¿a kortaii dalav-, ||,id»ivft. D«lav-oprtvičenl do ■ kar prod nt trajo.
KL|ar i^evoied
ih« intoraataVt^th»
rktni cla«» Work* ar* •niiil«d to ali
what thay producá.
XU
Slev. (No.) 178,
Bančni polom!
v «tsrokrajskih slovenskih časnikih čitanio, da je "glavna po-gojilnica*' v Ljubljani ustavila izplačevanje vlog. Vsi dolgovi ali
KauraOaH ••eoud-elata matter, Dec. ft, 11*07, et tU« p oat off»«*« et Chicago IU. uud«i th« Act of Cobckm of Maroh Ird. lH7fc
Office: 2146 Blue laland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na Številko v okJepa|u-ki nahafa poleg va.
naalova, prilepile, nega apoda| ali na ovitku. Ako <170) |e Številka
tedaj vam a prihodnjo Številko našega liata poteče naročnina. Proai* mo ponovite |o takoj.
Chicago» 111- 7. februarja (February), 1911,
movini. Tako poročajo starokraj-ski listi, Tam bo vlada baje odkupila uradnike obveznosti. In isti listi Irdijo, kar je pravilno za
ni družbi, prehajamo v socializem.
Kdor pa takim gospodarskim združitvam nasprotuje, je nasprotnik socializma, splošnih te-
piliva
dog.
zavoda znašajo 4.015.723
K imetje ali aktiva pa na papir-ju 3 900.000 K. Sodijo pa, da znata cel primankljaj 1,287.782 K. V avodu so gospodarili po anarhistično. Matija Hudnik, ki je zavodu načeloval cel čas, si je iz-posodil 1,200.000 K. in za dobo pit ih let. odkar obstoja, ni plačeval obresti.
Tisli o nekem znanem klerikal-ntHn denarnem zavodu, krožijo zelo vznemirjajoče vesti. Ljudstvo dviga vloge, kar bo provzročilo fe večjo krizo.
Zadnje leta, odkar je tajna naravna sila — potres pretresla be lo Ljubljano, so se na Slovenskem pokarali razni špekulantje, kot ¿obe po dežju v gozdu. Špekulirali so v poleposestvih na Štajerskem, v hišah na Dunaju, v vodnih silah pri Kranju. Tvornice in imhtstrielna podjetja so rastla iz tal. množile so se trgovine, cene zemljišču so šle kviško. Bilo je ¡¡aro dr ve nje za k runi ca mi. Slovenski špekulantje so posnemali povsem ameriške. Kapitalistično časopisje — liberalno in klerikalno — je podpiralo te špekulacije in to z vso silo. Pisalo je veliki beli Ljubljani, slovenski metropoli, ki že ima svoje bule-varde, delavska predmestja, katerih štrlijo visoki in sajasti dimniki proti nebu. Poročalo je o krasnih vilah bogatinov, o zabavah, o ra/nih športih, o eksportu slovenskih industrielnih izdelkov na Balkan. Zidalo je gradove v zrirk — prikazevalo je fato mor-gano od daleč, v katerih je bilo videti, da je slovenski industriali zem že poplavil ves jugoslovans ki jug, Turčijo in da si že osvojil j p ogromno Rusijo. A to časo pisje je pa tudi dosledno in trdo vratno molčalo o bedi malega kmeta in delavca o vzrokih, ki ju silita, da bežita v Ameriko. Ta Časnikarski kapitalistični dirin daj je bil podoben ameriškemu pred krizo. Polom je že prihajal, a nikjer ni bilo čuti svarečega glasu Le semintje so liberalni kapitalisti očitali klerikalnim, da so sleparji, klerikalni pa naobratno liberalnim. Pri tem očitanju pa 1 niso odločali pošteni nameni, marveč le nevošljrvost. Vsakdo je hotel, da mu slovensko ljudstvo zaupa, mu nosi hraniti denar, tla ga potem rabi v špekulacijske namen«' in hitro obogati. To je bil tzrok, da sp politični nasprotniki drug druzega obmetavali z blatom. Ni jim šlo, da bi bil ljudski denar naložen varno. Videli so vsi, da narodno gospodarstvo obstoji na zelo slabih nogah, da je treba le majhnega sunka in umetno zgrajena stavba se zruši in pade. Eni so rabili denar izven dežele v klerikalno politične namene, drugi pa v narodnopolitične. Eni so reševali duše, drugi pa jezik. Pa še to je bilo le navadno reklamno sredstvo, ki ni imelo druzega namena, kot iz lahkoverna ljudstva izprešati zadnji vinar v špekulacijske namene sebi v korist.
1,287.782 K. primankljsja v e-nem aamem denarnem zavodu. To P°«eka Se ameriške bankroterje. *ko vzamemo krono za enoto na-P"»m dolarju. Ako pa bodo temu. bankrotu sledili še drugi, potem l»o slovenski narod v primeri z druginii narodi, ako za merilo vzamemo število prebivalcev, doživel enega največjih gospoda rs kih polomov. V Ameriki so pričeli *tak* falote, ki se igrajo z Ijuds-■tat denarjem, cspirstl zadnja le-Znani Walsh, pri komur ni pu'bil baje nihče centa, je vseeno »bil •> lot in še danes sedi v jstt, fcsiravno se njegovi prijatelji ndi.jn. da hi predsednik po ilnstil. Drugače je v stari do-
nradnike, mora logično veljati tu- žen j, sovraži človeštvo, sploh vse li za trgovce in obrtnik»', ne za- naprave, ki služijo za občni bla-ttevajo pa, da bi krivci prejeli gor. Tak človek je podoben člo-zasluženo kazen, ker so zapravili i veku, ki bi uničeval brzojav, te-jutlski denar.	lefon. ceste, železnice, šole itd.,
Odkod pa dobiva vlada denar? le radi tega. ker koristijo vsenj. Daje* ji ga ljudstvo potom dav-1 Ameriški Slovenci! Danes že kov. Ljudski denar naj bi zopet imamo moči, da se gospodarsko »okril, kar so zakrivili vodje za-1 lahko združujemo za dobro vseh votla, a vodjem ne bo treba v je-
ga sveta; toda njeno stališče v In-	Miss Madeline Sulivau, chikaš dustriji je veliko nižje od moške-	ka "soeiety girl" se je zaročila s ga. V redkih slučajih dobi ženska	polnokrvnim Indijancem. Vsled jednako plačo z moškim za jedna-	tega se škandalizira že pol Amerito delo, in ravno vsledtega je	ke: Ako se pa kakšna ameriška
čo, da bodo pred celim svetom čisti, kot novorojeno dete. Ako se uveljavi to načelo v Avstriji, bo moralo ljudstvo zopet skrbeti za vsakega bankroterja, da se mu ne skrivi las na glavi.
" Proletarec" je že večkrat povedal, tla je v starokrajskih privatnih bankah toliko varen denar, kot pri ameriških bankirjih. Ta najnovejši polom le potrdi, da je "Proletarec" pisal resnico.
Sploh je največja neumnost, da ameriški Slovenci pošiljajo hraniti denar v staro domovino. Izročajo ga v varstvo tistim ljudem. ki so s svojo nerodno narodno gospodarsko politike zakrivili. da so bili primorani izseliti se \ Ameriko. Denar j«' toliko va ren—v Ameriki kot v stari domovini. Saj ga ni treba izročati v varstvo privatnim ameriškim bankirjem. Kjer so večje naselbine, se lahko ustanovijo gospodarska društva, stavbinska in hranilna društva. Kjer so postne hranilni ce, naj se vlaga denar v poštne denarne zavode. Denar se lahko naloži tudi v zemljiščih, v zadružnih kmetijah, v katerih je zemlja last vsakega posameznika, produktivna sredstva pa last vseh.
Že danes imamo slov. gospodarska društva v Milwaukee, Chiea-gi in drugod. Kjer jih še ni, se lahko ustanovijo. Tudi slov. zadružne kmetije dobimo morda
tudi v Ameriki. In če se zavedamo tega, čemu pošiljati denar v staro domovino, da ga tain požro bankroterji!
. Z.
IZ KONVENCIJE PREMOOAR-JEV.
Knoiiulvajseta konvencija pre-mogarske organizacije "Tnited Mine Workers of America" v Co-lumbusu, O., se je zaključila zadnji četrtek.
Pred zaključkom zborovanja so delegatje storili še jedno velevaž-no tlelo, ktero je zgodovinskega pomena za gibanje unijonizma v Ameriki. Že zadnji teden smo poročali v " Proletarc.i", tla je kon-venei-ja-v- jresoluciji ož.igo. sala National Civic Federation kot kapitalistično organizacijo, ktere namen je, ubijati delavske unije. Toda premogarjem to še ni bilo dovolj. Delegat Atlolph Germer, socialist, kteri je sprožil gori o-menjeno resolucijo, jc 1. feb. predložil nov člen kot dodatek k usta vi organizacije, po kterem ne sme noben član premogarske unije biti obenem član X. C. F. Vsak član se mora izključiti iz unije. Dodatek je bil po večurni viharni debati z večino sprejet. Ta sklep pre-mogarjev je velik udarec za John Mitchclla, bivšega predsednika 1'. M \V. of A., kteri jc član N. C. F. in ima tamkaj nek uradniški po-kmalu v najbližnji prihodnjosti. ki mu nese $5000 na leti». Ra-Vsaka gospodarska organizacija z<-n Mitchella so pri National Ci-pomeni napredek v gospodarskem vie Federation tudi Oompers. Mo oziru. Ako pa hočemo kaj slične- rrison in več drugih delavskih ga, je pa treba, da se pred vsem "vodij". Mitchell je neki silno je-očistimo greha, ki smo ga s seboj zen nad tem sklepom premogar-prinesli iz stare domovine. Ketlar jo v in še tisti dan je brzojavno gre za splošen blagor naroda z j protestiral proti novemu dodatku, gospodarskega stališča, tedaj se toda vse to hie ne pomaga. Ako
nc smemo gledati kot pes in ma čka, ker nas ločijo politična in verska načela. Vsak gospodarski
hoče biti še nadalje član premogarske unije, mora odstopiti od N C. F., drugače bo pa izključen iz
nasvet je treba kritizirati stvarno unije, pri kteri je svoječasno že in ogibati se je treba osebnih na- nezasluženo slavo. Do sedaj se še
padov. Kar je dobrega naj se sprejme, kar je slabega pa zavrže. Kritizira naj se stvar in ne osebe. Kdor pa stvarno kritiko spreminja v osebno, takega naj se pa prezre.
Ameriški Slovenci! Čas je že, da opimtimo plakanje po stari domovini. Ako bi hoteli plakati po stari domovini, bi morali plakati po aziatskih planjavah, s katerih so se naši pradedje naselili na Kranjsko, Štajersko, Koroško itd. Tako priporočbo bi danes vsakdo smatral za blazno, saj še slovenski pesniki ne opevajo krasote aziatskih planjav, po kterih jc tudi nekdaj hodil slovenski rod. Zakaj torej plakati po Kranjski. Štajerski itd. Živimo v Ameriki in skrbimo, da se življenjske razmere obrnejo na boljše v Ameriki. Kdor ima svojce onkraj oceana naj skrbi, da se preselijo v Ameriko. Neumnost je pa pošiljati denar v staro domovino in spodjedati gospodarsko moč deželi, v kateri človek živi.
