ANALIZA NEPOSREDNE OBREMENITVE GRUNTA V KRNICAH V POLJANSKI DOLINI 1630 PAVLE BLAZNIK Med Številnimi ohranjenimi urbarji frei-, sinškega loškega gospostva, ki je zajemalo v domala sklenjeni obliki celotno Selško in Poljansko dolino ter velik del Sorskega po- lja, je posebno dragocen tisti iz 1630, ki pa žal nima podatkov za posest na Sorskem po- lju.* V urbarju je nadrobno popisana vsaka kmetija z navedbo, kaj in koliko je posame- zen podložnik sej al in koliko živine je redil čez zimo. Prav tako so pa dragoceni tudi po- datki o podlcžniških obveznostih, v katerih niso zajete samo redne dajatve in tlaške ob- veznosti nasproti zemljiškemu gospostvu, marveč tudi obremenitve nasproti deželi, de- setinskim gospodom in cerkvi. Seveda vsi ti podatki niso pri vsaki kmetiji nadrobno po- pisani, vendar se je mogoče s pomočjo pri- merjave pri marsikaterem gruntu do njih dokopati. Na podlagi teh podatkov si je mož- no ustvariti jasno sliko o celotni neposredni obremenitvi posameznih kmetij, kar je tem bolj ilustrativno za oceno gospodarskega po- ložaja, ker je pri mnogih kmetijah omenjena tudi vsota, ki jo je podložnik položil ob na- kupu posesti. Spričo bogate vsebine je bil urbar deležen objav v izvlečku.^ S pritegni- tvijo podatkov iz drugih dveh nadrobno se- stavljenih urbarjev — iz 1501' in iz 1754* — je možno ugotoviti, ali in koliko se je obre- menitev menjala v teku stoletij. Iz množice kmetij sem izbral za analizo prvi v Krnicah v žirovski župi omenjeni grunt; kmetijo je malo pred 1630 kupil — vsekakor od nekega loškega podložnika — Gregor Jurjočič za 530 ogrskih dukatov (f. 32), kar je znašalo 740 renskih goldinarjev, v katerih so v urbarju sicer popisane posa- mezne obveznosti. 1. Osnovne obveznosti nasproti loškemu gospostvu so bile dvojne: dajatve in tlaka. a) Dajatve. Po urbarialnih navedbah je plačal Jurjcčič 1630 gospostvu v celoti 7 gld. 39 krc. (f. 32). V tej vsoti je zajet tudi davek, ki je pripadal deželi, a ga je od podložnika pobiralo zemljiško gospostvo. Nadrobno je v urbarju ustrezna vsota razdeljena le pri pr- vem podložniku v vsaki župi. Ce računamo, da so dajatve pri obravnavanem podložniku glede na višino razdeljene podobno kot pri prvem kmetu v žirovski župi, ki je v celoti plačal skoraj enako vsoto (7 gld. 43 1/2 krc), so odpadle od zgornje vsote na loško gospo- stvo naslednje dajatve: urbarščina (vrbars zünnß) 1 gld. 12 krc. županov račun (suppanraittung) 1 gld. 10 krc. tintnina (calamar gelt) 12 krc. Vsaka štiri leta je podložnika bremenil po- klon (poklan, habergelt) v višini 10 krc. (f. 18). Mimo tega je dajal ob postu po pet jajc, županu posebej letno po eno kokoš, ob pro- ščenju po en obrok, sodinu pa pol mere (heim = 3/4 messla, tj. ca. 15 1' ovsa v vred- nosti ca. 3,75 krc. (f. 98)' in malenkost (buschl) ovsa (f. 67, 67'). Od kmetije je torej zemljiško gospostvo prejelo v celoti na račun dajatev mimo drob- nih prispevkov v naravi poprečno po 2 gld. 36 1/2 krc. Primerjava z dajatvami, ki so bremenile prvega podložnika v Krnicah 1501, kaže do- ločene razlike. Denarne dajatve je podložnik takrat odplačeval v soldih; razmerje med sol- dom in krajcarjem je v urbarju 1515, v ka- terem so vpisane pri vsakem podložniku da- jatve v obeh vrstah denarja, označeno v rela- ciji 8 : 5.'' Leta 1501 so prvega v urbarju v Krnicah omenjenega kmeta bremenUe na- slednje dajatve: letni davek (iarlich steur)....... 