^ii(iii)]iiiii(iniiiiiE)iiiuiiiiiiiiii>iiiiiMiiiiuiiiiiniiiiiiHH4JiiiitHiiHiniiMiiHniiiuunm)i»iinniit}nuiiiiiiinniiiiinniiiiuiiiMi>
Naš učeni in pisateljski svet je napisal debele o Prešernu in o času, v katerem je pesnik živel; našli ,so se učenjaki, ki so si pomagali z ravnilom in z računan jem. da bi odkrili sredino ali vrh njegove pesmi. Lahko je. da je to in tako marsikaj povedalo in razsvetlilo, ali slej ko prej je ob vseh teh učenih in debelih knjigah ostala in ostaja drobna zbirka — Poezije Doktorja Franceta Prešerna — skromna knjižica z nekaj skromnimi, preprostimi in slehernemu srcu odprtimi pesmimi, ki našim ljudem do zadnje haloške koče in do zadnjega fabriškega bloka pove več in seže glob je 'do srca, kot zmore to vsa učena navlaka; dokler bo ta naš človek kadarkoli po svetu upal in se bal, tako dolgo bo živa v njem Prešernova pesem.
Partizanska oblast se ne bi mogla lepše od-dol žiti revolucionarnemu duhu in človeški, vsebini Prešernove pesmi, kakor je to storila pred enajstimi leti, ko je obletnico pesnikove smrti proglasila za kulturni praznik slovenskega ljudstva. Tako postaja dandanes pesnikova obletnica iz leta v leto vedno bolj praznik slovenskega ljudstva, vrednota duha in človeškega v njegovi pesmi pa nam ostaja mera, s katero moremo ocenjevati naše kulturne ustvaritve, a tudi mera, s katero more ljudstvo preceniti svoj odnos do kulturnih ustvaritev — v kolikor smo poslali dediči Prešernove pesmi.
Ne mislim tokrat toliko na Zdravljieo, ki smo jo včasih tolikokrat recitirali, čeprav bo pesem šiva, dokler bodo živela različna ljudstva na tem svetu, v mislih mi je predvsem tista Prešernova pesem, ki je zapela o tragediji, o povsem človekovi odpovedi in o globoki veri v človeka. Samo to trojno: tragedija, odpoved in vera v človeka morejo dati ustvaritve, ki bodo človeku in človeštvu. kaj dale in povedale; končno je to trojno spočelo tudi Zdravljieo samo, saj je bila napisana za prijatelje, ki dobro v srcu mislimo in kar nas dobrih je ljudi.
Ta Prešernov teden ali naš veliki praznik praznujemo tudi zalo. da bi postali dediči tega, kar je bilo etičnega v Prešernovi pesmi in v. ustvaritvah velikih duhov, kajti slej ko prej gre pri nas, kakor velja to za vsako napredno družbo, za nove. boljše in bolj človeške odnose, ne samo med narodi, predvsem med ljudmi. Ta naš veliki praznik bi nam naj to leto in iz leta v leto vnovič in vnovič govoril, da se je naš človek na te} naši zemlji od Črtomirovih časov tolkel za svobodo, naj se je puntal z Gubčevo vojsko ali naj se je tolkel pod zastavami brigad s imeni mašili duševnih velikanov, med njimi tudi pod Prešernovim ah na Primorskem pod Gregorčičevim imenom — za svobodo slovenskega rodu. za svobodo tlača-nov, za svobodo naroda, a vselej tudi za nove in človečanske odnose med ljudmi: prav to poslednje terja, da zgrudimo na tem svetu socialistično družbo, v kateri bo preslalo izrabljan j<> človeka in bodo mogoči človeški odnosi med ljudmi — up in strah, le-ta ne bo prestal za človeka .
DR. FRANCE PREŠEREN:
PEVCU
Kdo zna
noč temno razjasnil', ki tare duha! Kdo uči
izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih oduzet' spred oči, praznoti vbežati, ki zdanje mori!
S t ari it
se svojega ppomni, trpi brez miru! —
kragulja odgnati, ki kljnjc srce od zore do mraku, od mraka do dne!
Kako
bit' liočeš poet in ti pretežko
je v prsih nosit' al' pekel «/' nebo!

