Prva slovenska opera Belin Milko Bizjak edition.bizjak@siol.net Belin, the First Slovenian Opera Abstract The first opera written in the Slovenian language dates back to the time of the national awakening, which flourished in the last quarter of the 18th century. It was set to music by the composer from Kamnik, Jakob Frančišek Zupan, after the libretto by Anton Feliks Dev, which has been preserved in an issue of the Pisanice almanac from 1780. The opera ’ s allegorical message speaks against foreign supremacy and glori- fies Slovenianism. Three fertility nymphs (Ceres, Pomona and Flora) as allegories of the Slovenian nation are worshipping Belin (the Old Slavic god of light – the sun) and make a stand against the “tyrant” Burja (a negative character as an allegory of the overlord), who wants to subju- gate them. The score of the Belin opera was considered lost until 2008. Keywords: Jakob Frančišek Zupan, Janez Damascen Dev, li- breto, 1780, Pisanice Povzetek Prva opera, napisana v slovenskem jeziku, izvira iz časa narodnost- nega prebujanja, ki je vzcvetelo v zadnji četrtini 18. stoletja. Po li- bretu Antona Feliksa Deva, ki se je ohranil v natisu iz leta 1780 v almanahu Pisanice, jo je uglasbil kamniški skladatelj Jakob Frančišek Zupan. Alegorično sporočilo opere je naravnano proti tuji nado- blasti in poveličuje slovenstvo. Tri nimfe rodnosti (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda častijo Belina (staro- slovanski bog svetlobe – sonca) in se postavijo po robu »trinogu« Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče po- koriti. Glasba opere Belin je veljala za izgubljeno vse do leta 2008. Ključne besede: Jakob Frančišek Zupan, Janez Damascen Dev, libreto, 1780, Pisanice 51 Raziskave 52 isti brošurici Pisanic objavljena tik pred libretom. 6 Opera Belin je posvečena umestitvi novega glavarja Dežele Kranjske Franca Adama plemenitega Lamberga. 7 Na to mesto ga je imenovala cesarica Marija Terezija, 8 ki je umrla 29. novembra 1780, Lam- berg pa je nastopil novo funkcijo 13. decembra 1780. 9 Natis libreta skorajda ni mogel biti realiziran v letu 1780, saj je ob koncu libreta posvetilo s kronogramom z letnico 1780. Verjet- no je ta zvezek Pisanic izšel šele naslednje leto, vsekakor pa je njegova vsebina naletela na buren odmev šele v letu 1781. 6 Almanah Pisanice od lepeh umetnost, 1781, stran 30: “...Us Krajnz bode ve- sel / Zel v’ kratkem o Bellin! Tvojo lubesn pejl. / S’ njim usa Lublana bo zhast, hvalo Tebi pejla, / De slate zhase je skus Te ona prejela.”...”Nje posni nuzhezhi bodo Tebe zhastili, / De skus Tebe ony so jesik zhist dobili. / Vezh- ne, vesel, zhastit bodi vsem tvoj spomin, / - - - O lube nash Bellin!” - Vs(ak) Krajnc bode vesel / - Že v kratkem o Bellin! Tvojo ljubez(e)n pel. / Z njim vsa Ljubljana bo čast, hvalo Tebi pela, / Da zlate čase je skoz(i) Te(be) ona prejela.”...”Nje pozni vnučeci bodo Tebe častili, / Da skoz(i) Tebe oni so jezik dobili. / Večno, vesel, častit bodi vsem tvoj spomin, / - - - O ljubi naš Belin!” 7 Franc Adam pl. Lamberg (1730–1803), “Graf zu Stein und Gutenberg”, spada v kamniško vejo Lambergov, ki je v 18. stoletju živela na gradu Brdo pri Luko- vici (Egg bei Podpetsch). F. A. Lamberg je posedoval še gradove Beli kamen, Groblje, V olčji potok, Kamen pri Begunjah, Zagorice pri Bledu. Ob koncu 18. stoletja je Lamberg imel finančne težave, saj je avgusta 1799 na Brdu izročil hubo v Št. Vidu št. 15 Andreju Igliču (prejšnjemu najemniku) za 880 goldinarjev. Prim. še: Mitja Potočnik, Grad Brdo skozi stoletja, založba Markus, 2009. 8 http://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Terezija. 9 Herzog von Krain 1270–1918, Landeshauptleute,http://www.worldstatesmen. org/Slovenia.html. Nastanek dela in pozaba Predloga za uglasbitev dela je libreto Antona Feliksa Deva, 1 natisnjen v Pisanicah 2 s skrito letnico 1780 v dvodelnem kro- nogramu 3 ob koncu »te prepevne preše«. 4 Libreto je nastal v času narodnostnega prebujanja, ko se je slovenska inteligenca začela zavedati svojih narodnostnih korenin. Alegorično spo- ročilo opere 5 Belin niti ne bi tako izrazito narodnostno zavedno izstopalo, če si ne preberemo Devove predhodne proze, ki je v 1 Feliks Anton (Janez Damascen) Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, * 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786, Ljubljana. Dev je bil rojen v ugledni meščanski družini. Po šolanju v Ljubljanskem jezuitskem kolegiju je stopil v red bosonogih avguštincev, ter nato na Dunaju doštudiral teologijo. Prevajal je poezijo Vergilija in Ovidija, sam pa je pisal nabožne, priložno- stne in ambicioznejše posvetne pesmi v klasicističnem in baročnem slogu in slogom predromantikami, ki so bile objavljene v zborniku Pisanice od lepih umetnosti (1779–1781), katerega je tudi sam urejal. 2 Almanah Pisanice od lepeh umetnost, 1781, str.13–47, vir: NUK Ljubljana. 3 Kronogram se glasi: bUh shIVI VIsokV roJenega gr. franC. / LaMberga DoLgV LeJt ; // katIre Je oD sVItLe CesarIze sa / pogLaVarJa zhes Vso kraYnsko Dvshe- / Lo Dan. (Bog živi visoko rojenega gr(ofa). Franc. / Lamberga dolgo let; // kateri je od svetle cesarice za / poglavarja čez vso Kranjsko Deže- / lo dan.). Prvi in drugi del kronograma z izdvojitvijo velikih črk, vkolikor jih seštejemo kot rimske številke, dasta obakrat rezultat 1780, kar pomeni letnico. 