Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna št. 30 lir.—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione. in abb. postale I. gr.
ŠT. 307
TRST, ČETRTEK 23. JUNIJA 1960, GORICA
LET. XI.
BOJI V ALŽIRIJI SE BLIŽAJO KONCU?
PREDSEDNIK ALŽIRSKE VLADE POJDE V PARIZ
Zadnji govor predsednika De Gaulla je že imel zelo pomemben učinek. Po 68 mesecih krvavih bojev obstaja danes upanje, da bosta Francija in alžirska narodnoosvobodilna vojska končno sklenili premirje in da se bodo njuni dosedanji spori pričeli odslej reševati z miroljubnimi sredstvi. Alžirska začasna vlada, ki se nahaja v Tunisu, je pred dnevi sprejela vabilo generala De Gaulla, naj pridejo njeni predstavniki na pogajanja v Pariz. Odposlanstvo bo vodil sam predsednik alžirske vlade Ferhat Ab-has, ki je v uradni izjavi za tisk med drugim dejal:	»Zadnje stališče predsednika
francoske republike pomeni sicer določen napredek v primeri s prejšnjim, a se še vedno mnogo razlikuje od našega. Ker pa riaša vlada želi, da se nehajo boji in da se vprašanje dokončno uredi, .je kljub temu sklenila poslati odposlanstvo v Pariz, da se sestane z generalom De Gaullom. Začasna vlada bo svojemu 3polnomočenemu odpo slancu poverila nalogo, da pripravi podrobnosti potovanja. Alžirsko ljudstvo mora o-stati v bojni pripravljenosti. Narodnoosvobodilna vojska bo odločno nadaljevala boj, dokler ne bo dosegla svojega cilja.«
NAČELO SAMOODLOČBE
Politično pomembnejši je pa gotovo tisti del izjave, kjer je med drugim rečeno: »General De Gaulle je v imenu Francije ponovno najočitneje poudaril, da ima alžirsko ljudstvo pravico do samoodločbe. Ce bo ljudsko glasovanje tako pripravljeno, da bo popolnoma zajamčena volilna svoboda, je alžirska začasna vlada prepričana, da se bo ljudstvo izjavilo za neodvisnost.«
Predsednik De Gaulle v govoru z dne 11. junija ni sicer povabil alžirskih voditeljev v Pariz, da bi se pogajali o izvedbi referenduma, temveč je le dejal, da je pripravljen pričeti razgovore o prenehanju bojev ter o usodi bojevnikov in njihovega orožja. Vsakomur pa je jasno, da je uspeh pogajanj predvsem odvisen od tega, ali se bodo Francozi in Alžirci natančno sporazumeli, kako naj poteče ljudsko glasovanje.
MORALNA ZMAGA
Najnovejši dogodki obenem zgovorno dokazujejo, da alžirska, narodnoosvobodilna vojska ni nekakšen skupek tolovajev, kot so jo mnogi v Franciji nazivali, temveč da predstavlja najbolj zdravo in zavedno jedro alžirskega naroda, ki se z orožjem hoče osvoboditi 130-letnega tujega jarma. Samo njenemu vztrajnemu boju se je treba zahvaiiti, če so Francozi spoznali* da brez Alžircev, organiziranih v narodnoosvobodilnem gibanju, nikakor ne morejo rešiti svojega najbolj kočljivega notranjepolitič*
nega vprašanja. Vabilo, ki ga je De Gaulle poslal alžirski vladi, pomeni tudi uradno priznanje, da je samo ona resnični predstavnik alžirskega naroda. Zato lahko upravičeno trdimo, da so Alžirci v boju za na-lodno neodvisnos' dosegli te dni svojo prvo veliko moralno zmago.
USPEH GENERALA DE GAULLA
Sedanji pomemben preokret v alžirsko-francoskih odnosih gotovo predstavlja tudi znaten uspeh za generala De Gaulla. Ce si je namreč upal uradno povabili v francosko prestolnico najvišje predstavnike alžirskih upornikov, pomeni, da se čuti varnega pred najnovejšimi napadi politične desnice, ki jo vodita njegov bivši ožji sodelavec Soustelle in bivši ministrski predsednik Bidault, ter da zlasti z gotovostjo lahko računa na poslušnost vojske.
Politični opazovalci izključujejo možnost, da bi se vojska v Alžiriji zdaj uprla De
Gaullu, ker je v zadnjih mesecih premestil v Francijo kar 13- od skupnih 14 generalov in jih nadomestil s sebi popolnoma zvestimi častniki.
Nevarnejši so pa desničarji v Franciji in francoski kolonisti, ker se boje, da se približuje trenutek, ko bodo prišli ob velike gospodarske koristi, ki jim jih daje njihov priviligirani položaj v Alžiriji. Na razgovore ne morejo končno prijazno gledati niti ki-lajski komunisti, ki so prav zadnje čase navezali tesne stike z alžirsko začasno vlado in ki bi v primeru uspešnega zaključka pariških pogajanj zgubili lepo priložnost za utrditev svojega vpliva v tem važnem delu afriške celine.