Roger, peters h. februarja ISLS
POSAMEZNA
SriVlL.\A 10 »ifl
W'S-S;
liii
viiHv
¡■¡M
UJrlFi^ SilliM»
ËfHÉ
ÉSIm
iAÉ»
0606051109051106100006050511100711110906100607110801090508100511090509090506110507071008100604100607080809080910080910051006051009051109051106051109040807030905010008070505111010100801000908041011090508111010091008090410071010091009031005111105090908050605060509050503090805061110050505061010
O), ___ „
T" ospredju političnih dogajanj je Se čedno Formoza. V zadnjem času kaže, da so sc precej jasno izkristalizirala stališča, ki jih imajo do tega vprašanja posamezne države, K temu je pripomogla tudi razprava v Varnostnem svetu. ZDA so naletele na odločno kritiko svoje politike do Kitajske. Odločnost, s katero so posegli v ta spor in njihove vojne ladje v formoški ožini ter končno pooblastilo kongresa predsedniku Eiscnhoverju. da lahko sam odloča o zaščiti Formoze, I o se pravi o oboroženem spopadu s Kitajsko, niso bile deležne podpore in odobravanja s strani drugih zahodnih držav. Zlasti so sc •uprli ameriški politiki angleški laburisli, ki pravijo, da se nikakor ne strinjajo s tolmačenjem, da je Formoza važna točka ameriške obrambe 1er izjavili, da ne bodo podprli angleške vlade, če se bo ta iz kakršnih koli razlogov zapletla u vojno. Njihov voditelj Atlee je odkrilo dejal, da gre za ameriško intervencijo o kitajski državljanski vojni, v kateri pa angleško ljudstvo nima nobenega namena •sodelovali. V razpravi v britanski spodnji zbornici je predlagal, naj bi Cangkajška poslali v izgnanstvo. Forniozo pa nevtralizirali in izločili iz ameriškega obrambnega obroča. Obenem se je zavzemal tudi za sprejem Kitajske c OZN. Pred Varnostnim svetom pa nadaljujejo razpravo o tem vprašanju. Na razpravo so povabili tudi predstavnike Ljudske republike Kitajske, kar je nedvomno pozitiven ukrep, ki bo pripomogel k pomiritvi nh Daljnem vzhodu. V Varnostnem svetu bodo razpravljali najprej o novozelandskem predlogu, ki zastopa pomiritev in nekakšno vzpostavitev prejšnjega stanja, nato pa o sovjetskem predlogu, ki zahteva
V nekaj vrstah
STOCKHOLM._ 29. januarja je v glavnem mestu Švedske, 'kamor ie prišel na medparlamentamo zasedanje, umrl danski ministrski predsednik Ilans Hedtoft. Bil je star 52 let in je bil glavni tajnik socialno demokratske stranke. Med nemško okupacijo je sodeloval pri organiziranju odporniškega gibanja. Leta 195f> jc postal minister za delo in socialno skrbstvo. Ministrski predsednik je bil dvakrat: prvič od novembra 1947 do oktobra 1950 in nato od septembra 1953 dalje.
Na njegovo mesto je danski kralj Friderik imenoval dosedanjega zunanjega ministra Hanscna.
GUATEMALA CITY. Predstavnik vlade je izjavil, da so doslej aretirali 435 oseb, ki so osumljene sodelovanja z uporniki v zadnjem puču. Vlada je sicer ukinila policijsko uro, vendar pa obsednega stanja še ni preklicala.
LILLE. Po spopadu med francosko policijo in farmarji, ki so po mestu demonstrirali v zaščito svoj ili ogroženih koristi, sta bila aretirana dva farmarja, V neredih je bilo poškodovanih dvanajst policistov, medtem ko število ranjenih demonstrantov ni znano. Do spopada je prišlo, ko so demonstranti prebili policijski kordon in skušali prodreti do glavnega stana policije. Policija je uporabila tudi solzilni plin.
BEOGRAD. Konec januarja je bil v Temišvam podpisan rumunsko-jugoslovanski sporazum o obnovi mejnih znakov. S tem sporazumom je predvideno obnavljanje mejnikov že letos na vsej meji med obema državama.
\VAS HINGTON. Ameriška vojaška komisija za atomsko energij i napoveduje, da bo kmalu začela izvajati. razne načrte, ki naj »dokažejo«. da je mogoče atomsko energijo koristno uporabljati v mirnodobne namene. V načrtu imajo ustanovitev posebne šole in raznih seminarjev, na katere bodo povabili tudi itujc strokovnjake. 7a uresničitev tega načrta bodo potrošili okrog dve milijardi dolarje
takojšen umik ameriških sil s Formoze.
Po preosnovunju francoske vlade jc ministrski predsednik Mendes-Rrance izročil posle zunanjega ministrstva novemu ministru F.dgarju Fauru. Vse doslej je ministrski predsednik bil oljčnem tudi zunanji minister, Čeprav, spremembi ne pripisujejo ¡>osebnega pomena, jo le skušajo tolmačili kol nekakšno popuščanje aktivnosti francoskega premiera. Za>\'idi afriških vprašanj je prišlo v Franciji do velikih notra-nje-političnih težav. Pogajanja o Tunisu sicer napredujejo, vendar se vsa zadeva vleče že dolgo, obenem s tem )>a naslaja tudi opozicija proti popuščanju vlade domačinom. Ta vprašanja so sedaj pred razpravo v francoski narodni skupščini. Pričakujejo, da bo Mendes-Franče v zvezi s tem spet postavil vprašanje zaupnice vladi in \njeni politiki v francoski Severni Afriki.
V italijanskem parlamentu je prišlo do žolčnih razprav, ki jih je izzval napad vse bolj na desno nagibajoče sc krščanske 'demokracije na italijansko komunistično partijo. Med razpravo sc je zadeva zaostrila, tako da je vrišlo do fizičnega obračunavanja med poslanci, obme-lin-"iva- s črnilniki in aktovkami in ■•>odobno. Ta strankarska obračunavanja so ir.zv.ahi veliko nezadovoljstvo v '■■adiii koaliciji, zlasti še zaradi odkril." Fanfanijeve podpore
fašistom. Vse kaže, da postaja prav zaradi lega nagiba vodilnih demo-kristjanov na desno položaj iz dneva r dan bolj kritičen. Vsekakor je gotovo, da v laki atmosferi ni pričakovali od italijanske vlade, da bo kos nalogam, ki jo čakajo v zvezi z rc ¿1 ■vanfcin ncWmijih ■gospodartfcih in drugih vprašanj. Zbliževanje de-mokrisljanov s skrajno desničarskimi strankami pa resno vznemirja tudi liberalce in druge levo usmerjene politične skupine.
Po sklenitvi sporazuma med Turčijo in Irakom, o katerem smo pisali r naši zadnji številki, je nastal razdor v. Arabski ligi. Iraška vlada je izjavila, da se ne čuti več vezano na pogodbo o kolektivni varnosti Arabskih držav, kar pomeni, da izstopa iz Arabske lige. To izjavo je dal iraški predstavnik po kritiki turško-iraške pogodbe na konferenci arabkih držav v Kairu. Politični opazovalci sodijo, da grozi Arabski ligi katastrofa, medtem ko se posamezne države še niso izrekle o svojem stališču po teh dogodkih.
Da bi dosegli izvajanje določil memoranduma o rešitvi tržaškega vprašanja, so minuli teden pred-.'(Uivniki slovenskih občin obiska)!! generalnega komisarja italijanske vlade i; Trstu. V spomenici, ki so jo predložili komisarju Palamari, zahtevajo 'takojšnjo '•ukinitev fašističnih protislovenskih zakonov in zagotovitev svobodnega •upo-abl¡ar^i slovenskega jezika na vseli ustanovah, kot lo predvideva memorandum. Obenem zahtevajo tudi odločnejše ukrepe proS-i podpihovalcem narodnostne mržnjc.
V slogi je moč!
Eskadra predsednika Tita jc v ponedeljek priplula v angleško oporišče Aden na vhodu v Rdeče morije. Z obale in zasidranih angleških vojnih ladij je topništvo pozdravilo predsednika Tita in mu izkazalo vse vojaške časti, ko je stopil na kopno. Bil je skupaj s svojem s prem-iv'tA'om. Pozdravili so ga guverner Adema sir Tom Hiekenbottam, glavni sekretar britanske uprave za Aden Robertson in druge angleške vojaške osebnosti.
Predsednik Tito si je v odprtem avtomobilu ogledal vso obalo aden-skega pristanišča, pristaniške naprave. nato pa še evropski in arabski del mesta. Z njim so bili tudi podpredsednik Izvršnega sveta FLR.J Aleksander Rankovič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Po-povič, predsednik Izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov, podpredsednik Izvršnega sveta Hrvatske Ivan Krajačič, generalni sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan in generalni major Milan Žeželj. Po ogledu pristanišča in mesta je Tito sprejel na »Galebu« guvernerja Hiokenbottama na kratek vljudnostni obisk.
Na »Galebu« jc sprejel tudi poveljnika indijske fregate »Tir« in angleške križarke »New Found-land«, ki sta prišla pozdravit poveljnika predsednikove eskadre vi-ceadmirala Cenniija. Obe vojni ladji, zasidrani v pristanišču, sta na čast predsednikovemu obisku izobesili paradno in jugoslovansko zastavo. Viceadmiral Cemi je nato vrnil obisk indijskemu in britanskemu poveljniku.
Zvečer je predsednik Tito spet odšel na kopno in se s svojim spremstvom udeležil, 'plavmostnega sprejema, ki ga je priredil v njego-•Vo čast adenski guverner. Po končanem sprejemu se je predsednik z vsemi člani spremstva vkrcal na »Galeba« in vsa eskadra je takoj crWula iz Adena preiti Rdečemu morju.
Med plovbo ije predsednik Tito 7. »Caleba« izmenjal brzojavki s predsednikom indijske republike dr. Rajendro Prasadom in premierom Nehru jem, Cestátal je indijskima voditeljema in prek njiju vsemu indijskemu ljudstvu k narodnemu prazniku. Med potjo si je predsednik Tiito tudi ogledal, živali, ki so mu jih podarili prijatelji v Indiji
in Burmi. Večkrat hrani male leoparde in kanarčke ti r opazuje zelo živo malo indijsko mačko. Večje zveri, slone in opice ter velike kače ima. na svojem krovu ladja »Dinara«, ki tudi pluje v predsednikovem spremstvu. Živali bodo vzdrževali v glavnem .v beograjskem živalskem vrtu.
Eskadra pluje sedaj' proti Suezu, kjer se bo predsednik Tito sešel z egiptovskim državnim poglavarjem in predsednikom vlade polkovnikom Nascrom. Sestanek med obema državnikoma je bil. domenjen /e v decembru lanskega leta, ko ie predsednik Tito plnI na »Galebu < skozi Sueški prekop na svoji poti v Indijo. Egiptovski, guverner sueške cone je itedaj sporočil predsedniku Titu željo in povabilo premiera Naselja, naj jugoslovanski predsednik obišče Egipt.
Zaradi pomanjkanja čhsa predsednik Tito ni mogel povsem ustreči želji egiptovskega premiera, sprejel pa je zato njegovo pobudo, naj bi se sestala na »Galebu«, ko bo ta plul skozi Sueški prekop. Polkovnik Naser bo pričakal predsednika Tita v Suezu ob vhodu v prekop, nato pa se bo vkrcal na »Galeba«, kjer bo ostal s predsednikom Titom kakih 15 ur. Toliko časa namreč traja vožnja skozi Sueški prekop. V spreiiastMu egiptovisiktega predsednika bo tudi nekaj članov njegove vlade. Kot je predvideno, bosta državnika obravnavala splošne probleme, ki zadevajo obe državi, dalje izboljšanje medsebojnih odnosov ter napore za ohranitev miru v svetu.
Sestanek bo tudi s pravnega stališča zelo zanimiv, kajti ne bo predsednik Tito gost .egiptovskega premiera. ' marveč obratno. Čim sc bo predsednik egiptovske vlade vkrcal na »Galeba«, bo gost predsednika Tata na jugoslovanskih tleh. ki jih predstavlja paluba naše ladie, čeprav ta plove skozi egiptovske teritorialne vode. — Pričakujejo, da bodo razgovori med obema državnikoma obrodili bogate sadove za nadaljiiie razvijanje medsebojnih odnosov ter zvez na vseh področjih.
NE\V DELHI. Dne 30. januarja so v vsej Indiji počastili obletnico smrti Mahatme Gandhija, V spomin na vse rodoljube, ki so padli v boju za indijsko neodvisnost, so proglasili zdaj 30. januar za Dan žrtev in narodni praznik Indije.
Ljuadska s&aapšeimisi LUS Je oferanmavaBa
pisan i itd pB'ŒrscaaBU
Pretekli četrtek in petek ie bilo redno zasedanje obeh zborov Ljudske skupščine LRS, Ljudski poslanci so obravnavali družbeni plan in preračun za leto 1955.
Ekspose o predlogu družbenega plana za letošnje let0 je v imenu IvrSnega sveta LRS podal podpredsednik dr. Marijam Brecelj. Med dragim je a"al poslancem nekaj napotil za njihovo vsakdanje dej0 v zvezi s predstoječo rtorga-nizacijo v državni upravi in novo teritorialno razdelitvijo. Dejal je, da bi pomenil0. presojati e-kcnomsKi sistem, ki temelji na sistematičnem razvijanju samouprave v gospodarstvu in ' na družbenem upravljanju javnih poslov v okviru porajajoče se komune, skozi temna očala vsakodnevnih težav in pod vtisom vsakovrstnih tujih vplivov, otežkočanje bcrbe proti ostankom tistih tendenc, lei so našemu razvoju še vedno najbolj nevarne, to ie proti birokratsko-centralističnim nameram in proti ozkemu nesocialistič.nemo partikula-rizmu.
Tovariš Brecelj je govoril uvodno o gospodarskem položaju naše države v lanskem letu, ko smo prvič konkretneje preizkusili delovanje novega gospodarskega sste-ma, ki i8 dobil s številnimi predpisi in dopolnitvami že neko zaokroženo, čeprav še ne popolno pravno obliko. Letošnji zvezni družbeni plan ie pczt.ven rezultat vseh
naporov za stabilizacijo našega gospodarstva. Vsi administrativni posegi v naše gospodarsko življenje, ki se jih maramo še posluževati, so samo nujnost razvojnega procesa, v katerem smo zdaj. Važno pa je vedetii, da so vsi taki administrativni ukrepi namenjeni samo utrjevanju samoupravljanja v gospodarstvu, nadaljni decentralizaciji v korist ljudskih odborov in v okrepitev materialne osnove bodočih komun. Letos je pred nami važna naloga nadaljnje izpopolnitve in ureditve gospodarskega sistema. Treba bo tudi točn0 določiti ekonomsko- in politično fukci-jo gospodarskih planov (perspektivnih in enoletnih), k.i jih prevzema Zvezni izvršni svet skupaj s skupščinskimi odbori v sistematično in temeljito reševanje.
Dejstvo, da temeljii zvezni družbeni plan za leto 1955 na številnih novih osnovah, kakor so novi plačilni sistem, preorientacija v investicijski politiki, obvezne rezerve, utrditev cen na povprečju drugega polletja 1954, povečana skrb za življenski standard, enakomernejši gospodarski razvoj, izboljšanje plačilne bilance, korektura deviznega sistema, sprememba strukture investicij v korist kmetijstva in družbenega standarda, vse to daje realnejšo osnovo gospodarskemu življenju v letu 1955 ter vzbuja upravičeno pričakovanje večje stabilizacije bilžCšča in iz-
boljšanja življenjske ravni naših delovnih ljudi.
Izhajajoč osnov zveznega družbenega plana in v okviru temeljne delitve sred<|t)3v v vsedržav-nem merilu, vstalaja družbeni plan LRS za leto 1955 ekonomski razvoj v Sloveniji s celotnim jugoslovanskim gospodarstvom, zavedajoč se nujne poireDe obravnavanja celotne države kot enotnega gospodarskega prostora.
Tovariš Brecelj je nat0 podrobneje razčlenil letošnji družbeni plan. Govorn .ie o družbenem proizvodu in presežku dela v Sloveniji. Račun pokaže, da bo imela naša republika v letošnjem letu pred.vidoma 36 milijard 560 milijonov din sredstev, od česar bo treba odvesti; zvezi za pomoč gospodarsko zaostalejšim področjem šest milijard ,750 milijonov din. Okraji in podjetja pa bodo razpolagali z zneskom 29 milijard 810 milijonov din. Letošnji plan predvideva razdelitev teh sredstev tako, da odpade na proračune republike, okrajev in občin 16 milijard 800 milijonov din, ostanek pa za investicije in samostojno razpolaganje podjetij ter za kritje dolgov.
Ko je govoril o stanju "ndustri-je. je dr, Brecelj paudaril, da se že kaže preobrat, y industrijski proizvodnji v korist blaga za široko potrošnjo, kar ie razveseljivo dejstvo. V ključnem vprašanju — proizvodnjo električne energije — smo imel1! v lanskem letu velike
težave zaradi vremenskih neprilik in raznih defektov. Govoril je še o stanju v gozdarstvu, kjer se stanje izboljšuje, o razvoju gostinstva in turizma, 0 vodnem gospodarstvu, prometu in trgovini, investicijah v zdravstvu, presveti in komunalni dejavnosti, o obrti itd. Poudaril je, da K>o letos posvečena veliko večjo skrb razvoju kmetijstva, ki bo izražena zlasti v pove čanih investicijah. Posebni napori pa bodo posvečeni graditvi no-. vi'h stanovanj, kar je ena najnu.j-. nejšili nailog. V te namene bo vloženih skupaj štiri in pc-1 milijarde dinairje'v, K0 je govorili o tem, kakšni življenjski pogoji se nam cbetaj0. letos, je dejal, da predvideva letošnji družbeni plan cene živil na povprečni ravni; cen v lan-Jcem letii^, cene industrijskega blaga pa na Višini cen v drugem polletju 1954. Te cene bodo rezultat stabilizacij e našega notranjega tržišča, za kar so bili storjeni ukrepi v vsedržavnem mer -lu. Obvezna ustanovitev rezerv, vsklad tev kreditne politike s uo-litiiko stabilizacije tržišča in cen, vslvladitev izvoza b!aga z notranjimi potrebami, vskladitev dinarske stimulacije z notranjimi cenami, predvidene večje količine uvoženega kolonialnega blaga n industrijskih proizvodov za široko- potrošnjo itd., vse to bo vplivalo na dvig moči prebivalstva v splošnem povprečju 6uo, pri delavcih in uslužbencih pa za 8°'o, kar pomeni splo-sen dvig življenjskega standarda.
Med kopico vprašanj in zadev, ki jih. pri svojem delu obravnava Svet za gospodarstvo pri OLO v ■Postojni, je mnogo dobrih, predlogov, katerih uresničitev pomeni velik napredek za vse gospodarstvo, Tako ie Pred nedavnim član Sveta Tominec predlagal, naj bi ustanovili nekakšen posvetovalni ali koordinacijski organ državnih kmetijskih posestev. Njegova naloga bi bila, vsklajevati delo državnih in zadružnih kmetijskih gospodarstev, vplivati na pravilno izkoriščanje kmetijskih stirojev, pomoč pri kzdelavi tarifnih in drugih pravilnikov, Skrb za plasman kmetijskih pridelkov itd. Bi i naj b; močan posvetovalni organ Gospodarskega sveta OLO pri izvajanju kmetijske politike v socialističnem sektorju, s tem pa bi lahko vplival na dvig kmetijstva na splošno, zato je OLO predlog sprejem z odobravanjem. Tako so Sp zastopniki državnih in zadružnih kmetijskih posestev že dvakrat sestali. Fokaza,l0 se je, da- je bila taka »zveza« kaj potrebna, ker so skupno rešili mnog0 problemov, s katerimi so se posamezno že dolgo ukvarjali brez vidnejših uspehov. Na svojem drugem sestanku so obravnavali zlasti tarifne pravilnike. Izvolili so tudi ožji oibor, ki b0 v prihodnje dajal kmetijski dejavnosti v otoviTu <ako organ'zi-rani.h kmetovalcem pravilno smer dela — v skladi-1 s splošno gospodarsko politiko in planiranim napredkom kmetijstva. Ob pravilnem delu bo pomen tega kmetijskega organa prav go»cvo orerasel Okvir povezanih kmetijskh posestev socialističnega sektorja in bo imel močan vpliv na splošen napredek kmetijstva in dvig kmetijske proizvodnje. Novi svet bo znal pravilno razdeljevati investicijska sredstva, ker bo do podrobnosti poznal položaj in potrebe ter možnosti med seboj povezanih posestev. Z rednim sestajanjem članov in medsebojnim prenašanjem svojih delovnih izkušenj ter spoznavanjem problematike in potreb bo novi organ kmetijskih posestev nedvomno močno vplival na napredek celotnega kmetijstva na področju okraja.
V	zvezi z rešitvijo gornjega vprašanja so uredili tudi vprašanje
Prosvetna dejavnost v Herpeljah
V	Herpeljah oživlja prosvetno življenje edino mešani pevski zbor. V Klanou včasih zapoje moški zbor, v Ocizli pa se mlada godba bori s težavami rasti in razvoja. Manjka ji denarja za nabavo in popravilo inštrumentov. Ves brkinski in čički kraj pa nima niti tega.
Veliko' je bilo govorjenja o ustanovitvi društva »Svoboda«, vendar so razumeli le v Herpeljah, kjer so na občnem zboru dne 16. januarja sprejeli predlog predsednika, da namesto dosedanjega pevskega društva »Rdeča zvezda« osnujejo »Svoboda«. »Svoboda« naj bi imela razne sekcije in sprejemala v svoje vrste vse ljubitelje kulture in prosvete na območju bodoče komune. Tu imamo veliko nadarjenih pevcev, .kri bi laliko izpopolnili sedanji mešani pevski zbor, ojačili moški zbor in ustanovili še ženski pevski zbor.
Pred kratkim smo ustanovili društvo »Partizan«, ki šteje 80 članov, Med člani ije veliko zanimanje za nogometno sekcijo, ki je najbolj priljubljena od vseh drugih športnih iger. Tudi namizni tenis, odbojka in fah so v polnem razmahu. Misliti bo treba na primeren prostorček, kjer bi ljubitelji športa našli svoje za-vetje.
Dela pri gradnji zadružnega doma dobro napredujejo. V prvem nadstropju bo kmalu dokončanih šest prostorov, kamor se bo potem vselil sedanji občinski ljudski odbor in sedanje prostore prepustil za stanovanja. Tu bo tudi sedež bodoče komune. Upamo, da bo tudi dvorana za prireditve kmalu dograjena. Brez te si ne moremo zamišljati napredka v kulturnem življenju na vasi.
L. č.
nekaterih kmečkih delovnih zadrug v okraju, ki se borijo z različnimi problemi ¡n ne morejo na zeleno vejo, zato je Okrajna zadružna zveza predlagala, naj bi jih irazformiraia in spremenili v državna posestva. Glede na to, da je zemljiški fond teh zadrug last splošnega ljudskega premoženja, je OLO predlog lahko usvojil. Tako se bosta reorganizirali KDZ Ravnik in Cerknica v državni kmetijski posestvi, kar bo gotovo koristilo napredku kmetijstva ma notranjskem področju.
Nii seje Gospodarskega sveta OLO, k!1 ne bi imela na dnevnem iredu tudi vprašan/je piromata z lesom ali -diruge gozdarske zadeve, kar ije pa6 ociraz gospodarske strukture postojnskega okraja. Ugotovili so, da so v lanskem letu izvozili nekontrolirano iz okraja velike količine hlodovine, s čimer je bil OLO ip.ri terajšan na prometnem davku in gozdnem skladu za težke milijone. To je bilo mogoče, ker je lani bil še vsak upravičen nakupovati les, kar pa je letos urejeno z odločbo Izvršnega sveta 'LRS, po. kateri bodo smels kmetijske zadruge prodajati les samo registriranim podjetjem za trgovino in predelavo iesa ter sanio na osnovi pravilno sklenjenih kupoprodajnih pogodb. Razen tega pa bodo poostrili kontrolo izvoza lesa z izdajanjem spremnic zlasti v pogledu ■količine, ki je bila doslej na posamezno spremnico daleč
prekoračena. S kontroliranjem ka-mionskih prevozov hlodovine, pri čemer bod0 sodelovali organi Ljudske milice, bo v prihodnje odpadla velika gospodarska škoda, ki jo je okrajni proračun utrpel za-rad. omenjenih pojavov.
Gospodarski svet je imenoval med drugim ¡na svoji zadnji seji ■tudi komisijo za pregled zaključnih računov gospodarskih organizacij. Nekaterim stirokamj, oz. obratom so znižali rok dostave teh računov.
Nova uredba o prcmeinem davku ne obsega davka na promet proizvodov in storitev zasebnih obrtnikov in s tem odpade davek po tarifni postavki 89/A. OLO je sprejel sklep 0 uvedbi občinskega prometnega davka na vse proizvode privatnega seikrtorja, ki v delu A lin B tarife niso podvrženi plačilu zveznega prometnega davka.
OLO je ¡tudi sprejel sklep o u-vedibi in organizaciji rajonske elektroenergetske inšpekcije na Primorskem, s sedežem v Novi Gorici.
Sprejeli so tudi sklep, da j'e zadnji rok za izdajo delovnih knjižic prvi april letos. Zadnji rok za vložitev prijave ie 15. februar, posredovalnica z-a delo mora zbrane prijavg predložiti najpozneje do 15. marca pristojni komisiji za priznavanje delovne dobe, -ta pa mera svoje delo popolnoma končati in izdati odločbe najpozneje do 20. marca letos.	B, J.
Ugodno vreme omogoča našim kmetom, da so z deli v vinogradih in na polju na tekočem. Na sončnih legah ije že izklil pivi grah. Tudi ozkimi posevki do sedaj clcbro kažejo, škoda le, da je premalo posejanega.
Nastaja pa vprašanje, ali bomo letos lahko obdelali vso zemljo, ki je namenjena za pomladanske setve in saditve. Na ¡kmetih se vedno .bolj občuti pomanjkanje delovne sile. Neobdelane ali le delno obdelane zemlje je vedno več. Veliko je po vaseh primerov, da so manjši posestniki zaposleni pri raznih podjetjih, kjer delajo za zaslužek v denarju. Po opravljenem delu v pod-ietiju se ti delavci spremenijo v kmetovalce. Naravno da tisto zemljo, ¡ki jo imajo, obdelajo bolj na hitro in površno. K temu se pridružujejo še zapuščeni vinogradi. Nevarnost je, da bo mnogo naših žlahtnih trt slabo oskrbljenih in da se bodo namesto zdravih listov in grozdov razvijale bolezni, ki bodo okuževale ostale dobro obdelane vinograde. Pri vem tem je nevarnost, da bo proizvodnja vina manjši in -rav ¡tako tudi manjša proizvodnja zgodnjih povrtnin. Tega ne smemo podcenjevati, kajti prav zgodnja zelenjava je na inozemskih trgih zrlo cenjena in ije vsako leto po me; veliko povpraševanje. Umestno bi bilo, da bi pravočasno poskrbeli za nadomestno delovno silo, ki bo ob-elelala zapuščene površine. Potrebna bo vsa pomoč zlasti v tehniki, da bo ilahko delo pravočasno opravljeno, v kolikor bo sploh lahko.
Čakajo nas pa še druge važne in neodložljive naloge. V tem času je nsiibclj važno škropljenje sadnega drevja. V nekaterih predelih Dai-
Na Tolminskem je najvažnejša gospodarska painoga živinoreja in v zvezi z njo mlekarstvo, kljub temu pa je še pred kratkim podjetje »Planika« v Tolminu dobivalo tako majhne kolie[ne mleka, da ni moglo izpolnjevati niti svojih obveznosti do Jesetaic. Zakaj na Tolminskem ni mogoče dobiti mleka?
Eden glavnih vzrokov je gotovo cena. »Planika« je v zadnji četrtini prejšnjega leta plačevala mleko s3,5°/o maščobe okrog 19 dinarjev za kg. Razumljivo je, da je oi;l odkup minimalen prav zaradi tega, kajti kmetje trdijo, da jim za to ceno ne kaže prodajati mleka. To tudi drži. Ce ga v svojih vaških mlekarnah predelajo v mlečne izdelke, dobijo zanj precej več.
Tudi za tako stanje je več vzrokov. Omenimo naj samo to, da te ■vaškg mlekarne ne plačujejo niti obresti od osnovnih sredstev, niti davka na oromett proizvodov, medtem ko podjetje »Planika« plačuje vse te obveznosti. Kaj pa razlika med ceno pili kmetu in potrošniku? Da je ta razlika velika, je vzrok tudi v tem, da »Planika« ni dobila v bližnji okolici Tolmliina dovolj mleka in tako je moral tri-tonski avto za borih 50 litrov mleka tudi do 25 kilometrov daleč. Kot vidimo, je še prevoz znatno ■vplivali na ceno.
Da bi te in druge nevšečnosti odpravili, bi kazalo osnovati pri i»PiainiM« nekak medzadružnii odbor iz kmetov zadružnikov, ki bi se skupno z upravnim odborom podjetja ukvarjal z odkupom, prodajo in predelavo mleka. Ta odbor naj bi imel vpogled v celotno poslovanje podjetja. Le na tak način bodo najlažje odstranili vse slabosti v podjetju, ki so jih kmetje čisto upravičeno grajali. Podjetje mora postati takorekoč last proizvajalcev, v katerega bodo imeli popolno zaupanje.
Zaradi pomanjkanja mleka v večjih mestih bi morali. omejiti predelavo v vseh mlekarskih obratih, posebno nižinskih, In skle/nitii z njimi primeren dogovor za oddajo mleka »Planiki« za določen čas in po cenah, M naj hi jih določili zastopniki zadružne organizacije, Gospodarskega sveta in Socialistične zveze na skupnem posvetovanju. Ker bi se na t.a način odkup mleka znatno povečal, bi se tudi režijski stroški občutno znižali. Podjetje bi pod takimi pogoji lahko odkupovalo mleko s 3,5%
maščobo zrnatno dražje, cena pa bi se lahko dvigala ah padala z ozi-rom na kvaliteto in količino oddanega mleka.
Dalje bo treba poskrbeti, da bodo po zakonskih predpisih pravilno .registrirane vse mlekarne, ki na kakršenkoli način predelujejo mleko v mlečne izdelke. Te morajo imeti za obratovanje posebno dovoljenje. Pa tudii vsak mlekar ■mora imeti spričevalo visokokvali-•ficiranega delavca — mojstra s strokovnim izpitom. Ce tega. nima, ne bi smel biti zaposlen pri predelavi mleka. Za tiste vaške mlekarne, ki bli po uvedbi vsega omenjenega oddajale mleko, naj bi Gospodarski svet pri okrajnem ljudskem odboru odložil zahtevo' po registraciji za nedoločen čas, seveda če bi Se vseskozi držale dogovora o oddaji mleka. S tistimi, ki ne bi oddajale mleka, oziroma sa ne bi držale dogovora, pa bi morali postopati po predpisih in jih brezpogojno zapreti. Olajšavo, ki bi jo nudili tistim mlekarnam, ki bi pokazaie razumevanje, je treba Tacauneti tako, da hočeta okrajni Gospodarski svet in Zadružna zveza pomagati proizvajalcem tudi v tisti dobi, ko bi bilo mleka dovolj in v primeru, da ga podjetje ne bi moglo vsega odkupiti in predelati v ml'eone izdelke. S tem bi v izogib gospodarske škode dopustili, da bi odvišiio mleko kmetje pod gotovimi pogoji predelali v dosedanjih
obratih. Registracijo bi reševali postopoma. To bi bila pametna rešitev perečega problema.
Ko razpravljamo, kako priti do večjih količin mleka, ne smemo pozabiti na ctroke in močnata krmila, ki s0 prav v tem času najbolj potrebna za krmljenje mlade živine, pa tudi za kra.ve, pri katerih se učinek močna,tih krmil takoj pozna. Doslej so dobivali tolminski kmetje prav malo Pred kratkim je začel obratovati na Slapu ob Idrijci m'jin z zmogljivostjo 12 ton na dan. če bo dobival ta obrat zadostne količine žitaric, bo lahko, in tudi mora dobiti vse otrobe, ki jih bo treba pravilno razdeliti. Razdeljevati jih bodo morali p0 koHičinah oddanega mleka. Potrebne korake pa bo treba podvzetli tudi pri -republiških organih in podjetjih, katerim bodo dobavljali mleko.. Tudi ti na.j bi se namreč zavzemali ¡za dobavo čim večjih količin močnatih krmil tistim, ki bodo oddajali mleko za široko potrošnjo.
Koristno ¡hi bilo, če bi podvzeli te ■ukrepe, Ikajti prav gotovo bi privedli do izboljšanja i:<n odpadlo bi vse nepoitirebno razburjanje kmetov, ki na sestankih nasedajo predvsem zadružnikom. Tem pa je tako že v krvi, da grajajo vsak u-krep, itei ga ¡izdajajo oblastni organi za izboljšanje položaja tako proizvajalcev, kakor tudi potrošnikov.	»I. T.
> ¡É * | x ......Sf......^ >:>
n i m ¡ spil -t
1 < i iS,.-'. ;	si;
«
Les je največje bogastvo postojnskega okraja in preživlja mnoge prebivalce. Na sliki vidimo dovoz lesa na skladišče v Rakeku
macije se je v velikih rojih pojavila oljčna mušica, v Goriških brdih pa so je pojavila češnjeva mušica. i)b teh pojavih v naši soseščini ne bomo smeli držati .križom. rok, temveč bo treba nastopiti z ✓so natančnostjo in odločnostjo, da obvarujemo naše češnje pred škodljivcem, ki bi nam lahko povzročil veliko škodo.
Kmetje, ki imajo svoja posestva v Vanganelski dolini, kjer je v talcu regulacija hudournika Kariinje, so lanske jeseni posejali ozimna žita kot prejšnja leta. Ker z regulacijskimi deli nadaljujejo, gre seveda delo ¡po načrtu čez obdelana in neobdelana zemljišča. Pri teai nosijo krivdo za škodo, ki jo bodo trpeli posamezni kmetje, odgovorni ljudje v Kopru, (Občinski odbor Koper okolica), ker niso stopili v stik s komisijo za ¡bonifikacijo, da bi že lani v jeseni zakoličila zemljišča. Tako bi lastniki vedeli, kje bo šla regulacija in ne bi bili oose!ali tistih površin. 2e 17. IX. 1953 je bil prvi sestanek zemljiških posestnikov Vanganelske doline. Na tem sestanku so izvolili komisijo, ki naj bi sproti reševala vsa vprašanja. Drugi sestanek posestnikov ¡je bil komaj 25. IV. 1954, komasacijska komisija pa ni imela nobenega. Ce je lani ostalo zlasti pri manjših kmetih precej neobdelane zemlje in so ■ti zato utrpeli precejšnjo škodo, bi bili letos to škodo lahko preprečili, če bi bili pravočasno obvestili prizadete lastnike. Res je, da Vanga-nelska dolina ne bo rešila vprašanja preskrbe z žitom, res pa je tudi, da škodo brez potrebe povzročamo sami.
Če bo lepo vreme tako držalo, bo treba kmalu misliti na saditev zgodnjega krompirja. Zelo se ' je kmetom priljubil holandski ¡krompir. Izkušnje so pokazale, da ostane dalj časa svež, zato potrošniki po njem bn-; povprašujejo. S tem ne ,trdimo, da ije domači istrski krompir siabši, toda ker dozori prej kot holandski krompir, tudi prej ovene.
Kaj kmalu bo prišel tudi čas pivih odkupov zgodnjih pridelkov: graha, solate, jagod, češenj itd. 2e sedaj se naša odkupna podjetja (Fructus in kmetijske zadruge) pripravljajo na to. Želeti je, da bi bilo še boljše kot lani. Posebno skrbijo, da bo na razpolago de.vel j embalaže, in da bodo tudi cene primerne. Vsi tisti, ki so letos sejali grah ■—-■in teh ni malo — so že sedaj v skrbeh, če se morda ne bodo ponovile lanske nepravilnosti pri odkupu. Naj ¡bi to služilo za dobro šolo vsem. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se blago, ki ga kmetje s takim trudom in stroški dobijo iz zemlje, tako neodgovorno uničevalo, kot je bilo nekaj primerov lani. To zelo slabo \pliva na kmetovalce in jih ne vzpodbuja, naj bi sejali take kulture, 'ki zahtevajo veliko delovne sile.
Tiste zadruge, ki imajo večji odkupni okoliš, naj bi že sedaj mislile, kako bodo uredile odkup, da člani ne bodo predolgo čakali na oddajo. Lani smo na nekaterih krajih opazili več odkupnih središč. To ¡je treba samo pohvaliti, ker je bila s tem zelo olajšana oddaja pridelkov.
Precej nejevolje je lani povzročila nekaterim svojim članom zadruga Kopor-okolica, ker jim je nekajkrat zavrnila pripeljane paradižnike, ki niso odgovarjali zahtevani trga. Prizadeti so potem odpeljali zavrnjeni paradižnik v Izolo in ga je tamkajšnja zadruga odkupila brez nepotrebnega sitnarenja po nižji ceni.
Pr.
Prometna nesreča v Semedeli
V nedeljo je pri Semedeli postaj žrtev avtomobilske nezgode kmetovalcev Ježe Markežič iz Smarij pri Kopru. Markežiča je povozil avto-taksi iz Trsta, ki ga je vozil šofer Emili0 Bratovič. Ponesrečenca so ■takoj odpeljali v izolsko bolnico, kjer So zdravniki ugotovili pretres možgan in zlom levega gležnja. Šoferja so pridržali, dokler ne ■ugotovijo vzrokov, ki so dovedii do nesreče.
31. januarja se je .na cesti v Val-mairinu pripetila' lažja prometna nezgoda. Makcr Josip, iz Plavi j št-152, je v vinjenem stanju podrl nič hudega slutečega H. M.
Vsi ti primeri naj bodo resen o-pemin peščeni in šoferjem.
Na sežanskem so že temeljito pripravili ustanovitev komun. Na področju vsega dosedanjega okraja ibosta. samo dve komun':, s sedežema v Sežani in Herpel j ah.
Sežanska ikomulna bo obsegala se-danjg občine Komen, Štanjel, Du-tovlje, Senožeče, Sežano, Vreme in Divačo, le vas Rodtk iz divaške občine bo pripadla herpeljski komuni. Ta pa bo obsegala občine Herpelje, Materijo, Podgrad (iiz te bosta vas; Pavlica in Studena go-ga pripadli komuni Ilirska Bistrica) in Podgorje z izjemo vasi Pra-proče in cmotče, ki bosta pripadli komuni Koper. S področja sedanjega sežanskega okraja bosta •razen tega pripadli bodoči koprski komuni tudi celotni občini Črni kai in Gradišče.
Sežanska, komuna bo merila 473 km2 ali 47.301 ha. Imela bo 18.300 prebivalcev al' 38 .na kvadratni kilometer, Polovico je kmetov, ena tretjina delavcev in obrtnikov. (Narodni dohodek bo znašal 47,000 din na prebivalca. Od skupnega narodnega dohodka 851 milijonov din odpade 285 milijonov na kmetijstvo, 270 na industrijo in promet, na gradbeno dejavnost 150, na trgovino in gostinstvo skoraj 100 in obrt 47 milijonov din. Komuna bo imela 3,149 kmečkih gospodarstev z 9.765 gla,v goveje živine, 2.357 drobnice in 3.482 prašiči. Proračunski^ dohodkov je bilo na tem področju' leta 1953 95 milijonov din, dani: pa so pogoji, da se v prihodnje občutno zvišajo vzporedno z razvojem in napredkom gospodarstva, zlasti industrije. Podvojila se bo zaradi mehanizacije, ki se zdaj uvaja v nje-rt'h obratih, industrija krašksga marmorja, prav tako bo lahko povečala- svojo proizvodnjo po sedanji vselitvi v nov0 poslopje tovar-na pletenin, razvila inv osamosvojila se bo lahko raá'oinduslrija. V prihodnjem letu bo začel z delom novi obrat bodoče koprske tovarne motornih koles, dozidana bo tovarna pohištva v Dutovljah, kar bo vse vplivalo na povečanje narodnega dohodka,
V	kmetijskem pogledu ima bodoča sežanska komuna enotno strukturo. Razvojne možnosti, ima samo živinoreja in vinogradništvo, kar bo treba v največji meri ;z-koristiti. V ta namein je že predvidena gradnja sodobne vinske kleti v Dutovljah, pospešiti pa bo treba tudi izbiro plemenske" živi ne. Problem je pogozdovanje, ki je potrebno na vsem področju komune in b0 treba v to vložiti še velika sredstva.
Lepo perspektivo ima komuna v razvoju turistične dejavnosti, ker ¡ima na svojem polroiiiu me.kaj čudovitih objektov. Škocjanske jame, Divaška jama, VHenica- in Dimnica so zdaj v lokalni upravi. Treba bo ustanoviti poseben zavod za upravljanje teh objektov in spočetka vložiti tudi precej sredstev za njihovo ureditev.
Sežana se bo kot sedež komune razvila v gospodarsko in kulturno središče za vse področje. Imela bo tudi dobro organizirano zdravstveno službo, kar je posebno važno glede na precejšno oddaljenost od drugih zdravstvenih centrov, na katere je bila doslej v glavnem navezana. V komuni sta dva zdravstvena doma, dve splošni ambulanti, dve lekarni, tri zdravstvene postaje, tri zobne ambulante, dva zobotehnična laboratorija, en protituberkoloziij dispanzer, pet materinskih posvetovalnic in ena šolska poliklinika. S tem je zagotovljena tudi uspešna zdravstvena služba v bodoč: komuni Sežana.
Herpeljska komuna bo nekoliko manjša od sežanske. Merila bo '316 kmz (31.678 ha). Imela bo 9236 prebivalcev, na kv. km 29, od tega večino kmetov. Na prebivalca je bilo v 1953 letu 29.500 din narodnega dohodka na tem področju. Od 270 milijonov dohodka dpade na kmetijstvo in gozdarstvo 137 milijonov, na industrijo in promet 52, na gradnje 45, na trgovino in gostinstvo 31 ¡n na obrt 17 milijonov dinarjev. Kmečkih gospodarstev ima herpeljska komuna 1.702 s 5.132 glavami goveje živine, 1000 drobnice in 2281 prašiči.
V	letu 1953 je znašala kupna moč posameznega prebivalca na področju nove Komune 26.uuo
din, skupnih proračunskih dohodkov pa je bilo 24 milijonov din. To je razmeroma malo itn zalo obstoj te komune utemeljujte bolj njen zemljepisni položaj kot pa gospodarski razlogi. Herpeljsko področje je namreč zelo raztreseno in od vseh drugih središč razmeroma močno oddaljeno. Ker bi zaradi tega tako sežanska kot koprska komuna tem krajem ne mogli zaradi oddaljenosti posvetiti dovolj potrebne pašnje, je blo nujno u-stanovitd posebno komuno za ta predel. Glavni gospodarski panogi področja sta živinoreja ¿n sadjarstvo. Industrijo predstavlja samo tovarna steklene galanterije v Herpeljah, ki zaposluje že 106 .delavcev. V Kozini je tudi edna žaga v komuni. Razvoju gospodarstva bo treba posvetiti največjo skrb, zlasti dvigu živinoreje in sadjar-
Pred kratkim so zborovali v Zavodu za gluho mladino v Portrro-rožu gluhi koprskega okraja. Kakih 25 ljudi različne starosti in spol.i se je zbralo k ustanovnemu občnemu zboru svojega društva. Teg-i zborovanja so se udeležili zastopniki JLA, Sveta za zdravstvo okra-a Koper, Glavnega odbora združenja gluhih Jugoslavije in zastopnik Društva gluhih iz Sežane.
Zbor je nudil posebno sliko. Nekaj ljudi je z govorom posebnega prizvoka motilo tišino, ki je vladala v 7iboroval,aii dvorani. V takem vzdušju je ravnatelj Zavoda za gluho mladino Vinko Rupmk začel zborovanje. V poročilu jc omenil sodelovanje gluhih v NOB, ki je bilo znatno in za mnoge tudi usodno, ker so prav v njej izgubili sluh. Govoril <je tudi o njihovi osamljenosti in o tem, da so preveč prepuščeni samim sebi, kar jc večkrat vzrok njihove globoke duševne otopelosti, ki jo zdravniki zaznamujejo že z idiotizmom.
V prejGnjih časih so bili gluhi le v breme, nova Jugoslavija pa je ta položaj spremenila v temeljili. Osnovala je skupnost gluhih na načelih človečanskega odnosa do teh trpečih ljudi. Ta skupnost se bori za njihovo rehabilitacijo in vključevanje v naše družbeno življenje.
Na zborovanju so gluhi sprejeli nekaj važnih sklepov. Napravili si
stva, Iti imata za to najboljše pogoje.
Kulturnoprosvetno stanje na tem področju je še kar zadovoljivo. Potrebna bo novogradnja šole v Obro-vem itn ureditev gimnazij v Pod-giradu in Herpeljah ter pri tem misliti mogoče tudj na preosnovanje, Komuna ima zdravstveni dom v Herpeljah, dve splošni ambulanti. dve zdravstveni postaji, zobno ambulanto z laboratorijem, antivene-rični dispanzer, štiri materinske posvetovalnice in lekarno. Potrebno pa bo okrepiti zdravstveni kader, ker ga primanjkuje,
To so v kratkem najznačilnejši podatki za novi komuni s sedežema v Sežani in Herpeljah, ustanovljeni na področju sedanjega sežanskega okraja in bosta spadali v koprsko okrajino skupnost komun.
bodo društvene prostore, organizirali tečaje za gluhe brez šolske izobrazbe, borili se bodo za zagotovitev dela in pravičnih delovnih pogojev za svoje člane, za njihovo splošno in politično vzgojo itd.
Zborovalci so si ogledali tudi Zavod in razstavo pismenih in ročnih izdelkov gojencev. Ogled se je končal v avdiološkem oddelku Zavoda, kjer jim je ravnatelj v 'grobem pojasnil načela slušne vzgoje. ».. K,
Polleéni uspeti na šolah sežanskega okraja
Zdi. se mi prav in potrebno tudi širši javnosti prikazati ob zaključku polletja uspehe dela naših prosvetnih delavcev in učne uspehe naše šolske mlad'ne.
Vseh 57 osnovnih šoj (našega okraja obiskuje 2524 učencev, ki jih poučujejo 103 učne moči. Ob polletju je izdelalo 1860 učencev ali 73,7%, kar je za 2,8% slabše cd uspaha v polletju lanskega šolskega jeta. Cetudj je 'Uspeh za nekaj odstotkov manjši, smemo biti prepričani, da ta.- odstotek ne gre v škodo manjšega znanja, ker so ivc-čjg zahteve, in strožje ocenjevanje zmanjšali odstotek uspeha, zato pa se je dvignilo znanje našega učenca. Podrobnejši pregled nam prikazuje še nekaj dragega. 'Uspehi na šolah, ki iinajo vsaj delno urejene ra.zmere (primerne uCilhice in učila), so mnogo lepši ..od uspehov na onih šolah, kjers0 skrajno primitivne učilnice s starinskimi, škripajočimi klopmi. In ,takšni'h učilnic je v našem okraju se vedno 17. Tam, kjer je vzpostavljena tesna, povezava med šolo in domom, na šolah, kjer se staršii potaoštevl 'ijno udeležujejo ■roditeljskih sestankov, je polletni luspeh tudi za 20 do 25 odstotkov višji od uspehov na drugih šo-ilah. Te, sicer mrtve številke, nam jasno izpričujejo, kolikšne važnosti je ne samo tesno sodelovanje šole
Zavod za gluhonemo mladino o Porlorožii