4 Preša = tisk. 5 V libretu je delo poimenovano kot “Opereta”, prav tako tudi na ovitku glas- benega rokopisnega svežnja ležečega formata: “Opereta Bellin / Canto Primo - Sejvina / Canto Secundo - Rozhnezvitarza / Alto - Sadjanka / Tenore - Bellin / Basso - Burja / con / Violino Primo / Violino Secundo / Viola / Violone / Clarino Primo / Clarino Secondo / Tympano e / Cempalo / Auth(ore). Jacobo Francisco Suppan.” Slika 1: Posvetilo s kronogramom ob zakljuˇ cku libreta opere Belin (Almanah: Pisanice od lepeh umetnost) Prva slovenska opera Belin 53 Raziskave kih samostanov Slovenije in Hrvaške. 16 V frančiškanski red je najverjetneje vstopil že v Kamniku. Orglanja in glasbenega znanja se je bržkone izučil pri Jakobu Frančišku Zupanu. Bil je odličen organist 17 in je najverjetneje tudi kot kopist prepisal veliko število del Jakoba Frančiška Zupana. S premestitvami frančiškanov glasbenikov po samostanih je z njimi naokrog krožila tudi glasba. T ako je edina avtorizirana Zupanova orgels- ka sonata, ohranjena v orgelski knjižici v arhivu frančiškans- kega samostana v Klanjcu na Hrvaškem. 18 Iz teh dragocenih rokopisov, ki vsebujejo največ enostavčnih orgelskih sonat nez- nanih mojstrov, lahko danes po najdbi Zupanove opere Belin z gotovostjo pripišemo Zupanu na podlagi iste motivike še vsaj dve sonati, čeprav so podobnosti tudi v drugih sonatah števil- ne. 19 Opera Belin je edino znano delo, kjer se je Jakob Frančišek Zupan »spoprijel« s slovenskim besedilom. Vsa ostala znana Zupanova dela imajo uglasbene le latinske in nemške tekste. Prva znana pisna omemba opere Belin se pojavi šele leta 1868. Josip Nolli 20 (1841–1902) navaja v Imeniku slovenskih gleda- liških igrokazov, 21 da je opereta Belin prvo slovensko dramsko delo. Avtorstvo opere z libretom vred je tedaj Nolli v celoti pri- pisal kar Jakobu Zupanu. 22 Nolli kot »izborno izurjen operni pevec in prijatelj dramatike«, ki je kot uspešen baritonist kar 15 let (med 1875–1890) gostoval po raznih evropskih odrih, 23 očitno ni poznal v Pisanicah natisnjenega Devovega libreta Operete Belin. To potrjujeta dve naslednji dejstvi: 1. V natisu Devovega libreta Zupanovo ime ni nikjer omenje- no. Pač pa je bilo verjetno Zupanovo ime pripisano kot ime avtorja (glasbe) na partituri, s katero je razpolagal Nolli in je tako pripisal avtorstvo celotnega dela Zupanu. 2. Iz Devovega libreta je jasno razvidno, da opereta vsebuje 3 dejanja (I., II, in III. »nastopje«), Nolli pa navaja delo kot: »Belin, opereta« v 1 dejanju, sp(isal). J(akob). Zupan.« Nolli je imel v rokah najverjetneje le prepis edine arije (z reci- tativom) za basbariton iz opere Belin »Ha, Burja je mož!«. Na partituri je morala biti navedena tudi letnica (1780 ali 1781), saj je delo uvrstil kot najstarejše slovensko »dramsko« delo, še 16 Frančiškanski samostani današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne so bili tedaj vključeni v enotno Provinco Sv. Križa. 17 V arhivu frančiškanskega samostana v Novem mestu je na orgelskem tisku tokat Georga Muffata, Apparatus Musico Organisticus, 1680, pripis uporabnika “Ex rebus 1783 / Joseph Suppan.” Muffatove tokate spadajo med izvajalsko tehnično zelo zahtevno orgelsko literaturo. 18 Milko Bizjak, Baročna orgelska glasba iz Slovenije in Hrvaške, I., II., Edition Bizjak 8712, 8713, Ljubljana 1987, 1988. 19 Milko Bizjak, nav. delo, 1988; prim.: Anonimus: Sonata 14 – takti 7–9 / J. F. Zupan: Belin: Uvertura v III. dejanje – takti 54–56; Anonimus: Aria 25 – T 15, 16 / J. F. Zupan: nav. delo – T 29, 30, 33, 34. 20 Josip Mantuani, Josip Nolli, Slovenski biografski leksikon, http://nl.ijs.si: 8080/ fedora/get/sbl: 1831/VIEW/. 21 Josip Nolli, Priročna knjiga za gledališke diletante, Dramatično društvo Ljubl- jana, 1868. 22 Karol Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, IV . zvezek, Slovenska Matica, 1898, str. 180,181. 23 Josip Mantuani, nav. delo. Dodelan libreto, z natančnimi koreografsko-scenskimi opombami, določitvami arij in recitativov, daje slutiti, da je opera nastala še pred natisom libreta in je bil libreto pred tis- kom prilagojen operi. Morda uglasbitev libreta v začetni fazi sploh ni bila namenjena umestitvi Lamberga in sta se avtorja za tako potezo odločila samo zato, da pridobita finančno po- moč za postavitev dela. 10 Če se poglobimo v alegorično spo- ročilo libreta, nikakor ne moremo najti pozitivnega odnosa do novega deželnega glavarja, ki je bil pripadnik nemškega plemstva – vsebina opere je namreč sovražno nastrojena do tujcev in poveličuje slovenstvo. Zelo pomembno vprašanje je – ali je bila opera Belin sploh kdaj izvedena ali pa je bila tik pred postavitvijo cenzurirana in jo je oblast umaknila, zaradi izrazite proti oblastniške naravnanosti, ki jo še dodatno pod- krepljuje ostala Devova literatura v Pisanicah. 11 Eno je goto- vo – ni znano, da bi se opera Belin pojavljala na repertoarjih kranjskih gledališč, čeprav je iz zgodovine znano, da je bilo glasbeno dogajanje v Ljubljani v tem obdobju dokaj pestro in se je z ustanovitvijo Filharmonične družbe v letu 1794 še dodatno okrepilo. Franc Adam Lamberg je mesto deželnega glavarja izgubil prej kot v letu in pol, že 18. marca 1782. 