Vsa ta dejstva dokazujejo veliko važnost novih dogodkov, a iz njih obenem izhaia, kako je alžirsko vprašanje zapleteno in ga zato ne bodo najbrž tako kmalu dokončno rešili.
Pokrajinske in občinske volitve na Tržaškem
Dne 23. oktobra bodo volivci s Tržaškega ozemlja volili svoje zastopnike v pokrajinskem svetu, istega dne pa bodo upravne volitve v občinah Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor. V tržaški občini ne bo upravnih volitev, kajti današnjemu mestnemu svetu poteče mandatna doba šele leta 1962.
Kot vse kaže, bodo volitve v pokraijnski svet spet potekale na osnovi odloka generalnega komisarja Palamare, ki je leta 1956 bistveno spremenil volilni zakon, veljaven za' vse pokrajine Italije. Ta zajkon določa, da glavno mesto pokrajine ne sme imeti v pokrajinskem svetu več kot polovice vseh svetovalcev, ker pripada druga polovica podeželju. To je bilo določeno predvsem zaradi tega,-ker so gospodarske koristi glavnega mesta pogostoma povsem drugačne kot ostalega ozemlja in se je zakonodajalcu zdelo pravično, da se tudi te koristi primerno zaščitijo v pokrajinskem zboru.
Dr. Palamara očitno ni tega mnenja, saj je odredil, da od 16 posamezno izvoljenih svetovalcev pripade Trstu kar 14, vsemu ostalemu ozemlju pa samo dva. Podeželje obsega dvevoJ lilni okrožji: devlnsko-nabrežinsko in milj-sko. V prvo okrožje so poleg devinsko-nabre-žinske občine vključeni občini Zgonik in Re-oentabor ter deli tržaške občine, in sicer Sv. Križ, Prosek, Kontovel, Opčine, Barkovtje ter celo del Grete, ki je izrazito mestni okraj. Miliskemu okrožju so pa priključili dolinsko občino in Bazovico.
2e sama porazdelitev volilnih okrožij dokazuje, da ne more biti slovensko podeželje
primerno zastopano v pokrajinskem zboru, kar je tudi potrdil izid zadnjih volitev, ko smo Slovenci dobili le dva zastopnika: komunista dr. Siškoviča in neodvisnega svetovalca Maria Grbca.
Zelo važna je nadalje naslednja ugotovitev: volilni zakon je bil spremenjen, ne da bi o tem prej razpravljala zakonodajna oblast, to je poslanska zbornica in senat. Iz tega lahko sklepamo, da dr. Palamara ni tu samo najvišji predstavnik izvršne oblasti, se pravi vlade, temveč tudi zakonodajalec. Ker takšne pravne ureditve ne predvideva noben člen italijanske ustave, sta možna dva zaključka : ali je Palamarov odlok protiustaven in zato nezakonit, ali pa naše ozemlje ni sestaven de( Italije.
Gre vsekakor za veliko pravno zmedo, ki ne more nikomur koristiti, temveč omogoča, da marsikdo tu po svoje tolmači in spoštuje zakone.
OBČINSKE VOLITVE
Kot smo že omenili, bodo konec oktobra tudi upravne volitve v vseh štirih slovenskih občinah na Tržaškem in v Miljah, ki so pretežno italijanske. Položaj v Dolini, Zgoniku in na Repentabru z narodnega vidika ni za-, skrbljiv, ker gre za popolnoma slovenske obi čine, kjer volivci brez pomislekov lahko glasujejo za tisto listo, katere program najbolj ustreza njihovemu svetovnemu nazoru in političnemu prepričanju. Dve slovenski listi sta v teh občinah celo nujni, da se ne uveljavi (Nadaljevanje na 2. strani)
Konec Eisenhowerjevega potovanja
RADIO TRST A
Nedelja, 26. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu;
13.30 Glasba po željah; 15.00 Folklorni ansambel »Srečko Dražil«; 15.40 Poje Duo sa Kvarnera z ork. Franka Russa; 18.30 Slovenske zborovske pesmi;
19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Milan Rakič« (M. Jevnikar); 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 27. junija, ob: 14.30 Teden v svetu;
18.00 Oddaja za najmlajše — Fr. Milčinski: »Mogočni prstan«, pravljica v treh delih (3. del), igrajo člani RO, nato Iz jugoslovanske folklore; 20.30 Giuseppe Verdi: »La Traviata«, opera v treh dejanjih. Orkester in Zbor Akademije Sv. Cecilije v Rimu. Približno ob 22. uri: »Mala literarna oddaja«.
Torek, 28. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: »Strupene gobe«; 18.45 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.00 Sola in vzgoja — Ivan Teuerschuh: »Naše šolske razstave«; 21.00 S popevko okrog sveta — Saša Martelanc: »O sole mio« in »Torna Surriento«; 22.00 Umestnost in življenje. — Miran Pavlin: »Nagrajenci XXX, umetnostne biennale v Benetkah«; 22.15 Grbčevi, Boštjančičevi in Merkujevi samospevi.