Ciril-Metodova ulica 3
telefon 23-109
priporoča
vsem cenjenim odjemalcem, da si ogledajo novoustanovljeni oddelek za volneno blago
iin doma, ampak tudi', učilnica, o-preina in učila, In tudi v tem pogledu čaka novoustanovljene šol-iske odbore zelo hvaležna in odgovorna naloga.
V številu 2524 so všteti tudi oni učenci, ki obiskujejo pete in šeste razrede osemletk. Ta dva razreda odgovarjata prvemu in dru-igemu razredu gimnazije. Takšnih osemletk ie v okraju sedem (lani 4). Vašje razrede obiskuje 323 u-čencev '(lani 140). Polletni uspeh v teh razredih je mnogo nižji od ■uspeha v njižjih razredih, saj zma-ša 61% in je za 4% nižji od u-speha .lanskega polletja. Ta padec ■za 4% nas ne sme motiti, ker je učni načrt precej zahteven. Je .mnogo učencev v teh razredih, k. so bili do četrtega, razreda kar pridni, so pa v petem razredu posta, ili len1' in brezbrižni. Za vse nasvete in opomine S|> kar otopeli. Odkodtasprememba? ševednofcu-jemo med našimi ljudmi opazke na račun šole: kaj vendar je treba toliko učenja! Sam znam le iza silo brati, pisati in računati, kljub temu sem se le dobro prebijal skozli življenje! Takšne in sFčne opazke se kaj rade vsidra-.jo v miselnost našega učenca, ne idajo mu miru, stalno ga motijo in njegova volja do učenja vedno bolj peša. Drugi vzrok slabih luspehov je ¡,udj, v tem, da so mnogi teh učencev preobremenjeni z domačim 'delom in včasih nimajo niti toliko časa, da. bi mogli inap'sati domačo vajo. Premnogo-krat Kes ne vemo, kje je meja zmogljivosti našega otroka.
V	okraju je pet gimnazij s S4 oddelki in 42 učnimi močmi. Vseh dijakov v nižjih razredih gimnazije je 936 (lani 798), »Cyekcm<c sc- je srečno izognilo 555 dijakov ali 56,4% (lani 52,7%). Najlepše So se odrezali d jaki 3a razreda v Komnu, ki so dosegli 81% uspehov, najslabše pa tretješolci v Herpeljah z 28,6% uspehom. Prvim želimo, da bi ta uspeh obdržali, drugim pa, da bi jih v prihodnosti posnemali. Pohvaliti moramo tudi dijake Ia razreda v Sežani, kii so se s svojim 71,4o/0 u-spehom zelo približali najboljšemu uspehu. Kaj slabo so uspeli dijaki 2b razreda v Sežani z 42,8% uspehom in s tem zasedli drugo mesto, od spodaj namreč!
Pa. še nekaj o predmetih, ki (povzročajo našim dijakom največ neprijetnosti! Mislil bo kdo, da je to matematika! Pa ni! Ta se je .umaknila na tretje meslo.'od936 ■dijakov ima 155, ali 16,6% negativno oceno iz tega predmeta. Na prvem mestu straši nemški jezik. Je 187 nezadostnih ocen ali vsak peti dijak je v sovraštvu s tem predmetom. Sledi slovenski jezik s 176 nezadostnimi ocenami.
V	Sežani sta tudi peti in šesti razred z 48 dijaki, ki se kar dobro drže. V petem razredu je 68% •uspehov, v šestem pa 75%. —jaz—
Pred kratkim se je v Ilirski Bistrici pripetilo nekaj predrznih tatvin dvokoles — kar pet jih jc zmanjkalo in še rezervno kolo s poltovorne-ga avtomobila Voliča Evgena iz Postojne. Ob kolesa so bili Prime Ivan iz Jasena, Stemberger Anton, Volk Alojz in Sircelj Ivan iz Ilirske Bistrice ter Pugelj Jožef iz Zarečice.
Organi Ljudske milice so šli takoj na delo in kmalu izsledili podjetna uzmoviča. Bila sta mlada fanta, 22 in 23 let stara Grbcc Andrej in Stemberger Milan, oba sinova premožnih staršev — kmetov v vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici. Ukradena dvokolesa so iz sena Grbeeva očeta romala spet v roke svojih pravih lastnikov, nepoštena »podjetnika« pa pred sodišče na zagovor. Ker sta sinova razmeroma premožnih staršev in nikakor nista tipela pomanjkanja, razen tega pa sta se spravila na kraijo koles, ki so prevozno sredstvo delovnega človeka, 'kupljeno za težko prislužene denarje, jc sodišče v Ilirski Bistrici upoštevalo ta dejstva kot obtežilne okolnosti in kaznovalo Grbec Andreja z dvemi leti. Stemberger Milana pa z enim letom in pol zaporo	—e
V svoji jubilejni, deseti sezoni svojega obstoja, je Slovensko narodno gledališče, v Trstu kot peto premiera v ■ letošnjem delovnem letu uprizorilo dramo mladega angleškega dramatika holanelskega rodu Jan de Hartoga »Sopotnika«, ki jo lerasi rahlo ironični podnaslov »Pod nebom zakonske postelje«. Po uspešnem gostovanju v Ljubljani se je tržaško gledališče ustavilo v Kopru in dalo 27. in 2S. januarja dve predstava, ki sta vzbudili navdušeno priznanje. Avtor Jan de Hartog. ki je »Sopotnika« napisal že leta 1947 in jo do premiere 1951 v New Yo.rku večkrat predelovali, je hotel s to dramo pokazati življenjsko pot dveh zakoncev od njune poroke do njune smrti. Ta zamisel bi se lahko ob nespretnem avtorjevem peresu sprevrgla v limonadno skrpucalo ali pa celo v odurno lascivno reportažo.
jo videli, pa je odveč, čeprav slutimo, da je hotel s tem zaključnim prizorom avtor Jan de Hartog pedantno dramatsko prikazati izzvene-nje življenja dveh zakoncev.
Režiser Jože Babič je izbral za »Sopotnika« iz svojega ansambla dva najbolj ustrezajoča igralca: -Štefko Drolčevo in Joška Lukeža. Izbira je temeljila na dejstvu, da morata biti igralca tako mlada, da lahko življenjsko verno podasta novoporo-čenca, pa tudi igralca s tako širokim registrom, da prikaže ta ob koncu modrostna in dobrotlijiva starčka. Tema zahtevama sta povsem ustrezala Štefka Drolčeva in Joško Lu-keš, 'ki sta svojii zahtevni vlogi odigrala prisrčno, intenzivno in prepričevalno. Imeli smo priložnost gledati igro, ko gledalec ne vidi več kulis in ne šminke, ampak samo čudno življenje, ki premetava dva navadna
Štefka Drolčeva in Joško Lukež v Hartogovi drami »Sopotnika« (I. slika)
Na-darejm avtor se je izognil obema nevarnima čerema in pokazal v sedmih slikah najrazličnejše dogodke in peripetije, ki lahko dolete zakonsko dvojico v 48 letnem zakonu; nemir in zadrega pred poročno nočjo, pričakovanje prvega otroka, prva naveličanost in z njo tudi prvi poskusi ljubosumja in živčno napetih scen, prvi problemi v zvezi z vzgojo otrok, smrt enega od zakoncev in grenka zapuščenost preostalega, ki v samotnih dneh v duhu podoživlja vse svoje zakonsko življenje z njo, ki jc ni več.
Zadnji prizor je nekoliko problematičen; v celotnem dramskem realističnem konceptu izzveni celo malce mistično in bi lahlko stal — če bi se avtor odločil za retrospektivo -— na začetku. V tej obliki, ki smo
V Londonu gostujeta zagrebška Opera in balet. Po navdušenem sprejemu in velikem zanimanju, ki so ga pokazali za. naše umetnike Londcnčani (saj so nekateri stali za vstopnice -vso noč), je sl<xlilo deljeno mnenje kritike, ki je sicer pohvalila nekatere soliste in zlasti balet, toda ne priznava evropske kvalitete našim uprizoritvam svetovnih del. Enodušno pohvalo pa je žel Jakov Golovac s svojim »Erom z onega sveta«, za katerega pravijo glasbeni kritiki, da je nekaj avtentičnega, narodnega in edinstvenega in da je ansambel s to uprizoritvijo povedal Londoneanom, kako globoko ljubi svojo domovino.
Pesnik Peter Leveč je izdal zbirko svojih pesmi -poel naslovom «Zeleni val«. Drobna knjižica vsebuje 39 liričnih pesmi s široko tematiko: vsa avtorjeva doživljanja v zadnjih letih vojne in v povojnih letih. Recenzent: »Ljudske pravice« je mnenja, da pesmi sicer niso odkrile nič »revolucionarnega«, da pa pomenijo za pesnika lep uspeh, kajti dobra desetina pesmi ima vse pogoje, da jih literatura sprejme za stalno.
Mednarodnega jezika
ESPERANTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ak0 pošljete znamko za din 50.—, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza csperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
V naših kinematografih bodo te dni vrteli ameriški barvni film »VRNITEV NA BROADWAY«. Zgodba je kaj preprosta in pogosta v filmskem žanru. Igralka Catharine Terris je z uspehom posnela nekaj filmov v Iiollywoodu in zdaj jo nagovarjajo, da bi se vrnila na odrske deske Broadwaya, Nastopila pa naj bi v delu svojega bivšega ljubimca, ki ji ni nikoli odpustil njenega odhoda v Hollywood. Prepričan je tudi, da je to Je njen trik, da bi se povzpela do še višje slave in je pri poizkusnih vajah z njo zelo grob. Toda s svojim resnim delom in prizadevanjem ga Catherine prepriča, tako da ji poveri glavno vlogo. Kljub njenim naporom pa Sommersovo delo propade, kritika hvali le odlično igro glavne igralke. Avtorju predlagajo, naj delo nekoliko popravi, da bo lahko igra uspela tudi v New Yorku, Catherine se odloči, da bo Somimersu pomagala in ostane ob njem in na odrskih deskah kljub laskavim ponudbam iz Hollywooela, kajti v njej je zmagala — ljubezen. Ljubitelji lahke glasbe, revij in barv bodo prišli na svoj račun.
Dragi film, ki ga bomo gledali, je angleški, in sicer »V SENCI SO-VRASTVA«. Vsebinska nit je prav tako znana, saj smo jo pred nedavnim srečali v filmu »Daleč od več-' nosti«. Tueli tu restrospektivno gledamo zgodbo neke londonske hiše in njene družine. Po dejanski vsebini in ideji pa je ta film docela dru-
zakonea zdaj sem, zdaj tja, Vtis sem imel, da se je Joško Lukeš ujel z igro Šte^fke Drolčave šele v Urebji sliki (tudi avtonjevo pero je v prvih elveh slikah navidezno škripalo), potem pa je rasla njegova figura od slike do slike., tako da nam je tudi spomin na prvi dve sliki naknadno prirasel k srcu. Štefka Drolčeva, katere ilgi'-alsjko intenzivnost lahlko vzporejamo samo še s tisto v »Dedinji«, je bila skozi šest slik tako suverena, preprosto življenjska •in polnokrvna, da je vsakdo spoznal, ela gleda veliko umetnico. Oba igralca sta bud fizični in igralsko notranji napor premagala navidez z lahkoto in dala umetniški užitek, ki je nepozabljiv.
Žal je na drugi predstavi bilo v dvorani nekaj ljudi, ki so z neslanimi opazkami in glasnim govorjenjem motili zbranost tistih ljudi, ki prihajajo v gledališče uživat umetnost, ne pa preganjati dolgčas. Se ne bi dalo dobiti kakšnega vratarja, ki bi rv takšnih primerih posegel po sredstvih in take nekulturne ljudi postavil na sveži zrak?
Vasja Ocvirk
V zadnjih dneh meseca januarja je priredil gimnazijski zbor iz Ajdovščine nekaj koncertov v koprskem okraju, med drugim tudi samostojni koncert v koprskem gledališču.
Koncert, ki ga je vodii prof. Cene Matičič, j e v inuzikalnem pogledu vsekakor uspel. Ce upoštevamo še dejstvo, da je dirigent do nekfi mere glasbeni amater, saj je po svojem poklicu profesor matematike in fizike, je uspeh tolikanj bolj zavidanja vreden.
Spored, ki ga je zbor izvedel, je obsegal 18 pesmi različnih avtorjev. Moda pogam ni bil rav-n glasbeno zaokrožen, vendar pa je predstavil nekaj skladb, ki so poslušalce presenetile v .izvirnosti •interpretacij j e ter izvedbe. Naj na kratko omenm vsebino sporeda: Po Pimikovi »Zdravic« na Prešernovo besedilo je sledilo nekaj priredb narodnih pesmi, od katerih se je najbolj odlikovala Pa-
Izdaje založbe MLADINSKE KNJIGE v Ljubljani
Začetek pravljice, kdo ga ne pozno! Resničnost se prepleta z neresničnostjo, možno z nemožnim, v stoletjih in stoletjih nakopičena ljudska -modrost govori otroškemu srcu. pa tudi zrelim ljudem. Mccl najpopularnejše knjige zadnjih stopetde-setih let sodijo pravljice nemških učenjakov Jakoba in \Vilhelma Grimma, ki sta. )jih zapisovala po ljudskem bajanju in darovala mladini. Izbor teh pravljic je izdala založba »Mladinske knjige« pod naslovom »ŽABJI KRALJ IN DRUGE PRAVLJICE« v mojstrskem prevodu pisatelja Frana Albrehta. [Izbor je zajel predvsem, tiste pravljice, ki
premiera tolminskega gledališča
Preel nekaj dnevi je bila v Tol-miiniu premiera dramatizirane I laskave šaljive povesti »Dogodivščine dobrega vojaka Svejka« v režiji Emila Freliha. To ije 'letos že druga premiera tolminskega amaterskega gledališča, ki je že prej uspešno uprizorilo dramo »Mladost pred sodiščem«, s katero so gostovali tudi v drugih krajih Tolminske in Goriške. »Sverlka« so večkrat ponovili v Tolminu, pričeli pa so tudi že z gostovanji, Vsaki predstavi je prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so igralcem izrazili svoje teplo priznanje,	—j,
gačen. Medtem ko nas je »Daleč od večnosti« na koniedijski način prepričeval o vrednosti življenja, nam film »V senci sovraštva« z veliko čustvenostjo prikazuje tragične usode. kakršne najdemo v sreelnjeveških angleških romanih. Zdi se, da film nima dragega namena, kot da gledalca za dve uri utrga vsakdanjim skrbem in ga s svojo sentimentalnostjo povede v svet ljubezni, sicer brez umetniškega prizadevanja, toda z odločnim smislom za mero. Prav tako kot film »Vrnitev na Broadway« je »V senci sovraštva« namenjen oddihu in nam zaradi svoje prikupnosti pusti prijeten vtis.
In Iretji film, ki .ga bomo danes omenili, je prav tako angleški, in sicer »ZASU2NJENO SRCE«. Film pripoveduje o skuipini ljudi, ki so voini ujetniki v Franciji leta 1940, o njihovem \ življenju v ujetniškem taborišču in o življenju najdražjih doma v teh težkih letih. Film nam skuša ponazoriti vse psihološke trenutke življenja teh ujetnikov — zgubljene iluzije in vere v življenje, ponovno samozaupanje, prihod pošte in paketov Rdečega križa, dolgčas in dolge ter deževne dni samote. In ko pride osvoboditev in repa-triacija, pride do mnogih ganljivih trenutkov, ko poskušajo ubogi ljudje zopet sestaviti raztrgane niti svojega življenja. Za vse njih pomeni ta trenutek začetek novega življenja.
»P: '
Mb&m
F
' * :>r 0.
. Sf| i
iftfHU
iBm j|\
Prizor iz ameriškega barvanegu filma »Vrnitev na Broadway«
ii o o o
imajo zdravo in realistično življenjsko obnovo. Med njimi najdemo vse tiste, ki še vedno najbolj privlačujejo \otwšl<o domišljijo in so jim najbolj pri srcu: Rdečo kapico, Janka in Metko, Trnuljčico, Sneguljčico itd. Od pravljic vseh narodov so prav zapisi bratov Grimm našli največ odmeva med malimi 'poslušalci in velikimi bralci. Po teh pravljicah so nastajale otroške igre in filmske risanke in še danes nastajajo. Novo slo vensko izdajo spremljajo originalne ilustracije (kakršne so izšle pri prvi izdaji leta 1S12) Moritza von Schwinda in Ludwiga Rihterja. Vendar bi verjetno domač ilustrator otrokom pravljično snov še bolj približal, ker bi r, njih ujel odsev današnjih dni.
*
Ob stoletnici rojstva našega pisatelja Frana Levstika je izdala založba »Mladinske knjige« njegovega MARTINA KRPANA z bogatimi ilustracijami Toneta Kralja. Povesi o Martinu Krpanu je izšla prvič v Slovenskem glasniku l et a 1858 in od takrat je doživela lepo vrsto ponatisov in izdaj. Tudi Mladinska knjiga jo je izdala že pred štirimi leti z ilustracijami Hinka Smrekarja, ki so še vedno najbolj veren odraz vsebine, iokolja in dobe ter končno tudi podobe junaka naše klasične povesti. Pozneje so se še mnogi ilustratorji lotili Martina Krpana (Per-ko, Pregelj, Lučev), toda nihče ni mogel dosledno mimo Smrekarjevih ilustracij. V sedanji izdaji in ilustracijah Toneta Kralja je naša ljudska povest postala mladinska slikanica, lako po zunanji obliki kot po načinu ilustriranja. V svojih podobah je slikar Kralj zajel pejsaže iz tržaškega pristanišča, z Notranjskega, iz Ljubljane z Gradom v ozadju, spla-šeni in zavistni dunajski cesarski dvor ter celo galerijo oseb iz Levstikove povesti. Posebna novost pa so prizori, ki se ne nanašajo dobesedno na dejanje v besedilu, ampak na dejanja, o katerih je govora (Krpan naklada sol, nosi rajno ženo r onrtnjaku, slamnati Krpan proti lirdavsu i. rfr.).
Tudi večjih otrok niso pozabili pri »Mladinski knjig;';«. C. Bertinet-liia zgodba »JURE IN NJEGOVA UŠESA-.-, podnaslov: Zgodba o nadarjenih otrocih, ki jim je učenje trn v peti, je nekoliko Ostržkov rojak, le da je sodoben. Glavnemu junaku. Juretu, ni mar za šolo in njegova neposlušnost ga že v zgodnji mladosti vrže v življenje. 2e prej, doma, so mu ob neki priliki zrastla dolga ušesa in zdaj s to svojo nadlogo hodi po daljnih deželah. Znajde se v »Čudovito bajni deželi« Ameriki, med ljudožrci in lažnivci, dokler ,se zmagoslavno ne vrne n domače Zabukovje, Po teh dogodivščinah Jure spozna, da življenje ni praznik in doseže pozneje o živ-Ijunj u mnogo čudovitih -uspehov. Ta dobra mladinska knjiga je pisana prijetno in duhovito, prevedel -jo je Albert Širok, ilustriral pa Italijan Attilio Mussino.	Z. L.
horjeva »Pa se sliš«, kjer je treba brez dvoma pohvaliti 0be solistki, ki sta znatno pripomogli k uspehu pesmi. V drugi tretjini programa so pevci izvedli 6 pesmi, od. katerih je bila najbolj zanimiva Maroltova: »Venec beli«.
V tirefcjem. delu je presjanat-iia Mokranjčeva II. rukovet, ki zahteva že precejšen ansambel in rutino. Toliko več priznanja zasluži zbor iz Ajdovščine, ki ga. sestavljajo sam0 mladinke in mladinci, •ki So pa kljub temu zmogli precej težko nalogo, tako v smislu •inteipirettiaoije, kakor tudi v pogledu jezikovnih posebnosti. Med drugim je sledila tudjj MarOlto-va priredba prekmurske narodne: •»Marko skače«, za katero bi lahko rekel, da je odločno prekratka in bi jo morda veljalo ponoviti, seveda v drugačni interpretaciji.
Spored koncerta sta zaključili •dve udarni pesmi, in sicer Mihel-čičeva »Pesem mladinskih delovnih brigad« ter Simonitijeva »Pesem o Titu«.
Ce hočem razčleniti objektivno sposobnost tega zbora, se moram ustaviti najprej pri disciplini. Vstopi posamez-nih glasbenih fraa in njihovi zaključki s0 bili vse kakor vzorni: tolikšno enotnost najdemo celo na redkoma. Kar pa zadeva dihanje posameznikov in celote, bi morda ne bilo napačno pričeti pri zboru s kakšnimi dihalnimi vajami, ki bi olajšale požrtvovalno delo tako pevcev, kakor tudi dirigentu.
Interpretacija se je v splošnem odlikovala v svoji izvirnosti in v logičnem razvoju. Naraščanje od kitice do kitice v posameznih pesmih je bilo zelo lepo izpeljano in budi smiselno zaokroženo v celoto, Morda je na nekaterih mestih primanjkovalo čustvene napetosti, ki jo povprečni poslušalec pač pričakuje, v splošnem pa ie bila interpretacija zadovoljiva, z ozirom na značaj zbora pa skoraj nadpovprečna.
Intonacija predstavlja brez dvoma eno na jvečj ih in naj težjih vprašanj zborovskega petja. Ne morem trdit!:, da je bila intonacija pri gimnazijskem zboru iz Ajdovščine slaba. Nasprotno, mnenja sem, da je bila relativno zelo dobra, kljub slabi intcinančni piščalki. Vendar pa je motil portamento v ženskih glasovih, ki je bj najbolj očiten v Jerebovi pesmi »Dobra žena« ter Maroltovi »Venec beli«. Pri nekaterih pesmih je morda malce motilo tudi padanje tenorjev, kar pa na uspeh koncerta v nobenem pogledu ni vplivalo.
Ob tej priliki bi rad omeni j še to, da postaja vprašanje koprskega kulturnega življenj a ¿o skrajnosti pereče. Navsezadnje se človeku nehote vsiljuje vprašanje-čemu gledališče, pevski zbor, godba, glasbena šo-la ter koncertne prireditve, če ni pri občinstvu prav nobenega odziva. Ves namen kulturnih in prosveti: h delavcev v Kopru je, da bi občinstvu nudili primerne kulturne prireditve, uspeh pa je — prašna dvorana!
Vladimir Lovec
l
Ljubljanska Drama je uprizorila komedijo angleškega pisatelja ruskega porekla Petra Ustinova »Trobi, kakor hočeš«. Kritika priznava režiserju Slavku Janu zgleden primer, kako je treba režirati mladega avtorja, ki ga odlikuje še neugnanost. Svojo nalogo so dobro rešili tudi naši. igralci. Uprizoritev laliko šteje Drama med svoje uspehe in strokovnjaki so celo mnenja, da je ljubljanska izvedba Ustinove komedije boljša kot bi bila kjerkoli v Londonu ali Parizu, kaiti drama ima v sebi mnogo slovanskega.
*
Triglav-film v Ljubljani je začel s snemanjem novega domačega umentiškega filma z narodnoosvobodilno tematiko. Scenarij je napisal Matej Bor po svoji »Baladi o kurirju«. Snemalna filmska ekipa je že odšla proučevat teren.
/
r
%J
O;
O
¥