12 Ko- likšno vlogo so imele pri vsem tem po smrti cesarice Marije Terezije tudi Jožefinske reforme v osemdesetih letih (1782– 1790), lahko le ugibamo. Leta 1782 Patent o tlaki za Kranjsko obremeni manjša gospostva, leta 1784 pa proglasitev nemšči- ne kot uradnega jezika na območju celotne avstro-ogrske dr- žave 13 gotovo ni bila naklonjena slovenski operi. Jakoba Fran- čiška Zupana, ki je deloval tudi kot učitelj, leta 1787 doleti prepoved poučevanja od deželnih oblasti, naslednje leto pa mu pogori še hiša na Šutni v Kamniku. Leta 1802 mu umre žena in v letu smrti F. A. Lamberga (1803) in Zupanovi upo- kojitvi nastopijo za skladatelja hudi časi. Oblasti prosi za viš- jo pokojnino, vendar neuspešno. Preseli se v Kranjsko Goro, kjer živi vse do smrti leta 1810. Z doslej nerazložljivo Zupa- novo preselitvijo iz Kamnika v Kranjsko Goro je povezana tudi najdba rokopisa opere Belin. 14 Da je Zupanova glasbena zapuščina danes »raztresena« vsenaokrog, je kriv predvsem splet mnogih nesrečnih okoliščin, ki so Zupana spremljale v drugi polovici njegovega življenja. Zupan si je ob prihodu v Kamnik leta 1757 s »cehovsko« poroko z Jožefo, hčerko Va- lentina Goetzla (1707–1772), župana, organista in pevovodjo, utrdil družbeni položaj. V tem zakonu se mu je od leta 1757 rodilo 10 otrok. 15 Jožefa Zupan ima glavne zasluge, da se je večina Zupanovega opusa ohranila po arhivih Frančiškans- 10 Podobno je krstno predstavo Linhartove Županove Micke politično, gospo- darsko in kulturno zavaroval (in sponzoriral) ob koncu leta 1789 plemič na pol domačega rodu baron Žiga Zois (1747–1819). 11 Primerjaj Devov tekst iz Pisanic, citiran pod opombo 6. 12 Herzog von Krain 1270–1918, Landeshauptleute, http://www.worldstatesmen. org/Slovenia.html. 13 Glej: Jožefinske reforme 1782–1790. 14 Popolnoma v celoti ohranjen rokopis opere Belin (ali njegov prepis) se je ohranil v zasebni lasti Zupanovih zunaj zakonskih potomcev in je bil najden leta 2008. 15 Danilo Pokorn, Jakob Frančišek Zupan, Slovenski biografski leksikon, http:// nl.ijs.si:8080/ fedora/get/sbl:sbl/VIEW/. 54 Naslednji zapisi in razmišljanje o »prvi slovenski opereti« se ponovno pojavijo v tisku šele na podlagi recenzije teksta Devo- vega libreta, ki ga objavi Janko Šlebinger v začetku 20. stoletja, Pintarjevim odgovorom v Ljubljanskem Zvonu (1906) in Glo- narjevim domnevam objavljenim v Novih Akordih leta 1910. 26 V tem času se za Zupanovo glasbo opere Belin izgubi vsaka sled in opera obvelja za izgubljeno vse do začetka 21. stoletja. Dokumentacija rokopisa Ob najdbi Zupanove opere Belin leta 2008 je bilo mogoče na kraju samem ob navzočnosti lastnika pribeležiti naslednje po- datke. 27 Zajeten fascikel listov, ovit v nerazrezan ležeči dvojni 26 Cit.: “Prva slovenska opereta Belin. V recenziji Šlebingerjevih Pisanic, ki jo je dr. Zupan pri navajanju gradiva o tej naši prvi opereti prezrl (priloga Novim Akordom IX, 30), je podal L. Pintar (Ljubljanski Zvon, 1906, 569) precej verjetne razloge, da Dev z Belinom ni mislil cesarja Jožefa II., ampak Franca Adama, grofa Lamberga, ki je baš leta 1780 nastopil deželno glavarst- vo na Kranjskem. To domnevo je povzročilo Pintarju dejstvo, da sledi koj za Belinom pozdrav ali čestitka ‘na veseli prihod njega ekscelence novega gos- poda poglavarja kranjske dežele grofa Franca Lamberga’ in da ima ta pozdrav hronogram 1780. Da se ta domneva še bolj potrdi, trebalo bi dokazati, da je Lamberg prišel na Kranjsko iz Italije. Ta Pintarjev apel na naše zgodovinarje pa je doslej ostal brez vspeha / A. Glonar.” 27 Nekaj dni kasneje sem ob navzočnosti lastnika previdno preskeniral celoten do- kument in ga po zaključenem delu vrnil. Rekonstrukcija (sestava) partiture je potekala iz kasneje natisnjenih datotek. Za primerjavo pri mnogih nejasnostih v zapisih tekstov je bil uporabljen nastisnjen Devov libreto iz Pisanic. Slovenski teksti so v obdelavi zapisani v originalni narečni obliki. Zaradi lažjega razume- vanja in izgovarjave so zamenjani le znaki: f (= s,= z), zh (= č), q (= k), w (= b), sh (= š), tsh (= č), z (= c), u (= i) včasih, fh (= ž), y (= I), f (= v), kar ne vpliva na spremembo pri izgovarjavi. pred Linhartovo Županovo Micko 24 (1789). Z ozirom na to, da uvršča opereto Belin med dramsko delo, je očitno, da je Nolli poznal tudi del »dramskega« – neuglasbenega teksta iz Belina, najverjetneje dialoge med nimfami in Burjo, ki sledijo ariji in recitativu Burje. Povsem možno je, da je Nolli kopijo basbari- tonske arije nabavil za lastno uporabo in jo ob priložnostih kot baritonist tudi sam izvajal. Nikakor pa ni poznal celotne opere, ki vsebuje 6 arij v treh dejanjih, iz česar gre sklepati, da je opera Belin že tedaj veljala za nepoznano in torej že delno izgubljeno. V kakšnem položaju je bil slovenski jezik še v začetku druge polovice 19. stoletja, najbolje pove naslednji Nollijev zapis iz leta 1867: »V Ljubljani sami vladala je, in vlada še zdaj na jav- nem gledališkem odru le nemščina ... « in »... slovenska dramati- ka imela je le prostor na čitalniškem odru, in le pri posebnih pri- likah pokazali so se slovenski diletanti tudi na javnem gledišču, a to večidel v poletnem času, da ne bi motili nemške muze.« 25 24 V tem seznamu iz leta 1868 navaja Nolli kar 150 slovenskih dramskih del. Tako številčni spisek dramskih del nas ne sme zavesti, saj je Nolli štel neko dramo za slovensko, četudi je bila samo prevedena v slovenski jezik. Prim. še: Filip Kalan, Obris gledališke zgodovine pri Slovencih, Novi svet, 1949, številka 1. 