Organizirajmo se v deželi, v kateri živimo. Združili smo se v podpornih jednotah, da pomagamo drug drugemu v slučaju bolezni in nesreče. Zato je kos socialnega dela. ker se nismo združili, da bi posamezni imeli profit, marveč, da hasne in koristi vsem. Lepo število slov. delavcev je združenih v unijah. Tudi tam gre za korist vseh. In združujmo se tudi v vseh druzih gospodarskih zadevah. A-ko branimo skupne interese za do-hro vseh, tedaj zvršujemo socialno delo že v danainji kapitalistič-
' ni izjavil, kaj bo storil. — Tako se maščuje nad Mitchellem njego va dvoobrazna politika: mož je ve dno hotel služiti dvem gospodar jem: delavstvu in kapitalistom Dolgo časa je vlekel premogarje za nos, in minulo je dokaj let predno so se delavci spametovali ni z njim obračunali kakor se je to zgodilo na pravkar zaključe nem zborovanju v Columbusu Preniogarji bi morali že davno po vedati Mitehellu v obraz; "Ako češ biti z nami: bodi samo pri nas ako neeeš, pa pojdi h kapitali stom. Povsod ne moreš biti." In prilika je sedaj prišla, da Mitehel pokaže, ali je res tak prijatelj de lavcev kot se je vedno delal. Or ganizirani premogarji so pa s tem korakom dokazali, da se holjinholj bližajo svojemu razrednemu sta lišču.
Na konvenciji je bil tudi jeden slovenski kandidat Jakob Miklav čič iz \Villock, Pa.
PROPAGANDA MED ŽEN8T-VOM,
Socialistična stranka bi morala Vpeljati posebno propagando mec ženstvom. Veliko razlogov je za to. Najvažnejši so:
Žena z malimi izjemami nima volilne pravice. Soc. stranka za hteva jednako volilno pravico za vse brez ozira na spol ali pleme.
Ravno kratenje volilne pravice drži ženo v veliki ekonomski sni nosti. Žensko delo danes že ob sega velikanski del industrielne
ženska največji konkurent mo-kim delavcem. -
Žena je mati rodu. Zato potrebuje izobrazbe, da zamore dati otrokom pravo vzgojo. Žena je polovico človeškega rodu. Brez njene pomoči ne moremo pre-ustrojiti človeške družbe.
Zatorej je neobhodno potrebno, da pridobimo žene za socializem. Zaveden socialist uiora predvsem gledati, da pridobi za svoje pre-»ričanje svojo ženo, sestre, hčere, prijateljice ali izvoljenko. Delo je sprva v mnogih slučajih težavno, toda dobra volja, čas in ne-omahljivost premagajo vse. Jemljite ženske na socialistične vese-ice, shode in k predavanjem. Vpišite jih v socialistične klube in vabite jih redno na. seje. Dobro in koristno bi tudi bilo, ko bi klubi priredili vsaj dvakrat v mesecu primernem lokalu zabavni večer s plesom, petjem in s kratkim predavanjem. Take zabave bi bile samo sred s t vp /.a propagando zlasti med ženstvom. Mnogo bi jih prišltr apr v a xmtto tr. radevedfH»«*-* ali zaradi plesa, toda sčasoma bi se le nabrale novih idej.
Žal. da je naša slovenska socia listična literatura še tako revna kar se fiče ženske propagande. ITpamo pa, da sčasoma zamašimo tudi to vrzel. Med tem časom naj služijo članki v našem časopisju, na kte»v opozarjamo žene, da jih čitajo.
Niti minute ne smemo zamuditi, sodrugi. kadarkoli je prilika za propagando med ženami. Pokažimo ženi pot iz sedanjega sramotnega poniževanja in ekonomske sužnosti. Prepričajmo jo, da njena osvoboditev je le v socializmu.
BLAZNI SISTEM.
"Miss", ki je ol>eiHin dedinja mi-liončkov, poroči s kakšnim bera-škim, ciganskim, do'grla zadolženim, dokraja "izpufanim" in skoz inskoz gnjilim "grofom" ali "ba-ronotn" iz HJvrope, tedaj se pa niti kruljavi vrng ne zmeni za to. — —
PAUL SINGER.
Leto (Vol.) VI.
Warren oproščen!
Predsednik Taft razveljavil obsodbo. 12. feb. bo govoril na shodu v Chicagu.
— Petnajstletno deklico rodom Romunko so našli napol zmrznjeno in sestradano na jedni chika-ških ulic. Deklica nima svojcev. Ker nima svojcev ne skrbnikov, ni mogla v šolo; ni mogla dobiti lahke privatne službe pri kteri rodbini. Nekdo jo je napotil v smodkarnico, tesno smrdljivo luknjo kakršnih je na stotine v Chicagu. V smodkarniei je delala deset ur na dan, za kar je dobila —
— deset centov--jeden cent
na uro!! Kako se pa z desetimi centi na dan živi, čeprav otrok, naj si vsakdo sam misli. Ako bi bila omenjena deklica kakšen mi-lionarjev "pudel" ali druge vrste kužek, stanovala bi v krasni palači, jedla najboljša jedila, počivala na pernati zofi v sijajni sobani; vozila bi se v avtomobilu po najlepših bulevardih in parkih; nosila bi gorak kožuhček, kakršne navadno imajo psi bogatašev in dragocen ovratnik iz diamantov ; imela bi svojo posebno post reškinjo, ktera bi jo pestovala, kopala, oblačila in se igrala njo . . . Vse to in še veliko več bi mela deklica, če bi k sreči bi la — pes kakšnega milionarja. Ker pa ni pes — ker je samo človek, "ustvarjen je po božji podobi" (ha! ha!) — ker je samo dete siromašnih ljudi — zato mora delati v smodkarniei za deset centov na dan in stradati in zmrzova-ti pod milim nebom I Blagoslovljen si sveti družabni sistem!
Z nedavno izvršenim justičnim umorom nad enajstimi sotlnigi in eno sodruginjo, je Japonska stopila v vrsto "kulturnih" držav. To se pravi, da se začenja za japonski proletarijat nova doba, doba napredka. "Kulturne" evropske državo so svoječasno tudi ubijale socializem z mečem in vislica mi, a za nagrado imajo dane« — krdelo socialistov v vsakem par lamentu. Barbari lahko ustrele ali obesijo par socialistov, toda umoriti ne morejo socializma.
Sodrug Paul Singer je mrtev, rmrl je dne 31. jan. t. 1. v Beroli-nu. Vsem starejšim slov. sodru-gom je še dobro v spominu njegovo delo iza časa izjemne dobe za socialiste v Nemčiji. Tudi v državno zlM>rski debati o "bodoči socialistični državi" je Singer povedal zagovornikom kapitalizma tako gorke in resnične, da so zagovorniki kapitalizma prenehali z debato nakrat. da ne bi doživeli še večje blamaže. Sodrug Paul Singer je bil socialističen agitator v pravem pomenu besede. Leta 1860 se je Singer pridružil socialistom Kisenacher-jeve smeri. In od tistega leta pa doklej* ura ni ugrabila smrt je bil zvest ideji socializma. Leta 1886 je Singer razkril tajno ovaduštvo. ogleduštvo in plačano provoka-terstvo Shring - Mahlevvsevo. S tem razkritjem je sodrug Singer dal hud vdaree ogleduškemu in ovaduškemu sistemu, Bi srn« rok a, za kar je bil na podlagi izjemnega zakona za socialiste še istega leta izgnan iz Berolina.
Singer j*1 vstopil kot mlad mož. star komaj 2") let v socialistično stranko, v kateri je delal za osvoboditev delavcev iz kapitalistične sužnosti skoraj 42 l^t. Singer je bil bogat, bil je podjetnik. Ali leta 1887 se je ločil od tvrdke "Bratje Singer" in je vse svoje moči posvetil propagandi za socializem. Singei je s svojim delom mnogo pripomogel, da se je socializem tako hitro in na široko razširil v Nemči ji. Bil je požrtovnlen in neumorno delaven sodrug. In kof tak bo živel v našem spominu.
—	Sodrug Suedekum opisuje sedaj svoje doživljaje na potu v Ameriko. Med drugim pripoveduje, da je na parniku "Georg Washington" zbolelo dete za kozami. Vsem osebam, ki so prišle v doti ko z detetom so pa stavili koze. Slučaj bi bil kmalu pozabljen, ker je zdravnik izjavil, da bo dete o-krevalo. Potniki so se pomirili in nihče se ni vznemirjal radi koza izvzetimi nekega ameriškega duhovnika. Šel je h kapitanu in ga prosil, naj mu dovoli krstiti dete. Kapitan mu jc rekel, da naj se obrne do zdravnika. Zdravnik je dejal, d a je «lete že morda krščeno, sploh pa ni v nevarnosti. Pomagalo ni nič. Duhovnik je le silil, da hoče krstiti otroka, ker mu to narekava sv. vera. Zdravnik jc odnehal in dejal .duhovniku, naj prinese par copat, srajco in krta-čico za; snaženje zob. Duhovnik ga pogleda in reče: "Ne norčujte se iz sv. zakramentov, pri krstu vendar ne rabim krtačice za čiščenje zob." "Vem, da jo ne rabite," je hladno odgovoril zdravnik. "Ali rabili jo bodete vi, ker vas do New Yorka ne izpustim iz bolnice.n
"Ah, tako," je rekel zdravnik. "Razumem. Saj ste rekli, da dete ni v nevarnosti. WTell, pa počaka jmo s krstom do New Yorka."
Duhovnik se je obrnil in odšel. • • •
—	Rusija ščiti in brani Žide v inozemstvu, doma jih pa preganja iz kraja v kraj. To je prava ruska humaniteta.
No, v drugih kapitalističnih državah tudi ni nič boljše. Doma preganjajo državljane n policijo in državnimi pravdniki, v inozemstvu jih pa branijo, če tak diplo-matičen trik kaj obeta.
Sodrug Fred D. Warren je o-proščen, 1'redsednik Taft je zadnjo sredo 1. feb. razveljavil obsodbo sodnika Pollocka, ki se je glasila na šest mesecev zapora, in znižal globo $1500 na $100, ktero svoto pa vlada najbrž ne bo nikdar tirjala.
Gromovit protest zavednega delavstva zoper krivično obsodbo sodr. Warrena ni bil torej brez uspeha. Taft je slišal ljudski glas, glas delavstva — in padlo mu je, sjcee v hlače. Socialistično delavstvo gre zopet enkrat zmagoslavno iz bojišča. Kajti razveljavljen je famožne Pollockove obsodbe ne pomeni samo popolno zadoščenje za Warrena, pomeni tudi moralno zmago za socialistično stranko po celi Ameriki.
Sodr. Warren sploh ni bil niti jedne ure v ječi. 21. januarja bi bil moral nastopiti "kazen" in napotil se je v Fort Scott — kakor smo poročali — toda^ tam so mu povedali, da zapornega pove«-Ija š^fli-mnj, Med tcmie pa^kon- _ grešnik CampltHl iz Kansasa predložil Taftu v Washingtonu celo Warenovo zadevo in obenem brzojavil Warrenu, da sedaj je ugoden Čas, da lahko zaprosi predsednika za "pomiloščenje" Warren je odločno protestiral proti temu; izjavil je, tla on ne mara nikakršnega pardona, ker ni ničesar zakrivil. V Washingtonu so bili v zadregi. Niso vedeli, kaj bi poeeli v Warrenom* Taftu torej ni preostajalo drugega, kakor da razveljavi Pollocko-vo obsodbo. Warren je prost ne da bi spregovoril samo jedno besedico za kakšno "pomiloščenje"!