['K'

[i

7 û n

§¡§kü
« isssS
Sedem let so bile Spodnje škofije presekane na dva dela. sedem let so prebivalci bili priče in žrtve nenormalnega stanja. Sredi vasi sta b li v precejšnji razdalji na široki asfaltirani cesti dve zapornici.
Po sporazumu o tržaškem vprašanju se je i a nenaravna meja premaknila za dober kilometer pod vas. Ljudie so se oddahnil . Uniformirani fonkcionarji z resnimi obrazi so izginili. V gladkem tlaku ceste so zazijale velike luknje, ko so odstranili oporne kole ramp. Ljudje se prve dni skoro niso mogli privaditi novemu stanju. Vas je znov.
Dostala cela. enotna.
in pijače kolikor je hotel. V svoji preprostosti niso volili iz prepričanja, temveč zato. da so se na dan vol tev pošteno najedli in na-pili vse drugo jim pač ni bilo mar. mar.
Med najstarejšimi družinami so v vas; družini Capin in Pečarie. Družna Pečarič je dala več odločnih met. Nekateri so bili izvoljeni celo za župane, drugi pa so bili občinski odborniki. Iz te družine izhaja tudi znani slikar Herman PeCa rič.
Vas je začela zgubljati svoj kmeC-

V	zgodovini vasi bodo ostala ta leta močno poudarjena. Doživela je toliko dogodkov, videla tako različne ljudi, b la priča važnim političnim spremembam, da bodo prebivalci o njih govorili še dolga desetletja . . .
KAKO JE BILO V VASI NEKDAJ
Pred sto leti so bile Spodnje Škofije poljedelska vas. Vsi prebivale' so se ukvarjal, s poljedelstvom in vinogradništvom. Ko so v Trsvu ustanovili ladjedelnico Sv. Roka. s0 odšli iz vasi triu zidarji Pečarič. Cunja in Furlanič v ladjedelneo in tam pomagali graditi peči. Ostali prebivalci pa so hodili na delo v Lazaret k veleposestniku Tosiču. Tako so s pomagali ker jim njihova zemlja ni dajala dovoli. Kasneje s.-, preb -valci dobili zaposlitev v kamnolomu. Kamenje so rabili za graditev ozkotime železnoe, kj je povezala Istr0 s Trstom.
V	začetku smo omenjali mejo, ki je delila vas na dva dela. Pred kakimi 70—80 leti je bila pod Škofijo na »Kcpinovcu« lakoimenova-na »štronga«. Vsak voznik, k je šel v Trst, je morai tu P'-aia,i 4 solde, če i0 imel vprego z en m volom, in 3 soldov če je imel par volov. Na tej »štrangi« je bil nek domačin: liudje so ga menovali »Sčedunc«, ker je edini nosil — dolge slače. Noša domačinov je bi la takrat: kratke dokolenke modre barve, telovnik in okrogla čepica ter nogavice in čevlji bele barve. Razen nogavic in čevljev je bilo vse :z domačega platna, ki so ga kupili od potujočih kramarjev.
Žensk, so nosile široko belo krilo preparano s širokim svilenim pasom, »kanvžot« in s čipkam- obrobljeno ruto, ki so jo zavezovale zadaj. Stara Cupinovka, ki nam je to pripovedovaa, ie pripomnila: »Tako smo se vsaj po obleki poznale, da nismo »forešte«.
Razne gospodarske in gospoanj-ske pot.rebščine so hodili kupovat na sejme v Sežano ali v Kubed. Ti sejmi so bili takrat v navadi povsod.
Značilno za to vas je dejstvo, da se vse do leta 1914 Ini izselil noben prebivalec, 11 ti v Trsi 11'ti v Ameriko. Ljudje so bili vajeni skromnega življenja in so bili zadovoljni, da so lahko mirno živeli doma.
Pred 80. let v vasi ni bilo slišati tuie govor ce. Ob vsakokratn h volitvah so vas razburkali pripadniki raznih strank. Takrat so marsikaterega poštenega vaščana preslepili, da jc- volil tujega kandda-ta, ker so mu plačali dobro kos lo
v >:bai\;lih;< (neobdelane), v.ii;;g.a-di pešajo, češnje se sušijo. Na klancu, ki pelje na Elerjo, smo srečali majhnega, starega možička. Na rami je n»sel široko kopačo »šapo«, v levi rokj pa vrv cd, da bo privezal kako tirtno mladiko. Počasi je drsal po klancu. Ko se srečamo, s? možiček ustavi in pravi :
»Sedem let mi je bilo, ko me je oče prvič peljal na delo v vinograd. Kolikokrat sem potem naredil to pot, se ne sponi"11 jam več. Vedno pa sem z veseljem šel na delo, saj me je zemlja p ve redila vse življenje. Ne vem, kaj bo, če b0 mladina tako zanemarjala zemljo kot jo danes.«
Mož je oclrsal naprej po klancu. k Cr.iediali smo za njimi. Naenkrat p.-je roka izpustila držaj kopače. Ta
íf i¡
■ V->;
i}.	... . , v,\

»
M
J C	, ; . ..-.j '-"I-"--- - - j .,-V. :. ; ,.,/	; .
je z rcp.-J!oni padla na tla. Moži-j-:';'..; ; . / ček jo je s težavo pobrat in vzklik-	\'Í& '
ki-v	i
»Zemlja, be..! SUu • Jot«. gre!« 1.. M	-. ■ e. , A ,

ÉR
Ali nso te besede kot opomin tistim, ki zapuščajo zemljo in iščejo lažjega življenja drugod? Posebno mladi ljudje, ki jih slepi in omamlja razkošje mestnih izložb, naj bi besede starega Jožeta vzeti — za svoje. Naj bi se oprijeli zemlje ter ji posvetllj svoje moči >n svojo skrb, pa jih zemlja ne bo razočarala, kot je že marš koga razočarala tujina.
P. A.
Kdor na se je drznil zaplesati s	Tudi od tovorne živine je bilo tre-1 punco, ki so j0 bili »zaprti«, se	foa plačati. Da so se temu izognili pravi, ki sft je bila s svojo obje-	•«> so mnogi tovorili p0 stezi nad stnostjo, prešernostjo ali kakor	železnico. Mitoma je bila ostanek koli zamerila fantom, ta je presto-	nekdanjega grajskega dohodka od |££1j§| pek drago plačal: fantje so se	prevoz-a blaga čez graščinsko po-
važevan. Malo je znano, da je naj zgradi luko, v Devtau ali v Avstrija prvotno razmišljala, kje Trstu, Ka.j bi bilo danes z Devi-norri, če bi bila luka ob devinski obali? Tukaj so pristajale ladje, pošteno najedli in napiti, »ta štra- isestvo. Devinski gospodje so nekoč nato varjene s čebulo, soljo, vinom,
fani« pa je moral poravnati račun. ™ieli polno nujtnin. Devinsko šran-Skor0 poj de v pozabo stari obi- So je odnesen razpad avstro-ogrske-čaj odkupnine za nevesto. Kdor od ga cesarstva-
devinskili fantov si jo. je poiskal
Legiša s6 živo spominja, kako so
littd. Sol so dovažali iz koprskih solin in jo odvažali v skladišča nekega Ivana Sardoča, posestnika štivanskega mlina, ki je bilo v hi-
Skupina nastopajočih igralcev KUD »Ivan Vacinal« mladinski igri Golie »Jurček«
Prest ranka
kateri koli kraški vasi, in tja •Devinčami zijali, ko so tam okrog ši nasproti gostilne Ples. Se sedaj
•so radi škilili, bržčas zaradi prid-
nih kmetic
je moral pripra-
let.a 1880 zagledali čudo vseh čud; vozn/.ka na dvokolesu z velikim in
nosi hiša, naziv SoiarjeVi. Od tod so domači vozniki vozili sol v Go-
N a ¡starejši živeči /)cvcc Cupin s Škofij
ki značaj v letih 1928—1930. Ta-Krat so začel.i liudje hoditi na delo v M;lje in v Trst. Seveda niso pri iem opustili obdelovanje njiv in v nogradov.
KULTURA IN KRAJEVNA IMENA
Skolije so doo le prvo pevsko društvo »Istrski grmič« leta 1888. Najstarejši še živeči pevec je Peter Cupin. Pevski zbor so vodili: Piciga iz Dekanov, Valentic, Tul n Bertok. Ko se je zbor izpopolnil, ie nastopil na gostovanjih v Gažonu, pri Pobegih, v Dekanih, v Ospu, pri Elerjih in Korošcih, (danes Sv. Barbara). V Ospu je nastopil v poaHemski j'ami nad vasjo. V okviru pevskega društva, je delovala tudi čitalnica.
Tovariš Cupin, ki ima danes 83 let, se še dobro spominja prvih nastopov in pripoveduje:
»Peti sem začel, ko mi je bilo komaj 14 let; bil sem pevec celih 69 let. Sprva sem pel tenor, kasneje bas. Ko so dorasli otro-c, smo peli štirje: jaz, dva sina m ena hčerka. Oba sina so odgnali Nemci v oktobrski ofenzivi lc-ta 1943 in se nista več vrnila. Ce bi bila še živa, bi se ne ustraši zapeti kakor svoje dni . . .«
Kljub bližini Trsta, kjer se je bohotila m širila potujčevalna mreža, so na Škofijah ohranili lepa in nepokvarjena slovenska imena Krajev okoli vasi. Tako imajo zem. ljišča tale imena: Beber, Ravan, Čuk, S alinee, Treš, Gabrije itd.
». . . ZEMLJA, BEŽI!
STARI JOŽE GRE!«
Ne samo na Škofijah, tudi po drugih krajih sm0 videli, da nekateri ne posvečajo več tiste skrbi zemlji kot nekdaj. Njive ostajajo
Istra ima mnogo arheoloških spomenikov, ki dokazujejo, da je ona naseljena že v času mlajše kamnite dobe in nam omogočajo poznanje načina življenja ljudi, ki so živeli v Istri vse do XI. in XII. stolcija n. št„ ko nam pismeni zgodovinski viri nadomestijo arheološko gradivo. Z arheološkim raziskavanjem in s študijem arheološkega gradiva na področju Hrvatske Istre in na Kvarnerskih otoki^ se ukvarja Arheološki muzej Istre v Puli. Ker je arheološka problematika na področju vse Istre podobna, si bomo na kratko ogledali delo Arheološkega muzeja Istre v preteklih letih.
Redko naseljeno področje nad Rovinjem in Pulo ie prava arheološko zakladnico. Tu niso motila ni drug., polj« deisko orodje že več stoletij peli svoje pesmi. Toda nekdaj ni bilo tako. Nekdaj, v davili preteklosti, tisoč in še več let p:ed orihodom rimskih legij, so bili naseljeni skoraj vsi hribčki, Ki se kocirajo o:l m-rja proti noti an j ost'. Na enem izmed t h hrib-
hove hribčkov. Njihova žarna grobišča so našli v mnogih krajih ,Istre. Nedavno so odkrili večje ilirsko grobišče tudi v Kaštelu pri Bujah. Našli so šest. ilirskih žar-nih grobov, ki so podobni majhnim kamnitim zabojem. V enem grobu sta bili dve žari, v drug h pa po ena. Razen sežganih kost/ so bili v žarah tudi bronasti okrasni predmet^, kakor dva velika uhana, do!ga okrasna igla in ena zapon-
viti na. pogostitev domačih fantov, kjer si je izbral nevesto, če je kdo na to	a®i nehote poza-
bil, so mu fantje presneto pona-gajali, ko ie odpeljal nevestino ba-
iza dobrega moža visokim prvim rico.
in majhnim zadnjim kolesom, to je izzval0 toliko občudovanja, smeha, hudomušnih opaak in dovbi-pov, a od strani starih tudi re-
porolce : prekrižali so mu pot in zapeli kalkšno zasmehova l no pesem
lep večbarvni in dobr0 ohranjen mozaik z geometrični'mi vzorci.
Razumljivo je, da je Arheološki muzej Istre posvetil posebno Pozornost zgodnjemu srednjemu veku, obdobju, v kaerem so prišli v Istro Slovani. Rezultati so bij do-
stropju, kamor vodi posebno stopnišče, postavljeno ob sprednjo fasado poslopja. Našli so tudi do sedaj nepoznana staroslovanska grobišča, Veliko grobišče iz poganskih časov, ali pa iz prvega stoletja po p rteristj anj en j u, je v žminju, na
:,o (doto v blagu), a tudi na dan sne Prerokbe, češ da to ne diši po
dobrem, Nerodno, mučno, zamudno ali kakor koli —• a ta reč je ali nataknili na voz z'balo kakšen ugajala tudi Devi.nčanu, nekemu sramotnim"- znak, oziroma bobnali na škatlje, lonce itd. Tako se je zgodilo z nekim devinskim novi-ccm (ženinom), ki se je oženil z neko SH .venko. Če pa je ženin novico (nevesto) v redu odkupil, je njena hiša pripravila za fante posebno mizo, nič slabše obloženo z
V »portiču« je billa tvornica za konzerviranje sardel. Zgradil jo je Dunajčan Warchenig. Konservirali so tudi grah. Poleti je bilo zaposlenih do sto ljudi:: okrog 40 moških in 60 žensk. Ena skuplina. žensk je strigla ribam glave, druga pa sušila na soncu ribe. 'Mo-
ka. Na uhanih so visele jagode iz jjrj. Na kraju Stari Goian, neka- jugu naznskega okraja. Na tem dobrotami od one svatovske. Red- ¡|f
.........■	<___« _ •	1 -, .	■	v	'	i_____jl" . t___i _ ___1__: 1.: 1 .— i.t_ ^ 1_____ _1 ^ ^ ^	^
jamarja. Grobovi so bili z gornje strani zavarovani 7, velikim; kamnitimi ploščami. Po tem inventarju so grobove postavili v čas okoli leta 500 pred naš m štetjem.
Življenje v Istri v časti 500-let-nega rimskega gospostva je, kljub
ko 30 km vzhodno od Pule, so ruševine večjega hrvatskega naselja, kjer je bilo sred:šče hrvatske žu-pe. Pisani zgodovinski viri nam vedo povedati, da .i9 bilo nasslje porušeno n zapuščeno v prvi polovici XIV. stoletja. Arheološko
prizadevanjem avstrijskih in hali- gradivo pa postavlja začetke nase-
janskih arheologov, še vedno 111a 10 rabiskano. Kaj se je zgodilo s pokorjenimi Ilii', kako je potekel proces njihove romanizacije, gospo-
lja v IX. stoletje. Na tem območju so kopali dve let:. Izkopavanja so prikazala delo h.Tva'?'c".i lončarjev, kovačev in zidarjev. Veliko je bilo lončarskih proizvodov. —irriugm Številni so izdelki kovaške c'3ri«. v, ki je morala imeti železno rudo ^•itv«^,*. s-v-v«. j v neposredni bližini, kovači si mi
......."'	so se ukvarjali tudi s topljen«em
' železne rude. Razen enostavni! p-edmetev: nožev, obročev, trnkrv, \ srpov, kos in lopat, so izdelovali tudi strelice, sekire in ključe, ki zahtevajo večjega znanja kovaške obrti. Hiše tedanjega hrvatskega prebivalstva so v glavnem podobne današnjim hišam v istem kraju. V pritličju ie hlev in drugi gospodarski prostori, vhod je š rok in polkrožno zaključen, stanovanjski prostori pa so v zgornjem nad-
cbmočju bodo začeli sistematsko izkopavati že letos spomladi. Vzhodne od gimnazi.jp v Bujah pa so izkopal)', grob s skeletom mlade deklice; po grobni arhitekturi in najdbah — prstan in obsenčn; o toroček z verižico — je iiz IX. stoletja.
Raziskovanja istrskega srednjega •veka nikakor niso bila. enostran-rka, to je posvečena samo staro-eiovanskemu prebivalstvu. Že dve ,'eti kopljejo na področju tako ime-f.iovanega bizantinskega ka st ruma na Brionih, kjer je bilo utrjeno ¡naselje staroromanskigf, p.rebval-\Stva; sodeč po najdenem arheološkem materialu, se ie ukvarjalo s poljedelstvom (zlasti s p.ridelo-ivanijiem olja) ie?, ribolovom. Ko bodo izkopavanja končana na ¡Starem Gočanu, Brionir in Žminju, se nam bo v vsej luči prikazala materialna ¡n duhovna kultura romanskega, in silcr-^n-.ke.ga prebivalstva, kar bo velikega pomena za proučevanje zgodnjega srednjega veka. v Istri.
Marušič Branko
ka .je bila svatba brez p'esa — na ciiljah (skednju).
Skoz/ Devin je šej promet proti Trstu, kamor so vozili kmetijske pridelke iz Purianije in goriške o- j^p^jpip kolice, mesa/rji pa zaklana teleta ceio iz Tolminske. Iz Purianije so gonili črede klavne živine in purane. Največji živžav je bil na jesen, ko so štandreški, sovodenjski ■n drugi kmetje vozili v Trst polne »kripe« kapusa in vrzota (ohrov-ta) ter nazaj grede tekmovali v ■dirki. Ponosni so bili na svoje čile konje. Radi so se ustavljal v gostilni pri Plesu, kjer so dobili dobro vino in so' konje v »štalonu« (hlev za furmane — voznike) dobro nakrmili''. Večkrat pa so svoj oddih nategnili v pozn0 uro, spet napreg.1! spočite konje, ko so bili precej zeljinatih glav spremenili: v •dobro voljo.
Med Plesovim poslopjem in novo pekaimo .je bila »štranga« (mitnica). Devinčani so bili: oproščeni •mitnice, drugi pa so plačali od ve-
Kontovel pri Trstu ■■—• portič nabrežinskih ribičev
•Bevčiču, bivšemu mornarju, samcu, ki je neverjetno ljubil glasbeno, dramsko in slikarsko umetnost. S kolesom ali s čimer koli se je moral mož udeležiti vsake opere. Nenehno je navijal gramofon z najbobutimi opernimi pflio-/šflaimfi in zbiral sDikarska dela. Bržčas imajo njegovi sorodniki,
i'ükaga voza po štiri' od maßega Herkovi, kalvšen njegov spomin, (enovprežnega) pa dva krajcarja, Devinski »portič« je bil precej u-
ii
- - 'JPH
Skladišče v kamnitimi posodami za shrambo olja r Barigi
Pogled na Spodnje Škofije z že'i--.iiiro pred štiridesetimi leti
čkov, Makodonskem vrhu, že dve leti zaporedoma odmevajo udarci krampov in lopat. Tu prihajajo na dan ostanki naselja bronaste d;be, tu sk.uša canes ljudska radovednost na osnovi izkopanin obnoviti davno preteklost. Naselje je bilo močno utrjeno. Široki kamniti zid je zgrajen v subozidnj tehniki iz velikih kamnitih blokov, medtem ko je vmesni prostor napolnjen s kamn tim drobižem.
Posebna pozornost je bila posvečena vhodom. Glavni vhod je spočetka ozek ¡11 se razširi šele po nekaj metrih. Obzidje levo orl vhoda je ojačeno s stolpom, ki je na nostranji strani. Stranski vhod je še ožji, pot pa, ki vodi <30 njega, gre v cikcak iniji in je omejena z obeh strani z vepkimi kamnitimi bloki. Ped obz djem so našli zidove, ki gredo radialno proti glavnemu obzdju. Tu so b;li hlevi z:i domače živali. Stanovanjska poslopja so bila prav na vrhu hribčka. Verjetno so bile to enopro-,slon?\? hiiše, nastanjene ena na drugo. V notranjosti h'š so prišla pri izkopavanju na dan ognjišča, nekaj popolnoma ohranjenih posod in lepo ohranjena lončarska peč. Z izkopavanjem bodo nadaljevali tudi letos.
Nekako v 10. stoletju pred našim štetjem so vdrli z vzhoda v Istro Iliri. Postavili s0 svoje vasi na vr-
darska struktura pokrajine, družbeni odnosi — vse to so problemi, ki še čakajo znanstven» obdelave.
Vrnimo se zopet na področje msd Pulo in Rovinjem. Tu so mnoge rimske star ne, ki so, čeprav prepuščene zobu časa, ciobro ohranjene. Okoli 10 kilometrov južno od Rovinja prav na mo-rsk1 obali si našli skoraj popolnoma ohranjeno rimsko cisterno, v Barba.rigi
Med kraji, ki so že zgodaj izpr -čali svojo naprednost i'n narodno zavedno prepričanje, je tudi okolica Prest,ranka. To nam potrjuje obstoj razivh društev, ki so delovala skoro v vsaki vasi. že leta 1G82 ja obstojalo v Orehku bralno druifivo z zmnim pevskim zborom. pozneje je bila ustanovljena ljudska knj žnica in pevski zbor v Slavini, peško društvo »Javor-nik«, dramatska sekcija ter knjižnica v Matenji vasi ter t-ambura-ski zbor v Kočah. Vsa la prosvetna društva in ostale organizacije
store, kjer naj bi v bodoče delovalo. Dramska dejavnost, ki se je doslej razvijala po vaseh, je dobila- ugodnejše pogoje. Prireditve so se kar vrstile. V za.dnj h treh letih so bila uprizorjena dela: Navaden človek, Oblast, Mati, Izdajalec, Kdo trka, Lumpacij Vaga-ound, Seapšnove zvijače, Krap, Veriga, Srečni dnevi in Raztrga.n-ci. Na sporedu so bili tudi skeči :n enodejanke. Za skupino, v kateri je pretežno kmečka mladina,
ki poleti težko utrpi izgubo časa, je bil ta program dovolj obširen, posebno še, ker so z njim gostovali v raznih krajih Primorske. Razen tega je skup:na sodelovala pri vseh proslavah, njeni člani pa so bili aktivn; tudi v recitacijskem krožku. Pri tem niso pozabili na vzgojo naraščaja. Mladinski 0der, Id deluje dve leti, je uprizoril Golijevega »Jurčka«, »Jurček in tri j e razbojniki« in več manjših del.
na pol poti med Rovinjem in Pulo, ,'e fašizem zatrl. Ni pa mogel za
j)a je prišla po dvomesečnem s -siemat enem izkopavanju na dan velika rmiska zgradba gospodarskega značaja. V njej ¿0 stsKa:i m vskadiščevaJi velike količine c'..ia. Našli so tudi st'skailnice in sklati -šča z velikini kamnitimi posodami. Tudi v Puli so odkrili zanimive finske izkopanine. Tako so pod mestnim cbzcljem odkopali ie melje neke poon.iantične zgradbe, ki je morala bit; porušena v času preseljevanja narodov. Med ruševinami so bili lončarski izdelki, ki dokazujejo, da .ie romani žira no ilirsko prebivalstvo ohranilo zvezo s starimi vzorci iz predrimske-ga easa. V starem delu mesta so našli velik mozaik, ki v kombina-
treti duha, Ic: i:h je preveval.
Takoj po osvoboditvi se je kulturno življenje razživelo. Z velika vnemo Sq se vrgli prebivalci na ureditev prosvetnega dema. Zbrali =0 sredstva in požrtvovalno delali pri obnovi med vojno porušene stavbe, ki je nekdaj služila kot. Casa Balitla. 8. decembra 1945 je bita otvoritev doma. Društvo .is v počastitev tovariša Ivana Vae-nala; ki je bi! kot c.rgooizaibcr upora paroli fašistom ustreljen skupilo s Pinom Tomažičem, odkrilo spominsko ploščo in mu posvetno dom.
Prosvetno društvo v Prestranku. Ki ima svoje člane še v Kočah, Matenji vasi, Rakim ku, Grobi-
ciji črno-belih kamenčkov prikazu-	ščah in žejah, je tako dobilo svoje utrjeno obzidje. Ostanki staro-	jc prostore, kjer naj b.; v bodoče krščanskega moža ka so izkeo.ini	delovalo. Dramska dejavnost, KI v Dajli pri Ncvigradu, v Ptili pa	ima ,svoje člane še v Kočah, Maso našli v aps!di bizant 11 -kc cor-	t ©nji vasi, Rnk.itn.ku, Grobišzah kvice z VI. stoletja našega štetja	in Zejah, jc. tako dobilo svoje pro-
Prizor iz MoUêrooe komedije »Scaptnooe zvijače« r izvedbi KUD »Ivana Vadnala« iz Prestranka
Tudi pevska sekcija je v letih 1952 in 1953 polno zaživela, Z veliko ljubeznijo :n voljo do uspeha je vadila nove pesmi, prirejala koncertg in nastopala ob raznih priložnostih. Od te skupine in njenega mladega pevovodje smo1 še veliko pričakovali, žal je lansko leto njihovo prizadevanje precej popustilo. Upamo pa, da se bodo v prihodnje zopet potrudili in razveseljevali občinstvo z lepo pesmijo.
Pri KUD-u je bila leta 1948 u-stanovljena knjižnica. Ni pa mogla dovoli napredovati in izpolnit ti svojega, poslanstva, ker je imela ie nekaj sto knjig, ni pa imela sredstev za nabavo novih, niti primernega prostora, cim so bili del-¡®šSjpi no urejeni prostori v zadružnem * domu v Prestranku, so za knji žnico nastopili boljši časi. Kmetijska zadruga ji ie razen primerne sobe dala tudj izdatno podporo, | Knjižnica, je vzporedno z nabavo novih knjig pridob'v-ala vedno več bralcev. V nreleklem letal je prejela lepo podporo sindikalne podruž-III niče državnega posestva v Rre-plfl straaifeu — 275 knjig. Danes ima « knjižnica 1.700 del sodobnih in predvojnih pisateljev.
V Prestranku smo si vedno želeli dobre godbe. Pod okriljem truštiva je nekaj časa deloval majhen orkester, ki je zaradi odhoda ianov zamrl. V preteklem letu pa gj e sindikalna podružnica državne-19 ra posestva v Prestranku dala v UD nekaj tamburaških ins-tou-nentov in s tem omogočila usta--ovitev tamburaškega zbora. Zbor že pri.dno vadi. Sredstva za delo odsekov in za
(Nadaljevanje na 11. strani)
ški so ime!i; na dan 1—1/2 goidi-	|
narja, ženske ua 60 krajcarjev.	|
Pravijo, da je bil ta proizvod od-	|
lične kakovosti.	|
Semkaj so dovažali tudi pesek	|
iz čoze (Ohozze) in istrski ka-	§
men, 0boje za nabrežinsko kamno-	1
šeško industrijo, ki je bila v veli-	|
kem razmahu. Najbolj živo je bi-	i
lo v »portiču«, ko so razkladali ,istr-	g
sko vino za tukajšnjo potrošnjo in	I
za trgovca Bolafia v Gorici. Tam	|
se je nabralo polno »pomagačev«,	|
la so radi »dati eno roko«, da so	|
se ga obenem »našeškaiV«.	|
Okrog sto ¡let bo, odkar se je	|
naselil v Devin prvi Italijan —	=
neki ribi Varisco Giovanni. Za-	|
neslo ga je semkaj iz čoze; bržčas	=
je zavohal na naši strani' boljši ri-	|
bolov. Mož se je tukaj dobro po-	|
čutil, bil z domačimi ribiči v dobrih	|
odnošajl h in poročil Slovenko,	|
hčer kmeta Legiše. Iz tega zakona	|
so se razmnožiilg italijanske dru-	|
žine, ki so govorile oba jezika in	|
se čutile Devinčane. Se danes pra-	i
vijo prvotni družini Varsko »ča-	=
zotovi«.	1
Drugi Italijani - so se začeli na-	i
sel j evati koncem prejšnjega slolet-	i
ja. Privabila sta jih na.brežinska	|
kamnoseškj,. industrija in kamno-	|
lomsko podjetje Facancini v Seslja-	i
nu. Poslednjo je dobavljalo Trstu	h
kanieaije ea nasipe. Tudi ti nase-	|
Ijenci so se z Devinčani vedno do-	§
bro ¡razumeli ke.r ni' bilo vmes na-	|
rodnega nasprotstva. V medseboj-	i
nem občevanju so se domačini tu-	i
di posluževali obeh jez:kov. Tako	|
je. biilo, dokler je bil Devin krneč-	|
KO-riDiška vas.	s
Narodna nestrpnost in sovraštvo	I
nist.a zrasli iz vaščanov, ne slaven-	I
sk''h .ne italijanskih. To jim .ie	I
bilo tuje, odvratno, neljudsko. Le	I
ko .je tudi Devin čutili, kako glo-	g
boke je razpletel svoje tipalke nov	1
družbeni sloj in so se vedno bolj	1
slišale nove besede »kapitalizem«,	§
»proleiariat« itd,, je odklenkalo na.	|
šeniu vaškemu tihožitju. Prvi po.	|
siv na narodno borbo je izšel iz	|
novo zgrajene »Lege nasionalte«	g
(leta 1890), ta je prav hitro zaseija-	|
la med Devince klice narodnega na-	1
spTotja. Šele kasneje s0 oni razu-	|
ISÀK ..AMOivGVLljA :
Salomonovei
O D.i O M E K
Zbirka novel Isaika Samokovlije, ki je pred kratkim i/ila pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, je po iLiudnem nailcljuojiu nehote postala njegov nekro-Aog, kajti pisatelj je 15. januarja nenadoma umrl. BosensKega pisatelja Samokovliijo smo doslej poznali Je po njegovih prevodih v periodičnem tisku. Bil je potomec Zidov, ki so v srednjem veku pribežali iz Španije v tedanjo Turčijo. Samokovlija se je rodil leta 1889 v Goi-aždu ob Drini. Študiral je v Sarajevu in na Dunaju in postal zdravnik. Posateljevati ■je začel zelo pozno. Njegove novele predstavljajo ostro obsodbo takratnih socialnih razmer, s katerimi so borijo pisateljevi junaki, ponižni rokodelci in težaki židovske knvi.
Neki dan je postrešček Samuel podremaval v kavai-ndci pri Guči. Bilo ije po kosilu. V kavarnico je stopil postrešček Muro. Stopil je naravnost k Samuelu in ga stresel:
»Vstanite, Samuel! Sinjor M air vas ikliče.«
Samuel si je, z rokami mencal oči.
»Kaj? Sinjor Mair me kliče?« ije vprašal postrešček Samiuel ves dremoten in zbegan.
»Da, on vas kliče. Pohitite!« je dejal postrešček Muro.
•Samuelovo glavo, ki je bila še polna dremavice, je spreletela misel. »O, gospod, prav gotovo me kliče, ker ima kako delo zame, da bi tudi jaz nekaj zaslužil.«
»Zakaj me pa kliče, zakaj? je postrešček Samuel za-pičil svoj radovedni pogled v postreščka Mura.
»Kako naj ibi jaz vedel, zakaj vas kliče! Zato prav gotovo ne, da bi mu šteli zlatnike. K njemu stopite, pa boste videli.«
Postrešček Samuel je stekel na ulico in odhitel. Ko' je bil blizu Makove trgovine, je stisnil glavo med ramena in ponižno vstopil.
V zadnjem koncu trgovine je za stolom sedel sinjor Mair, Pred njim so bile knjige, fakture in računi.
»Prosim, sinjor Mair! Povedali so mi, da ste me klicali.«
Trgovec Mair ¡je vtaknil svinčnik za uho. Na prstu se 11111 je zalesketal zelen drag kamen. Od tega leäka se .je zalesketalo tudi v Samuelovih očeh in človek se je spomnil, da so ravno snoči, ko so srkali črno kavo, govorili o tem zelenem kamnu.
»Prosim, sinjor Mah', kaj bomo prenašali? Ali vreče moke ali one s kavo?« Postrešček Samuel je začel pripravljati oprto. »Ukazujte, sinjor Mair.«
Trgovec Mair je najprej potegnil malce njuhanca, potem jc pa ostro spregovoril:
»Pustite, preslabotni ste še za take opravke. Sicer vas pa tudi nisem klical, da bi mi prenašali vreče moke ali barile z oljem. Zato sem vas klical, da vam povem, da jutri ne bi poslali svoje žene v mojo hišo. Ne jutri, ne ■pojutrišnjem. Ne v soboto, no v nedeljo. Ste razumeli?«
»Ne jutri, ne pojutrišnjem? Ne v soboto, ne v nedeljo?« •je jeeljaje ponavljal postrešček Samvel. Bil je bled, kakor mrlič.
»Tako je, ne v soboto, ne v nedeljo,« je še enkrat potrdil trgovec Mair.
»Pri božjem imenu, zakaj to?« je vprašal postrešček Samuel.
»Takrat se je trgovec Mair dvignil in razprostrl roke.
»Vprašate: zakaj? Zakaj? Raje vi meni odgovorite na tole. Dobro poslušajte, kaj vas bom vprašal!« Trgovec Mair je postreščku Samuelu zlezel skoraj v obraz, »Povejte mi: ali smo kupili od vas pol mleka ali nismo? Povejte! Ali smo ali nismo?«
»Tako je, sinjor Mair, tako je! Pol mleka ste 'kupili od nas. Pol mleka. Da. Kupili ste ga. Pravzaprav, kako naj bi se izrazil , . . niste ga ¡kupili . . .«
»Kako. da ga nismo?«
»Da , .. da ... tako je ... kupili ste ga!«
>'Kupili smo ga. Seveda smo ga kupili. In desno stran prsi smo zaznamovali s Salomonovo črko, Ali ni res? In pošteno plačujemo.«
»Tako je! Zaznamovali smo, zaznamovali... Da.. da ..videl sem ... Saruča mi je pokazala ... Zaznamovali smo desno stran prsi, bog naj jo blagoslovi... zaznamovali zato. da bi vedeli, da je to Davidova stran... Seveda ..... Toda prisegam vam, sinjor Mair, prisegam vam,
da od tistega dne moj sin Rafael desnega seska ni več vzel v usta. Prisežem vam pri čemurkoli hočete. Verjemite mi, sinjor Mair! Tako naj mi Bog pomaga! Ni ga vzel! Ni! Bog 1111 jc priča. Rog.«
»Vem, da ga ni vzel. Saj ga tudi ni smel vzeti. To jc naš sesek. Toda ali veste, kaj počenja vaš sin Rafael? Ali veste} kaj počenja?«
»Kaj počenja, sinjor Mair? Kaj počenja? Povejte mi! Kaj naj bi počenjal ta črviček? Kaj?« je tarnal postrešček Samuel.
■Ne veste, kaj počenja, kaij počenja ta, kakor vi pravite. črviček Prav, povedal vaan bom. Jaz vam bom povedal, kaij počenjal Vse Saničino mleko vleče v svoj sesek. To počenja, vidite! Odvaja ga in ga enostavno posesa,«
»Vleče? Kako neki, moj ljubi 'bog! Kaj je tudi kaj takega mogoče? Kako?« je stal tam postrešček Samuel ves osupel,
»Kako? Kako? Kaj vem, kako! Toda vleče ga! Desna strain prsi je kar naprej prazna. Nikoli ni mleka v njej. Vedno je izsušena. Izsušena, kakor suha figa. Zato bomo poiskali drugo ženo, cla ga bo dojila. Drugo,'seveda. Drugo dojiljo in kc-nec besedil«
»Toda, sinjor Mair, prosim vas, a moja Saruča«
»Kaj .sinjor Mair'! in kaj .prosim vas'? Kaj ,vaša Saruča?'«
Trgovec Mair je hodil po trgovini.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Ze nekaj tednov spremlja naša javnost z zanimanjem, še bolj pa z začudenjem vrsto člankov, ki izhajajo v Slovenskem Jadranu in k.j govore Q prilikah v koprskem dijaškem domu.
Ljudje se upravičeno sprašujejo: kako je prišlo do tega, da niso mogli najti dijaki, predvsem višje-šolcih in uprava doma v nekaterih najosnovnejših vprašanjih vzgoje in discipline skupnega jezika in ?o se (raje odločili, da prenesejo svoje bojišče v časopisne stolpce in kontno, na kateri stranii ie treba iskati krivca za sedanje nemogoče vzdušje v Dijaškem domu.
Komisija, ki jo je imenoval o-krajni Svet za kulturo in prosveto' E nalogo, da podrobno preišče in prouči raizmere v domu in ki je imela priliko, da se pogovor1 tako z upravnim odborom doma, kakor tudi z dijaki in vzgojnim osebjem,
hote, hudo in *~žko popravljivo napako. Toda vse to so splošnosii, o katerih se da in se mora disku-tirafti.
Je pa en0 osnovno načelo, o katerem n^ more biti diskusije: odnos vzgojitelja do gojenca mora biti pozitiven, človeški in tovari-ški, drugače se nam vsa vzgoja izmaliči zgolj v diresuro. To je izhodišče vsakega vzgojnega dela in brez njega nii nit^ medsebojnega aaiupahja, niti vzgojnuih uspehov. Tega načela se ne bomo naučili iz nobene ktojige in az nobenega priročnika. To načelo izvira iz našega celotnega pogleda na svet n na človeško družbo.
Ce pa smo si o tem na jasnem, tedaj bomo težko razumeli, kako more odgovorni vodja doma napi-pisati sodbo, da so dijaki hinavci, da so tako objestni, da so izgubili občutek za resnico in dostojnost,