25 Prim.: Filip Kalan, Obris gledališke zgodovine pri Slovencih, Novi svet, 1949, številka 1. Nolli tudi v nadaljevanju zapisa ni povsem zanesljiv. Belinu ne sledi Županova Micka, kakor jo je napisal Linhart, ampak “Županova Micka, kratkočasna igra s petjem v 2 aktih. Po Linhartovi predelal Dr. J. Bleiweis.” Av- tor za Nollija ni Richter in ne Linhart, ampak že drugostopenjski predelovalec. Za dramo Veseli dan ali Matiček se ženi je navedeno, da je to “komedijo v 5 delih po francoskem prenaredil A. Linhart”, kar je analogno kot v primeru Bleiweisa, ki je “predelal” Micko. Ne v enem ne v drugem primeru Baumarchais ni nave- den. Le dva Slovenca. Ta dva sta za Nollija “prava avtorja” dram. Slika 2: Faksimile separata bassa continua zakljuˇ cne arije Goreˇ ce vas lubiti opera Belin Prva slovenska opera Belin 55 Raziskave se veselijo sadov, ter se s hvalnico zaobljubijo Belinu. 30 Nimfe (prispodoba slovenskega naroda) častijo Belina (slovenska bit, jezik), kar jim preprečuje Burja (»trinog«, tujec). Hrepenenje po lastni svobodi odločanja jih kljub nepremagljivi in superi- orni oviri (tuji oblastnik) pripelje k uporu za vsako ceno. Ne glede na posledice na koncu zmagajo. Poleg uglasbitve opere, kjer se v treh dejanjih prepleta 6 arij (po dve v vsakem dejanju), dve uverturi in vmesni recitativi ob spremljavi čembala z violo- nom, je tudi velik del teksta prepuščen recitaciji. Bombastičen baročni slog staroslovenskega narečja je dodatno podkrepljen z obilico sičnikov in šumnikov ter zvenečimi konzonanti. Zu- pan se je izognil uglasbitvi tistih delov, kjer izmenjujoči kratki dialogi v bistvu ne potrebujejo glasbe, saj beseda poje sama od sebe. V primerjavi z Devovim libretom, objavljenim v Pisani- cah, je ves tekst dosledno obdelan – razen v enem samem pri- meru. Izpuščen je zadnji, »najmočnejši« del teksta tretje kitice arije »Roj trinog!«: »K(a)teri s silo bit(i) častiti / (H)oč(e)jo, so le trinogi. / K(a)teri ljubljeni le biti / (H)oč(e)jo, so modri Bog(ov) i.« 31 Je bila vzrok za izpustitev tega dela teksta »pretežka« rima, ali nemara cenzura? Razc ˇlenitev opere Opera Belin je napisana v treh dejanjih. Izvajalska zasedba predvideva pet vokalnih solistov: dve sopranistki (Sejvina = Ceres in Rožnesvitarca = Flora), altistko (Sadjanka = Pomo- na), tenorista (Belin = Sonce), basista (Burja 32 = »ta hude vetr«) ter godalni orkester (prva in druga violina, 33 viola, 34 violon 35 ), čembalo, 36 dva klarina 37 in timpane. 38 Zvočno podporo sopra- nistkama predstavljata prva in druga violina, altistki pa viola. Že ob bežnem pogledu na zgradbo opere izstopa število 3: – 3 dejanja – 3 arije (od skupnih šestih) imajo vsaka po 3 kitice – trije inštrumentalni bloki, ki posredujejo glasbeno dogajan- je (godala – čembalo 39 – klarini s timpani) – trije enakovredni akterji (skupina treh nimf 40 – Belin – Bur- ja) 30 Devov “Zapopadk” je opisan takole: “Bellin (sonce) ena senca dobrutliveh Oblastnikov bode za svoje lubeznivoste, inu krotkoste volo od Rhodarjov za Boga goriuzet; za leto čast se Burja (vetr) teh nausmileneh Gospodarjov sen- ca, zastojn muja. On bo zaveržen, ter is špotan za časte hudobnoste volo iz Rhodarskeh ottočec stiran.” 31 Originalno besedilo glasi: “K’tiri s’ silo bit’ častiti / Otč’jo, so le trinogi. / K’tiri lubleni le biti / Otč’jo, so modri Bogi.” 32 Burja (Burija) nastopa tu v osebi moškega spola, poosebljen kot “veter.” 33 Nadaljnja oznaka Vl (1 ali 2). 34 Nadaljnja oznaka Vla. Predvidena je altovska viola, čeprav to izrecno ne piše. 35 Nadaljnja oznaka Vlne. Violonov part izvaja danes poleg violončela še kontrabas (v nižji oktavi). 36 Nadaljnja oznaka Cemb. 37 Nadaljnja oznaka Clno. Klarino je predhodnik današnje trobente. 38 Nadaljnja oznaka Timp. Tu sta predvidena timpana v C in G. Stari timpani (bob- ni) so bili uglašen vsak zase in je bil tako za vsak ton potreben po en timpan. Na modernih timpanih lahko danes na enem izvajamo več tonov. 39 Čembalo ima poleg vloge bassa continua tu tudi solistično vlogo. V teh primerih je izpisana tudi desna roka, nemalokrat s tehnično zahtevnejšimi figurami. 40 Dev v libretu dodaja opombo: “Nimfe teh Bogov Gospodične.” list z naslovnico, je bil križno povezan s skoraj preperelo lane- no vrvico. Zunanji ovitek z navedbo dela, zasedbe in avtorja je bil slabše ohranjen in je bil očitno izpostavljen vlagi in svet- lobi daljše časovno obdobje. Nekateri listi v notranjosti so bili tako dobro ohranjeni, da niso dajali vtisa, da bi bila partitura sploh kdaj v uporabi. Načeti so bili le robovi tistih listov večjega formata, si so štrleli iz šopa. Na nekaterih listih so bile opazne packe rdečega pečatnega voska. Na listih ni bilo zaznati sledov ožiga. Rokopis je bil ohranjen na posamičnih listih v ležečem formatu 31,5–32 cm x 22,5–23 cm oziroma v nerazrezani obli- ki 63–64 cm x 22,5–23 cm. Iz strukture papirja in razreza vo- dnega znaka je bilo mogoče razbrati, da so bile papirne pole pred razrezom formata velikosti 64 cm x 46 cm. Velikost vod- nega znaka je bila 5 cm x 10 cm. Znak je imel obliko jajčastega grba s krono na vrhu, ter tremi šesterokrakimi zvezdami, od katerih sta bili dve locirani v zgornjem delu, ena pa centralno v spodnjem delu grba. Največ popravkov zapisovalca zasledimo v separatih bassa con- tinua (recitativih), kjer je poleg dopisan tudi tekst vokalistov. V okalni parti so kot samostojni separati prepisani dodatno tudi posebej. »Rdečo nit« opere predstavlja čembalski part, kjer je tudi na mestih, ko gre samo za dialoge med igralci, ves tekst dosledno izpisan. Lahko bi rekli, da je Devov libreto, ki je na- tisnjen v Pisanicah, tu ponovno razpisan in obogaten z glasbe- nimi dodatki. Zupanovo ime je poleg na naslovnici pripisano na več