Veliki protestni shod chikaške-ga delavstva zoper Warrenovo obsodbo, kteri bi se imel vršiti 12. feb. t. 1., se bo vršil vseeno toda ne kot protestni temveč kot volilni shod socialistične stranke za aprilske volitve, («lavna govornika bodeta Eugene V. Debs in pa zmagoslavni "fighting Editor" Fred. D. Warren. Okrajna chika-ška organizacija ga je namreč pozvala. da naj pride na shod če ga že kapitalisti ne marajo v ječo, in WTarren se je odzval povabilu. Sodrugom v Chicagu in okolici živo priporočamo, da se vdeleže tega znamenitega shoda v polnem številu. Pripeljite znance in prijatelje seboj. Shod se vrši 12. t. m. to je prihodnjo nedeljo popoldne v Dexter Pavillionu, Halsted in Root ulica na južni strani mesta.
VAŽNO ZA ROJAKE: KUPONI ZA TUJEMSKE POSTNE MARKE
11, poštnega urada smo projeli na r.nanilo, <la je ameriAka pošta iz<lala poaebne kupone 7.a izmenjavo poštnih inark v evropskih državah. Tak knpoa utane fi centov. Kadar pišete Avojecm v stari kraj, pridenite v pinmo ta ku pon. Dotienik, ki prejme pinmo, zama re kupon na tamoMiji pošti zamenjati za marke, kolikor jih potrebuje za • hratno pinmo, kadar vam odgovarja. Pošta je izdala to kupone radi tejja, ker pride v»ak dan iz Kvrope ogromno št« vilo pisem premalo ali «ploh nefranki ranih, to ne pravi, »la je v starem kraju premalo ali sploh nič vplačane za ta pisma. In to da ameriški pošti veliko dela in sitnosti, kajti za taka pisma mora prejemnik doplačati dvojno svoto j»ošt.nine, kar manjka. Novoupeljami kuponi so veljavni za vse evropsko države razen Kusije in Portugala. Po-služite se torej teh kuponov. Pobite jih na vsaki pošti in stane — kakor le rečeno — šest centov vsak.
TISKARSI ŠKRAT
Tiskarski škrat nam je v članku "Progoni na Japonskem" zopet zvršil neljubo nauako. V odstavku. ki pričenja "Dne 24. jan. 1., 1." naj se čita mesto šest sodru-gov deset sodrugov.
Priporočajte in širito jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki» "Proletsre<s'\ "Rsdni-čka Straža", "Svjetlo", "Narodni Glas".
•KOLETAREC
'ust sa interese delavskega ljudstva.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lsataik ln isdsjatalj.
Joroslovastka delavska tiskovna dru/ba v Cbicafo, III.
flsrotaias: Za Amarico $1.50 «a calo lato. 75c sa ¿ot lata. Zs Evropo $3 sa calo lato. $1 aa pol lets.
imimsi po Jooovoru Pri spromtnbi bivaUif* «Mi«fMMya masmamUi tudi H TA H J naslov.
PROLETARIAN
/Owned sad publiahed Evesy Tuesday by
Sooth Slavic Workmen * Pobliskiof Company Chicago, ¡dinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
nauk 1'i.illluec, President ;
juhu 1'etrlfl». Secretary;
Krank Jauellt, Treasurer.
•	jFr »^¡6 i
. »as -sihtion mates: United State« sod Canada.
*	50 a year. 75c lor half year. Foreign countries
%1 a year, $1 lor half year. aovektising satss oa agreement.
NASLOV 'ADDRESS):
"PROLETAREC"
JUG Blue Island ave. Chicago, 111.
KAKÔNA NAR0DN08T IMA PRAVICO DO OBSTANKA?
Piše se nam iz Clevelanda sledeče :
Neki urednik bi me rad očrnil pred svetom, zlasti pa pred cle-velandskimi Slovenci, češ, da seiu se izrazil, da slovenski narod ni-ni« pravice živeti, da naj izgine is sveta. Pozabil pa je navesti v kakšnem smislu sem rekel: "Slovenski narod, kot je dandanes, nima pravzaprav pravice do obstanka. " Ker bo morda to upra-šanje zanimalo čitatelje, hočem to svoje mnenje pojasniti bolj podrobno in če mogoče dokazati.
Ako govorim o slovenskem narodu, mislim seveda narod, ki govori n piše slovenščino, lahko bi se bil izrazil z drugimi besedami; da slovenščina nima pravice do obsttanka. Ljudem samim kot ljudem pač nihče ne more odrekati pravice obstanka in življenja, pa naj si bodo ti Slovenci Nemci ali pa Italijani.
Priznati moramo dobro voljo našim prvem možem kakor Vodniku, Prešernu, Stritarju, Vošnjaku itd., ki so res mnogo storili m na« narod. Ti so pripravljali pot novejši slovenski kulturi, ti so z mnogimi drugimi rodoljubi vred postavili temelje slovenski literaturi in slovenski politiki. Pred Vodnikom ni slovenski narod i-mel nikake posvetne literature, slovenskih knjig ni bilo, nemščine pa narod znal ni. Ni si mogel pomagati in razširiti svojega obzorja. Drugi narodi so imeli slavne pesnike in pisatelje. Slovenci smo bili kakor zaprti v temni ječi, kamor nahi sploh ni mogla prisijati luč znanosti in vede. Edine knjige, ki smo jih imeli, so bili molitveniki. Ali naj se iz njih učimo literature, znanstva, zgodovine, naravnih ved, katere so neobhodno potrebne vsakemu narodu. ako hoče kdaj priti na stališče. ki je edino vredno modernega človeka? Komaj pet odstotkov Slovencev, ki so študirali po nemških in latinskih šolah, je i-melo s pomočjo tujih jezikov dostop na to stališče, drugih petindevetdeset odstotkov Slovencev pa je živelo in mrlo v temi, iz katere se niso znali in mogli pomagati.
R*s, veliko so dosegli naši veliki možje. Ustanovili so nanv literaturo, vzbudili so v narodi^ zavest, da ima tudi Slovenec pravico do moderne kulture; pregnali so z nad slovenskih pokrajin tisti mrak, pod katerim je ležal slovenski narod hlapčevski in slep za sijaj nove dobe, ki se je začela daniti na svetu.
Ali smo sedaj pa že na vrhuncu, ali smo že na stališču modernih narodov? Ali bomo sploh ke-daj prišli tja?
Moje mnenje je, da smo prišli do konca naših mej. Res je, da imamo literaturo, ki je pa v primeri z večjimi narodi malenkt»st-na; res je, da imatno časopisje, ki poučuje naše ljudstvo in jim podaje, kar se je pridelalo doma in kar se je pridelalo na tujem polju znanosti in ved. Tudi tukaj smo prišli rca vrhunec. Za revni slovenski narod je že skoro preveč časopisja in knjig, ne more vse kupovati in podpirati. Mnogo je prijateljev, ki bi radi pisali slovenske knjige, pa ne dobijo
založnikov, ker ni nsjročuikov. Kdo bo kupoval vse prestave velikih svetovnih del raznih narodov, Nemcev, Francozov, Angležev,. Rimov, Italijanov, Špancev itd. t Ali naj mali poldrugmili-jonski narod vzdržuje tako literaturo? Vsi dobro vemo, da to ni mogoče. In tako ae je zgodilo, da je slovenski narod še vedno zaprt v prisiljeni ječi, Četudi je precej svitlejša od nekdanje. Večina Slovencev zna samo slovenščino, torej mu je «abranjena pot na svetovni trg slavnih pisateljev učenjakov in na trg svetovne industrije. In iz te ječe jim ni izhoda, ako se ne pridružijo kakemu večjemu narodu.
Ali je pravično in človeško, da poldrug milijon ljudi mora ostati omejenih samo radi tega malenkostnega patriotizma? Ali je prav. da si Slovenec ne more pomagati čez meje svoje majhne domovine samo radi jezika, ki vendar ne more nikdar priti v po-štev med drugimi narodi? Ali je prav, da ira j uaše slovensko ljudstvo ostane revno in duševno o-mejeno samo radi jezika? Nikdar ne bo naš narod tako velik in tako bogat, da bi lahko vzdržaval literaturo in znanstvo, ki jo ru-hteva od narodov moderni čas.
Čas je minul, ko smo se uavdu-ševali za irašega presvitlega vladarja, ko so žrtvovali milijoni in milijoni življenje za razne šebič-ne načrte vladarjev, cesarjev in kraljevi Ne navdušujemo se več za junake, ki so morili svoje so-brate v vojskah. Prišel bo čas, ko se nam bodo gnusili oni veliki vojskovodje in geuerali, katerim sedaj* še stavijo spomenike, prišel bo čas, ko bo svet z zgražanjem gledal na dobe, ko so se ljudje še klali med seboj.
Ravno tako bo z narodnim fanatizmom. l*rvo vprašanje je u-" dobno in spodobno življenje, po-tem isobrasha in kultura, potem pridejo šele druga vprašanja. A-ko jezik ne more nuditi narodu blagostanja in mu pomagati, da se povspe na višino drugih kulturnih narodov, nima pravice do obstoja.
Kateri jezik ira j pa Slovenci sprejmejo? Ali naj se združimo s Hrvati, katerih je komaj pet ali šest milijonov proti 400 milijonom, ki žive v Evropi' Kakor če bi vlili žlico vode v skledo, da bi naredili jezero. Ali naj se združimo s Čehi, katerih je osem ali devet milijonov?
Edina pot za Slovence, pa tudi ostale, po mojem mnenju vsa je, da se tisti, ki ho v Ameriki, zanimajo za angleščino. Kdor ni zmožen deželnega jezika, je revež povsod.
Svoj jezik lahko ohranimo, toda patrijotizma nam ni treba kazati, ker s tem kažemo le svojo pritli-kavost in ozkosrčnost; kajti jezik navsezadnje res ni glavna stvar v kraju, kjer se ne more uveljaviti iz raznih temeljnih razlogov.
Te stvari, o panslavizmu, pustimo ljudem v stari domovini.
Ce bodo to dosegli — dobro. Sedanja doba priča, da do obstanka imajo pogoje — in tod pride tudi pravica — le take narodnosti in narodi, ki jim je mogoče zmagovati gmotno stran tistega, iz kterega izhaja kultura in izobrazba.
STAVKOKAZ
Kdo je stavkokaz? Stavkokaz (skeh) je delavec, ki dela. ko drugi njegovi bratje-delavci štraj-kajo, da bi izvojevali boljše življenske razmere. N. pr.: V New Yorku so kovači prišli do prepričanja, da se morajo organizirati v uniji (strokovni organizaciji), ako hočejo v današnji družbi iz-vojevati boljše plače, znižanje delavnika in odstraniti neznoene ši-kane delovodij in delodajalcev. Zavedajo se, da posamezni kovaški delavec ne doseže nič pri delodajalcu, da se morajo vsi kovaški delavci združiti in nastopiti skupno, ako hočejo, da bo delodajalec vpošteval njih želje in zahteve. Kovaški delavci formulirajo svoje zahteve, katere izročijo po svojem odboru delodajalcem. Ako delodajaei vzamejo zahteve v pretres, pride navadno/lo sporazuma po večkratnih posvetovalnih sestankih med delodajalci in odborom delavcev. Sklene se pogodba za dobo enega ali več let, ki je ¡veljavna za oba dela: delodajal-
ce in delavce. Stavka (štrajk) je odvrnenp.
Ako pa delodajalci brutaluo in ošabno zavrnejo zahteve delavcev in izjavijo, da mora vsak delavec posamezno sklepati pogodbo z delodajalcem, da delavci niso nič druzega kot navadni hlapci, ki se imajo pokoriti brezpogojno svojim gospodarjem - delodajalcem, tedaj je stavka neizogibna. V tem slučaju pozovejo delavci, oziroma odbor, ako so delavci z glasovanjem izrekli, da so za stavko le organizirane ali pa vse delavce: organizirane in neorganizirane, ene stroke v enem mestu, okraju, državi ali pa v celi republiki na štrajk. Stavko lahko proglasijo tudi za več delavskih strok, v eni ali več tvornicah, ali pa na več krajih. Vsak delavec, katerega se tiče poziv in se mu ne odzove, je stavkokaz (skeb).
