili.
Al kvišku zdela ju sko&ila. Ki v selli j« zaklad nosila, niolKikci pa je padla zdela. Ki «vete ji- I)esede imela. Resnico čudež govori — Tu vidi grof in usternii.
Opal mu vidi lica bleda, Zato prijazno ga pogleda, Ter ga nagovori tako: .,Nnj čudeža vas strah ne bo. Ki nam poslan je od Bogà, Da vsak resnico to spozna: Zaklade vse, ki svet obeta — Prevaga je molitev sveta. N^j pomni torej duša vaša, K«g da je vrednost oCenaSal"
IV. Lüak.
(ifisposko bolni lejìi svet Jp ves polert. — Loj danes sppt Norost ne moro na iiarmlu, Pustiti mora promenado. Ki na i^jo, da bo ilans jsara^;, Par tpilnov čiilfn ž« in čez. 'I'b plolia! — Njive voda polni. Po restali Ili se vozil g folni! In kro^ in ki-ng done gore. In ^ i^jili verliov gcruié vodé. Obliik SP je ntta-gttl ! — Hog. Oj reSi reveže luullog! Nt'iiniik divjr! jiribobni, Kot. reka se ,skoz dol vali. Drevesa lond, riiäi skalp, Urpgove tcivica, dere dalje, (Tn)niado strašnih ra/vulin Požira temi mu vertin. Ijej kiièina tu streha plava, In zadej z jasli skupiy kriiva. Tam niertve ovce se vale, /daj filavo vidiš, zdaj no^é; Tam «e kopifijo tramovi In hlodi, dn germe valovi: In tamkejle — goijé! g<>i;ié! To zilielka ji- sp'd vofh- ! — t)h jp li paf nesivi^iia mati Xainngla dete odpeljali? Kdo ve! ker vzel neurnik hudi ,1« morebiti mater tudi. Ko zraven lyega je dremala. Pa gli j, gorje! Tam izsred vala Se dvignilo iz gostih peu, Kot d:i ga krije s|iai\ja ten. Je (riipli» utopljene žene. Hoke v lase so zapletene. Iz niertve groza govori — Al išfe deteta? — oj skri Mi pesem vso gnije neznaun. Ki spremlja vodo razuzdano! — V loplicali zbrala je gospoda V soliani se. Pod okni voda Naprej vali mpnvo ženo.
Zakrii^al nekdo je glasnò, Iii k oknom plane ženski roj, Al plah nazig pobegne koj. Vodi* pa hiye se grozno, Ko mim soliaue se valijo; Že zab\jena je scena cela! Ta Sali se, 2 oCuii ta streHa, In tretjej zdeha se: „Oj kd^i Bo pač iz promenade kaj!" f'pterta po klavirji by>, In diäe sladke sai^jar^e; In pptii fastnikom blebefe: „Bi majhen ples bi paf najveèe Odškodovanje za ta dan". In šestu kakor modrijan, Kot da jc njena cela veda. Zvesto igravcem v liste gleda. In hi^je se vodó grozijo. Ko mim sobane se vayo! Al misli pač 6c v dmStvu kdo Na zibki), na mertvó ženA? Dft, zäbil bil za dans bi vsak, lva.j drugim je razdajal lijak, Ivo bi ne liil — že lolnoO je. — (ilas ptivi o tem zas i&al xe. 1'rihitel, nebojeC se tminc, Je mliidi jiupnik iz doline; Zeiiskovje hitro ga obs^e. Oj (fnize, ko priiiovedt^e, Kukó je hudournik hrul, In vse razdjal in vse zasul. Našti'^je koče odnesene, Piivé imi! nesix'tni! žene, Ki z detetom je smert storila. Ko izba se je napolnila Z valo\iem, ki je pribolmelo. Ko da je v serdu morje uelo Kazpnstilo se £ez in čez. Da ne derži ne breg ne jez I Neznana, pravi, je nesreča, Zasnta7polja zeleneča, Pnderti' koče in razdjane, » In cele čede pokončane. Odnesla vse je ena noč! Zdaj pa poprosi za pomoč. Da se priskoči punej sili. —
In vsi, ki so krog njega bili. So ginjeni, in vgi darove Podajajo v roke njegove. Slavé prizadevanje to, Ga k dnigim mizam odvedn. Pa smiljeni sami te krone Pfmrosijo mu za uboge. — Zdaj pa, da igre ue skazi. Za enim tiho postaji. Tgraj» Štirje, vsi bogati, Li^üi' med njimi kupi zlati, ZauiiA^eni v igró stermijo. BesKdice ue ({ovor^o, lil med ljudmi, ki so krog njih. Se ^iye vsake sapu dih, Ki-r stava silno je velika, In sn^fa séni zdaj. tje zdai lika. Glej zdii.ile zadi^ji list je verien Al ki je zgubil,Mjut ko serten Zadere se: „Zakrivil to Je far, ki lazi za menò! Ni bilo srečo Se nikdar, Če je le bil tik mene far I" lu icakor nor pred ^cga sko^i. Ter ga z roko po licu poči. Duhovna častnega, da celo Je društvo groze se zavzel» lu zmeraj hiqe se grozno Vode, ki mimo se valyo! — Puhovcu pa, pohleven, mil. Je v sercu Ijnbav le gojil, Togoti, jezi ni se vdal ; Ne žal besede ui mu ^jal. Krotäk pogleda ga ter dé: „Gospod, to dali ste za me! Ki pa ]iotop Jim >'se je vzel. Za i^je ie nisem nič prejel; Rokf dobrotne oj odprite, Pa tudi njim kaj podelite!" Igravec sinša — ostermi ~ In zdajci vest ga zaskeK, lu zdajci vso spozna grehnto. Ki mu pred vsemi na sramoto lu božja milost ga obda! Id v dnu serca se pokeaji. Duhoven plah podà rokó.