Tako pria no so pomagale mamici ob počitnicah
je ugotovila, da .je treba smatrati ClBinke, ki so bilii objavljeni v domačem tedniku, posebno pa še članek »Ta pot ne vodi k cilju«, za točen odraz 'napačnih vzgojnih načel, zgrešenih pedagoških prijemov in kasarniških metod, ki dejansko vladajo v dijaškem domu in za katere so odgovorni upravnik doma sam, kakor tudi del vzgojnega osebja. Ideje, iznešene v navedenem članku, niso samo plod nekega teoretičnega razmišljanja, ampak so obenem slika odnosa upravnika do mladine dn načel, ki ga vodijo pri njegovem vzgojnem deta- Najbolj žalostno pri vsem tem pa je dejstvo, da se med vzgojitelji ni našel nihče, ki bi temu ugovarjal.
Toda ita načela in ta stališča so v bistvu tako nazadnjaška, da je treba o tem kaj več spregovoriti.
Prav gotovo je delo upravnika dijaškega doma težko in odgovorno. ¡Posebno težko v domu, kjer prebiva nad 180 mlad h ljudi različne starosti, od 11. do 20. leta, fantov in deklet. Nihče tudi ne bo zanikal, da je vzgojno delo, nadzorstvo nad delom vsakega posameznega dijaka, vprašanje discipline itd. neprimerno teže kakor v šoli. Prav tako ne bo nihče zanikal, da se povsod tam, kjer je zbranih toliko ljudi, nujno poraja nekakšna kasarniška mentalitela in to ne; samo prx vzgojiteljih, temveč tudi pri dijakih. Vsakomur je tudi jasno, da internat nikoli ne bo mogel nadomestiti pravega doma z vso njegovo tcpjloto indomačnoatjo, čeprav ,živj mnogo dijakov, gojencev internata, v boljših materialnih pogojih kakor doma, Pestrost tega kolektiva zakteva velike napore vzgojitelja, zahteva pa tudi pestrost vzgojnih metod in prijemov in -tudi izkušenemu pedagogu se utegne primeriti, da je včasih nepravičen, da zagreši, čeprav ne-
ka,r končno pomeni, da ,imamo opravka s samimi lažniiki in nedo-stojneži; kako more zaradi prekrška hišnega reda pavšalno in na tak način obtožiti vse gojence internata?
Nikakor ni naš namen, da bi prikazali gojence Dijaškega doma kot nedolžne ovčice, brez greha in madeža. Nobena taka ustanova ne more obstojati brez hišnega reda, ki je obvezen za vse gojence, toda noben hišni red ne more dati odgovora na sva vprašanja. Mnenja smo celo, da bi bilo. umestno, od-abralniti nekater0 dijake iz doma, ker kvarjo s svojun slabim vzgledom in s svojo nedisciplino svoje tovariše. Toda zaradi dveh ali treh primerov ožigosat,; ves kolektiv, je res prehudo.
To nikakor ni malenkost. Mlad človek je zelo občutljiv za pravico in krivico občuti močneje kakor odrasli. Posebno pa je ranjiv v zadevah svoje časti in svojega človeškega dostojanstva. In tak naj tudi bo. Svet, ki živi v njegovi zavesti, je dosti lepši in pravičnejši, kakor naš in naloga vseh dobronamernih ljudi bi morala biti prav v tem, ustanoviti tak svet, ki bi čim manj odstopaj od njihovega ideala. Mladitna ne izpričuje svojih idealov samo z besedami, ampak tudi z dejanji, o čemer nas je dobro poučila nedavna preteklost. Ce se mladina včasih zaleti, če ugane kak0 nepremišljenost, ča se pregreši zcper kak0 točko hišnega reda, saj je to zlati privilegij mladosti in mladina ne bi bila mlada če bi tega od časa do časa ne storila! Saj smo prav mi vzgojitelji poklicani, da jo opozorimo na napake ¡n ji pokažemo pravo pol. Govoriti o nezrelosti mladine (ali o njeni zrelosti) je brezpredmetno. Cvet, ki ga vidimo spomladi, je z a svojo stopnjo razvoja prav ta"-:; arel kakor plod jeseni.
Mi gledamo z vedrim zaupanjem na našo mtad.no. Poznamo njeno vero v ideale, poznamo njeno borbenost, njeno pripravljenost na žrtve, poznamo, če želite, njeno mladostno zaletelost in neugnanost in zaito se nam zdi, da je izraz najbolj črnega pedagoškega pesimizma, če prerokuje pisec, da je perspektiva Istre ob taki bodoči inteligenci žalostna.
•Prav posebno neprijetno pa zadene človeka tisto poglavje v pis-čevem članku, kjer govori o odnosih med fanti in dekleti. Zdi se, kakor da tega nd napisan žJV človek, kaj šele pedagog. Desetletja in desetletja se trudijo najboljši pedagogi, da b; izkoreninili zlagano moralo, ki brani, da bli se fantje 'in dekleta skupaj poučevali in ideja o koedukaeaji fantov in deklet je zmagala v vseh naprednih deželah na svetu. Medtem ko se lažna morala janzenistov boji tako nemoralnega izvirnega greha, je globoki etični pomen koe-dukacije prav v tem, da vzgoji pristno tovarištvo med moškim in žensko. Da pa se ne bi sem in tja rodila 'kaka simpatija, kakšna globlja naklonjenost, kakšna študen-tovska ljubezen, tega ne bo mogel preprečiti naben »Pravilnik«, pa naj ima še toliko členov,
J,
M^K 1 -r
ln** m i i i:
!
1 "M

k
m, l i
4 m <> i h , vJN
m
fM

m
' i A
St V /•'.""'
,.A„ a«-;. ' ./ >
'4
:M

WmMi
/vV^ y	x
»
m : I I '