mestih prve strani posameznih separatov v levem ali desnem kotu zgoraj (čembalo, violine, vokalni separati), nikjer v celotnem fasciklu pa ni niti omembe imena libretista Deva, niti posvetila F . A. Lambergu. Če je kdorkoli kasneje prepisoval odlomke dela po tej predlogi, ni mogel vedeti, kdo je avtor be- sedila. Na podlagi takšne kopije je leta 1868 Josip Nolli pripisal celotno avtorstvo Belina Jakobu Frančišku Zupanu. Vsebina zgodbe Tri nimfe: Ceres, Flora in Pomona 28 v čolnu veslajo na otok, kjer na žgalnem oltarju v času bogu Belinu 29 darujejo svoje prinesene darove. Obred jim prepreči »ta hude vetr« Burja, ki od njih zahteva, naj častijo njega in ne Belina. Ker ga nimfe ne ubogajo, se Burja maščuje z bliski, gromom, ognjem, vetrom in točo, čemur sledi popolno razdejanje. Uniči vse, tudi oltar boga Belina. Boginje se razbežijo. Nastopaški Burja se šopiri kot zmagovalec in ponovno zahteva, da ga morajo častiti. Nimfe se mu odločno uprejo. V prošnji se zatečejo k Belinu. Ta se po- javi na sončnem vozu in prežene Burjo. Ko Belin vidi, kako se nimfe potrto ozirajo po uničenem otoku, z zlatim dežjem oživi cvetlice, drevje, trte, klasje. Vse naenkrat bogato obrodi. Nimfe 28 Ceres (Sejvina), boginja rodnosti in poljedelstva / Flora (Rožnesvitarca), bo- ginja pomladi, cvetlic in vrtov / Pomona (Sadjanka), boginja sadnega drevja. 29 Belin, bog sonca, v slovanski mitologiji bog svetlobe. 56 5. Arija »Goreče vas lubiti« v C-duru (T, C 1, C 2, A, Vl 1, Vl 2, Vla, Vlne, Clno 1, Clno 2, Timp, Cemb) All/egr/o, 4/8-taktovski način, 150 taktov b) Glasbeno scenski oris dela Iz opomb v libretu lahko sklepamo, da so bile za vsako dejanje posebej potrebne manjše spremembe v postavitvi scene. V kakš- nem obsegu je bilo vse to izvedljivo, tega danes ne moremo ve- deti, saj ni ohranjenih nobenih pisnih virov. Če se ozremo na postavitve baročnih oper tega obdobja, uporabo raznih efek- tov in gibljivih mehanskih pripomočkov, lahko sklepamo, da ponuja Zupanova opera celo paleto možnosti, kako uprizoriti slikovno, scensko in z efekti podoživeto pravljično glasbeno zgodbo. Ker je bila opera posvečena umestitvi novega deželnega kneza, morda prav iz tega razloga začetek prvega dejanja izzveni kot nekakšen slovesen uvod s solo timpani. Solističnim timpanom (C, G) pritegneta v dvoglasju klarina v smislu slovesnih fanfar. Predpisani 6/8-taktovski način deli vezave osmink v skupine po dve in dve, kar nakazuje tri poudarke v vsakem taktu. Sle- di vstop celotnega godalnega orkestra (violine, altovska viola, violon), ki že prinašajo melodijo, na katero se bodo v nadal- jevanju v uvodni ariji »Vozimo, sestrice!« oglasile vse 3 nimfe: Ceres, Flora in Pomona – v zasedbi dveh sopranov in alta. T u se isti 6/8- taktovski način nenadoma prelevi iz treh poudarkov v taktu (3 x 2 povezani osminki) na dva poudarka v taktu (2 x 3 po- vezane osminke). Čeprav ne moremo govoriti o hemiolski rit- mični mutaciji, ki predstavlja tipično baročno kadenčno prak- so v tridobnih taktovskih načinih, naredi ta nenadni ritmični preobrat poseben vtis na poslušalca. Ritem se prelevi v pulz v tem obdobju še vedno popularnih pastoral, ki so običajno pi- sane v 12/8-taktovskem načinu. Pred vstopom vokalistk sledi še repriza teme v čembalskem solo partu. Vokalno homofono triglasno arijo ves čas spremljajo godala in čembalo z izpisa- nimi akordičnimi figurami. Izpisana artikulacijska lokovanja v violinskih partih z naslonom na prvo in četrto osminko v taktu dodatno podpirajo posamične osminke v violonu. Ko se konč- no oglasijo nimfe s tekstom: »Vozimo, sestrice, vozimo serčnu, gibajmo ročice, veslajmo ročnu,« poudarek težke dobe še dodat- no potrdi naglas v besedilu. Ritmični utrip glasbe odslikava veslanje z nagibi in zamahi. Med posameznimi kiticami so vpleteni kratki inštrumentalni sekvenčni vložki, ki v spuščajoči melodični liniji poslušalca razbremenijo neumornega ponav- ljajočega »veslanja.« Tekst ves čas spodbuja glasbeno motoriko in dinamiko gibanja: Gonimo! Trudimo! Korajžnu vesle! Kalimo! Valajmo! Penimo! Mešajmo! Navtrudne morje! a) Kratek pregled posameznih dejanj in zasedb I. dejanje 41 1. Arija 42 »Vozimo, sestrice!« v C-duru (C 1, C 2, A, Vl 1, Vl 2, Vla, Vlne, Clno 1, Clno 2, Timp, Cemb) Allegro, 6/8-taktovski način, 134 taktov 2. Recitativno: 43 Sejvina, Rožnesvitarca, Sadjanka 3. Arija »Svitlu sonce!« v G-duru (C 1, C 2, A, Vl 1, Vl 2, Vla, Vlne, Clno 1, Clno 2, Timp, Cemb) All/egr/o (Recitativo) /a tempo/ 2/4-taktovski način, 188 taktov II. dejanje 1. Inštrumentalna uvertura v G-duru (Vl 1, Vl 2, Vla, Vlne, Clno 1, Clno 2, Timp, Cemb) All/egr/o, 2/4-taktovski način, 41 taktov 2. Recitativno: Burja 3. Arija »Ha! Burja je mož!« v G-duru (B, Vl 1, Vl 2, Vla, Vlne, Clno 1, Clno 2, Timp, Cemb) All/egr/o, 6/8-taktovski način, 98 taktov 4. Recitativ »Ha, sem lezejo spet« v e-molu (B, Vlne, Cemb) /Recitativo/, 4/4-taktovski način, 14 taktov 5. Recitativ »Peklenska furija!« v e-molu (C1, C2, A, Vlne, Cemb) All/egr/o, 4/4-taktovski način, 10 taktov 6. Recitativno: Burja, Sejvina, Rožnesvitarca, Sadjanka 7. Arija »Roj Trinog!« v g-molu (C 1, C 2, A, Vl 1, Vl 2, Vla, Vlne, Clno 1, Clno 2, Timp, Cemb) Alla breve, C, 169 taktov 8. »Chor:« 44 Sejvina, Rožnesvitarca, Sadjanka III. dejanje 1. Inštrumentalna uvertura v G-duru (Vl 1, Vl 2, Vla, Vlne, Clno 1, Clno 2, Timp, Cemb) Allegro, 4/4-taktovski način, 134 taktov 2. Recitativ »Po hud’mu uremenu« v C-duru (T, Vlne, Cemb) Recitativo, 4/4-taktovski način, 6 taktov 3. Recitativno: Belin, Burja, Sejvina, Rožnesvitarca, Sad- janka 4. Arija »Nacagujte, Nažalujte!