Zakaj?
On dela, pomaga delodajalcu, da bi delodajalec prisili delavce pod starimi pogoji vrniti se v su-žnost. Stavkokaz je torej izdajalec svojih bratov delavcev. Nihče ga ne ljubi. Delavci ga črtijo, delodajalcem je pa dobrodošel le tekom štrajka. Kedar je štrajk končan, delodajalci navadno kaj hitro odslove stavkokaze. Ako je pa stavka zgubljena in se premagani delavci vrnejo na delo, pa stavkokazom ni postlauo na rožicah. Vsak delavec se jih ogiblje kot garjevega psa in poslušati morajo britke in resnične, v katerih se zrcali opravičena mržnja do izdajalcev. Stavkokaz je podoben izdajalcu v vojni. Kapitalisti ga plačajo za njegovo izdajalsko delo, za njegovo družbo pa ne marajo! •
Stavkokaz tudi zasluži zaničevanje. Na stotine ali tisoče delavcev stavka. Njih žene in otroci stradajo tedne in mesece. Pogumno in nevatrašeno se borijo za avo. je pravice. Delavci bi tudi zmagali, da se ni posrečilo kapitalistom dobiti izdajalcev v delavskih vrstah. To vedo tudi izdajalci, stavkokazi . ki gredo na delo tekom štrajka, ker so jim delodajalci za izdajstvo ponudili malo več plače. Lakomnost po denarju je odločila pri njih, da so izdali svoje štrajkujoee brate. Podobni so Judežu, ki je svojega mojstra Krista prodal za trideset srebrnikov. V moralnem ožim so pa še slabši kot Judež. Njega je pekla vest in obesil se je. Razpočila je tudi vrba vsied žalosti, da je služila izdajici za vešfila. Tako nam pripoveduje legenda. Stavkokaz se pa ne obesi. Ne peče ga vest. ker je izdal svoje brate, ne .iii-jo se mu žene in otročiči štrajku-jočih delavcev, ki so morali stradati in umirati lakote, ker je pohitel kapitalistom na pomoč in svoje tovariše naskočil zahrbtno. Stavkokaz se ne obesi, marsikateri podli izdajalec je še ponosen na svoj čin. dasi na čelu nosi znamenje Judeža. Stavkokaz stoji v moralnem oziru še globoko doli, doli pod Judežem.
In to je vzrok, tla vsak delavec, organiziran ali neorganiziran, delavec, od katerega sramota še ni zbežala k psom, tudi pazi, s kom občuje. Z delavcem, ki je delal tekom stavke, s stavkokazem, pa pošten delavec ne more občevati, k večjem mu lahko pljune v ponujeno desnico ali obraz, ako postane preveč vsiljiv. Najbolje pa je, ako se ponten delavec že od daleč ogne stavkokaza, če ga ima slučajno srečati na ulici in se o-gne tako vsaki nepriliki. Stavkokaz naj občuje s stavkokazi. Jč in spi naj s stavkokazi; sploh naj zahaja v družbo, kakeršne je vreden : pohaja in shaja naj se z izdajalci. "Častivredna" izdajalska družba naj občuje prijateljsko meti seboj in vsaki dan moli k svojemu patronu Judežu, da jo varuje vsega "hudega in slabega". Nikar naj ne sili meti poštene in zavedne delavce, ker jo tam ne more pričakovati druzega, kot zaničevanje in preziranje.
Pošteni in zavedni delavci stf torej na jasnem kako je treba občevati s stavkokazi. Niso pa na jasnem uredniki in lastniki nekaterih slovenskih listov, ki pišejo, da so "delavski."
Zakaj?
Mogoče so uredniki takih delavskih listov tako slabih možganov, da ne poznajo razlike med stavkokazem in štrajkujočim delavcem, ali pa lastniki listov pre-
povedo pisati urednikom proti stavkokažtvu, ker samih sebe smatrajo za lastnike — nekaka
vzvišena bitja, katerim se imajo delavci kot brezpravni hlapci pokoriti, stavkokaze pa za junake, ki pomagajo krotiti nepokorne delavce? Mogoče so tudi drugi vzroki merodajni? Sploh pa ni treba iskati po vzrokih. Meroda-jen ie fakt: List, ki na čelu, v člankih in dopisih ponosno izjavlja, da je delavski, ne graja in obsoja stavkokažtva.
Ali je tak list res delavski? Ne!
Tak list je nasprotnik delavskih teženj in zahtev, ker s svojim mol kom vzpodbuja stavkokaze, da nadaljujejo s svojim nečednim in izdajalskim delom, da za skledo leče prodajo svoje brate - delavce kapitalistom.
Med poštenimi in zavednimi delavci tudi ta misel prodira v čim-tlalje širše kroge, le lastniki te vrste delavskih listov še spijo in ne vidijo, tla od daleč prihaja poplav, ki jim bo odnesel delavce kot naročnike.
In čim preje se to zvrši, toliko bolje za delavce, ker ne bo nikogar, ki bi stavkokazem dajal v javnosti potuho in pogum.
J. Z.
Dopisi«
Glencoe, 0., 31. jan. 1911.
Ce n j en t > u red n išt vo!
V	prigibu vam jiošiljam monev order za $7.25, katera svota je namenjena za naročnino "Proletarea."
Kajne sodr. urednik, "dajte cesarju kar je cesarjevega, bogu pa kar je božjega '. Tako vsaj se glasi zapisano uekje v sv. pismu. Ali bi ne bilo pametneje in bolje, če bi se tisto glasilo: "dajte delavcu kar je delavčevega, kar je ust varil"? ^
Cesarju l>i napr. ne mogli dati druzega tlela, nego na polju; v rudniku hi bilo zanj prenevarno. No, bogu pa ni treba ničesar dati, ker nič ne prosi niti ne potrebuje ničesar.
Naznaniti moram cenj. trpinom po širni Ameriki, da so se naselili slabi časi v Glencoe. V enem rovn traja štrajk že nad sedem mesecev; drugi so pa zaprti za nedoločen čas, tako, da v Glencoe ni ztlaj nobenega zaslužka več.
Kapitalisti si pri tem pač mislijo: mi imamo dovolj, vi pa lahko poginete.	_
Poslednji čas sem se podal za par dni na potovanje za delom. Tako sem prišel v Belaire, 0., kjer mi je moj prijatelj povedal, da bi se dobilo delo na No. 2. Vse pa tla je odvisno od dobre volje Bossa. Ce je napr. Boss pri dobri volji in da mu pokažem pet prstov, to je znamenje, tla dobi $5 — gre; če je pa Boss slabe volje, potem je pa treba vzdigniti obe roki in pokazati vseh deset prstov, kar pomeni $10. Za to "upeljavo" bi potem lahko delal po dva do tri dni v tednu.
Takole se krošnjari in igra dandanes z usodo delavca. Ni dovolj, tla se človek tnrevari pri delu za druge; še plačati mora za vstop, tla si lahko nateže žile.
V	Barton, O., počivajo premo-garji že nad tri tedne. Človek mentía ne more nikdar dovolj povdarjati, kako potrebno je, da delavci volijo socialističen ticket, kadar se vrše volitve. Delavski glas na sorijalističnem tiketu je glas, ki kliče: "dajte delavcu kar je delavčevega'M
Naj se konečno zahvalim sodru-gom v Barton. O., kjer sem bil tako bratsko sprejet v njih krog. Tistim, ki ustanavljajo socialističen klub, pa želim kar največ uspeha.
Vaš za socializem.
Ignac Žlemberger.
lje, da bi videl mestnega župana, namreč majorja, kaj bode on rekel. Tako je. Ni čuda torej, da v La Salle ne moremo organizirati Angleže, ker ne marajo nikdar čitati kaj koristnega za delavca. Nisem šel k županu; menim pa, tla je šel k njemu urednik sam. ker je par dni pozneje priobčil okrožnico.
Nadalje se tudi mnogo govori o tukajšnih socialistih, in še se dobijo taki glnpci, ki pravijo, da kolikor je socialistiv v La Salle, tla nobeden ne ve zakaj se bori in kaj je socializem. To mi je prišlo že številnokrat na ušesa, tako, da moram spregovoriti o tej stvari. / Ne bora priobčeva! v tlopisu kaj je naša vzvišena naloga, ali samo toliko vam povem, da vsi tisti, kateri to mislijo in nas ob-rekujejo, so naprošeni, da naj pridejo na sejo, ktera se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu in tam bode lahko vse slišal. Prepričani bodite, da je edina prava pot socialistična. Mi nismo proti veram ne proti cerkvam, seveda smo pa včasih proti posameznim duhovnikom, to pa zato, da odbija mo njih napade, kateri so neopravičeni in neutemeljeni. Zato se pa nadejam, da pridete vsi. Posebno je povabljen slovenski gospod župnik iz naše naselbine; tudi njer.u bomo dokazali, da ni vse resnica kar on govori. Gospod ¿upnik je začel, a končali bomo pa mi, ampak ne z lažjo, marveč z neovrgljivimi^ dokazi, tla je naše mnenje pravo, in to boste tudi vi pripoznali, da socialisti se ne bore za koristi posameznikov, ampak edino za koristi vsega mednarodnega delavstva.
Val. Potisek.
La Salle, HI., 25. jan.
Sodrug urednik "Proletarea"!
Zadnji teden sem spisal okrožnico, ktera se je tikala sodruga Kred. D. \Varretia, urednika lista "Api>eal to Reason", kterega je kapitalistični sodnik brez vsakega hudodelstva obsodil na šest mesecev težke ječe in na $1.500 globe. To pa samo zato, ker je priprost delavec in učitelj dclav-j cev. Okrožnica je bila precčj ob-' širna. Ko sem jo nesel tukajšne-imi uredniku, pod pogojem, da mu plačam, kar stane; a zmajal je z glavo in rekel, da bi bilo bo-
Oregon City, Oreg., v jan.
Cenjeno uredništvo!	c
Če dobi človek veselje do čitan-ja socijalističnih listov, potem se tudi rati o socijalizmu izraža; kajpak če je mogoče tudi v javnosti. Kdor dopisuje v socijalistični list in razmotriva v njem delavske razmere, temu se ni treba bati, da je črnilo zgubilo svojo ceno. Z vsestranskim izražanjem se jači in bistri um in spo8obuje delavca za razredni boj. Le žal, tla je danes še mnogo tacih, ki nečejo priznati dobro za dobro, pa plujejo v lastno skledo.
Samo izobrazbe in spet izobrazbe je potreba, potem bo že šlo. Toda zelo težko je dobiti naše ljudi za čitanje dobrega lista. Vse raje nego to.
Ne da se tajiti, da je mnogo kriv tej delavski zaqemarnosti alkoholizem. Pijače se zavžije vse preveč. Delavec misleč, da si s pitjem olajša položaj, se ga pa naobratno še poslabša, ker postane nesposoben za trezno razmotrivanje in pa zdravo misel. Brezdvotnno se lahko trdi. tla je alkoholizem toliko škodljiv delavskemu razredu, kakor je kapitalizem. Pitje je že marsikterikrat provzroeilo, tla so se delavci jeli sovražiti meti seboj za nič: od tega dobiček pa je imel vedno le kapitalizem.
Dela se pri nas srednje, vendar ne svetujem hoditi nikomur semkaj za delom.
Mnogo vspeha želim "Proletarcu" pri delu za probujo slovens kili proletarcev v Ameriki. v
J. K.
Johnstown, Pa.