Pa mu spregovori tako: „StraSno zagrešil sem, gospod! In res le človek, ki ga tod Kot vas Ijubezi'ii večna vodi. Hudobnost tako milo sodi. Storili čudež ste vi v meni: Kar k igri \eb ne grem nobeni : Prisegam vam in kar imäni. Prisegi za darilo dam. Rešili ste me iz oblasti Hudobne, najstrašnejše strasti. Tu nate zlata! — če pa ste Odpustili zares mi vse, Vzemite 8 sabo rac k nesrečnim. Ua za me molyo pri večnem, Ki tnko dolgo ie pred njim Sem bežal kot zgubljeni sin!" In vsak je živo gii^eu bil. — Kaki) bogàt je dar dobil Pobožni župnik in kako rad odpeljal ga s sebó!
Kaj je ta nova liiSaV — Glej, Ne vidiS nju dveh li pri lyèj? -Gospod jo pti\|i zidal to, In revežev živi tam stó. Vodè pa več se ne grozno, Ko doli mimo se valijo.
«loT. prciiltlal v. m.
Dobri svèt.
(Siiisal J. C. Pi^šfeiiikar.)
Neki kmet, — Verbač se mu je reklo, — je pii^iiiil voliče v mesto na seineuj. Pretino je še Iioldan odzvuuilo, spravil jo je že v denar. Okrep-ravši se v gostilnici, zdelo sc mu je še malo i)re-zf;odiij, da bi sc proti domu spravljal; vendar pa ni vndci, kaj bi v mestu počel. Kar na enkrat mu prešine lepa misel možgane ter reče sam proti sebi : ,Lej Jaka! v mestu si, pa ne veš, kdaj boš sjiet tako srečen. Ne zannidi tedaj priložnosti in sto))i tistemu jezičnemu dnhtarjii po tlober svet, saj "pravijo, ila je žo marsikumu ilobro svetoval." hi res Vcrijaó t(! priložnosti ui zamudil; kmalo je našel |n-avdnika. l'risedsi pred njegovo pisarnico, moral jo dolgo čakati, predno je stal prod gospodom, ker se jih je bilo ninogu tn zbralo, ki so po Vcrbačevem mnenji nuirda vsi ilobrega sveta iskali. Urno so se verstili in versto je jn-išla tudi na našega kmeta. Sto-pivši pred gospoda, pripogne se globoko ter l'eée: „Močno vas, gospod dolitar! ljudje livalijo ; torej si nisem mogel kaj, da ne bi bil prišel vas za dober svet poprašat, b-r sem ravno v mesto pi-išel."
„Že ilobro prijatelj! Imate li kako pravdo?" vpraša dolitar.
„O Gospod tega pa že ne. Kar je mladi Verbač gospodiir, ni bilo pravde pri hiši in je tudi ne bo bil je odgovor poštenega kmeta.
„Kaj ne, podedovati imate kaj po kom, pa ste se prišli posvetovat, ali neV"
„Ne zamerite mi. gospod dolitar, da vam sežem v i)escdo. — Vsa moja družina je pod eno streho iu jé i/, ciic sklede; kar je moje, to je vseh, in nihci' ne more komu kaj zapustiti."
„Ali ste pa kakšno kupčijo sklenili?"