« v C-duru (T, C 1, C 2, A, Vl 1, Vl 2, Vla, Vlne, Clno 1, Clno 2, Timp, Cemb) All/egr/o, (Recitativo), (Allegro), 2/4-taktovski način, 91 + 9 + 35 taktov 41 Dev poimenuje “dejanje” kot “nastopje”, izhajajoč iz samostalnika “nastop”. 42 V libretu zapisano kot “Aria”. Pred prvo arijo je opomba: “Nimfe v’barki pojo.” 43 Zapis “Recitativnu” v libretu ne pomeni vedno recitativa, ampak lahko tudi reci- tacijo brez petja. 44 Zapis “Chor” (zbor) v libretu tu ne pomeni zborovskega petja ampak skupne recitacije. Prva slovenska opera Belin 57 Raziskave Sledi druga arija »Svitlu sonce!« v tonaliteti G-dura, ki v baroku simbolizira sonce. 3 kitice, ki libretu niso takoj vidne, »razbija- jo« vmesne opombe libretista in se nanašajo na koreografijo ter prve scenske efekte v operi: Svitlu sonce! žarje tvoje (Aldujejo). 48 Z neba sij na dari moje Sij zlat ogn doli k nam Tebi aldov moj goreti, (Ogn iz nebes pride, ter zažiga aldove). Se od tvojeh žarjov vneti Oče; oh zažgi ga sam * * * O vesele že kaditi Že se svet plemenc svititi Na oltarjeh je začel (Pogori). itd... * * * ... K tebi bo serce veselu Tudi še naprej gorelu Tebi večnu bo svetu. (Serca začno goreti, ter njeh na oltar pokladajo). Tudi zgradba druge arije odgovarja prvi, uvodni inštrumen- talni del že prinaša melodijo, ki jo v nadaljevanju povzamejo vokalistke. Vokalni del je enostavno homofono triglasje, ki iz- vajalsko ni zahtevno. Skladatelj je očitno vzel v račun koreo- grafske opombe libretista. Nimfe morajo namreč med petjem »darovati darove« in »goreča srca na oltar pokladati.« Vmes med petjem pa »pride« še »Ogn iz nebes, ter zažiga darove.« Zahtevna usklajena akcija pevk in scenskega delavca. Predah izvajalkam zopet pomenijo inštrumentalne reprize med po- sameznimi kiticami. V drugi ariji so zanimivi virtuozno izpi- sani zahtevni čembalski parti v desni roki, ki čembalu še bolj izrazito kot pri prvi ariji nadgrajujejo običajno funkcijo bassa continua s solistično vlogo. Po tretji kitici medigra v čembals- kem partu preide v klasični baročni recitativ. Ritmični utrip se naenkrat dramatično ustavi. Sledi zaplet. Al oh! oh! sestrice! (Ureme perhaja) Kajšne temnice Nakvišku kipe! Glej ! koku vale. Se sem od polnoči k nam; Us dan vgasujejo nam. * * * Naboj se! so le Deževne megle Kar moji verti žele; 48 Darujejo. * * * O Glejmo sestrice! Valovi bejže; Kipe že gorice Nakvišku svite; Gojzdiči, Borstiči; Sami sem lejte. Nam jevke šupeče, Nam smreke bodeče Napruti hite. * * * Vesele! želele Kar me smo toku: Belina objele Zdej bomo sladku. Mahnimo! Pahnimo! Le enkrat še čovn, Ter bomo imele, Kar me smo želele Belina za lon. Uvodno arijo bi lahko označili kot arijo pričakovanja in op- timizma. Nimfe veselo plujejo na otok, da bi opravile daritve svojemu bogu Belinu. 45 Glasbeno slikanje je v uvodni ariji še posebno izrazito. Pojav programske glasbe v baroku na naših tleh je najbolj izrazit v delih posvetnega značaja. 46 Že ob prvi uglasbitvi slovenskega teksta v starem narečju se soočimo s po- udarki posameznih besed, ki jih jasno določa utrip glasbe. Ker je to zagotovo najstarejša profesionalna uglasbitev slovenskega jezika, če izvzamemo Trubarjeve nerodne poskuse prestavitve slovenskih tekstov pod koralne melodije nemških napevov, po- meni odkritje glasbe opere Belin tudi velik izziv za jezikoslovce. Poudarki posameznih besed nas marsikje presenetijo in doda- jo tekstom sedaj popolnoma novo, živo dimenzijo. Iz tekstov veje eklektični baročni slog, ki včasih s svojo bombastičnostjo skoraj prestopa mejo resnosti. To se zgodi takoj ob koncu prve arije »Vozimo, sestrice!«, ko nimfe deklamirajo 47 tekst: »Peršle smo srečne, / Sestrice! von z barke stopite ! / Ter dari ušečne / Bogu / Berž vsaka svoje vonznosite !...« itd. Spet se pojavlja število 3. Nimfe najprej recitirajo v zaporedju vsaka zase: prvič (Sejvina, Rožnesvitarca, Sadjanka), ponov- no drugič (Sejvina, Rožnesvitarca, Sadjanka) in tretjič (»Use skup«). 45 Devova opomba v libretu: “Resgledarna postave pred oči Rhodarske ottočece iz morjam obdane. Na sredi ottočec stoji ta lepe previsoke Sončne stebr. Gos- podične se po morju semtertje zisajo.” 46 Milko Bizjak, Glasba za čembalo iz Slovenije in Hrvaške, II. zvezek, EB 8703, Edition Bizjak. Ljubljana 1990; prim.: Johann Adam Scheibl: Gradevole Assem- blea; J. A. S.: Balorosa Soldatesca. 47 Prim.: Herzog von Krain 1270–1918, nav. delo. 58 Lomiti, topiti, valiti, svedrati Jizera, in morje mejšati Ter hraste in smreke ruvati Serditu začel. Spet smo priča bombastičnemu baročnemu slogu, posebno v zadnjih petih vrsticah, kjer mrgoli sičnikov, šumnikov in zve- nečega konzonanta »r.« Sledi prva arija drugega dejanja v treh kiticah, arija nastopaškega Burje. Ljubek godalni uvod v arijo v tekočem 6/8-taktovskem načinu ob vstopu basista šokantno presekajo timpani, klarini in čembalo: Ha! Burja je mož.-- Burja vel’vati, Burja vkaz’vati, Oltarje si stavit’ le zna. Vofre peklati: Čast si kup’vati Burja tu noče, Burja nazna. Vmesne tišje godalne inštrumentalne reprize razbremenjujejo poslušalca, tako da ob vsakem začetku nove kitice s ponav- ljajočim tekstom »Ha! Burja je mož!--«, udarci timpanov in vstopom klarin, skladatelj znova poudari grobost Burje. Sledi pravi »haendlovski« recitativ Burje in treh nimf ob spremljavi umirjenega bassa continua v molovskih tonalitetah. Pomiritev ne traja dolgo. Ko zadnja nimfa izpoje poslednje be- sede: »Gdu bo trinoga / Častil za Boga?