Listu v podporo.
Po "mitengi" 10ct; ker aem bil izvoljen 25 ct; ker je stranka zmagala 5 ct: dvakrat tajnik 5 ct; dvakrat blagajnik 5 ct; predsednik 10 ct; zastopnik 5et; posluh 5«ct; ker sem bil v strahu 5ct; ne boj se 5 ct; ker smo jih 5 ct; niso nas 5 ct; ker je šlo ,50 ct; ker se ni nobeden jokal 5ct; ker so od tla vrgli 5 ct; ker se dobro počutim 10 ct; ker smo ga zastonj 5 ct; ker ima raztrgano knjigo 5 ct; ker sem prišel 15 ct: ker je bilo več 10ct; ker je bil Zalokarjev predlog dober 10 ct; ker je sodrug 10 Ct; potrjujem JOct; M. Štrukelj 10ct; Gregor Čekada 10ct; Ant. Jenz 5 ct; Frank Slabe 10 ct: T,eo-pold K oš meri 10 ct; John Bombač 25 et; Jos. Korošec 10ct; ker jih je opolnoči 5 ct: Mihael Štrukelj 25 ct; ker je P. predlagal o pokojnem ---25 ct; dasiravno se
on "šafle" bolj boji kot--5
et; oh! yes 10 ct; ker ima P. za
vsacega častni priimek S---
k---kdor ni iz Višnje goce doma 10 ct. — Hvala vsem.
LaSalle III. i ft! ( 'en j eno uredništvof
Ne hudujte se. če se spet n oglasim. Ne morem si kaj, tlH ne okrcal 1' malti tukajšnega nika Kastigarja, ki se zadnje se kaj rad zaganja v socijalb Karla Marksa. A sploh naše nje. Z eno besedo* vse mu postalo na poti, celo jaz in moj hala, v kteri se olnlržiijejo dm tvene seje. Pa ne samo t<». u zabavlja čez vse in blati vse, ne trobi v njegov rog. Od ČU ka, ki ima tako službo, bi se čakovalo več dostojnosti.
Kaj pa njemu mar posvetne u-tleve? Briga naj se za neposvetoe stvari, pri čemur mu gotovo nebo delal nobeden konkurence; ne vtiče pa naj no« v stvari, ki (ta ne brigajo!
Kako bi pa napr. i/srledalo. h bi danes ali jutri prišel kdo od nas v farovž. pa l>i zafvl konian-dirati: Ti Tone. ta omara mora biti v onem kotu, mifca pri vratih I itd. itd. Ali ne bi čutil, tla se ne-j kdo umešava v Tvoje notranji stvari» Ali mu ne bi v tem sluča-J iu pokazal vrata, trezen ali v "rozČah", in nTogoče stegnil za] njim še tisto doliro kračo? Jaz mi. sjim da; pa bi imel tudi prav!
Ravnaj se torej po zapovedi, in I tir Stori tlniL'emu. kar sam sebi! ne želiš . , .
Besedičenie o 'divjem zakonu'j od strani tistih, ki so poročeni ni Courtu, pa je mnogo boli pamet-| nt) da opustiš, ker inače bi 1 znal seznaniti z zakonikom.
Pusti ljudi v miru in drži svojega posla : ne mešaj se p« stvari, ki te nič ne brigajo.
Če.ta opomin ne bo nič izdal,, se bova še pomenila.
Val. Potisek.
— V Mehiki zmagujejo vstaši.j Vladne čete so bile pora/ene pri i Sierra Monija. General Luque je! bil poražen v treh praskali. Tudi polkovnik Durante je na beeu z dvesto konjeniki.
POZOR SODRUGI AGITATORJI!
Jugoslovanska delavska tiskovna družba, ki izdaja "Proletarea", je izdala posebne naročilne karte (subseription cards) za naročanje lista. Pet takih kart se proda za $6.00. Vsaka karta velja za celoletno naročnino na list "Proletarec". Opozarjamo sodra-ge lokanlne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naroči po šest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačane v naprejt t. j. z naročbo je treba obenem po. slati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki ?e nimajo našega lista.
Vse navodilo je tiskano na U. S. postkarti, kjer je že priprav. I j eno za izpisek naročnikovega nadeva tako, da je treba potem kar. to samo vreči v poštni nabiralni
Popust pri naročbi kart - nar nič, ki znaša, če se jih vzame $150, je namenjen agitatorjem ?a eventualne stroške.
Zapomnite si: vsaka karta velja za celoletno naročnino na "Prole-tarča"!
Sodrugi! Pričakujemo, da se odzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kteremu je '' Proletarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najenosta* nejši način, pridobiti nove naro& nike. Mi smo pripravljeni izdajati list na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to čimprej zgodi.
Vzemite zalogo kart danes iKg jih imejte vedno pri sebi, kadar I greste iz hiše. Karte so gotov denar za Vas in za "Proletarea", in sicer vedno.
Upravništvo. [
car. niti
"J
ČIKA&KI SODRUGI POZOR I
J ugoslovanska . socijalistični ženska organizacija (hrvatski od-sjek) priredi v nedeljo dne 19, fe-bruarja 1911 v Narodni dvorad na 18, ul. in Center ave. veliko vo-selico s plesom in predstavo. Pri veselici bosta sodelovala tudi pevski zbor "Sloboda" in tambs-raški zbor "Sloga".
Začetek bo ob 2. uri popoldna^ Ustopnice so, ako se jih v napriJS kupi, po 15., pri blagajni 25c. Ženske v spremstvu ne plačajo vstopnine.
Vsak sodrug bi moral obiskati to veselico!
Jugoslovanska socijalistiCna Zveza -v Ameriki -
EK8EKUTIVA:
Eavertnlk «t, Tomo Beienit, B. B. Savli, John Petrie, Katarina 8trahota. Duftan Popovtč, Stjepan Zlodi, Stoj an Btojanovlč.
Frank Petrič, tajni*.
Ate v. 1. Ckieago, III. — JugoHl. »o«-. organizacija, tajnik Frank Podlipee, 004
N. 1'urtis Ht., 4»rgaui/.ator M. Kulovee. f. (ileut'oc, O. —Jiuuo»l. »o«', organizacija, tajnik John Kravanja, Kox 101. 1 Allegheny, 1>H- Jugosl. »ov. udrufteuje, tajnik O j. Mokrovi*, 914 Middle Ht. 4. La Salle, lil.—Jugoal. «o«', organizacija, tajnik Valent. Potiaek, 1237—lit St.
■	L Coaematlgk, — JugoHlov. aoc. organizacija, tajnik Atefan Zabri*, Bx 508. i, Chicago, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Aadr. Krsten jak, 1M30 So.
Outer Ave.
7 Chicago. III. — Ju|poai. ionska hoc. organizacija, tajnica Mary Jereb, 242 I ' — 13 tit 11 St.
0 Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. udrufteuje, tajnik Nick. Ilinich, 404 Park St. Hi Forest City, Fa. — Jugosl. soc. orgauizacija, tajnik Frank Verbajs, Box 55. M Kenosha, Win. — Jugosl. sov. udrufteuje, tajnik Fr. lerovec, 113 Milwaukee av. If! E. Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udrufteuje, tajnik John (iračanin, Box 38M. KJ Hvgan, Pa. — Jugosl. so«\ organizacija, tajnik Louie Glaftar, Box 77, Morgau,
■	Pa. —
Hi, Kt. Louis, Mo. — Jugosl. eoc. udruienje, tajnik P. Pereoievii, Oayr Ifc Johnatoau, I*a.—Jugoel. eoc. orgauizacija, tajnik Leo. Koftiurlj, 717 L hi St rrct
16	Clairton, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Tom. Vunak, liox 270^
17	Chicago,' 111. — Jugosl. žensko so«-, udruienje, tajnica Ana Noritf, 1715 So.
18. Yo'ungstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajuik Luka Oaiparii, Box 1373;
organizator J. Kilipan. 19 So Sharon Fa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ivan Mak, 1016 Hamilton a\ io Chicago, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik B. R. Savii, 2318 Clvboum av. £L K ansae City, Kans. — Jugosl. eoc. udruienje, tajnik L. L« war d, 343 N. 5th Ave
U Chl.bolm, Minn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ojuro Crep, Box «79
23.	Seattle, Wash. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Andrej Besednik, Box 435,
Seattle-—Georgetown.	. J m. . i m .w t\ u
24.	Pullman, tU. — JuipmI. sh- udruŽMije, ta.fnik M. Stankovich, Blue k 1>.
Fulton Avenue.	.	..	...
25.	LndmnaHis, lml. — Jugosl. soc. organizacija, tajnik Filip Godinm, 909 \N
26.	Steel, O* - J«goei. organizacija, tajnik H Gradišnik, BoxJU. Cleveland O — Jugoel. aoc. organizacija, tajnik Jo». Jauek, 112« h. b.lr 1 st.
¡H Rosivin, Wash. - .fugosl. eoe. udruienje tajnik Vlad. Blaievi*, Box 595. «0 Hackett Fn. — Jugosl. soc. organizacija, tajnik Tony Mrak, Box 31. Z	A Hi» Kans. - Jugosl. soc. organizacija, tajuik John Lekse, Box 94
Breeay HIH, tvane.	k	BOc. organizacija, tajnik Pongrac Jurshe,
I Ave. 'hestnut
Jugosl. soc. organizacija, tajnik Bartl Vertaénik, H. Jugosl. soc. udruieuje, tajnik Luka Mustapii, 589—
Bx 108.
31 West Mineral, Kans.
P. O. B. 357. 34» West Newton, Fa. —
F. D. 3, Box 98. 33. New York, N. Y. —
,, li^tinatf Kans — Jugoel. soc. organizacija, tajnik Frank Krajzclj Bx 1 ». Wrt AUu wt - Ugo»\. *>e. udruienje. tajnik IVtar Lukave^ki, 500
54th Avenue.
•ifi iit>vcwich in. — Juuosl soc. udruienje, tajnik . t: fw au k ee ,W i s. - Jugosl. *o< organizacija tajnik Fr Novak 300 Reed St. • i Fair Palestine, O. - Jugosl. soc. organizacija, tajnik John Foienel Bx 139.
39	b	- Jugosl. soc organizacija, tajnik John Bergant, Box 173.
40	Oregon Citv, Oregon. - Jugosl. soc. organizacija, tajnik ........
Kaj so socialisti že naredili.
Narasli so iz male pešt-ke ide-j a listov pred polstoletjem v mogočno armado 25 milionov oaeb z jasnim in trdnim prepričanjem.
Izvolili so malone 500 zastopnikov V post a voda j ne zbornice vteh držav, čez 12.000 mož v občinske zastope in povečali število glasov v štiridesetih letih (od 1. 1867) od 30.000 do 8 milionov (do
1. 1907).	.
Postali so močan in priznan faktor v javnem življenju v petindvajsetih modemih državah.
Organizirali so mednarodno politično stranko, ktera je priznana kot najdemokratičnejša in najpo-stenejsa stranka od vseh ostalih.
Ustanovili so mogočni tisk z mi-lionsko cirkulacijo časopisja in
brošur. .
Ustvarili so bogato znanstveno ®in filozofično literaturo, ktera si je oavojila respekt svetovnih učenjakov.
Pridobili so na svojo stran mnogo velikih mislecev, pisateljev, znanstvenikov, predavateljev, delavskih voditeljev in dramatikov v F.vropi in Ameriki.
Pomagali so strokovnim unijam v njih boj ti za večje mezde, krajši delavnik in boljše delovne pogoje «ploh.
Populizirali so idejo in težnje
za javno lastnino.