>4
À

Martin stopa poslednjič po stopnicah, ki so ga dvanajst let vodile v njegovo stanovanje. Prsi mu stiska tiha bolečina. Vsega je konec, razmišlja mož. Konec — kot z mnogimi drugimi zakoni. Z Marijo se bosta danes (dokončno pogovorila, kaj ima vsak dobiti, katerega pravnega zastopnika bosta najela, kdaj bo prvi poskus za pomiritev zakoncev pred sodiščem...
Martin potrka na vrata, prav tako kot je to storil, pred dvanajstimi leti. Le da ¡mu ¡takrat senc še niso pokrivali sivi lasje. In takrat je bil srečen ...
Pogovorila sta se o vsem na prijateljski i in vljudni način. Marija obdrži stanovanje in on, Martin, pohištvo. Zena ne zahteva alimentov, ker se namerava itak kmalu zopet poročiti...
Med pogovorom jfe je stemnijo nebo in začelo je rahlo rositi, sprva komaj opazno, nato so spolzele po žlebu prve kaplje in si utirale pot po gladkem steklu v rahle potočke, ki. so se kmalu zgubili v divjih curkih. Narava se je končno sprostila v vsej sili svojega elementa in strahotno šumenje je polnilo ušesa tudi Martinu in Mariji.
— Ne moreš v takem nikamor, Martin, meni Marija.'— Zmočilo bi te do i kože ... Edino, če vzameš moj dežn ik...
—	Hvala. Saj veš, da me pot ne bo vodila več mimo tvojega stanovanja. Danes je bilo zadnjikrat.. .
—	Da, Martin. To ej bila. tvoja zadnja pot...
On stopi k .oknu. — Čudno, izgovori sanjava. — Čudno, kako človeku lahko s časom prirastejo k srcu neživi predmeti, stvari... Razglasila deska, na primer, na oni strani ceste. Kako sem se veselil, ko so od tedna do tedna menjali pisane papirje ...
Martin mvlči. Marija se mu neslišno približa. — Samo to bi ti rada
Svet za prosveto in kulturo OLO Koper je na svoji seji dne 13. januarja 1955 imenoval komisijo sedmih članov z nalogo, da prouči stanje v koprskem Dijaškem domu. Komisija je po sestankih z mladino, z upravnim odborom in s kolektivom Dijaškega doma, ter po pregledu nekaterih dokumentov prišla do naslednji! i ugoto vite v:
1.	da članek »Ta pot ne vodi k cilju« (Slovenski Jadran 7. I. 1955) ni sad trenutnega izbruha, temveč izraz ustaljenih napačnih nazorov o vzgojnih metodah in odraz nepravilnih in škodljivih odnosov u Dijaškem domu. Tov. upravnik se je pri svojem delu posluževal -ustrahovanja in celo telesne kazni, odstopal je od principa koedukacije, samovoljno reševal razna pedagoška vprašanja, se izogibal in odklanjal sodelovanja med šolo in Dijaškim domom.
2.	da članek »Dvojno merilo«, ki ga. je objavila mladina v Jadranu 1. I. 1955 sicer terja načelnega odgovora, je pa tudi znak, da vladajo v Dijaškem domu takše razmere, ki ne dopuščajo, da se taka vprašanja zadovoljivo rešijo v samem domu.
3.	da je upravnik izkoriščal neaktivnost upravnega odbora in samovoljno ukrepal, tako na vzgojnem
kot na upravnem področju. Tako n. pr.; Odbor se ni sestal celih 13 mesecev.
Upravni odbor je pooblastil osebje, da sklepa o sprejemu posameznih dijakov v Dijaški dom. Upravni odbor se je le malo bavil z vzgojnimi vprašanji.
Upravnik je dne 30. IX. 1954 samovoljno izključil 4 dijake iz Dijaškega doma s tem, da je dosegel le pristanek vzgojnega osebja, ne da bi upravni odbor o tem sklepal. Upravni odbor je šele na intervencijo Sveta za prosveto razveljavil ta ukrep.
4. da je iupravnik nepravilno in samovoljno ravnal z materialnimi sredstvi (tako n. pr. se je v Dijaškem domu hranilo nekaj družinskih članov osebja, ki so plačevali manj kot dijaki itd.).
Iz teh ugotovitev sledi:
a)	da je 'dana snov za uvedbo disciplinskega postopka proti tovarišu rusnar-ju,
b)	da tov. Pušnar ne more ostati upravnik Dijaškega doma, in sicer ne samo zaradi v omenjenem članku izraženih negativnih tendenc, temneč m predvsem., zaradi nepravilnega pedagoškega in organizacijskega in upravnega dela o Dijaškem domu.
Okrajni ljudski odbor je na svoji zadnji seji dne 19. januarja t. 1. razrešil tov. Pušnarja.
Komisija je sklenila, da se na podlagi ugotovljenih dejstev uvede disciplinski postopek.
Komisija SPK
Večerna obleka iz tafta v moderni H liniji
še povedala, šepne Marija, — samo to bi ti rada še povedala, da je tisto o Petru neporhembna, nedolžna zgodba. . . Takrat sem šla z ,njim ven, samo paradi ljubosumja, ker si ti in Mirjana .. .
—	Nič ni bilo med nama, odgovori. Martin (odsotno.
—	Saj si tudi njo poznal pred dvanajstimi leti in letos te je zopet zvabila. Toda jaz sem pozabila najvažnejše. Danes bi ravnala drugače. Le da je sedaj prepozno...
—	Da, potrdi Martin. — Na pot moram, sedaj, Marija!
—	Počakaj, da se zlije. Pripravim medtem čaja.
Dež je lil naprej in kot prijeten prizvok spremljal njun pogovor...
Martin se zopet zazre skozi okno in reče: — Mnogo umazanije odplavi tako izdaten dež. Če bi le odplavil za vedno tudi najin spor!
—	Saj veš, da med nama ni več nobenega nesporazuma, Martin, šepne tiho skozi solzo Marija.
—	Da, prav imaš Marija. Zakaj pa — zakaj se hočeva potem ločiti?
—	Saj Martin — Zakaj?
Prijela sta se za roke in odšla k okn-u in se zagledala o veliko razglasilo desko, kjer so neprekidni vodni curki dežja spirali pisane lepake.
Bora Borovič
Večerne prireditve, plesi in zabave — za to potrebujete primerno obleko, dolgo ali kratko. Mogoče vam bodo tile modeli pomagali pri izbiri
JETRNI NAMAZ SA SLABOKRVNE
25 dkg jeter, 25 dkg suhe slanine, 4 jajca. Jetra zrežemo na tanke rezine, slanino pa .na drobne kocke. Slanino razgrejemo v kožici. Ko postane prozorna, ji dodamo jetra in vse skupaj pražimo kakih 10 mamut, (če bomo namaz porabili takoj, lahko tudi manj). Jetra s slanin0 in s trdo kuhanimi jajci zmeljem« dvakrat na mesoreznioi in še dobro premešamo, ddnemo v lično posodo 'in postavimo na hladno. Ohlajeno zmes vtaknemo za -trenutek v vrelo vodo, j0 zvrnemo iz posode in zrežemo na prav tanke "rezine ali Pa jo namažemo na kruh.
Ta namaz obogatimo z vitamini, če mu prav nazadnje, preden ga de'nemo v pripravljeno posodo, primešamo precej sesekljanega Pe-teršiilja.
JAJČNI NAMAZ
3 trdo kuhana jajca, 1 slana ali v olju konservi/ranP sardelica, žlička gorčice, 3 dkg surovega masla ali margarine, sol po potrebi, limonin sok,
Iz jajc 'izločimo rumdnja.ke in jih zmečkamo z žlic0 v skledi, nato jim primešamo gorčico, očiščeno in sesekljano sardelico, posebej penasto umešano surovo ma-
slo ali margarino in limonin sok. Vse skupaj premešamo, pokusi-mo in po potrebi še solimo, (Pazi, da ne presoliš sa.rdelami!).
NAMAZ IZ SKUTE
15 dkg skute, 5 dkg surovega masla ali margarine, po okusu kumne, (za odrasle malo* paprike), sesekljana, čebula, drobnjak ftn sol.
Skuto pretlačimo in ji dodamo posebej umešano surovo maslo in stEtfio kumno p0 okusu, Posebej sesekljamo čebulo. Za občutljive ljudi jo -denemo v platnetno č®to krpico in iztisnemo v sir samo sok. Primešamo še sesekljan drobnjak in pogrebno scil oziroma sladko papriko.
JED LAHKO ZGOSTIMO BREZ PREŽGANJA
Pri nekaterih boleznih prebavil ne prenesejo bolniki navadnega pre-žganja iz masti in moke. Takrat si pomagamo tako, da moko zarume-nimo v železni kožici brez maščobe in -jo gladko umešano v mrzli vodi, prilijemo juhi, omaki ali kaki drugi jedi. Jed nato zabelimo s koščkom surovega masla ali z žlico olja.
Naenkrat lahko zarunienimo večjo količino moke in jo shranimo v čisti kovinski škatli na sidiem prostoru.
Učitelji na Postojnskem so koristno izrabili zimske počitnice
Mlajši učitelji, ki so po vojni končali učiteljišče, zlasti pa še oni, ki s0 absolvirali samo učiteljske tečaje in potem opravili dopolnilne izpite, imajo vsp premalo podlage za poučevanje svojih učencev v raznih strokah dela, ki bodo šolarjem prav prišle v njihovem življenju. To velja posebno za mladino-na vasi in torej za kmetijske in rokodelske stroke, kot vrtnafstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, dalje najrazličnejša ročna dela, kot pletenje, rezbarstvo, rezkanje, potem osnovni pouk iz mehanke, aerodinamike in podobno. Vsega tega znanja imajo mladi učitilji ne samo na Postojnskem, marveč povsod pri nas, sami velik0 premalo, da bi ga lahko učinkovito posredovali svojim učencem v šoli. Razen tega pa na podeželju povsod primanjkuje tudi sposobnih moči za organizacijo pevskih zborov, ki so 0snova kulturno-prosvetnega dela na vasi. Vlogo vodji in vaditeljev teh pevskih zborov morajo v glavnem prevzemati učitelji, ki imajo kljub vsem vrzelim v svojem znanju še največ sposobnosti za tako delo. -
Da bi vsaj malo odpomogli takemu stanju in odpravili omenjene pomanjkljivosti v svojem znanju, so se učitelji postojnskega
Na Goriškem bodo štiri komune
Po razpravah na zborih volivcev in sestankih SZDL je bilo o ustanavljanju komun precej govora tudi na zadnjem zascflanfiu OLO Go-ca. Vse kaže, da bodo na področju sedanjega goriškega okraja, upoštevajoč krajevne razmere in mnenje večine volivcev, ustanovljene štiri komune in sicer; ajdovska, novogo-riška, kanalska in briška. Po številu prebivalcev bo največja goriška komuna (31.000), najmanjša pa briška <6500). Narodni dohodek bo največji v kanalski komuni, kjer je tovarna cementa. Na področju, predvidenem za to komuno, je znašal narodni dohodek v letu 1953 okrog ene milijarde 900 milijonov dinarjev, čeprav ima samo 7600 prebivalcev, narodni dohodek na področju novogoriške komune pa je v istem obdobju znašal eno milijardo S00 milijonov dinarjev.
V Novi Gorici bo tudi sedež skupnosti komun, ki bo združevala sedanji goriški in lolmiski okraj. Če ne upoštevamo idrijskega rudnika živega srebra, ima tolminski okraj znatno nižji narodni dohodek, kljub temu pa so se volivci izjavili za pet komun. Vprašanje pa je, če bo gospodarsko njihov obstoj mogoč.
okraja dogovorih, da bodo letošnje počitnice uporabili za izpopolnitev svojega znanja. Organizirali so v Ilirski Bistrici poseben tečaj, ki se ga je udeležilo 37 učiteljev iz vsega okraja. Predavanja in praktični pouk iz posameznih strok so bila skozi ves dan. Udeleženci so z zanimanjem sledili zanimivim razlagam profesorjev ljubljanskega učiteljišča Radovana Klopčiča in profesorice ilirsko-bi-
striške glasbene šole Kirnove. Bih so jima prav hvaležni, da sta tudi onadva žrtvovala svoje počitnice ter s svojim obširnim znanjem pripomogla k strokovnemu usposabljanju mladih učiteljev.
Na splošno željo vseh udeležencev so celo podaljšali za nekaj dni, ker je bilo zanimanje zelo veliko. Svoje pridobljeno znanje bodo mladi učitelji že takoj po končanih počitnicah lahko posredovali naprej mladim prijateljem v šolskih klopeh, kar je posebno važno za starejše učence, ki se bodo po izstopu iz šole posvetili praktičnemu delu v našem gospodarstvu.
—č
Kaže, da se bo letošnja turistična sezona začela prej kakor lani. Osebje, ki je zaposleno po glavnih turističnih središčih, z zadoščenjem opazuje prihod lepših dni in se vestno pripravlja za novo sezono. Gostinska podjetja izdelujejo načrte za adaptacije in popravila svojih obratov. Svet za |gospodarsbvo je predvidel .v okviru družbenega načrta za lelo 1955 šestinšesteleset milijonov dinarjev, kar je skoro polovico več- kot lani.
V Portorožu bodo preuredili hotela »Central« in »Partizan« in mo-demiairali restavracijo. Večji znesek je predviden za ureditev nove restavracije hotela »Helios« v Portorožu in za obnovo hotela »Rotonda« v Piranu, ki bo povečal svojo zmogljivost za C0 postelj. V Portorožu bodo še pred začetkom sezone razširili bar »Jadran« in uredili stekleno teraso. Strokovnjaki, ki so si v inozemstvu ogledali podobne naprave, dokončujejo projekte za ureditev term' v hotelu.
Okrajni ljudski gdbor .v Kopru bo imenoval posebno komisijo, ki bo vodila vse priprave za letošnjo turistično sezono in skrbela za od-
stranitev raznih pomanjkljivosti. Trgovinska zbornica bo izdala za turiste poseben okrajni prospekt, ki bo prikazoval zgodovinske spomenike, izletniške točke in lepote istrske obale. V februarju pa bo gotov propagandni barvni film za inozemstvo.
Pet milijonov dinarjev je predvidenih za ureditev »campinga« v Ankaranu, nov prostor za taborenje bodo uredili tudi v Fjesi.
Velik0 prometnih nesreč povzročijo s svojo neprevidnostjo otroci 2rtev je po navadi otrok sam, sokrivci so pa tudi njihovi starši in vzgojitelji.
Večkrat sm0 priče neprevidnemu, pa tudi slabemu obnašanju otrok na cestah. V svoji razposajenosti se obešajo na motorna in vprežna vozila, kvarijo obcestne varnostne naprave (prometne znake, napisne table, ruvajo obcestne kamne itd.), mečejo kamne mimo vozečih avtomobilov, tekajo meni nič tebi nič čez ceste in se na njih igrajo.
Ko so se v Pivki vračali otroci iz šole so se obesili !na ne vprež-ni voz. V trenutku, ko je privozil mimo avto, je skočil z voza sedemletni Anžlovar Andrej; le šoferjevi prisotnosti duha se lima zahvaliti, da ni bil na mestu mrtev.
V Begunjah pri Cerknici so se igrali otroci z ročnim vozičkom; ko so prečkali cesto, je nenadoma pripeljal aotvmobil in podrl petletnega Milana Turšiča iz Begunj — izgubj.j je življenje. Medtem Ljubo j0 je pa odnesel s težjimi telesnimi poškodbami.
Pred osnovno šolo v Kozani,
w Nom Goric!
1. maja bodo delavci tovarne pohištva v Novi Gorici praznovali 5. obletnico obstoja tovarne. Čeprav je tovarna še mlada, ije s svojimi kvalitetnimi izdelki prodrla na inozemski trg. Dokaz temu je Anglija, kamor izvaža tovarna svoje izdelke že od leta 1952, in je tudi njen glavni odjemalec. Letos bo tovarna izdelala za inozemski trg 2000 mizic za (televizijske aparate, 1500 spahnie, 500 oprem za jedilnike in 400 oprem za hotele. Osemdeset odstotkov teh izdelkov bo izvozila v Anglijo.
Za domači trg bo tovarna letos izdelala 2000 dvo- in tTodelnih spalnic lipa »Gorica«, 1000 kavčev tipa Km in Triglav, 500 udobnih otoman tipa Jadran, 6000 komadov posteljnih vložkov vzmetnic, 2000 komadov foteljev raznih vrst in oblik in še vrsto drugih izdelkov.
Tovarna zaposluje sedaj že nad 700 delavcev in delavk. Letošnji načrt proizvodnje bo za deset odstotkov višji od lanskega. Za modernizacijo tovarniških objektov bodo letos porabili 100 milijonov dinarjev.
Izvoz iz Slovenije v
Portorož — najbolj priljub Ijcno letovišče ob naši obali
P0 podatkih republiškega zavoda za statistiko je lani precej narasel izvoz iz Slovenije v Italijo. Izvozna podjetja so izvozila v Italijo skupno za dve milijardi 268 milijonov dinarjev vrednosti.
Leta 1953 je znašal izvoz v Italijo za en0 milijardo in 790 milijonov dinarjev, od tega v Trst 696 milijonov dinarjev.
Drugo mesto v izvozu iz Slovenije zavzema Zapadna Nemčija, kamor jc bilo izvoženega blaga za eno milijardo 589 milijonov dinarjev. Nemčiji sledi Turč';ja z en0 milijardo 481 milijonov dinarjev, za Turčijo sledijo Anglija, Avstrija in ZDA.
okraj Gorica, je pritekla pod avto enajstletna Simčič Ladja. Zaradi težjih telesnih poškodb je še danes v bolnici,
Na cesti pod Pivko so otroci iz Smihela na Krasu v razposajenost; poravali 17 kamnov »smernikov«, več snežnih palic in poškodovali tri prometne znake.
Vzgoja otrok v prometni disciplini je spričo podobnih in nešte-vilnih primerov v šoli nujno potrebna. Vsak pravi vzgojitelj bo vselej našel priložnost, da seznani otroke tudi s tem, in njegov trud bo bogato poplačan, če reši živil61^ ali očuva zdravje enemu samemu otroku. Tega problema so se resno lotili tudi odgovorni prosvetni delavci.
Naglo naraščanje cestnega prometa in vsakodnevne nezgode, ki jih povzročajo otroci, nam nalagajo dolžnost, da storim0 še več v tem pogledu. Vzgoja otrok v prometni disciplini je nujno potrebna ¿n jo je treba čimprej uvesti v naše učne načrte.
Š. A.
Pismo uredništvu
ALI RES NI POMOČI?!
Že večkrat so bile v časopisu obravnavane napake in pomanjkljivosti v koprskih mlekarnah in mesnicah, toda vse kaže, da brez uspeha.
Če ste na cesti med 6. in 7. uro zjutraj, boste lahko videli, kako vajenci mestne pekarije prevažajo kruh nepokrit ali pa pregrnjen s kakšno umazano vrečo. Poseben užitek in apetit vzbude prevrnjene košare kruha v neposredni bližini živalskih odpadkov, ki ga mimoidoči pomagajo pobirati. Takšen kruh so prodajali v prodajalni kruha v Kali-geriji, čeprav je bila uslužbenka o tem obveščena. To pa na žalost ni edini primer. Že večkrat je imel na Depontijevem trgu marsikdo priložnost videti »štruce«, ki so letele po umazanih in opljuvanih tleh.
29. I. 1955 je zahtevala - neka stranka v mesnici v ribarnici dvakrat po 30 dkg govedine. Prvič je dobila 31 dkg. drugič ločno 30 dkg, obakrat po ceni 260 dinarjev, račun 35 dinarjev. Druga stranka je zahtevala 30 dkg ieletinc, račun spet 85 dinarjev. Stranka je začela ugovarjati in mesar ji je z jezo priznal, da stane meso res samo SI dinarjev. Zanimivo bi bilo vedeti, kam gre ves ta dobiček!
Cena pomaranč v poslovalnici »Sadjc-zelenjava« je ,190 dinarjev, prodajajo jih pa po 200 din. Šele na zahtevo ti smehljaje se vrnejo razliko.
Kaj v Kopru res ni kontrolnih or-ganovi ki bi poskrbeli, da bi se takšne in podobne goljufije nič več ne ponavljale?
— Gospodinja —
DRAGO REHBERGER:
ZAPISKI S P O T O V A N J A PO SREDOZEMSKIH IN ANGLEŠKIH P It I S T A N I Š Č I H
Polagoma se oddaljujemo od obale, tako da tudi z daljnogledom kaj slabo razločimo posameznosti. Na desni vidimo skupine jamborov, ki štrle iz vode. Tri, štiri skupine naštejem, vsaka po sun aij pet poiopijenui ladij, ostankov iz minule vojne. Dvigati se jih me izplača, ker je del0 preveč težavno zaradi močnih lokov in bibavic. Po drugi strani pa je viaeti, aa niso mKOmur napoti,
ker §tc glavna pot med njimi in obalo; Večje ladje z globokim ga-■zoin, ki plujejo iz Belgije ali IIo-landske, pa sc jim tudi na daleč izognejo. Plovemo po ozki začrtani poti, široki le nekaj sto m.*1 trov. Srečujejo in prehitevajo nas neštete ladje, tako da je kakor na široki avtostradi. Kmalu zavijemo okoli mestec Ramsgate in Margatc in še nekaj ur pa bomo neposredno v Temzinern ustju. Voda je vse naokoli rumenkasta in kalna. Pilot nam pokaže neko mesto na desni in pove, da se tam ob oseki pojavi sredi vode večja Itopnina in da hodijo nekateri izletniki igrat nanjo goli". To imajo
za posebno atrakcijo. Voda je tocl naokoli tako plitva, d'- so med zadnjo vojno zlahka postavili do-kajšnje število stebrov s platformami, na Katcriii so postavili pronavionsKe topove. Te piauor-me stoje na 10 do 15 metrov visokih pilotih in so stratežko razmeščene po vsem širokem Temzi-nem ustju in na nekaterih mestih v Kanalu. Mislim, da je marsikateri Hlesserschmidt strmoglavil zaradi njihovega ognja, k0 je hotel prodreti nad London. Kot smo videli, so posadke tudi tlanas na njih.
Bližam0 se Soutliendu, ki je že ob praven ustju Temze. Na levi in desni segajo daleč v morje leseni pomoli na koleh, ki služijo za pristajanje manjših ladij. Nešteto kopalcev je na 0beh straneh, zakaj daa je izredno topel, čeprav smo v septembru. Obrežji sc nam čedalje bolj približujeta, čedalje več je ladij ob njih in čedalje več pristaniških naprav ijn žerjavov. D0 središča Londona imamo še najmanj trideset milj; pričenjajo se vrstiti tovarne in razne indu-
strijske naprave, rafinerije, tovarne cementa in podobno. Zrak je že polu dima. Srečamo nekaj velikih potniških ladij, ki odhajajo na daljno pot proti Avstraliji ali Južni Afriki, Okoli nas mrgon vlačilcev, Slcpov in raznih drugih ladij, ki hite gor ali dol po reki, tak0 da se človek čudi, da ne pride do trčenj.. Sedaj mi je razumljiv članek, ki sem ga nekoč či-tal v »Pomorstvu«, da se je na nekem ovinku Temze poškodovalo zaradi trčenj pet večjih ladij v dveh minutah. Pilot mi zatrjuje, da so take ,nesreče redke, kajti zanje je treba že res nenavadnih oKonscin,- i-ritiiizujemo se Gra-vesendu, kjer b0 našega j)ilota zamenjal drugi in nas povedel do doka. Zelo se bojimo, da bomo pristali v Tilburvju, ker bi od tam imeli do središča Londona okoli 25 milj, to se pravi več kot uro vožnje z železnico. To bi bila prava katastrofa, posebno za žep. že se nam bliža čoln z novim pilotom in čoln s pristaniškimi in carinskimi organi. Naš »sinji mož«, nas zapušča. K0 Se pilotski čoln v ostrem loku obrne, mu mahamo v pozdrav želeč mu naj-uoijse, Kajti moza smo resnično vzljubili. Čoln se usmeri proti gostilni »Three Daws« ali po naše »Pri treh kavkah«, kjer piloti bodisi »blatni« ali »sinji« prenočujejo in se hranijo, ko čakajo na drugo ladjo, da jo zapeljejo v
londonske doke, ali pa ven na morje. Naša ladja se v tem zač-ne obračati. Začudeni se pričnemo spraševati, kaj naj to pomeni. Bojim0 se že, da bomo tu nekje pristali, a nas potolaži drugi častnik, ki pove, da bomo le prenočili tukaj, ker drugje ni prostora, in da gremo drugi dan naprej. In res se ladja zasidra blizu brega, kjer že čaka tudi nekaj drugih. Drugi časnik nam pove, tla je mesto za nas določeno v Surrey dokih, dokaj blizu središča Londona. Ta novica nam pomaga premagati nevoljo nad tem, da bnm0 zapustili to sidrišče šele jutri zvečer.
Dan nam jc minil v opazovanju mimo vozečih ladij, vlačilcev in čolnov, ki jih jc bilo ogromno. Tu v Gravcsendu ima svoj sedež »liarbour masler« ali pristaniški nadzornik, kj ima poleg drugih nalog tudi indentificirati vsako ladjo, ki prihaja ali adhaja. Včasih jih naštejc tudi tisoč in več; seveda so med njimi tudi manjše ladje, vlačilci, jahte in podobno. Procesija plovil, ki dnevno prihaja in odhaja iz te druge največje luke sveta, je torej kar mogočna. Na drugem bregu nam leži nasproti Tilbury s svojimi vodnimj in suhimi doki in štirimi miljami pristajalnega prostora. Doslej si v londonskih dokih ali bolje o načinu pristajanja nisem mogel ustvariti prave slike. Niti pomislil nisem, da mora večina ladij prista-
jati v pravih dokih. Razlika med najvišjim in najnižjim stanjem vode, ki je pod vplivom atlantskih bibavic, znaša na Temzi okoli osem metrov, kar povsem onemogoča pristajanje na odprtih pomolih. Včasih, ko še ni bilo tako velikih ladij, ta razlika ni tako motila. S prihodom večjih ladij in končno pamikov pa je problem postal pereč. Druge rešitve ni bilo kot sistem dokov. Dok je zaprt bazen, v katerega vod; kanal, ki pa je od Temzine vode zopet ločen z zatvornico. če hoče ladja v dok, more to storiti le, kadar so gladine v doku, kaVnalu in na Temzi približno enake, tako da odpiranje obeh zatvornic ne povzroči prevelikega pretakanja vode. Gladini v doku ?n kanalu sta višji kot na Temzi ob oseki, zato je pristajanje mogoče le ob plimi. Gradnja raznih dokov je napredovala tako, kakor je napredoval promet. Zato danes vsi doki ne morejo služiti enako. Vsak izmed njih je določen le za eno vrsto prometa. Med najbolj znanimi so West Tndia uocks. Kamor prinaja preavsem Kolonialno blago, žitarice in razne vrste tropskega lesa. Dalje so znani še Kast India Docks, London Docks, Surrey Docks in pa skupina »Kraljevin« ciokov: victona, AiDerr, iving ueorges V liocKs, Vsi ti »loki so opremljeni z vsemi potrebnimi žerjavi, skladišči, hla dilnicami za hitr0 pokvarJjiv0 bla-
Žrtev zverinskega napada
Na zadnji konferenci Socialistične zveze delovnih (ljudi bodoče koprske 'komune so delegati 50-ih osnovnih organizacij izvolili 21-61anski komunalni odbor svoje organizacije. Za okrajno konferenco Pa so izvolili 30 delegatov.
V politično organizacijskem poročilu je tovariš Mario Abram prikazal borbo članov te množične organizacije v preteklih letih. Ta borba je bila usmerjena predvsem na pri kij učit ev tega ozemlja k Jugoslavijii. Izkazalo se je, da so v tej bbrbi prišle do izraza moralne in politične kvalitete članov. V bodoče bo ta organizacija lahko še uspešneje delovala, ker pozna moč svojih članov.
Vlažno vlogo bo imela Sociaili-stična zveza pui formiralnju komun. Pripadala i i bo naloga se-anainjanja ljudskih množic s pomenom samoupravljanja. V poročilu je bila podčrtana potreba po proučevanju vlog in nalog, ki jih bodo imeli v bodočih komunah razini organi samoupravljanja, organizacije in društva.
DEKANI
Dekanskli gasilci so imeli v nedeljo svoj drugi letni občni zbor. Prostovoljno gasilsko društvo je v preteklem letu doseglo lepe uspe-■ he. Na tekmovanju gasilskih društev okraja Koper je to društvo doseglo prvo mesto in tako osvojilo prapor okraja. Na tekmovanju med gasilskimi društvi Primorske pa je zasedlo tretje mesto. Na občnem zboru so se gasilci pogovorili o bodočih nalogah in razvoju gasilskega društva v Dekanih.
Iz novopriključenih vasi
Te dni so bili po vaseh v Milj-skili hribih sestanki odborov osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi. V Plaivjah in na Škofijah sta bila -v torek prva množična predvolilna sestanka, kjer so razpravljali o načinu volitev. Danes, v petek pa imajo na Škofijah in v Plavjah zbora volilcev, na katerih bodo sestavili kandidatne liste.
VIPA V A
Vprašanje ustanavljanja komun je na dnevnem redu tudi v Vipavski dolini. Pretekle dni so bili zbori volilcev v Gočah, v Ložah, -v Podragi in v Slapu pri Vipavi. Glavno vprašanje, ki so ga volilci obravnavali, je biilo uitanavlj arije komun.
V Vipavi se je sestal občinski ljudski odobr, kjer so delegati soglasno sklenili, da se občina Vipava priključi komuni zgomjevip'avske doline s središčem v Ajdovščini.
Na volitvah dne 16. januarja, so se člani izkazali z visoko udeležbo. Na področju bodoče koprske komune je volilo 12.313 člano-v od skupnih 12.772 članov. V osnovne odbore organizacije so izvolili 354 članov.
V razpravo so posegli številni delegati. O delu organizacije v mestu je govoril Vido Vremec, o prob-
Invalidi -
Večkrat so invalidske organizacije v zadregi, kako naj pozabijo za zaposlitev tistih invalidov, ki niso več sposobni za težaška dela, pa jim delna invalidnost dopušča udejstvo-vanje v kakem lažjem poklicu. Posebno invalidi na podeželju ne morejo prestajati brez dela, ker jim njihova pridnost tega ne dopušča. Tak primer imamo v Predgrižah pri Cniem vrhu nad Idrijo. Tam živi tovariš Filip Čuk, SO-odstotni invalid iz prve svetovne vojne. V bitki na Piavi je leta 1918 izgubil levo nogo.
Ko je prišel iz bolnice domov, se prve dni ni mcgel vživeti v svoj novi položaj. Prej je ¡lahko obhodil vse hribe in vasi svojega kraja, zdaj pa.,. Bil je še mlad in poln živ- -Ljenja, To mu ni vzeio pvguma, bil je vajen trdega življenja. Po grmov-jih je začel nabirati leskovino in ibrogovito in plesti lesene košarice. Kmalu je pridobil s svojimi izdelki odjemalce, tv začetku le v bližnji okolici, kasneje pa so prihajali tudi iz Vipavske doline. Vse, kar je izdelal, je šlo sproti v promet.
Rtsven - lova vas
V	prosvetnem društvu Raven-Nova vas sodeluje nekaj nad petdeset aktivnih in podpornih članov. Igralska družina pripravlja igro »Rodoljub iz Amerike.« To je že peta igra, ki jo bodo člani društva uprizorili, Najtežje delo je bilo študira-nje in uprizoritev ljudske igre »Mi-klova Zala«, 'ki so jo morali štirikrat ponovili doma v polni dvorani. Pri
igri je sodelovaJlo okrog petdeset članov. Režiser, tovariš Gojkovič, je pokazal, da ima trdne živce, ker je tolikšno število ljudi usposobil za nastop. Tudi z -igro »M-ioki je treba moža« je družina dosegla velik uspeh.
V	okviru društva bi radi ustanovili pevski zbor, ki jc bil že večkrat. na nogah, pa jc potem propadel, ker ni bilo pravega vodstva,
Nekateri so zadnje Čase popustili in še druge nagovarjali, da bi prenehali z delom. Eden od teh je P. •P., ld je hodil na vaje samo zato, da ■je druge vlekel za nos. Vendar pa bo sam ostal z dolgim nosom, društvo pa bo nadaljevalo z delom.
O. Pucer
lemu komun ito o vlogi, ki naj jo ima Socialistična zveza p>iu usposabljanju članov za samoupravljanje, dr. Polič, o pomoči, ki naj bi jo nudila SZDL sindikalnim odborom, tovariš Sircelj, o politični ■borbi organizacij e proti ostankom kominformizma in iredentizma pa tovariš Vatovec Brnest. Več delegatov je govorilo o delu organizacije SZDL, med mladino, o prosvetnih društev in drugih vprašanjih. Konferenca je nakazala glavne naioge, ki stojijo pred novoizvoljenimi odbori SZDL.
obrtnik
2e 34 let .plete tov. Čuk košarice d,n čajne, Vsako leto narodi nad 100 kosov. Če bi izdelal še enkrat toliko, ibi ibilo premalo, tolikšno jo
Iiiolaid Filip Čuk
povpraševanje po njegovih izdelkih. S tem si pomaga, da mu življenje ni tako trdo.. Pri delu mu je neločljiv tovariš tri -in pol-lelni vnuček Oskar. Seveda mu za sedaj še nagaja, ko bo pa velik, bo tudi on znal iplesti košarice.
Med narodnoosvobodilno borbo je tovarišu Čuku padel en sin, sam pa ije po svojih močeh pomagal partizanom,
PIVKA
V občini Piivka in sosednih občinah so volilci razpravljali o bodočih komunah. Skoraj povsod je bilo' najvažnejše -vprašanje, kako bo z gozdnimi površinami, kam jih bodo določile bodoče meje med posameznimi komunami. Volilci so biili mnenja, da bi gozdne površine, ki so vedno pripadale teritorialno političnim enotam s sedežem tostran Snežnika, spadale tja tudi v bodoče. To velja posebno za gozdove v Junjevi in Leskovi dolini. Ti gozdovi so glavni gospodarski viri teh krajev.
V nedeljo 30. januarja zvečer so prišli v vaško gostilno trije mladeniči, ki so baje zaposleni pri gradnji ceste Rižana—Črni kal. Pri enem .izmed njih so domačini opazili nož. Očitno niso prišli z dobrimi nameni. Okrog polnoči so se domačimi odpravljali vsak na svoj dom. Med -temi je -bil tudi 24detni Darko Bizjak iz Ospa, Nenadoma so iz teme planili na njega trije napadalci in ga večkrat zabodli z nožem ter se nato izgubili v temi. Mladi Darko je nezavesten obležal na tleh v mlaki krvi. Domačini so ■poskrbeli za prevoz ranjenca v bolnico v Izolo, kjer so mu zaradi velike izgube krvi napravili (transfuzijo.
Ta surov in krvavi zločin je silno razburil vaščane in prav talko prebivalce drugih vasi občine črni kal. Že več časa so se ponavljali surovi izpadi in grožnje z noži po gostilnah od strani nekaterih delav-
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Kaj, vaš sin, da bi na takle način pehariil mojega sina?« je sikal. »Kje se je še (kaj takega dogajalo? Kdo pa je on, povejte mil Kdo je on, ta vaš Rafael, da laliko kaj takega počenja? Kdo? In jaz, jaz naj bi kaj takega tipel? Ne, Samuel! Drugo žensko bomo vzeli, da ga bo dojila. Drugo, -tako je, drugo!«
»Sinor Mair, nikar se ne jezite na mojega sina Rafaela, prosim vas. Otrok je komaj tri mesece star. Saj ne ve, kaj počenja. Sesa, pije...«
»Sesa! Pije! Raje recite: požrešen je kakor volk! Tako recite! Kakor ■volk!« Trgovec Mair je snel svinčnik izza ušesa in ga jezno zalučal na mizo. »Talko recite Da, da! Kakor volk! Prav nič drugače kakoT volk.«
»Saj, saj.., vleče, vleče . .. prav imate. Malce požrešen je, tudi sam .sem opazil,« je zače-l postrešček Samuel miriti trgovca Maira.
»Kaj? Malo, pravite!« se je znova razvnel 'trgovec Mair. »Prav pošteno! Mojemu sinu Davidu ne pusti nič, za vas je pa to malo. Prav pošteno vleče, prav pošteno, Samuel! In to je za vas mailo!«
»Ni malo, ni, seveda ni malo!« si prizadeva Samuel, pa jeclja in sc poti, da bi trgovca Maira spravil v dobro voljo. »Da, zelo požrešen je, saj vem. Zelo. sinijor Mair, zelo zelo, toda... toda nekako bomo že uredili to zadevo, da ne bo vlekel tujega mleka v svoj sesek. Uredili bomo, seveda bomo! Seveda!«
»Uredili boste? Kako boste to uredili? Rad bi slišal. Kako?«
»Kako? ... pa . .. pa...« se je mučil posbrešček Samuel in se znašel v precepu, »pa tja — I-Ianučo bomo vprašali, takoj jutri ijo bomo vprašali. Tja - Hanuča je pametna ženska. Ona ve take reči. Povedala bo, kaj nam je početi. Njo bomo vprašali. Njo, sinijor Maiir.«
cev. Pred časom so sredi ceste ustavili avtobus, ki vozi na progi Ajdovščina — Koper in napadli kon-dulkterja. V gostilni v Črnem kalu so že na zadnji dan starega leta surovo rogovilili, razbijali posodo in grozili 7. noži. V nedeljo pa so organi javne varnosti z odločnim na-topom preprečili nerede in mogoče še kaj hujšega,
Zvedeli smo, da so naši varnostni organi že aretirali zločinske napadalce. Prosimo oblast, da nas zaščiti pred ¡takimi razgrajači in krivce ostro kaznuje. Od cestnega podjetja pa zahtevamo, da naj taikih su-rovežev ne sprejema na delo. Vse ljudstvo ogorčeno protestira proti zaposlovanju takih surovin. Naši ljudje so vajeni mirnega obnašanja tudi v gostilnah.
Kot očividec žalostnega dogodka prosim za objavo tega dopisa.
Ivan Primožič
»V tem primeru ni kaj spraševati!« je odmahnil z roko sinjor Mair. »In počemu naj bi jaz kogarkoli spraševal! Meni je potrebna dojilja» ki bo mojemu malemu Davidu dajala obe strani svojih prsi. Obe ali nič. Ste «razumeli? To in nič drugega!«
»Seveda! Obe! Obe strani! Moja Samica bo vašemu Davidu dala oba seska. Oba! Prav. da bodo čisti računi! Oba, sinjor Mair, oba! Tako bo najbolje!«
Trgovec Mair in postrešček Samuel sta za trenutek obmolknila-Oba sta bila presenečena zaradi tako nagle odločitve.
Muha je zabrenčala v pajčevini / v kotu trgovine. Brenčanje je bilo ostro, toda ni dolgo trajalo. Tokrat je sinjor Mair pretrgal molk,
»Torej bosta oba seska naša?« je vprašal mirno ,in zadovoljno.
»Oba, oba! Popolnoma razumljivo, sinjor Mair!«
»Torej prav. Za Rafaela vam bomo pa pošiljali kravjega mleka. Vsak dan en liter. Se strinjate?«
»Strinjam se, sinjor Mair. Popolnoma se strinjam. Popolnoma se strinjal, seveda se!«
»Prav Samuel. Zdaj pojdite domov, jutri pa pridite, gledal bom, da tudi za vas preslabim kako delo. Moko boste prenašali in kavo. Tiste male vreče boste prenašali, kolikor boste mogli. Preveč se vam ne bo treba gnati. Ko ozdravite, boste pa več zaslužili.« Trgovec Mair je sedel.
Postrešček Samuel se je naklonil in dejal:
»Zbogom, sinjor Mair, zbogom T Bog naj vam plača vašo dobroto. Bog naj vam plača! Bog!«
Trgovec Mair je odpel telovnik, prižgal debelo oigaro in naprej pregledoval račune, fakture in trgovske papirje.
go, silosi in podobno, da lahko prevzamejo ogromne milijone ton Diaga. i.etm promet lcinnonskega
•pristanišča se namreč suče okrog 40 milijonov ton. Zanimivo je iudi, da se v tej, dokih precej blaga ne raziovarja na kopno, marveč (na čolne, ki jili imenujejo »barges«. To so dolgi in globoki čoKni, ki imajo prostora za velike količine blaga. T0 čolne z iztovorjenim blagom nato vlačilci zavlečejo do pri-stslnov in skladišč, ki najbolj odgovarjajo za nadaljnjo odpremo, bodisi v London ali v notranjost Ariglije površina vseh dokov ¡n število čolnov ter vlačilcev jo ogromno, ;da zmore tak promet. Vseh čolnov je okoli osem tisoč, površine dokov, vodnih in suhih, pa za okoli tri tisoč arov. In videti je, da se s tem komaj zmaguje bolj m doij naraščajoči promet» Vsoi
upravo nad pristaniščem ima osrednji organ Port of London Autho-niy, ki je dii osnovan leia iaua zaradi raznih trenj med privatlnimi lastniki posameznih dokov in pa zaradi njihovih finančnih težav, kar je povzročilo motnje v prometu. U-prava ima deset imenovanih in deset voljenih članiv. Ti člani so predstavniki admiralitete, trgovinskega ministrstva, mes'«ega sveta in pa predstavniki trgovcev, jastnikov ladij, vlačilcev in drugih transportnih podjetij. Uprava ima zelo široka pooblastila in ji je njo/no delovanje predpisano z zakonom. To je
popolnoma neodvisno telo, ki odgovarja neposredno parlamentu. Vse delo v dokih pa opravlja, delavstvo, vCIanjqno v samostojni delavski organizaciji, ki sklepa sporazume in pegodbe z upravo. Prav v tem odnosu do uprave so tudi lastniki čolnov, vlačilcev ter razna druga podjetja, ki se ukvarjajo s prometom v pristanišču. Naloge uprave so velike, kajti promet se mora odvijati brezhibno. Konkurenca ostalih svetoVnih luk in seveda tudi ostalih angleških je prevelika in vsak zastoj bi povzročil ogromn0 škodo gospodarstvu. Zato so tudi delavci razmeroma dobro plačan; in se njihovim zahtevani večkrat ugodi, pa čeprav so včasih potrebni štrajki.
Pozno popoldne je prišel na ladjo pilot, d nas končno popelje v dok. Dobri dve uri imamo vožnje, ki pa jc zel0 pestra, ker na obeh straneh se zanimivosti. Ladja za ladjo, gozdovi žerjavov, vhodi v razne doke, tovarne, skladišča nafte in beucina, vmes pa predeli stanovanjskih hiš. Med ladjami nam vzbudi pozornost starinska »Esmouth«, zasidrana pri naselju Grays. To je železna reprodukcija Nelsonovc admiralske iadj(, »Victory. »Esmouth« je šolska ladja, na kateri živi in študira okoli štiristo mladenioev, lcandidatoy za vojno ali trgovsko mornarico. Ko plovemo (lalje, zagledamo na brunih nekega pomola velik napis, ki
nam pove, (la je b") tu Ie*a 1857 zgrajen in sploven »Gread Eastrn« predhodnik sodobnih prekoocean-skih velikanov. »Gread Eastern« s svojimi 22.500 tonami iu ?-10 metri dolžine je. bila ladja žalostnega slovesa. TisMkrat š„ ni bilo rešeno mnogo vprašanj žele;j >•> brodograd > nje in je bilo treba velikega poguma za gradnjo takega velikana. Zaradi svoje ogromnosti je imela nekaj napak, ki so onemogočile njeno praktičn0 izkoriščanj? tako, da je lastniku in graditelju pomenila pt>-;polno katastrofo v finapičnom pogledu. naposled so j„ uporabili za polaganje kabla med Evropo ¡n Ameriko. Po izvršeni (nalog; pa so jo demontirali. Nekje sem čital življenjsko zgcdbn njenega gradacija Brrtuela, ki ji je posvetil vse svoje življenje, na koncu pa ca je strla z njen:m neuspehom.
isuzamo se Bremvichu. Na (tesni obali vidim na neki hiši belo tablo, ki jo razpolavlja črna črta. Ko pridemo bliže, vidim, da piše na !evi strani table »Western Hemisphere* na desni pa »Eastern Hemisphere«. Tu gre torej čez Temzn Jlnameniti greemviehski poldnevnik, ki deli zemeljsko kroglo v dve polovici. Observatorija samega še ne vidimo, ker se tu Temza obrinc v ostrem loku proti jugu, šele na dnu drugega loka zagledamo stavbo znamenitega observatorija, skozi katerega gre začetni poldnevnik.
V veliki vijugi obkrožamo pol-
otok, znan pod imenom »Isle of Pogs — otok psov, na katerem so «nameniti zgodovinski Vshod-inoindijski doki z neštetimi skladišči, železniškimi tiri, žerjavi in drugimi '.napravami za nakladanje in razkladanje tovorov. Med vojno je ta polotok zelo trpel pod napadi Luftwaffe, kakor so trpeli tudi vsi ostali dok', zakai Nemci so hoteli ohromiti in un'e'ti predvsem londonsko pristanišče.
Počasi se pomikamo dalje po če-(lrlje ožji Temzi in že skoraj je tema. Radovedni smo, kako bomo vp'uli v dok. Pa je kar šlo. če izvzamemo nekaj potrgphrh vrvi in n'eten'h c.db>,ia5ev, k; «o vadli v vodo. Nekajkrat smo tudi pošteno zaškripali ob lesena bruna, ki varujejo cementni pomol. Ni lahko spraviti ve'iko ladjo v oz*k kanal ;z reke, ki ima dovolj močan tok. Bilo ie precej piskalnja s sirenami in sporazumevanja z obema vlačilcema. Pa še nekaj vetra *e bilo, k' ima ob veliki površ ini 't*^-. dovolj opore, da jo lahko \nenu o priti iin.. ob nasprotno stran krmala. V našem bazenu smo pristal; ob 10. urj zvečer. Tu smo ostal' šest ali sedem dni, kar je dovolj, da sem si ogledal London.
Žo na ladji sem proučeval iiačrt londonske podzemne želednise tako, da nisem imej nobenih težav 7, orientacijo. Vse dni sem se raje posluževal podzemeljske železnice
kakor pa avtobusov, ker je skoraj za polovico hitrejša, posebno če se pelješ malo dlje. Glede cen mislim, da ne tekmujeta. Z avtobusom sem-se peljal samo dvakrat ali trikrat, pa jp šlo počasi in še večkrat je duo ireDa prestopati. To prestopanje ti povzroči, da Iažjc izgubiš orientacijo, kot pa 'na podzemeljski.
Prva po! me je vodila na Piccadilly Circus, križišče štirih ali petih ulic v središču mesta. Zakaj sem se odločil ravno za Piccadilly, še danes ne vem. Prvi dan sem bil pač brez načrta, takorekoč na »ogledovanju«. Morda tudi zato,, ker se v Londonu ni lahko znajti in moraš pač nekje začeti. Sta! sem torej na tem Circusu, ki je okrogel, s spomenikom Erosa v sredi, in opazoval .promet. Rdeči dvonadstropni avtobusi, lendonska značilnost, s;> krožili okoli Erosa in se izgubljali v. ulice, vmes osebni avtomobili, tovorni avti, značilni londonski taksiji, motocikli i(a celo trieikli. Iznenadili so me (nekateri starinski pvtomob:li, taki, da bi pri nas vzbudili več radovednosti kakor najmodernejše amerikanske limuzine-Kdo ve, kako jim je u-spelo pognati motor in kako jim uspe, da se drže tempa ulic. S'cer je ta tempo precej počasen in se jim zaradi hitrosti Inj treba nič bati, vendar bi marsikdo izmed nas odločno odklonil vožnjo v takem avtomobilu po londonskih ulicah.
tragičen
TI.
Vid Ročic po nesrečnem padcu umrl
Prejšnji teden se je zaključila kolesarska dirka »Po Egiptu«, v kateri se je Petrovič uvrstil na deveto mesto.
Uspeh Jugoslovanov je bil relativno dober, toda postal je postranska stvar, ko smo zvedeli, da je na zadnji etapi Aleksandrija — Kairo, le tri kilometre pred končnim ciljem, padel hrvatski kolesar Vid Ročič in zaradi dobljenih poškodb podlegel. Vest je presuni-la ves športni svet, saj je bil Ročic eden izmed najboljših jugosio-
Sele v nedeljo odločitev n ogom etuega turnir] a priključitve
Predzadnje kolo nogometnega turnirja priključitve, so še bolj zapletle položaj v lestvici visoke zmage Izole nad Bujami'. (4:1) in Solin nad Auroro (3:0). Kd0 si bo prvič osvojil pokal, bo znano šele z izidom nedeljskih tekem zadnjega kola. Sedaj je lestvica takšna: Buje 6 točk, Izola in Au-rora 5, ter Soline — Piran 4.
V zadnjem kolu se bodo srečali Aurora in Buje ter Soline — Piran Sn Izola,
Ustanovljena je primorska nogometna podzveza
• V nedeljo je bij v Novi Gorici ustanovni občni zbor primorske nogometne podzveze, ki bo vsebovala dosedanjo koprsko podzvezo in goriški nogometni center. Na občnem zboru so pretresli; več problemov primorskega nogomtenega športa, najvažnejše in nujne naloge v zvezi z usposabljanjem novih trenerjev in sodnikov ter novi sistem tekmovanj a, sklenili so, da bodo dokončni sistem tekmovanja sprejeli na prvi skupščini NZS, ki bo 6. marca v Ljubljani.
Na koncu dolge in plodne diskusije so izvolili nov irinajstčlanski odbor ter delegate za republiško in zvezno skupščino.
vanskiih kolesarjev. V Ep: ptu so se poslovili cd njega najvišje po-, litične in športne osebnost!", med njimi, po svojem zastopmku, tudi sam predsednik egiptovske vlade Naser. V nedeljo je v Zagrebu svečan pogreb, k' so se sn udeležili predstavniki vseh kolesarskih klubov, med' njimi tudi koprski Prolet er.
Siil proti konOflf zmagi
V okrajnem nogometnem prvenstvu so bili v nedeljo doseženi rezultati: Rdeča zvezda — Olim-pija 1:0, Jadran — Padua 5:0, Stil —Soline 3:0, Šmarje — Au,rora 3:0.
P0 vseh izgledih bo prvo mesto prvenstva in s tem pravico do kva-lif kacijskih tekem za vstop v republiško ligo tudi letos osvojil koprski Stil. Nevaren tekmec mu utegirr biči sam0 še ankaranska Rdeča zvezda, ki pa je za cele tri točke za njim.
V zvezi s 5. členom Uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava Federativne Ljudske republike Jugoslavije, OLO —• Taijništ-vo za notranje zadeve v Kopru
o b v e š č a vse prebivalce okraju Koper, ki so že dopolnili 16. leto starosti, da bodo morali v najbližji bodočnosti vložili' prijave za nove osebne izkaznice, ki jim bodo izdane po določbah Uredbe o osebnih izkaznicah (Ur. list FLRJ štev. 49.. J94S.
Vse v p oš te v prihajajoče osebe so si dolžne v ta namen priskrbeti vsaka po 3 slike v velikosti 3 4 cm.
Slikanje se bo vršilo v prihodnjih elneh, in sicer po razporedu, ki ga bodo na krajevno običajne načine pravočasno objavili LO občin sporazumno z določenimi fotografi.
Rok zamenjave osebnih izkaznic bo naknadno določen v posebnem razglasu.
<Sf
Kmalu po priključitvi Slovenskega 'Priimorja k Jugoslaviji so v Novi Gorici ustanovili sindikalno športno društvo, ki so mu elala ime »Železničar«. Društvo je zelo agilno in je v preteklih letih doseglo na športnem področju lepe uspehe. Zlasti so' se odlikovali nogometaši, kolesarji in hokejisti. 'Nogometno moštvo je odigralo tudi že nekaj mednarodnih nogometnih tekem. Pred nedavnim so gostovali v Fiuilaniji, kjer so igrali z AS »Ronchi«, ki jim je' nato vrnilo obisk v Novi Gorici, hokej sekcija pa je lani igrala s Švicarji.
Dne 27. januarja je imelo društvo v Šempetru pri Gorici svojo redno letno skupščino, na kateri so kritično pregledali svoje dosedanje delo in sprejeli sklepe za bodoče. Med drugim so sklenili, da se društivo preimenuje .v »Železniško športno društvo«. Izvolili so nov odbor in sprejeli društvena pravila. —j.
Z AVTOMOBILOM V MORJE
Na precej nenavaden način sta 26'. I. 1955 otvorila kopalno sezono Pavletič Marijan, poklicni šofer in dr. Branko Božič, oba iz Buzeta. Po -nočni vožnji Buzet — Koper sta blizu Portoroža, čez 2 metra visoko -škarpo zavozila v morje. Razen strahu in mokrih oblek ni bilo hujšega. Nesreči je skoraj gotovo kumoval alkohol in Pavletič se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
bo imelo redni občni zbor dne 21. februarja 1955 ob 17. uri v elvo-rani Ljudskega odbora mestne občine Koper, Trg revolucije, I. nadstropje.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora z razpravo.
2.	Predložitev letnega računa.
3.	Nova pravila društva, — razprava in sprejem.
4.	Volitve novega upravnega in nadzornega odbora ter delegatov za skupščino PZS.
5.	Predložitev in odobritev proračuna dohodkov in izdatkov.
Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni,
ali oglasi
IZUCENA FRIZERSKA POMOC-NICA išče zaposlitve v Kopru ali okolici. Naslov v upravi. PRODAM MOTORNI TRICIKELJ »Guzzi 500 S«, nosilnost 500 kg. Ogled pri Rasman Pietro, Koper, >uliioa Pino Budicin 1.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru.
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica št. 26, telefon 170, poštn, predal 2 — Rokopisov ne vračamo
Celoletna naročnina 500 dinarjev polletna din 250, četrtletna pa din 130.— Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-1G2
Ko sem se včeraj pozno v noč vrnil domov, me je posebn0 presenetil sprejem moje zveste Juce.. Tako nežna in prijazna ni bila z menoj že vse od takrat, ko sva obhajala 25-letniico poroke; to pa je že dolgo. Ugibal sem, kaj neki ima za bregom. Blagajno mi je že zdavnaj zaplenila in potemtakem nima kaj več od mene zahtevati. Ubogat), sem se tudi že navadil (raje kot pa večen prepir pri hiši), kaj torej išče od mene zlepa, če vse lahko zgrda doseže?
Zate sem se tembolj začudil, ko m; je postavila na mizo dobro večerjo 'n ne tisto največkrat za-smojeno pašto, kakor ponavadi. Razjasnilo se mi ie, ko je, prinesla veli ko torto, na kateri je bilo zapisano: Za dveletnico šlcriba-čonske korjeae. Juca.
Hudirja! Res. Natanko dve leti je od tega, ko sem z negotovimi koraki zavil v uredništvo in se predstavil glavnemu ln odgovornemu uredniku. Pozneje sva postala zelo dobra prijatelja in sva še, ne gledg. na to, da sem mu naredil marsikatero sitnost. Vas pa, dragi mojo bralci, cd takrat redno obveščam o najvažnejših dogodkih, ki mi pridejo na uho. To je lepo od mene, kar priznajte. Upam, da ne mislite drugače. Na žalost pa se je moje dvoletnice spomnila sam0 Juca, za kar ji marsikaj odpuščam.
Dve leti pravzaprav ni dolga doba, Toda dve leti zaporedoma vsak teden po enkrat obresti moje delovno področje, pa le ni šala. In pri tem moram biti točen, ne takšen kot n. pr. piranski avtobus, ki se za četrt ure ali dvajset minut še zmeni ne! V tem pogledu bi bil lahko za vzgled marsikomu, se mnego takih stvari bi lahko povedal o sebi, pa naj bo dovolj »avtohvale«, Je že bolj prav, da se spravim na delo.
• Piransko avtobusno podjetje sem že mimogrede omenil in kar nas je b'lo prizadetih, že verno, za kaj gre. Moram pa vc-ndarle še nekaj povedati. V dveh letih praktičnega dela sem ugotovil, da kritika marsikdaj pomaga, včasih pa tudi ne dosežg. svojega namena. Na drugi strani ,pa se prav gotovo dobro obnese, če v primeru, ko nekle odkrijem razne napake in pomanjkljivost)1, i.g prav na kratko zapišem, potem pa začnem na vse pretege hvaliti »konkurenco«. Vse kar sem zadnjič napisal 0 koprskih golažih so naši oštirji še prenesli. Nihče pa mi ne more odpustiti1, da sem pohvalil restavracijo »Pri pošti«. In ker imamo sedaj tudi pri nas dve avtobusni podjetji, sporočam obema, d.a bom v prihodnje vedno postavljal za vzgled t st.o, ki bo boljše. Moja Juca pravti temu »pstlogSja«.
Vsake sorte ljudi srečam0 na tem svetu. Nekateri so dobri, drugi slani, tretji zanikrni, četrt; podjetni in tako naprej. Danes sem se namenili pisati 0 podjetni)} ljudeh. Vzemimo upravnika hotela »Javornik« v Postojni. Ker hotel
v tem ¡zvensezonskem času ne molj vzdržati svoje godbe, je uprava zaprosila za pomoč in podporo — veste koga? Naravnost okrajni kom it e ZK! Kako naj bi to izvedli, nam ni znano. Pravijo pa, da bi lahko člani ZK k svoji redni članarini nekaj primaknili v obliki prostovoljtoih prispevkov, namenjen-'h vzdrževanju godbe. Ta bi se morala nato vsekakor obvezati, da od časa do časa zaigra kakšno podoknico, vsaj podjetnemu direktorju, ki si je znal zagotoviti za svoje pasive tako učinkovito injekcijo.
Vse tiste, ki mi' ne verjamejo, da se po naših gostilnah ne dobi brezalkoholnih pijač, o čemer sem pisal zadnjič, vljudno vabim, naj se o tem osebno prepričajo v gostišču na avtobusni postaji v Kopru. Jaz s tem ne bom več izgubljal besed, raje spet začnem p1'ti vse od kraja. Res je sicer, cia ni še poletje, vendar menim, da bi nekaj sadnih sokov lattko imeli v »obratovanju«, ne ija samo umetno oran-žado.
Vaš Vaiis
ii a g rs
7 5' i