« Burja izbruhne s po- plavo kletvic: »Tumpe ! T ape ! Mazufure ! / Šeme, Buče brez mu- žgan ! / Fefle ! Cujne ! Cape ! Gure ! / Je vam Burja toku znan ?« Sledijo kratki dramatični dialogi med nimfami in Burjo. Dia- log kulminira. Burja grozi, nimfe se ne dajo. Na koncu nimfe enoglasno povejo: »Me tebe molile, / Me tebe častile / Nabomo nigdar.« Sledi kazen in Burja zarohni: Skup tedej megle se izjidite! Grom, ogn, točo, tresk sem valite! Germite, bliskajte! Topite! končajte! Verte nograde, nive pobite! Ter tega Njeh Boga Okuli veržite, polomite, starite! (Use se zgodi). T ežko je s preprostimi besedami opisati arijo Roj Trinog!, ki kar prekipeva v stopnjujočem dinamičnem prepletanju glasbene- ga slikanja. 50 Izmenjujoče čustveno nabite motive povezujejo kratki sproščujoči melanholični inštrumentalni vložki. Glasba podpira globoko besedilo, ki ga posredujejo tri nimfe: Ceres, Flora in Pomona, v alegorični podobi stoletja potlačenega slo- venskega naroda. Prava uporniška arija, brez primere v vsej slovenski glasbeni zgodovini in gotovo vrhunec celotne opere 50 Na podlagi Devove opombe v libretu »Nimfe ARIOSNU« bi tu pričakovali recitacijo, vendar sledi arija. Pri vseh ostalih arijah je v libretu pripis »Aria.« Dež dale bode one. (Se zabliska) Ti meneš toku; Al glej! kak je nebu. (Se spet zabliska) Glej! kok blisk na križm ferfra. Čuj! Že grom sem strašnu derdra. (Germi) Glasbeno slikanje postane tu še bolj izrazito. Iz prej sončnega G-dura sledi modulacija v a-mol. Ob prvi opombi libretista »Se zabliska« se popolnoma nepričakovano pojavi zmanjšani sep- takord, ki se v postopu a-fis-dis-c »razlije« navzdol, namesto razveza pa prek tonalitete c-mola modulira naravnost v g-mol. Ponazoritve groma Zupan inštrumentira z ritmiziranimi tim- pani, klarinami, sočnimi akordi v čembalu. Gradacijo zgoščuje z umeščanjem triol (poliritmija 3:4) in pulziranju obojih tim- panov C-G ob istočasnem ostinatu prazne kvinte G-D v basu in akorda Es-g-b-cis, ki se razveže v g-mol. To ni več glasba, ampak »urejen« kaos v pravem pomenu besede. Ob dodatnih efektih grmenja, ki ga scenski delavci še marsikje danes priča- rajo z udarci verige po obešeni kovinski plošči, je bilo mogoče v skupnem prizadevanju glasbenikov in scenskih pomagačev pričarati pravo neurje. 49 Kot dodatna pomagala pri ponazoritvi razburkanega morja so lahko služile valujoče plahte. Nimfe »Bejže.« Neurje se »poleže« z nenadno pavzo in razve- zom v D-dur. Konec prvega dejanja. Začetek drugega dejanja vpelje kratka inštrumentalna uvertu- ra, ki zopet prične s solo timpani, ki se jim postopoma iz ba- sovske linije navzgor v počasi zgoščujočih se ritmičnih vzorcih pridružujejo godala. V dinamično ritmični kulminaciji violine preidejo v glisandne potege navzdol, medtem ko se v dogajanje že vplete čembalo in celo klarina. Tako kot se »hrup« pritajeno pojavi in razrašča, na enak način postopoma pojenja (glasbeno slikanje vetra). Na odru se pojavi Burja z recitacijo: Ste stekle! Pezdlivke! Ste stekle - cerklivke! Al tu se more zgoditi, Še dans se more kaditi, Meni oltar, Ter se na njemu smoditi En dar. Če ne, - bom meh moj napel Ter briti, cviliti, ferčati, brenčati, 49 V dobi baroka in klasicizma so znani efekti klastrov, ki so jih ponazoritev sodnega dne na orglah pričarali organisti v Franciji. Na podoben način je v italijanskih baročnih orglah uporabljan efekt “Tamburo,” kjer je celotonsko zaporedje najnižjih pedalnih tonov zvezano na gornjo pedalno tipko a. (restav- rirane Callidove orgle iz leta 1796 v baziliki M. B. v Petrovčah). S kratkim udarcem na to tipko dobimo efekt akustičnega bobna. Kasneje ob prelomu iz 18. v 19. stoletje so v orgle vgrajevali “turško muziko” – prave bobne (Oto- ničeve orgle v župnijski cerkvi Sv. Lovrenca na Pohorju, 1809) in včasih celo činele. Podobne dodatke najdemo v prehodu iz 18. v 19. stoletje tudi v ham- merklavirjih. Prva slovenska opera Belin 59 Raziskave Nič mu ni dopadajoče, Kar ljubezen ne rodi.« (Modre Buh aldove noče, V’ k’ tireh serce nagori. Neč‘mu ni dapadajoče, Kar lubezn narodi.) Kot bi se za hip odprlo nebo in bi spet posijalo sonce ... S tem vlije skladatelj v nadaljevanje fabule delček optimizma, kar daje slutiti skorajšnji preobrat dogajanja. V tem trenutku namreč vlada na prej cvetočem otoku popolno razdejanje in napeta atmosfera. Naslednjih štirih vrstic teksta drugega dela zadnje kitice, predvidenih v libretu, kot je bilo že omenjeno, Zupan ni uglasbil, niti niso uporabljene v operi. Sledi namreč besedilo: »K(a)teri s silo bit(i) častiti / (H)oč(e)jo, so le trinogi. / K(a)tiri ljubljeni le biti / (H)oč(e)jo, so modri Bog(ov)i.