Prisilili so nazadnjaške vlade, da so dovolile delavstvu važne koneeaije in da so svoje obljube tudi izpolnile.
Tzvojevali sw> starostno zavarovanje za delavce v Angliji, Fran« eiji, Nemčiji. Belgiji in v Avstraliji.
Primorali »o nemško vlado, da je sprejela načrt, po kterem.je cela mas« nemškega delavstva zavarovana zoper nesreče, bolezni, pohabi jen je in smrt.
Poskrbeli so, da imajo delavci v Nemčiji zdrava in ugodna stanovanja po velikih mestih.
Izposlovali so, da vlada nasiču-je lačne otroke 4 šolali v Franciji, Ttaliji, Belgiji in v Norveški.
Priborili so zakon v Angliji. Belgiji, Franciji, Finski. Danski. Italiji n na Nizozemskem, po ktc-reni je vsak delavec za tehtne poškodbe, ki jih zadobi pri delu, o-pravičen takoj do odškodnine od delodajalca, ne da bi se mu bilo treba zato tofcariti pri «od»čib.
Storili m dosti za omejitev o-trošk^ga fabriškega dela; za skrajšanje delavnih ur v gotovih oddelkih industrije; za večje plače v gotovih delavskih strokah; za zdravstvene pogoje v vseh vrstah industrielnih podjetij; m protekcijo unijirkih fondov pred
odškodninskimi pravdami in vob-če za izboljšanje splošnih razmer med delavci!
Vse to so naredili socialisti in še veliko več sempatja, od časa do Časa.
Storili niso vsega kar hočejo storiti; da so jva naredili že toliko kljub vsemu srditemu naaprotstvu in kljub temu, da so do sedaj še povsod v'manjšini, je to dokaz, da so socialisti dobri boritelji kakor 44sanjači" in da so ravno tako praktični državniki kakor teoristi.
Te pridobitve ao naravno še ne znatne proti pridobitvam, ktere hočejo doprinesti socialisti v bližnji bodočnosti.
Vsak dan se bližamo večjim zmagam. Čim bolj narašča naša moč, tem večji bodo naši vspehi in pridobitve za splošno dobrobit mednarodnega proletarijata.
losti kapitalizma. V socialistični družbi bo pa imel vsak talent na razpolago dovolj časa in sredstev, da se bo lahko bavil s konstrukcijo strojev, o kakersnih se nam še niti sanja ne. Tedaj pride doba, ko bo človeku vsako delo takore-koč igrača: odprt bo 4,awiteh" in pazil na mašiuo — delo pa poj.de samo naprej. Ne skrbite torej za "trrdo" in "nesnažno" delo. e
V novoletni itevilki vaiega "Frole tarča" iitam, da hočejo socialisti od' praviti zvezni senat. Zakaj!—Calumct, Mich.
Senat je samo aristokratični privesek wa*hingtonske zbornice. Senat ^e to, kar je zbornica lor-dov v Londonu ali gospodska zbornica na Dunaju. Senat je sta-rokopitna naprava — i>o«neta p» starorimskem državništvu — in kot tak je popolnoma odveč za sedanji čas. Jed na zbornica je dovolj. Senat — ki stane milione dolarjev vsako leto — samo ovira in zavrača sklepe kongresa; vsledte-ga je ne samo nepotreben, temveč tudi škodljiv splomienrti blagru ameriškega ljudstva. Proč s senatom !
Kaj je nihilizeui in kdo so u i h i 1 i «t i f —Gleucoe, O.
Pxihalizem (iz latinskega 4,ni-hil": uničiti) je doktrina, ki uči uničenje ali razdejanje vsake vlade in države in privrženci te doktrine se jmenujejo nihilisti. Prvi propagator nihilizma je bil menda Rus Mihael Bakuntn. kteri je že leta 1S47 propagiral rusko republiko in pozneje leta 1868 ustanovil "mednarodno revolucionarno zvezo". skrivno organizacijo, ki je imela namen dvigniti punt proti vsem monarhističnim vladam. Od tedaj se pojavljajo nihilisti in sicer izključno v Rusiji. Nihilizeui je vsekakor kos anarhizma, kajti kolikor je nam znanor teoretični nauk ol eh doktrin jc v bistvu je-dnak.
_

Sodrug Josip Brmtkovič potuje
za "Proletarca" po državi Blinoii	Slovencem in Hrvatom pri poro
Pooblaščen je pobirati naročnino	čam svoje moderno brivnico.
in nabirati oglase za "Proletar.	KKANK ZOItNMAK
ca" ter ustanavljati socialistične	jg3; So Centre ave. klube.
Sodrugom in čiUteljem pripo-
ročamo, da mu gredo na roke.	> .. i i • i •
odbcrjDTD.	Importiran starokrajski
Chicago, lil.
OBJAVA.
tobak vsake vrste
V odbor za leto 1911 so bili iz- za cigarete, pipe in žvečenje, liu voljeni pri Jugosl. soc. klubu št. portirane cigare in cigarete. Vh»
pristno in pb zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago, m
1. v. Chicagu sledeči sodrugi: Frank Podlipec, tajnikom; John Žvanut, zapisnikarjem; Mike Ku-lovec, organizatorjem.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, Di
Ima reéjo aaiogo ur, reriftie, pre t*» nov ia drugih dragotin. lavrèuje tu4l veakovretna popravila t tej «troki m zelo nizki
Listnica uredništva.
Fr. Tatichar, Ročk Springs. W vo.: Kakor Vam je razvidno iz zadnje številke "Proletarca", sta bila že dva tozadevna poročila priobčena, vsled česar mora Vade izostati. Pošliite ob priliki poročilo o delavskem gibanju sploh. — Pozdrav!
POZOR! POZOR! IG. KUŠLJAN
GOSTILNIČAR 229 1st Av«..	Milwaukee, Wis.
lui* na|bol)e pt)ate io v«<lno pripravljen t»rl-»k, po zmernih ornuh, — Lokalni t« potu>>i rojaki dobrodotlt!
grUttk,
ObiMite gm!
Dr. W.'C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik aa notranje bolezni in ranocelnlk. iadravniftka preiakava brestUaèao—plačati je le adavila, 1W4- 26 Blue IaUaA Ave , Chicago. Za dne nro: Od 1 da I po pol. Od 7 do 9 aveéer. lave« Ohleafe iiveéi bolniki naj piielo aloveMkl
POPRAVEK.
V zadnji številki je bilo pomotoma oglaseno, da ima dr. "Fran-1 cisco Ferrer" št. 131. S. N. P. J.; svojo domačo zabavo dne 18 februarja, glasiti bi se pa moralo 11. februarja.
Rojake v Chicagu opozarjamo na domačo zabavo, ktero priredi društvo "Francisco Ferrer", it. 131. S. N. P. J., v soboto 11. t. m. v Kostkovi dvorani, vogel Avers in 26 cesta. Začetek ob 8. uri zve-čer. Vstopnina prosta. Na programu govori, petje, tombola, ples itd. Vsakdo dobrodošel!
Velika razproda) a!
Za $85.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za moške, moramo razprodati po tvomiških cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za
spomladanHko zalogo.
Razprodala se začne 29. dec. 1910.
Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da z berete naiboljše blago, ki ga je dobiti na zapadni strani mesta. NaŠa prodajalca je unijska
1853-55 Bine Island Ave.
Ust 1886	Chicago, 111
Za dobre fotografije
DRAGI PRIJATELJ-DELAVEC!
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
K<io bo pa v socialistični «Iruibi nad zorovnl delavce, nko ue bo "bossov"! Nekakšen 14 bo»»" bo moral vseeno biti, drugače bo nie<l delavci velik» /menjava. — In dalje: K«lo bo pa opravljal grda in nesnažna «lelaf \ splošnem blagostanju kakršnega obeta socializem, bi se najbri v»ak<lo branil nečmlnega dela.—Chicago.
,4l^)ss't Naravno da bodo kom-petentne moči nadzorovale delavske oddelke, tvornico, skupino tvornic. rudnik itd. Ti nadzorniki, poslovodje, bossi ali kakorkoli se že imenujejo bodo pa v socialistični družbi voljeni iz delavstva, tako na primer kakor dandanes volimo župana ali druge politične uradnike. Delavci bodo že skrbeli, da izberejo dobre in sposobne moči za vodstvo dela: ako bi pa taki nastavljenci ne odgovarjali svojim dolžnostim, bodo jih delavci pa odstavtfi in izvolili druge. To se pravi, da vrhovni "boss" bo delavstvo, ljudstvo sploh.
Drugo vprašanje glede "grdega in nesnažnega dela " je pa žc smešno. Ktero delo pa vi smatrate "grdim .in nesnažnim"! Ali mar čiščenje umazanega poda, snažen je blatnih cest, pranje pe rila, kidanje gnoja in sličnega dc la, pri kterih se delavec ali delav ka zmoči in umažet Res neprijetna so ta dela — dandanes, toda pomisliti morate, da med tem ca som, ko bo človeška družba pre šla v socializem, ne bo spala teh nika. Naš odgovor sc torej glasi: mašina bo opravljala "grdo" in "nesnažno" delo. Ako bi bili pred par tedni obiskali chikaško električno razstavo v Colliseumu, videli bi tamkaj najnovejše stroje f. električnim motorom, kteri sami perejo obleko, snažijo čevlje, čistijo preproge in tla itd. In to je že danea, ko je iznajdba in vpo-raba novih strojev odvisna od mi-
Ti. ki si dobil mogoče prvič "Proletarca" v roke, daj, poglej, e je v tvoji naselbini že socijalistični klub. Če je, pa ti nisi po-eg, pojdi enkrat na sejo in se pridruži našemu gibanju. Postani zidar naših političnih fortov, da nam bo mogoče enkrat zavzeti kapitalistično gospodarsko - trdnjavo, ki uničuje človeštvo potom profits. V tir imajo spraviti ta gigantičen boj delavci, ker so najbolj izkoriščani. Zavedni prole-t&rci se že zbirajo skupaj po celem svetu. Skrajni čas je, da stopiš tudi ti v naše vrste in se bojuješ znami. Z nami vred si izkoriščan, zakaj bi se znami vred torej ne bojeval zoper izkoriščanje?
Ako v tvoji naselbini še ni socialistične organizacije, poglej, da jo ustanoviš.
Vse tozadevna pojasnila daje sodr. J. Petrich, 2708 So. Lawn-dale Ave., Chicago.
Na delo, sedaj je čas za to!
Odbor Jugosl. soc. Zveze.
Pozor člani slbv. socialističnega kluba št. 1. v Chicagu.
Kakor je bilo sklenjeno na za-J itn ji seji kluba, se člani korpora-tivno udeleže veselice, ki jo prire-de hrvatske sodruginje dne 19 februarja v Narodni dvorani.
Ker ni bilo ničesar dogovorjenega kje naj se sestanemo. predlagam, da se vsi člani «eatanejo isti večer ob Vj7 uri zvečer v kavarni pri PeriČu.
Tajnik.
POZOR!
Slovenski socijalistični klub v Sygan, Pa., št. 13 priredi dne 25. februarja 1911 veliko predpustno veselico, na ktero se vsi rojaki s Sygana in soseske najuljudneje vabijo.
.. Veselica se bode vršila v dvorani sodr. L. Kaučiča. Igrala bo pa dobroznana češka godba z Bower Hilla.
Ustopnina za moške je $1.00. Ženske so vstopnine proste. Začetek bo ob 6. uri zvečer. Za zabavo vse vrste bo preskrbljeno.