63 soldov (= 39.4 krc.) prispevek za simice (sbaigelt)..... 32 soldov (= 20 krc.) županov račun........... 80 soldov (= 50 krc.) ob pcklonu še........... 10 soldov (= 6,25 krc.) petelin, mera (heim) ovsa, pogača.' Podatki kažejo, da ustrezata prvi dve da- jatvi iz 1501 urbarščini iz 1630. Višina dajatev je od 1501 do 1630 nekoliko narastla, tako urbarščina od 59,4 krc. na 1 gld. 12 krc. (= 72 krc), podobno županov račun, če upoštevamo, da je bil heim ovsa v urbarju 1630 ocenjen na 7,5 krc. (f. 98); na novo je bila pa vpeljana tintnina. Seveda je treba pri tem upoštevati, da je od 1501 do 1630 kupna moč denarja padla in da se da- jatve zemljiškemu gospostvu po vrednosti torej niso bistveno spremenile. To stanje je razvidno zlasti ob primerjavi višine dajatev v žitu; del podložnikov v Poljanski dolini je namreč oddajal gospostvu tudi določene ko- ličine žita, ki ga je bUo sicer 1630 možno od- 20 kupiti z denarjem; primerjava podatkov iz 1501 s tistimi iz 1630 kaže na izredno konti- nuiteto teh dajatev tako glede na vrsto kot tudi na njegovo količino. Se manj sprememb je bilo v naslednjih desetletjih. Po podatkih iz rektifikacijskih aktov je dajal prvi kmet v Krnicah zemlji- škemu gospostvu na račun dajatev: činž 1 gld. 2 krc. županov račun 1 gld. 10 krc. tintnina 12 krc' Po podatku na drugem mestu je dajal 1754 ta kmet na županov račun 1 gld. 25 krc. Po- sebej je prispeval za župana letno po pet jajc in petelina, za sodina pa pol mernika ovsa in ajde ter poldrug funt prediva.i" Primer- java teh navedb s tistimi iz 1630 ne kaže nikakega bistvenega odklona. b) Glavno tlaško opravilo je bilo prevaža- nje sladkih in drugih vin za škofa in za po- trebe loškega gradu. V sklopu redne tlake so podložniki v žirovski župi sekah drevje za pripravo drv po Breznem brdu in debla spravljali do vode. Pomagali so pri žganju apna, čistili so jarke pri grajskih travnikih, po potrebi so pomagali pri delih na gradu in mlinih, dostavljali so skodle z Zirovskega vrha, popravljali so ceste ob poplavah ter vzdrževali tri mostove (1630, f. 67', 68). Primerjava z dolžnostmi iz 1501 kaže, da so se v bistvu obdržale vse stare obveznosti. Tem se je pridružila še nova — tovorjenje sladkih vin za škofove potrebe. Prav ta ob- veznost je pa veljala 1501 za najhuišo in je takrat zadevala samo bitenjske podložnike.*' Ker so se pa v teku prve polovice 17. stoletja Bitenicem priključili še podložniki iz žirov- ske, hlevnovrške, hotaveljske, poljanske, ja- vorske in godeške župe,'^ je bila spričo zelo številnih obveznikov ob nespremenjenih po- trebah ostrina v veliki meri odbita. Iz urbarialnih podatkov v žirovski župi 1630 je možno dognati tedanjo ocenitev tla- ške obveznosti našega primera v denarju. Podložnik Jurjočič se je podobno kot že prej njegovi starši pogodil z gozdarjem glede del- nega odkupa od tlake; gozdarju je dajal v ta namen letno 1 heim žita. Ce računamo, da je oddaial pšenico, bi nesla