« (K’tiri s’ silo bit’ častiti / Otč’jo, so le trinogi. / K’tiri lubleni le biti / Otč’jo, so modri Bogi). Izpustitev tega dela teksta je edino odstopanje od libreta v celotni operi. Namesto manjkajočega teksta se Zu- pan odloči za reprizo začetka arije. S tem ariji »razbije« simbo- lično trojnost, ki jo vsebujejo vse tri predhodne arije. Sledi kratek tekstovni del brez glasbene spremljave, v katerem se nimfe ob koncu drugega dejanja z molitvijo po pomoč obr- nejo k Belinu: Tebe mi molemo, Tebe mi hvalemo, Bellin! na pomoč perteci ti nam. Burja zaveržemo: Burja sovražemo, Burja moliti nas je presram. Inštrumentalna uvertura v tretje dejanje opere predstavlja glas- beno podlago za v libretu predvidenega prihoda boga Belina na sončnem vozu. 51 Uvodni mogočni durovi akordi s fanfarami napovedujejo, da se bliža skorajšnja rešitev iz nastale situacije. Uvod se prelevi v lahkotno optimistično glasbo, ki na trenutke spominja na baročni inštrumentalni koncertni stavek. Glede na to, da se uvod ponovi v obliki reprize, gre sklepati, da je bila avtorjeva zamisel predvidena z dvigom zastora ob začetku tret- jega dejanja. Po natančnem pregledu opomb v libretu je jasno razvidno, da v tretjem dejanju nastopi tudi velika sprememba v sceni. Tako naj bi se spust sončnega voza z Belinom verjet- no zgodil nekako v drugem delu uverture, po dvigu zastora. Uverturi je takoj pripet kratek Belinov recitativ ob spremljavi čembala in violončela, v katerem se obrne nimfam z besedami: »Po hud’mu uremenu, Pride sonce ermenu.« Kratkemu Belinovemu recitativu sledi dramatičen dialog brez glasbene spremljave med Belinom in Burjo. Belin prežene Burjo z otoka in nimfe ga v odhodu dodatno oštejejo. Potem se razočarane ozrejo naokrog in se zaradi razdejanja potožijo Belinu: 51 Prihod Boga sonca, ki se spusti z neba na vozu, je bil pogosto spektakularen efekt v baročnih operah, zahteval pa je tudi zanesljivo tehnično rešitev. V našem primeru se to zgodi v začetku novega dejanja in s pomočjo inštrumen- talne uverture (z izpisano ponovitvijo). Glasba pridobiva čas, ki je potreben, da se za zastorom uredijo vse potrebne priprave. Pričakovanje je toliko večje, saj drugo dejanje zaključi brez glasbe, zgolj z recitacijo – kar nedvomno stop- njuje napetost dogajanja. Belin: Roj Trinog! kolkajn moreš. Tebe me namolemo. Silit’ ti nas nazamoreš, Fraj me te načastemo. Fej! kaj mogle be moliti, Sila ke b’ velala kaj! Fej! kaj mogle be lubiti Groza ke b’ zamogla kaj. * * * Tigram, levam be kadili Se samu oltarji vsi Za Boga be se molili Gadi, kače, premogi Le medvedam be svitila Sveta iskra se samu, Ke b’ oltarjov vredna bila Moč naumna le samu. Arija sledi nastopaški ariji Burje, alegorični podobi tujca – ti- rana, »trinoga«, kot ga v libretu poimenuje Dev. Arija Roj, tri- nog! ni samo izraz prebujenja narodnostne zavesti v obdobju tako imenovanega narodnega prebujenja, je veliko več. Pomeni brezpogojni upor ne glede na posledice. V prejšnjem dejanju pregnane, ponižane in ustrahovane nemočne nimfe se ostro postavijo po robu Burji, ki jim je z ognjem, točo in gromom pravkar razdejal vrtove, vinograde in njive ter v njih – z uni- čenjem podobe boga – skušal »ubiti« še njihovega Boga Belina (simbol slovenstva). Odločno mu odrečejo poslušnost in mu dajo jasno vedeti, da on ni tisti, ki ga bodo častile. To še ni vse, ozmerjajo ga z besedo »fej,« ki jo Zupan v svojem glasbenem slikanju podkrepljuje z odsekanimi akordi, začinjenimi s kla- rinami in timpani. Ti akordi naravnost šokantno prekinjajo tok baročnega bassa continua. Devovo bombastično baročno besedilo, okrepljeno s sičniki, šumniki in obilico ostrih kon- zonantov, kulminira z Zupanovo glasbo, ki ob posameznih gradacijah k polifonim imitacijam dodaja trobente, bobne in v godalih izpisuje repeticije drobnih not na istem tonu, s či- mer glasba in besedilo dosegata neverjetno globoke čustvene učinke. Dodatne izrazne možnosti je Zupan poiskal v molski tonaliteti, ki tu prvič prevladuje in ponazarja stisko – tihi strah pred posledicami upora. Ta strah ponazarjajo kratke inštru- mentalne medigre, ki se v obliki dopadljivih sekvenc spuščajo navzdol, kot bi hotele nakazati namero umika od zastavljenega cilja. Vendar takoj ob zaključku vsake izmed teh mediger do- gajanje znova in znova kulminira s postopi navzgor in to vselej bolj intenzivno. Arija dobesedno kipi v mešanici čustev skoraj brezumnega domoljubnega junaškega poguma, ki meji že na sovraštvo do tujca in prikritem strahu pred posledicami. Proti koncu arije se nenadoma imitacija, ki je bila prvotno v molski osnovi, nepričakovano za trenutek prelevi v durovo obliko, ko se pojavi tekst: »Modri Bog darov(e) noče, V katerih srce ne gori. 60 61 bolj živahnem plesnem ritmu, ki kar kliče po rajanju. Iz teksta je razvidno, da Belin poziva nimfe k bogati žetvi. Slovesni finale prinaša sklepna arija Goreče vas lubiti, kjer nim- fe obljubijo večno zvestobo Belinu. Belin in nimfe nastopijo najprej izmenično, ob zaključku pa v polifonem vokalnem šti- riglasju, podprtim s celotno orkestralno zasedbo. Vmesni solis- tični inštrumentalni vložki so napisani v obliki eklektičnega baročnega stavka, podkrepljeni s fanfarami in udarci timpa- nov. Odsotnost vokala v teh relativno dolgih delih namiguje na očitno uporabo koreografije. Zupan uporabi klasično reprizo A-B-A-B, ki ji ob koncu doda še omenjeni finale: »Nej bo vaš Bellin vaš Vam Buh on vselej - Ti boš naš Bellin naš Nam Buh sam tedej«. Glej! vse je pomendranu: Glej! vse je izruvanu, Oh! - so te moje brazdece? Oh! - so te moje tertece? So te moje vertnice? So tu moje gredice? Ta jih potolaži v solistični ariji, ki prične z optimistično lahko- tno plesno motiviko, podkrepljeno s ponavljajočim basovskim ostinatom. Nobenega dvoma ni, da je bila na tem mestu v operi predvidena tudi koreografsko plesna točka treh nimf. Vmes je v libretu predviden »zlat dež«, ki čudežno oživi vse rastlinje na otoku, tako da vse ponovno zacveti. Belinu s petjem »pritegne- jo« še nimfe. V sredi arije se glasba z modulacijo prelevi v kra- tek Belinov recitativ. Sledi mu ponovno nadaljevanje arije v še Prva slovenska opera Belin