6.
9.
za nar-i
nagrada: Radijski sprejemnik »Bistra 44« ic žreb določil KNJIŽNICI V POSTOJNI, nagrada: kamgarn za moško obleko je dobil naročnik FRANK ZRIMŠEK iz Velike Pristave pri Pivki, nagrada: zapestna ura. Dobila jo je ¡naročnica VIKA VELI-KONJA, učiteljica na osnovni šoli v Dekanih, nagrada: moški čevlji — goj-zarji. Žreb jih je namenil naročniku IVANU METLIKI iz Sv. Antona.
nagrada: usnjena aktovka. Prejme jo ZLATI GOLOB iz Baškovcev pri Ljutomeru, nagrada: volnena moška jopica. Dobi jo VALERIJ LAZAR, invalid iz Kopra, ulica Karl0 Combi (i.
nagraaa: posteljno perilo — dve flanelasti rjuhi, darilo in izdelek Tekstilne tovarne v Ajdovščini. Žreb ju je dodelil učiteljici DRAGICI MI-HAJL iz Kort natl Izolo, nagrada: kolekcija mila, ki jo je dobil PAVLE FRANKIC iz vasi Brje pri Komnu na Krasu.
nagrada: pet kg mesnih izdelkov — morfadela ¡n salama, da.rilo in izdelek Tovarne mesnih izdelkov v Postojni. Prejme jih MARIJA ŽAGAR
anja Slov, Jadrana
iz Kopra, ulica Osvobodilne Fronte 13. 10. nagrada: enoletna brezplačna naroiinina »Slovenskega Jadrana«, ki io je žreb prisodil LUCJANU BONACI iz Puč Št. 41.
Nagrade so izžrebanim dobitnikom iz Kopra in okolice na razpolago v upravi »Slovenskega Jadrana« i'n jih lahko tam vsak čas dvignejo, drugim pa jih bomo poslali jio pošti, razen prve nagrade, ki j0 bomo dostavili po dogovoru.
Žrebanje je bilo v torek popoldne v prostorih uredništva. Prisostvovalo mu ie precej naročnikov. Izbrali so komisij0 iz dveli naročnikov in člana uredništva, ki je vodila žrebanje. V beli vrečici so bili listki z imeni naročlnikov, ki so izpolnjevali vse pogoje za udeležbo pri žrebanju, Mala Vlastica pa je bila poosebljena sreča, ki je izvlačila »srečke«. Podajala jih je naročniku Saba-dinu Ivanu iz Vanganela, ki jih je razvijal in sporočal zbranim imena izžrebanih srečnikev. Od njih je bil na žrebanju prisoten Metlika Ivan iz Sv. Antona, ki je dobil lepe in močne gojzarje, izdelek znanih čevljarjev iz Mirna pri Gorici. žrebanje je minilo v vedrem razpoloženju — onim pa, ki jih sreča zdaj »ni marala«, želimo pa drugič več sreče.
e m
14. LEKCIJA
Tvorjenje vprasanj: Does Mr. Grey-go t0 his office? Does he put his hat on here? Does he take his coat off in his office? Does Mr. Martin isay wGood morning« to you? Does — za 3. osebo ednine, d0 za vse ostale osebe.) — You put your hat on this table. — Do you put your hat on .this table? — Joan! Are you there? — Yes, I'm here, Mr. Teacher. — Joan, do you come here o(n a train? — Yes,
I come on a train.
Do you come here on a 'train?
—	No, I come here on a, bus. Does your brother come here today? — No, my brother ::s in Ireland. — Does your brother get letters from you? — Yes, he gets letters from me. — Do you get letters from him? — Yes, I get letters from him. — Do you put his letters in your pocket? — No, I put them to a box. — Is your frind here today?
—	Yes, he and his sister are here.
—	Do they come here in 'their car?
—	Yes, they come in their car, — Do they put the car '.:n a garage?
—	Yes, they put it lin a garage.
—	Do they take the key from the car? — Yes, they t.ako mt from the car. — Do thek go to the sea in ■the car? — Yes, they go t0 the sea in it. — Nove besede: the post office — posta, thp. church
—	cerkev, the school — scla. Bill je krajsi naziv za William, Jim za James (Jakob), — Are we in Nor-ithgale now, Bill? — Yesi Jl'm. This is Northgate . . , That's the bank. — And "that's the post office. — Is that the church? — Yes. that's the church. It's small and it's old. — And that's the new-school. The old school was small. That is the new school. It's big.
—	Do you igo to London on Saturdays. Bill? — iNo, I'm here on Saturdays. — That's our house. Father, my key is on the tablg, in my room. Is Mother in the house?
—	Yes, she's there. — Nove besede: kitchen — kuhinja, bedroom
—	ispalnPca, garden — vrt. — Mother, are You there? — Is she in kitchen, Tom? — No, — Is she in her bedroom? — no, she's nere now. She was in the garden. — Hello, Mr. Green. Ill take your hat and your coat from the car. Tom will put your bags in your bedroom. — Tom: Yes, Mother.
—	Oh, 'Mrs, Grey. Are my cigarettes i'n my coat? — Yes, they're here. 1111 put them on this table.
—	Thank you. — Your bags are in your room now, Mr. Green. — We'll go l0 your room, Jim. — Thank you. Bill. This i!s 'a. big house. — Oh no] it's small. That's my bedroom, That is Tom's be-
droom. That is Joan's bedroom atid this ... is your bedroom. — Thank your, Bill. Are these my letters?.
—	Yes. They came yesterday. — Will I gel my letters on Monday? Does the postman come early? — Yes, the postman comes early, You'll your letters early on Monday. — Do letters go from the post office on Sundaye? — Yes, they go on Sunday evening. Tom will igo -to the post office and put your letters in the box. They'll go from the post office tomorrow evenling. — Thank you, — I'll take this coat from my bag and I'll -put it on. — We'll be in the dining-room. Will you come there--?
—	Yes, I'll come to the dining-room.
Valje. — Odgovarjajte t.rdilno na vprašanje. Zgled: Does Mr. Grey go to his office — Yes. Mr. Grey goes to his offlice. — Does Mr. Grey get letters from Mr. Green? Do you take hat off in your house? — Do I say »Hello« t0 you>
—	I say »Hello«, listeneres (na-.vadno, običajno tako pozdravljam.) Sedaj boste delali vprašanja. Zgled: Tom takes his hat off. — Does Tom take his hat off? — Mr. Grey gets letters from Mr, Green. — We put our car in the garage, — You put your hat- on this table. — They give their (letters to the postman.
Prosvetno živllenjo v Preslranku io njegovi okolici
(Nadaljevanje s 7. starni) vzdrževanje prosveinega doma so delala društvu največ preglavic. Od otvoritve pa do. danes je bil dom skoraj v celoti prenovljen. Napravljena je bila no-va streha, nov pod, okna in vrata, oder ih električna napeljava. Pri prizadevanjih so društvu posebno od leta 1951 naprej pomagala naša pod-jetj.
Kljub dobri volj podjetij in oblast n.'h organov le ni bilo mogoče izvršiti vsega, kar ie oaoor predvideval in se mu je zdelo nujno potrebno. Ze od. leta 1950 dalje se trud, da bi uredil dvorano za kino predstave in nabavil kinoprojektor, Mogoče mu bo to letos uspelo. Vsekakor bi bilo potrebno nuditi' našemu kmetu in delavcu po napornem delu več razvedrila. Predstave, ki jih prireja KUD, so vedno dobro obiskane, toda za tako delavno središče, kot je 'Prs-stranek, j'h je še vedno odločno-premalo.	S.
107-letni Billy Lundy, eden izmed^ redkih še živili veteranov ameriška državljanske vojne, je za svoj rojstni dan izrazil svojevrstno željo; po letel
bi rad z reaktivnim letalom. Kol vidite so mu radi ustregli. Ko pa so ga oblekli v letalsko obleko in mu nataknili masko za kisik ter je pilot pognal motorje, se je premislil, češ, da ne prenese tolikšnega ropota. Nekaj pa je le dosegel: postal je popularen.
Zaradi velikega deževja sta reki Seina in Ren prestopili bregove in preplavili mesti Pariz in Bonn. V Pmizu je povodenj povzročila ogrom-
ofeštfo res uničilo
.................i.......Ji
ne škodo. Voda je dosegla burbon-sko palačo, sedež francoske skupščine. Nekatera predmestja so morali popolnoma evakuirati. V znani pariški katedrali Nolre Dame je bilo skoraj pol metra vode. Mnoge prometne zveze v središču mesta so bile prekinjene. Na sliki: gasilci in drugi reševalci se bojujejo proti grozečim valovom Seine.
Znani madžarski gledališki pisec Ferenz Molnar, ki se je večkrat ženil, se je ponovno poročil s slavno operetno pevko Sary Fedakovo. Tik pred poroko je igralka vprašala svojega bodočega moža:
»Ferenz, kje imaš frak, ali se misUš poročiti brez fraka?«
»Brez fraka, zakaj frak si oble-čem samo za premiere,« je mirno odgovoril Molnar.
Morda je naslov malce pretiran. Vsekakor pa ni senzacionalna izmišljotina, pač pa resno opozorilo znanih fizikov in drugih znanstvenikov. ki se ukvarjajo z nuklearno fiziko, atomi, protoni, nevtroni itd., in ki so vse bolj zaskrbljeni zaradi posledic eksplozij atomskih bomb. Vedno več jih je, ki odločno zahtevajo, naj bi s temi poizkusi prenehali. Njihova opozorila temeljijo na dejstvih, ki jih je težko izpodbijati.
Ko sta v drugi polovici 1945. leta eksplodirali na Japonskem prvi atomski bombi in do tal porušili dve veliki mesti, je ves svet obstal pred strahovitim razdejanjem, ki sta ga naredili, Mnogi so imeli gotovo že priložnost videti fotografije porušenih mest; zato jim je rušilni učinek atomske bombe vsaj deloma že znan. Manj znano pa je to, da ljudje v bombardiranih mestih Hirošimi in 'Nagasakiju še danes, po desetih letih, umirajo za posledicami atomskih opeklin, da jc Še mnogo prebivalcev teh mest, ki jim današnja znainost ne inore pomagati in so zapisani »atomski smrti«.
Takrat je bila vojna, sedaj pa je to že za nami — poreče kdo. Toda v teh pičlih desetih letih so pri raznih poizkusih sledile številne atomske eksplozije. Računajo, da so v tem času »sprožili« nad 60 »navadnih« atomskih bomb in najmanj deset vodikovih ali hidrogenskih. V primerjavi s temi pa sta bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki pravi pritlikavki. Ti dve sta odgovarjali rušilnemu učinku 20.000 ton eksploziva, ki ga uporabljajo za polnjenje letalskih bomb, medtem ko je vodikova bomba mnogo močnejša in odgovarja učinku od 12 do 15 milijonov ton eksploziva iste vrste. To pomeni, da popolnoma poruši vse, kar se nahaja v krogu s premerom 12 kilometrov. Zaklonišče pa, v katerem bi bili varni pred njo, bi
moralo biti najmanj 60 metrov globoko pod zemljo.
Te poskuse delajo sicer daleč od nas na samotnih otokih Tihega oceana, v Sibiriji in v ameriških pustinjah. Zato tudi gredo skoraj neopazno mimo nas in si s tem tudi mnogo ne belimo glav. Drugače pa gledajo znanstveniki, ki proučujejo posledice atomskih eksplozij. Poglejmo. kaj jih nejbolj zaskrbljuje.
Začelo se je ob eksploziji vodikove bombe na Bikinih, Kljub skrbnim pripravam, računom in podrobnim kalkulacijam, je bila eksplozija kar štirikrat močnejša, kakor so pričakovali. Se danes ne morejo pojasniti zakaj. Dejstvovanje bombe se je pri tem razširilo na mnogo širše področje. Prišlo je do znane atomske okužbe 23 japonskih ribičev, ki so bili nič manj kot 70 kilometrov oddaljeni od kraja, kjer so delali poskuse. Že leto dni si zdravniki prizadevajo, da bi jih rešili smrti in nihče ne more zatrdili, da bodo uspeli in so nekateri že podlegli. Toda ob tej priložnosti je bilo okuženih še nad 250 drugih ljudi, med