ta vrednost nekako 22 1/2 krc. (urb. f. 98). Omenjeni odkup ni zajemal prevoza žita. Toda tudi to dolžnost moremo oceniti z denarjem. V Breznici (ži- ro vska župa) se je namreč podložnik Jer- nej Strel 1630 odkupil od te tlake s 40 krc, medtem ko je prejšnja leta dajal v ta namen po 30 krc. (f. 35'). V celoti računano se je bilo torej možno odkupiti tlake za nekako 52 1/2 krc do 62 1/2 krc (= 1 gld. 2 1/2 krc). Tlaška obveznost se je pa kmalu po 1630 bistveno spremenila. Zemljiški gospod si je namreč hotel prav na tej osnovi temeljito dvigniti denarno rento, zaradi česar je prišlo do pravde s podložniki, ki je trajala trideset let. Po raznih preobratih je zemljiški gospod pravdo dobil. L. 1652 je bilo določeno, da sme zahtevati od vsakega grunta poprečno po 4 gld. robotnine.*' Iz rektifikacijskih aktov je razvidno, da je 1754 naslednik podložnika Jurjočlča plačeval na račun robotnine 3 gld. 45 krc.'< Medtem ko je bil. Jurjočič 1630 obremenjen nasproti zemljiškemu gospostvu, upoštevajoč dajatve in tlako, z nekako 3 gld. 29 krc. do 3 gld. 39 krc. in nekaj drobnimi prispevki v naravi, je sredi 18. stol. to vsoto presegala sama robotnina. 2. Desetina je v Poljanski dolini le deloma pri.padala loškemu gospostvu. Podložnik Jur- jočič je dajal 2/3 desetine dedičem znanega loškega trgovca Lukančiča, 1/3 desetine pa je pobiralo loško gospostvo. Vrednost te da- jatve moremo oceniti s pritegnitvijo kmetije Mihaela Kalčiča v Ledinici v žirovski župi (f. 19). Primerjava gospodarske moči obeh gruntov prikazuje naslednja razpredelnica: Letni posevki Kalčič Jurjočič pšenice .... 2 helma 1 heim rži......3 helme 3 hebne ječmena .... 1 heim — aide.....8 helmov 4 helme ovsa.....6 helmov 16 helmov mešanega žita O)šen'ce, ječmena, ovsa).....4 helme — prosa.....3 r'igle — lanu.....2 helma 2 do 3 helme Živina, ki sta jo redili kmetiji čez zimo govedo 10 18 konji — 2 ovce 5 — Kmetiji sta bili torej razmeroma precej blizu po gospodarski moči. Kalčičev grunt je bil malo močnejši glede posevkov, toda Jur- jočičeva huba ga je dokaj prekašala po živi- ni. Ta položaj nakazuje tudi vsota 7 gld. 16 krc, ki jo je Kalčič oddajal gospostvu in ki nekoUko odstopa od tiste, ki jo je odplačeval Jurjočič (7 gld. 39 krc.) Kalčič 1630 ni oddajal desetine v naravi, marveč je plačal tedaj v ta namen — po vsej verjetnosti kot pavšal — 7 gld. Glede na pri- merjavo ne bomo torej mnogo pogrešili, če ocenimo desetino Jurjočičeve kmetije vsaj na 7 gld., od česar bi torej odpadlo na loško gospostvo nekako 2 gld. 20 krc. Po podatku iz 1754 je dajal tedaj prvi kmet v Krnicah na račun desetine 4 mernike rži, 15 mernikov ovsa in ajde, 11/2 funta predi- va in 1 petelina.15 3. Vse podložnike je obremenjevala tudi dežela. Od 1516 dalje, ko je bdla delna preva- 21 litev davka na podložnike pravno dokončno priznana, so dežele odobravale leto za letom njegovo višino bodisi globalno bodisi po do- ločenem količniku glede na imenjsko rento. Višina davka se je torej menjavala, obenem z njo pa tudi delež, ki je bremenil podložnike. Leta 1576 se je na Kranjskem ustalil količnik pol tretje rente. Na ta račun so podložniki plačevali davek, mimo njega od 1608 dalje goldinar na grunt, od leta 1616 naprej pa še novo naklado v višini 45 krc.