ODBOR <4x)
Vabilo na komunistično slavnost
ktero priredi
Jugoslovanski socialistični klub šl. 1
V CHICAGU, ILL.
v soboto, dne 18. marca V NARODNI DVORANI .
vognl Centre Avenue in 18. ceste
Slavnost »e začne točno ob 8 url z\ečer. NatančneJI proKrnm
sledi.	ODBOR.
Skladišče	čevljev
za dame, moike in otroke
Domača tvrdka
- Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt'
• Za obila naročila se priporoča si. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chlcigo, III
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne
In nalflne|de
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438 1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACB. TBLETON C AN Al. 287.	USTANOVIJBNO 1«»»
zdelujemo Prodajemo Imamo
obleke po meri po $20. *22, $25.
gotove obleke po $10, #12, 114, $15.
veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah.
V 7 511 fini »mamo veliko zalogo s^ajc, kra-¿dHiyi Vat, jank, spodnjih hlač, opanic, i t. d.
Za mnogobrojna naročila ae priporoča || ||J| Jklt II lt/iri/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUIU IMIT1LR,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.

	N	AJBOLJSA KUHINJ	A!
Billiards, Pool Table, PrenoèlSéa za polnlke. Jedi pripravliene po domač«. * Odprto po dnevi In po noči. P. Perič, 1412 18. SI., Chkiit. 111.			
Zdravljenje mož v 5 dneh
. brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele ,KANJE
Oadravim raacega, kdo» trpi na Varieoeeli, Strieturi. Dal> ozdravim nalezljivo zaatruv'enje, iivčne nezmožnosti, »ode nieo h> bolezni tičočih ae moikih
Ta priliks je dana tistim, ki so izdali fte velike svoti zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kazati mm, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravziko^ brezuspešno, da poeedujem le jaz edino sredstvo, a kwria zdravim vspeino.
Za nevspetao zdravljenje nI treba plačati-de za vspeftru Ozdravim pozitivao ftelodečne bolezni, pljučna, t)s jetrifc in ledvicah ne glede kako ztsra je bolevcn. Tajne molka bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, živčene onr>niogi<Mrti. slaboet, zguba krepoeti, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pljuča, aadrl,. Broneh'itis «rčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejfto metodo.
ženzke bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zastrupljeni in' vee druge kotne boleni kakor prilče, ture, garje, otekline.—Močni tok i» druge bolezni. Preitče in svetuje zastonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41 between Randolph an I Lake Sts. CHICAGO
Uraduje: od 8 ure ajut do 8. ure zvečer. V ne4el>» jd 9 ure z>at do 4 ure
ALOIS VANA
% — izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode In raznih neopojnih pijač.
1837 So. Fiflk 81 Tel. Oanal 1406
Jako važno vprasaijc?
"Ali sem le poslal zaoetalo naročnino na 4'Proletarca"t 0« ne! —
Splošen pregled.
Napredki v angleški rudaraki zvezi.
_ Pred nekaj leti bi rekli, da	Zaniunro .lejatvo je, da - »"
ae je iVSl 3, ako bi avtorji	*«*?.!»•
predi»,hI naj L voli aenatorje	««*«» »t«-lJ.<-*, drugega evrop-
1 , h ' J t x i	«keira delavatva. dandanea dajo
d rektno potom splošnega glaao-	***** " , ■y7' - nnjiV T<
__ .V r	vplivat» od nekdanjih učencev. I o
vanja. Dane« je drugače. Dane«	, . . ...
X A' A i^iamn	ae vidi z asti pn rudarjih, kjer ae
se ne čudimo, marveč izrečemo,	r
. , 1 * UQ	kaže upliv mednarodnega rudar-
da je akrajni čaa, da senatorji sa mi predlagajo nekaj sličnega.
Glede senata je pa nase stališče neomajano: Najboljši senator
je nobeden senator.
• •
*
_Spodeni portugalski kralj se
je vdal v svojo usodo. Vsaj obnaša se tako.
Ko ga je d^ie 5. oktobra 1. 1. zapustila božja milost in mu je krona padla raz glave v blato, je
ipli
škrga gibanja, ki ga vodijo «obalni demokrati. V seji dne 5. okt. v Kdinburgu (Angleška) je prvič sprejel tamkaj zborujoči kongres rudarjev na Angleškem resolucijo, ki zahteva uvedbo od delavatva voljenih delavskih nadzornikov. To je nedvomno uspeh mednarodnih rudarskih kongresov, kjer se vedno poudarja ta z<diteva. lieso-lm-ijo je predlagal podpredsednik ruda roke zveze, sodrug
boržuazno in kraljem vdano čaao- j angleške m
pisje poročalo, da spodeni kralj «miUfc. * proučeval zadnji čas
živi v bedi in pomanjkanju in da žaluje za svojimi podaniki.
Vsa poročila so bila navadna laž, ki ni mela drnzega namena kot obuditi sočutje za spodenega kraljevskega postopača. Manuel je še pred revolucijo naložil vse v inozemskih bankah, kar se je le sploh dalo naložiti.
"Intraaigent" poroča, da eks-kralj Manuel živi v Londonu in kot bolniški strežnik streže svoji Gabv, ki je baje obolela za influ-eneo. Po poročilu lista je jako sposoben za ta posel.
No, morda Manuel tudi sčasoma se postane koristen član Človeške družbe.
• •
*
—	Povest o mestnem parnem valjarju in njegovem čuvaju, ki sta zginila čez noč, je zelo enostavna. Parni valjar in Čuvaj nista nikdar eksistirala. Zapisana sta bila le v izdatkih mesta Chicago, denar za njiju je pa prejemal kak boržuazno politični malopridnež. *	•
• •
* ____________________________...
—	Na Kitajskem razsaja kuga. V tientinski bolnici je umrlo tekom enega dne 20. oseb. Evropej-ski zdravniki, ki »o zaposleni pri inozemskih legaeijah, trdijo, da v okuženih krajih umre vsaki dan do pet sto oseb. Mrliče, ki ležijo v rakvah, polagajo križem drugega vrh druzega. Skladnico oblijejo z oljem« in zapalijo. Siromake, ki nimajo rakev. pa sežigajo na navadni grmadi.
*
—	V Berolinu so brezposelni delavci demonstrirali pred kraljevsko palačo. Naskočila in razpršila jih je po tolovajsko oborožena policija, da bi nemški cesar ne slišal obupnih klicev gladnih delavcev po kruhu.
• •
*
—	"Sveti oce" v Rimu je zopet hud. Izkopal je l>ojno sekiro proti modernistom, t. j. duhovnikom, ki ne verjamejo, da je vse prav, kar zine in izreče "sv. oče." Papež bi najrajše videl, da bi take duhovnike sežigali v proslavo božjo. Ker so pa moderne kapitalistične države proti takim klerikalnim in srednjeveškim «pasom, pri katerih največ trpi človek, ki sedi na goreči grmadi, se pa mora "sveti oče" zadovoljiti s tem, da naroča škofom v Nemčiji,-da z vso strogostjo nastopijo proti modernistom.
Grmade niso zajezile protestan-tizma, ukazi pa ne bodo modernizma. pa magari če "sveti oče" poči jeze.
• > •
*
-de
pred kratkem so poročali kapitalistični časniki, da so šteti dnovi portugalske republike in da kmalu Manuel zopet zasede prestol.
Hila so lažnjiva ali pa pretirana poročila, ki niso imela druzega namena kot diskreditirati portugalsko republiko v inozemstvu. Kraljevi rovarji so bili na delu v Londonu in Madridu v interesu kralja in klerikalcev. Pomobno zadnjim gre slabo, odkar je moral kralj navezati culico in oditi na pot (v fremd.)
Vspeh je izostal. Portugalski vrednostni papirpji so šli na londonskem trgu vseeno kviško.
Mi priznamo, da je imela republikanska vlada precej težkoč v začetku. Politično nezrelo ljudstvo kot je portugalsko, se ne more kar čez noč privaditi novim razmeram. Ako sodimo s splošnega
delavsko nadzorstvo na Francoskem, kjer se je ta naredba jako dobro obnesla. Resolucija se irla-si: 44 Delavski nadzorniki uaj se imenujejo, kakor se zahtevajo v manjšinskem poročilu kraljeve ko-misije o nezgodah v rudnikih. Delavski nadzorniki naj se volijo od rudarjev tistega okraja, ki je pri-deljeu nadzorniku. Nadzornik naj posveti ves čas nadzorovaju jam. Volit veno opravičene osebe naj imajo pravico, da nadzornika potom glasovanja lahko odpuste." Poročevalec je dejal, kolike važnosti je, da tisti ljudje, ki dobro poznajo jamo in njene nevarnosti vsak kraj temeljito nadzorujejo. Sedanje nadzorovanje, ki ga o-pravljajo vladni uradniki, pravza prav ni nikako nadzorovanje v pravem smislu besede. Sedanji rudniški nadzorniki sami prizna vajo, da so utegnili pregledati le par jam in so potem sklepali na razmere v drugih jamah. Rudarji zahtevajo, da naj imajo rudarji večjega rudnika ali več manjših rudnikov pravieo izvoliti si iz svoje srede tovariša, ki bo posvetil ves čas pregledovanju jame in ki bo sporočal sleherno nerednost vladnemu uradniku. Nikakor ni pravično, ako se zahteva, da naj si dclavatvo samo plača te nadzornike; stroške tega nadzorstva morajo plačati podjetniki ali pa država. Ta zahteva je sicer nova na Angleškem, toda na Francoskem obstoji delavsko nadzorstvo že 20 let in se j<> jako dobro ob neslo. Na Francoskem ho delavski nadzorniki mnogo storili, da so se preprečile razne nezgode. Angle ški rudarji se morajo zavzeti za to zahtevo z vso odločnostjo in vztrajnostjo, da dosežejo svoj smoter, ka iti vsi nasprotniki se bodo z vso silo' upirali temu načrtu Dni ga pomembna resolucija, ki se je sprejela prav tako enoglasno kakor prva, se nanaša na ustanovitev tedenskega lista. Sicer se iz dajanje še ni sklenilo, toda pričelo we je vsaj s pripravami za strokovno glasilo, ki je nu jno potreb no za vsako moderno gibanje. Doslej so bili angleški rudarji bolj konservativni. Zdaj pa so se pričeli nagibati k socialni demokraciji in je jako verjetno, da bodo nekoč še jedro angleške socialne de mokracije.
VSAKDANJA TRAGEDIJA.
(H. Hohnheiser.)
Dvajset let je imel in bil je po poklicu strojni ključar; suh in vi sokorasel človek, rojen iz rodbine tovačne delavke, ki je bila obla godarjena z otroki. Mati se je o-možila z devetnajstim letom, in ko ji je mož po petih letih umrl, ji je priskrbel dve nepreskrbljeni deklici.
Potreba in sila sta se vselili pri njej in glad pač ni bil redek gost v starodavni hiši, v kateri so prebivali v pusti sobi, ki je imela dve okni na nečisto, vedno vlažno dvorišče. Tedaj se zopet omoži iz obupa. Mož je bil njen sošolec, ki ga je pozneje prva ljubezen prezgodaj razcvele, deklice zaželela. Sedaj sta se združila. Toda v njen ozki in bledi obraz je že včrtala beda z železno silo svoje znake in njegovim očem je podal alkohol medel in utripajoč blesk.
Tako sta živela nekaj mesecev tiho in mimo. Nista se poročila iz ljubezni, pač pa ju je združil spo-
stališča, lahko trdimo, da so celo	min na lepšo mladost. Čez leto je
Slovenci politično bolj zreli kot	prišlo drugo dete. Z bolestjo ga
Portugalci, dasi v Slovencih še	je'rodila mati in vsa je bila v skr-
tudi prevladujejo hurapatriotje	beh zaradi bodočnosti. Mož pa je
za vero, dom in cesarja.	smatral novorojenčka kot nepo-
trebnega jedca več v rodovini in je -postal bolj godrnjav in jezljiv nego kdaj prej. In z očito nczado-volnjostjo in sovraštvom sta sprejeli tudi napol odraali deklici i* prvega zakona mladega Zemljana.