Pred prihodom belcev v sedanje ZDA je lam živelo na Usoce in tisoče bizonov, ki so se pasli v ogromnih čredah od Atlantskega oceana do Pacifika. Beli lovci pa so jih v nekaj desetletjih skoraj popolnoma zalrh. Danes to govedo lahko •'idile le še na zaščitenih oodročjih. Kakšno ¡e
bilo lo uničevanje si lahko zamišljamo, če vemo. da jih sploh niso po bijali >•• lor.ili -uradi hrane ampak iteoli zaradi kože. Posamezen loi jih j
njimi nekateri, ki so bili ob času eksplozije 600 km oddaljeni. Res, da ni prišlo do hujših posledic in da njihovo življenje ui v nevarnosti,
Značilna »goba« atomske eksplozije. Po nekaj minutah doseže višino več kilometrov, nakar se začne širili in se pretvori v ogromen oblak.
vendar pa nam to dokazuje, kako velikansko področje ogroža ena sama iteinnonukleaona eksplozija. Naj k temu prištejemo še katastrofo, ki jo je imela bomba za živalstvo in s
seči, da pred političnimi razlogi zmaga človeški razum in da velike količine energije, ki jih je znanost dala človeštvu z razbitjem atoma, uporabijo v njogov dobrobit ne pa za njegovo uničenje.
Z jadralnim letalom 9296 metrov visoko
Kapetanu britanske vojne mornarice H. C. N. Goodhardu, ki je v službi pri skupni mornariški misiji v ZDA, je uspelo, da se je v Kaliforniji z jadralnim letalom dvignil do višine 9.296 metrov, S tem podvigom je za 152 meitrov potolkel rekord Philipa A. VVillsa. Kapelam Go-odhard je osnovatelj jadralskega kluba pri britanski vojni mornarici in izumitelj naprave z ogledalom za pristajanje letal na letalonosilki, Novi britanski rekord je postavil z ja-drilnico tipa »Schvveizer«. Let je bil izvršen na zavetmi strani planinske verige Sierre Nevade.
$2ez die i/si Bet bo iS o BetaBa ftoiivojšBa svojo
¡hšiirosi
Čeprav je bilo potrebno 50 let, da se je razvilo od aeroplana bratov Wright s petinštirideset km na uro, do sodobnega letala z nadzvočno hitrostjo, imajo aeronautioni strokovnjaki že danes v rokah vse mož-
Obhtk, ki ga vidite na sliki, jc nastal po eksploziji vodikove bombe lansko leto aprila. Znanstveniki so ocenili njegovo težo na 2 milijardi 'ton. Oblak je sestavljen iz drobnega prahu, ki izžareva radioaktivne žarke.
in lovili zaradi hrane ampak Izgolj zaradi kože. Posamezen lovec ■ tako pobil po' nekaj desetin na dan. Ubile živali so ležale vse :, gnile' in ,razpadale. To je eden izmed primerov pustolovskega lova za obogatitvijo, po katerem so znane
kolonizacije.
v p rek.
ameiške države za časa
leni v zvezi posledice za prehrano prebivalstva. Sto in sto ton »atomi-ziranih« rib so morali vreči nazaj v morje, niti približno pa ne morejo ugotoviti, koliko jih je poginilo.
Znanstveniki nadalje trdijo, da s temi poskusi zastrupljajo naše ozračje z radioaktivnimi prahom. V marcu 1954 je ena sama eksplozija dvignila oblak prahu, ki ga računajo na dve milijardi ton. Res, da mnogi radioaktivni delci hitro izgubijo svojo smrtnonosno moč, so pa tudi takšni, ki lahko več tisoč let izžarevajo uničujoče žarke. Ugotovili so, da ta zračenja zelo vplivajo na živa bitja, predvsem pa na zarodke. Tako trdijo, da jc prišlo žc do velikih sprememb na živalih v okolici Hiroškne. Opozarjajo pa tudi na možnost fizioloških sprememb pri otrokih, ki so bili spočeti v atomizi-ranem okolju. Pravijo, da so te posledice lahko strohotne, saj bi namesto zdravih normarlnih otrok lahko dobili generacijo spačkov, nesposobnih za življenje in razvoj.
Oblak pralni, ki se dvigne visoko v atmosfero, zastira zemljo pred sončnimi žarki. Zato trdijo, da bi nadaljevanje s poskusi lahko sami sebi zastrli sonce in temperatura bi na našem planetu občutno padla. Kot dokaz navajajo oblak prahu, ki je nastal pred leti ob velikem izbruhu nekega ognjenika. Oblak je krožil okoli zemlje tri leta in v začetku prestrezal 15°" sončne energije. To bi lahko izzvalo tako velike toplotne spremembe, da bi za daljšo dobo uničile raslihisiki svet in kakor pravi, celo izzvale novo zaledenitev zemlje.
Po vsem tem nikakor ni čudno, da je okrog znanstvenikov, ki si prizadevajo, da bi prenehali s te vrste )K ••k.-.ri. v: dno več:i. Ti hoče jo do-
Pomoč ob pravem času. Zaradi ukvare na motorju se jc moral pilot s svojim lovcem spustiti v morje več kilometrov od angleške obale. Imel
mmimms^KmmgsmL^.v..
nosti, da v devetih letih skonstruirajo takšno letalo, ki bi letelo dvakrat hitreje od sodobnih.
Koliko dela zahteva sodobno letalo, nam povedo naslednji podatki: Za moderno lovsko letalo je treba pripraviti 12.000 do 15.000 načrtov, za bombnik pa 20.000. Število sestavnih delov pri bombniku se giblje okrog 135,000, težina njegovih radio in elektronskih instrumentov znaša skoraj 41999 kg, dolžnia kablov pa 30 'km pri enaki oborožitvi.
s
........... . .....................
Si^.'i'isis
Igpc,
pa je toliko časa, da je lahko po radiu poklical na pomoč. Iz bližnjega letališča so takoj poslali helikopter, ki ie prišel \ponesrečencu na pomoč, komaj osem minut vredno se je letalo potopilo v globino.
V Avstraliji gradijo stadion za naslednjo olimpijado
Za olimpiado, ki bo leta 1956 v Melbou/mu, V Avstraliji, gradijosta-dijon, ki b0 veljal 1,100.000 avstralskih funtov. Dela so že v polnem teku.
Stadion bo stal v Princess parku, v severnem predmestju Melhour-na. S središča mesta b0 povezan z električnim brzovlakom in tramvaji, glavni promet pa bo šel po mo-deitni cesti, ki pelje v Sidney. Zraven ogromnega igrišča zidajo stavbe za športnike, udeležencev olimpiade, ki bodo ob tej priložnosti prišli v Avstralijo iz vsega sveta.
NAFTOVOD IZ VLAKNASTEGA STEKLA
Na Škotskem se razvija nova industria — industrija trdega plastičnega materiala. Material je trden in vzdržljiv; z dodatkom raznih smol ga delajo iz stisnjenega vlaknastega stekla.
Novi material uporabljajo v različne namene. Predvsem delajo iz njega cevi za naftovode. Takšne cevi so lahke in jih morejo prenašati ali polagati', helikopterji. Novi material je vzbudil pozornost vsega sveta. Angleži so mu vzdeli ime »Fi Dre Glass«.
KAKO NASTAJA NIKOTIN
Da jc nikotin strupena snov. ve vsak kadilce tobaka, toda kako nastane v listju te rastline nikotin, ne vetlo niti znanstveniki, čeprav se že dolgo trudijo, da bi to dognali.
Dr. Boudcn je pisal, da verjetno nastaja nikotin iz animo kisline triptofana. Toda s časom je spoznal, da njegova domneva ni bila točna Zemlji, kjer so ra-stle tobačne sadike, je primešal radioaktivni triptofan. Posledica tega je bila. da je listje tobakove sadike postalo radioaktivno, toda nikotin, ki so ga dobili iz tega listja, ni bil radioaktiven. S tem je bilo dokazano, da molekule triptofana kot ce-!c.ta niso prešle v nikotin.
Prva ameriška atomska podmornica >-Nautilus« je pred nekaj dnevi od-plula na Atlantik na prvo poskusno vožnjo. S tem je začela r pomorstvu nova. doba. »Nautilus« lahko pride v enem mesecu okrog vse zemeljske oble, ne da bi se pokazal na površino morja. Ladja lahko prenese vodni ¡, lit is k 2S00 ton. Za debelimi svinčenimi stenami jc montirana atomska peč, ki segreva vodo in jo spreminja v paro za pogon turbin. Poclmor-e pod vodo hitrost od 25 do 35 vozlov. Notranjost je
n;ca lahko dos
zelo udobno 'arcjc
( 'mi aprali .skrbijo za sveži zrak.