^' Pobiranje deželnih davkov je bUo prepuščeno zemlji- škim gospostvom, ki so pobrano vsoto več ali manj v redu odvajala dalje. Medtem ko je plačevanje hišnega goldinar- ja in nove naklade po loškem gospostvu ena- ko bremenilo vse gruntarje, je bil davek v ožjem smislu besede različen. Pri prvem pod- ložniku v žirovski župi je znašal 3 gld. 20 krc. Ker je Jurjočič plačal 1630 gospostvu skoraj enako vsoto kot ta, moremo davek v tej višini pripisati tudi njemu. Tako bi torej Jurjočič plačeval v celoti na račun deželnega davka 5 gld. 5 krc. Do srede 18. stoletja se je tej vsoti pridružila še kontribucija v viši- ni 6 gld." 4. Končno je podložnike bremenila tudi ob- veznost do cerkve. Podložnik Jurjočič je spa- dal pod žirovsko župnijo. Ondotnemu župni- ku je moral dajati vrsto raznih naturalij. Urbar omenja na prvem mestu žito, ki so ga podložniki oddajali po meri (maß); ta je ob- segala tretjino ljubljanske (f. 66'). Ce raču- namo, da je ljubljanski mernik držal 27 li- trov,i8 je obsegala ta mera 9 litrov. BiLa je torej dosti manjša cd loškega mesla (ca. 201) oziroma loškega helma (ca. 15 l).i« Jurjočič je oddajal župniku po eno mero pšenice, eno mero rži in eno mero ovsa. Po podatku v urbarju je bil mesl pšenice ocenjen s 30 krc, rži z 20, ovsa pa z 10 krc. (f. 98); vrednost oddanega žita je torej znašala v celoti neka- ko 27 krc. Mimo žita je dajal še letno po en_ sir in volno ene ovce. Podložniki po ravnin- skem delu župnije so morali prispevati še po pol peljaja sena in en peljaj drv. Iz urbarja ni razvidno, ali je ta dolžnost bremenila tudi Jurjočiča. Tudi cerkovniku v Zireh je Jurjočič dajal pšenico, rž in oves in sicer po eno skledo, iz kakršne je jedla družina; sedem takih skled je držalo nekaj več kot dva helma.2» Ce ra- čunamo, da je skleda držala okrog 5 1, bi zna- šala vrednost tega žita nekako 16 krc. (pše- nica 7,5, rž 5, oves 2,5 krc). Cerkovniku podružnične cerkve sv. Ahaca v Krnicah so ondotni podložniki dajali raz- lične dajatve. Iz urbarja ni točno razvidno, v katero skupino je sodil Jurjočič. Deloma so prispevali po 1 mero (helben) pšenice ( = 22,5 krc), 1 mero mešanega žita (= okoli 18,5 krc), dva pšenična hleba, en sir in volno ene ovce. Nekateri so dajali namesto pšenice drugo žito, drugI spet žita v celoti le eno mero poleg kruha, sira in volne. Vrednost žita je ocenjena nekako med 18,5 in 41 krc. (f. 31,' 66,' 67). Vsi podložniki v žirovski župi so morali po potrebi opravljati tlako tako pri župni kot pri podružnični cerkvi in mežnarijah ter pa- ziti, da so ostala poslopja v dobrem stanju (f. 68). KoUkor je mogoče izraziti dajatve cerkvi v denarni vrednosti, je bU torej Jurjočič v celoti obremenjen nekako z 1 gld. 1,5 krc. do 1 gld. 24 krc. brez ozira na drobne dajatve, ki jim je težko določiti denarno vrednost. V letu 1754 je znašala bera za župnika in cerkovnika v celoti 1/2 mernika pšenice in zdroba, 11/16 mernika rži, 7/8 mernika ovsa in ajde, 1 funt prediva, 2 sira, 1 peljaj drv ter pol mernika pšenice za obrok hrane.