Postalo je neprijetno v temačni sobi na dvorišču.
In ker je poznejša leta še dvakrat prišla štorklja v rodovino, ni |K>nehalo tisto sovraštvo med otroci prve4a in drugega zakona nič več. Grižljeji so bil! z vsakim potomcem manjši iji moč materina je pešala. Mož je začenja} ob pondeljkih izostajati ml dela in tudi druge dneve mu je bolj ugajalo meti svojimi sopivei nego pri delu.
Iz tihega sovraštva je nastal očiten boj.
Dočim se je mati zmučavala dan za dnem v tovarni, na.š!a je moža po^večerih, ko se je vrnila domov, ležati za statvami. To se je godilo teden za tednom, dokler ni bila odrešena.
Nekega večera je legel pijan; naslednjega dne je bledel. Poklicani zdravnik je dognal blaznost vsled pijanosti in je zahteval, da se bolnika prepelje v bolnišnico. Ne bilo bi pač potreba; zakaj na: slednji dan je že preminilo njegovo življenje, ki ga je uničil alkohol ---
lz otrok prvega aakona sta vzraali lepi deklici in deček iz druzega zakona se je šel učit ključa rst va.
Štiri leta so se vlekla. Ilčeri sta bili, kakor mati, tobačni delavki, pretrgati sta se hoteli pri delu kakor ona, stradali sta ves teden, da sta utegnili uživati v nedeljo veselje življenja, in ljubili sta.
In nekega dnè pride štorklja zopet v hišo. Prinesla je starejši hčeri deklico. Oče je bil prakti-kant v tovarni, kjer je delala v njej ; pol leta pozneje je liiLjwtft^ stavljen v neki drugi obrat. Tako je ostala mlada mati sama z otrokom in srečno veselje mladosti je minulo tudi zanjo. Zato ne jc pa zopet začel doma prepir.
Kriia lu je opravljala stara mati svojo vnučko prčljubeznjivo,- to je jezilo mlajšo hčer. Če jo je p«a zanemarjala, pa mlada mati ni pokazala prijaznega lica. Pride pa tudi sin iz učne delavnice kot ključavničarski pomočnik. Ni še bilo konec gospodarske krize, produkcija je počivala in tisoče rok je bilo brez dela. Tako se je zgodilo, da je bil deček brez dela in je morala skrbeti zanj rodbina.
Obe starejši sestri sta ga zdaj mučili in mati je gledala to s krvavečim srcem, ne da bi mogla pomagati. Tedaj pa pride nekega dne vesela vest, da potrebuje tvornica z« vagone v R. delavnih rok. /ena vzame zadnje prihranka iz nogavice in jih da dečku za vožnjo.
A zvečer se je vrnil.
Zdravniška preiskava je dogna-La pri njem proletarskega moril-nega angela, tuberkulozo.
Jokajoč sta sedela mati in sin ob oknu. ki ga je obseval zadnji sijaj pomlad a nskegni večera. In deklici sta šli molče in jezni iz sobe in sta zaloputnili z vrat mi. Pod mizo je igrala triletna vnuč-ka.
Cez nekoliko časa se odpro tiho vrata in mlajša dva otroka -re matere sta prilezla v sobo tiho in sključena. Žena se ozre po njiju s svojim medlim pogledom.'
"Mati — naju ne potrebujejo več za postavljanje!" je zaječijal starejši desetletni deček.
Tedtfj p« izbruhne v izmučenem materinem srcu obupna besnost : "zopet zaslužek manj — večja potreba, več skrbi!"
44 Ker si bil preveč len — kaj ne?"
Trenoč se jeze je kričala s solzami v očeh. Potem skoči, pograbi pol razbiti valjar na steni in u-driha okoli sebe, kamor zadene.
Molče vzame mladi ključarski pomočnik svojo suknjo in odide. Ko je bilo vse tilu>, se skloni bolestno vzdihujoč mati na trepetajoča telesca svojih otrok, jih stisne v goreči ljubezni k sebi in jo-
. Zunaj sveti izginjajoči večerni sijaj preko mestnih streh, iz parka sem pa ae začujejo prvi glasovi promenadne godbe.
\'A. Z." ________ «
i SODRUOI1
Vsak socialist bi moral naročiti PROLETARCA," kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za. "PROLETARCA," ker le na ta način se zamore osigurati napredek našemu listu.
Sodrugi! Naš list je naše naj. močnejše orožje! Njegujtoo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agi tira j mo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca.
Slovenski delavci, kteri so vešči angleščine v čtivu, bi morali naročiti angleški socialistični tednik "APPEAL TO REASON", najboljši list v Ameriki za socialistično propagando. Stane 50c na leto. Ako ga naročijo štirje v grupi, stane samo 25c. Naslov: Appeal to Reason, Oirard, Kans. Naročilne karte po 25c za 40 tednov prodaje tudi uprava "Pro letarca."
ZA UST SRBSKIH SODRUGOV.
Zbiranje doneskov za srbski socialističen list, ki se ima osnovati začetkom januarja, se vrši kakor je razvideti iz "Radničke Straže", prav uspešno.
Tudi slovenskih socijalistov je dolžnost, da se na sestankih spomnijo na list naših srbskih sodru-gov. Vse prispevke je pošiljati na "Srbski odbor" 2350 Clyborn Ave., Chicago.
Novo zanimanj*.
V čuk i čutimo, kakor bi izgubili zanimanje za sleherno reč, celo za življenje. Družbo zasovražimo, nič nas ne veseli. To je resen znak bolezni, ki ima v največ slučajih svoj izvor v prebavnem ustroju in ki jo je treba takoj zdraviti. Iskreno lahko priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko, vino, katero očisti ve« ustroj in ga zajedno okrepi. Možgani dobe novo hrano v obliki čiste, obilne krvi, misel se razbistri, trdna volja vas prešine in življenje spet razveseli. Uživajte to zdravilo, ko ste nervozni, potrti, brez slasti do jedi ali hitro utrujeni, zabasani, ali če imate težave po jedi,-če se vam kolea, ako čutite bolečino v želodcu ali drobili, v glavi ali hrbtu. V lekarnah. Jas. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Zdravniški svet po po« t i zastonj.
Po navodilu slovenske angleški »lov. nice, tolmača in angl. »lov. »lovarja m
lahko vsaki preprosti človek anglei^.
ne, kakor jo v navadnem življenju rabi priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno ako hoče kak boljši ponel in neodvisno živeti. Knjiga v platno \<-zana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 638 W. 145th St., New York.
Nove JESENSKE obleke
v vseh najnovejših" krojih in barvah
87.50 do $25.OO
"PRESTO"
najnovejši pa tentovan ovratnik.
Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti raite za "Proletarea". Pridobite mu nove naročnike.
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vsiužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $00 merfečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov, Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim V8pehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute,' Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., "Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, Ia., Portland, Ore.
Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Ezpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice.
k IM j i o E:
v zalogi "Proletarea":
Socializem 1 *v.................$ .10
Socialna demokr. in kmet. Ij. 2 zv. .05
Zakaj smo socialisti, 3 zv........10
Komunistični manifest, 4 zv. ,... .20 Kdo uničuje proizvanjanje v malem, 5 zv..................... . .15
Kat. svetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv.........
O konsumnih društvih, 8 zv.
Kapitalistični razred, 9 zv.....
Nevarni socializem, 10 zv.....
Narodno vprašanje in Slovenci,
11 zv...........;..........
Strahovi, 12 zv,-.................15
Vojna in soc. demokr............15
Primož Trubar in slov. ljudstvo.. .05
V dobi klerikalizma......*.......20
Razprave.......................30
Občinski socializem .............35
Francka in drugo...............25
iz nižin življenja.................50
Moderni socializem...............10
Socialistični katekizem...........10
Džungel...................1.00
Naša bogatstva .............05
Španska inkvizicija I zv ........5
Španska inkvizacija II. zv.......5
Španska inkvizacija III. zv......5
Španska inkvizacija IV. zv......5
Nafta bogatsva.................5
Dr. Janez Bleiweis in njegova
doba........................50
Krst 8v. Vladimirja ........... .25
Pošeljatno jih poštnine prosto.
.35 .10 .15 .15
.15
AVSTRO -AMERIKANSKA Črta.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med'New-Yorkoin, Trstom in Reko.
Drii pofttni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, elektri-1 čno razsvetjavo in so moderno urejeni. I —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na nafte zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C0.
Ben'l Agt's. 2 Washington St., Ne« York.
Ako želite dobre čevlje
po zmerni ceni, ae oglasite pri
Frank Dedek-u
38 40 W. 26th St., Chicaeo. III.
DR. "
ICHTERS
PAINEXPELLER
Najboljše «redutvo proti bolem, revma-tizmu, ohromeli hrbtenici in enskim težavam je Dk. RICH i^MJUV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje In mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide h k v kožo. Pornsg* takoj pri rasnih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, g,i,t, vnetje, ohrom« U*t, zaprtje, !«olc ine v beitrih, za zo».ol>oJ in neuradno. Pir*|nia *e v v*eh lekarnah po 15 in 50e. C.lojte na sidro pri steklenici — ono vam je 74^'ita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St, NEW YORK.
ROJAKI y
Cc kočete piti dobre pijače in se za ha viti po domače pojdite k
Bo Mahnich-u,
714 Market Street, tftmkegaa.
Pri njemu je rte najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domafe pri ZALARJU 6120 St. Clslrave
to*l vino pivo In !*anj* prr« mto. Smodit« pnr« kv«Ht#t* »o n« prod«j 7* mno*obroj«m po»t m pripor»*« rojakom ▼ CVralandu, p« potnikom	Lastnik.
po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke
96.50 do $30.00
.5.W.Corner 26 * ¿Central Park Ave,
Rudolph Layer,
lastnik.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
V Kaliforniji.
kjer m toči dobra vina in Inportirano pilzeniko pivo. Prodaja vina na salon« in na drobno.
Ani« Schnab),
cor. Trufflbull ave. in 26. Str., Chicago, III.
Najboljše in najfinejše obleke
to po nizld ceni na prodaj pri H. SCHWABTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobgkov, čepic, fo-▼lje^r penht tn ltovčekoT.
Kdor kupi za pet dolarje?, dobi darilo.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo Oslabite pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
Angleščina
brez učitelja! Slovensko An-_ -	tfleška Slovni-
ca, Tolmač in An^l. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. a. KUBELKA,
538 W. USSt., New York. N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
POZOR! SLOVENCU POZOR!
SALOON
s modernim ke?lji&en
8veke pivo ▼ aodčkih ia buteljkah in druge rasno vrstne pijače Ur uijaka amodke. Potniki dobe čedno premo čitte aa ni ako eaao.
Poatresba točna in taborna.
Vsem Sloveneem ia drugim Slovaao« ae toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So Centr« Ave. Chic*««
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.,
La Salle, 111
Toči vw, gostilni podrejene pá)*ée iase priporoča rojakom m obttea
M, A, Weisskopf, M. D.
Iikuien zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zveier.
1842 So. Aahland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. III.
J. Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. One zmerne.
J. Kosirnik. 3708 W. 26th St.
Tel. I4tnwdale 1761.	Chtcago
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun NA 113 MIL WAUKE E 4YE.. K E NOSNA WIS.
Telefon 1199.