„Tudi tega ne, gospod! odgovoi-i nni Verbač; „nisem nami-eč toliko bogat-, da bi mogel kupovati in ne tako reven, da bi prodajal."
„I kaj pa iščete pri meni," zavpije nejevoljno dohtar nad kmetom.
„Ne bodite hudi, gospod! saj sem žc povedal, čemu da sem prišel," reče plašno Verbač, „dobrega sveta bi rad . . . Ker sem že tukaj, oglasiti se moram pri vas, sem si mislil, kajti ne vem, kdaj bom zopet priložnost imel."
Pravdnik se pri teh besedah nasmeje, vzame perù in papir ter vpraša kmeta: „Kako se pišete?"
„I za Jaka Verbača se ijišem, gospod!" odgovoril mu je ])rav veselo, ter si je mislil, zdaj bo pa že nekaj.
„Koliko .ste stari?« vpraša ga dalje doiitar.
„O sv. Jakobu jih bom trideset." '
„Kaj pa počnete?"
„Orjem, sejem, žanjem, jia za živino in otroke skerbim."
„Že dobro!" pravi dohtar ter xapise dve ver-stici na papir, potem ga zgane in kmetu poda.
„Tete šencaj, kako ste pa urni!" začudi se Verbač.
„Koliko sem pa dolžen za ta dobri svet, gospod dohtar!"
„Štirnajst grošev!" reče mu pravdnik.
Ž veseljem jih je plačal in potem sel iz pi-samice. —
Kmalo se je spravil iz mesta in ob petih je bil že domà. Truden od pota se je vlegel pred svojo hišo pod staro tepko, da bi se malo počil. Ali kmalo pride hlapec ter ga vpraša, ali hočejo še danes seno pod streho spraviti, ker je že sidioin se ne vé, ali se vreme ne bo spremenilo.
„Danes bo že prepozno; saj imamo jutri dosti časa", oglasi soVerbačevka iz veže.
„Mati, veijcmite mi, da se bo vreme spreverglo, kajti že ves dun je grajski pav vpil po dežji," pregovarja hlapec, „pripravljeni so že vozovi, samo rok je treba ; delavci pa sedaj tako nimajo tacega dela."
Verbač ni vedel zdaj, koga bi poslušal, ali hlapca ali ženo. Kar na enkrat se je spomnil pisma, ki mu ga je bil dal pravdnik. „He, kaj bi ugibali, kfy je nam storiti, dokler imam jaz dober svet v mavhi; štirnajst grošev sem moral za-nj dati; preberi ga, preberi liezika, saj praviš, da si hodila v šolo," reče gospodar in pomoÙ popir Reziki, sosedovi hčeri, ki je bila ravno zraven prišla. Rezika vzame pismo, razgerne ga ter jame brati: „Ne odlašaj na jHtri,kar danes storiti moreš.
„Res je taka", zavpije Verbač, „gospod imajo morda piav. Hoj, delavci, le vkupl še danes moramo seno spraviti."
Vsem je bilo to všeč, samo Verbačevka je še nekaj ugovarjala, kar jej pa ni obveljalo, ker seje gospodarju dohtarjcv svet le malo predrag zdel, du hi se ga ne bil deržal.
Vse je liitelo na travnik ter krepko prijelo za delo. Še gospodar sam je pristopil k delavcem, akoravno je bil počitka v resnici poti-ebeu. Kmalo RO spravili seno pod streho. Po noči se je bilo pa vreme res spremenilo, kakor je bil hlapec prerokoval. Jel je liti dež, ki je vse seno spridil po trav-nicih. Skoda je bila kmetom velika, ker skoraj vsi Se so imeli seno po travnikih; samo Verbaču ae ga
ni bilo nič spridilo. To ga je pa tako izučilo, da je terdno sklenil, pri vseh svojih opravkih ravnati se po dohtarjevcm svetu. Kakor je sklenil, talco je tudi delal; zato je pa tudi prì njem bogastvo vidno naraščalo. V kratkem je bil najpremožniši kmet cule okolico. Večkrat se je pobral, da se ima za svojo srečo le dohtaijevemu svetu zahvaliti; zato pa tudi pravdnika ni pozabil, ampak mu je vsako leto kaj v dar poslal.
Kmet! stori tudi ti takn: Kar danes storìti moreš, toga ne odlašaj na jutro.
Kazalo.
tìtrmi
I.	Brata .................'i
II.	IvfršCanstvo poil limskiiiii vladarji iiorvili trdi stoiptij . 38
IJl. Kdiia pripovpcliiili pi-spin...........•»''
IV. Dnhri svi-t................"C