^i Ce povzamemo nadrobno obravnavane ob- veznosti iz 1630, je bil Jurjočič tedaj obre- menjen nekako takole: 1. Dajatve, tlaka (loškemu gospostvu) .... 3 gld. 29 krc. do 3 gld. 39 krc. (in nekaj drobnih prispevkov v naravi) 2. Desetina (od tega 1/3 loškemu gospostvu) . . 7 gld. 5. Deželni davek............. 5 gld. 5 krc. 4. Dajatve cerkvi............ 1 gld. 1,5 krc. do 1 gld. 24 krc. (in nekaj drobnih priapevkov v naravi) Skupaj ... 16 gld. 35,5 krc. do 17 gld. 8 krc Kot je razvidno iz povzetka, je bila naj- hujša obremenitev desetina, sledil ji je dežel- ni davek, ki je močno presegel dajatvene in tlaške obveznosti nasproti gospostvu, pa tudi dajatve cerkvi niso bUe neznatne. Ce vemo, da je bUa Jurjočičeva kmetija kupljena za 740 gld., je njena celotna nepo- sredna obremenitev brez upoštevanja drobnih dajatev v naravi in tržnih cen žita znašala letno 2,16 do 2,29 »/o celotne kupne vsote. OPOMBE 1. Urbar mi je dal na razpolago lastnik akad. prof. dr. Milko Kos, ki se mu za prijaznost tudi na tem mestu iskreno zahvaljujem. Urbar sodi v zbirko arhivalij, ki jih je Fr. Kos kupil kot makulaturen papir od goriškega trgovca Nardi- nija in tako rešil nadvse dragoceno gradivo za zgodovino loškega gospostva (Fr. Kos, Nekaj za zgodovino Škofje Loke in njenega okraja, LZ VII/1887, Str. 379—380; Fr. Kos, Doneski k zgo- 22 dovini Škofje Loke in njenega okraja 1894, str. IV—V). — 2. Fr. Kos, Loško gospostvo 1. 1630, IMK 7/1897, str. 89-96, 123—130; M. Kos, Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630, Carniola, N. v. 2/1911, str. 46-51, 260—286. — 3. P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije, SAZU 1963, str. 288—366. — 4. Arhiv Slovenije (AS), RDA-G, fasc. 2/2. — 5. P. Blaznik, Urbarji, o. d., str. 92, 95. — 6. Žito sem v članku obračunaval na podlagi pavšalnih cen, ki jih navaja urbar iz 1630. Cene je postavil zemljiški gospod za pod- ložnike po Poljanski dolini, ki so mogli z denar- jem nadomestiti oddajo določenih količin žita. Ker so se cene žitu močno spreminjale iz leta v leto (1626 je npr. veljal ljubljanski mernik pše- nice v Ljubljani 56 krc, 1627 45 krc, 1630 v Višnji gori 80 krc, 1632 pa 60 krc.) — po izpisih dr. S. Vilfana, ki se mu za podatke lepo zahva- ljujem — je točnejši obračun nemogoč, vse pa | kaže, da so tržne cene žita presegale pavšalno ocenitev v urbarju. — 7. P. Blaznik, Urbarji, o. d., str. 100. — 8. P. Blaznik, Urbarji, o. d., str. 109, 295, 297. — 9. AS, RDA-G, fasc. 2/2, št. 9, izvleček iz urbarja s. d. — 10. AS, Bek. Tab. 2, knjiga 6. — 11. P. Blaznik, Urbarji, o. d., str. 114. — 12. AS, GrA II., Prošnje in pritožbe, str. 269, 270, 311. — 13. P. Blaznik, Kolonizacija in kmet- sko podložništvo na Sorskem polju, SAZU 1, Razprave 2, Ljubljana 1953, str. 226—230. — 14. AS, RDA-G, fasc. 2/2. — 15. AS, Bek. Tab. 2, knjiga 6. — 16. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slo- vencev, str. 316—318. — 17. AS, RDA-G, fasc. 2/2, št. 43. — 18. S. Vilfan, Prispevek k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljub- ljansko mero, ZC 8/1954, str. 84. — 19. P. Blaz- nik, Urbarji, o. d., str. 92, 95. — 20. Fr. Kos, Zgodovinski pobirki iz loškega okraja, IMK 2, 1892, str. 24. — 21. AS, Bek. Tab. 2, knjiga 6. • 23