Sreda, 29. junija, ob: 8.30 Iz slovenske pesmarice; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše — »Veseli avtostop«, pravljica (Saša Martelanc), igrajo člani RO; 14.30 Vaški kvintet »Veseli planšarji«; 16.00 Chopin: Štiri mazurke za klavir; 17.00 Manuel De Falla: Triogel-nik, baletna suita; 18.00 Novela — Ksaver Meško: »Poglavje o Mimici«; 18.20 Sainl-Saens: Koncert v h-molu, op. 61 za violino in orkester; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 21.00 »Resnica«, igra v 3 dej., (Achille Torelli - Nada Konjedic), igrajo člani RO, nato Jugoslovanske ritmične popevka.
Četrtek, 30. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Razvoj Evrope: I. del Srednji vek: »Novo tisočletje«; 18.35 Slovenske vokalne zasedbe;
19.00 Širimo obzorja — Saša Rudolf: Odkrili smo prvine: »Najmanjši delci stvarstva«; 21.00 Obletnica tedna — Anton Mlinar: »Desetletnica napada na Južno Korejo«. Približno ob 22. uri: Iz sodobne književnosti : Vasco Pratolini in njegova knjiga »Šal« (Josip Tavčar).
Petek, 1. julija, ob: 18.00 Mirko Javornik: »Malikovanje osebnosti v Bizancu«; 18.10 Čajkovski: Simfonija št. 4; 19.00 Sestanek s poslušalkami (Marjana Prepeluh); 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu;
22.00 Znanost in tehnika — Mario Kalin: »Novi postopki za konserviranje sadja«; 22.15 Koncert sopranistke Nade Zrimšek, pri klavirju Breda Rajh.
Sobota, 2. julija, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.00 Koncert operne glasbe; 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija - Vice, 32. spev. Pripravil B. Tomažič, prevod A. Gradnik; 18.00 Gospodarski in socialni dvig italijanskega Juga — Fr. Jaza: »Gospodarske možnosti Juga«; 18.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.40 Zbor Emil Adamič;
21.00 »Gospod, ki je iskal pokoja«, radijska burka, (August Kotzebue - Edvard Traven), igrajo člani RO; 22.45 Pojeta Majda Sepe in Polonca Lesjak s sekste.tom Boruta Lesjaka.
TBDENSKI KOLEDARČEK
26. junija, nedelja: Virgilij
27. junija, ponedeljek: Ladislav
28. junija, torek: Irenej
29. junija, sreda: Peter in Pavel
30. junija, četrtek: Emilija
1. julija, petek: Bogoslav
2. julija, sobota: Marija, Oton
TELEVIZIJSKI PRENOSNIK NA SV. GORI
Delavci ljubljanske Radiotelevizije so zadnji teden postavili nov televizijski prenosnik na Sv. gori. Povezan je s tistim na Nanosu, ki sprejema program iz glavnega slovenskega oddajnika na Krvavcu. Da se omogoči prenos slovenskega televizijskega programa na vsem Goriškem, bodo v kratkem namestili nova televizijska prenosnika tudi v bližini Anhovega in Tolmina.
V ponedeljek je ameriški predsednik Ei-scnhovver zaključil dolgo potovanje po Daljnem vzhodu. Državnik ni, kot znano, obiskal Japonske, ker so zadnji teden izbruhnile velike demonstracije in so japonska oblastva sama obisk v poslednjem trenutku odsvetovala. Toplo je pa bil sprejet pri Čangkajšeku na Formozi, kjer je obljubil denarno in vojaško pomoč. V Južni Koreji je pa doživel Eisenhower pravo zmagoslavje. En milijon ljudi ga je pozdravljalo. Obveščevalci so predsedniku politično modro prišepnili, naj obsodi prejšnjo samooblast-no vlado Syngman Rheeja. Obenem pa si je pridobil Južne Korejce z izjavo, da, če jih bodo napadli komunisti s severa, bodo ameriške čete takoj prišle na 38. vzporednik, kjer teče danes meja med Severno in Južno Korejo. Obljubil je tudi, da bo pod-
IMAJO PRAV!
Na Poljskem bo s prvim julijem dobil veljavo zakon, ki določa zelo stroge kazni za davkoplačevalce, ki so utajili dohodke ali pa celo samo nemarno izpolnili prijavno polo. Postava predvideva zapor do treh let in globo do enega milijona zlotov. Zdi se, da se dogajajo na Poljskem prav taki primeri kot v Italiji. V »črnih bukvah« nemarnih in sleparskih davkoplačevalcev, ki so jih objavljali tudi dnevni časopisi, smo brali najbolj znana imena tovarnarjev, filmskih .igralk, veletrgovcev, ki so prijavili par stotisočev dohodka, oblastva so jim pa dokazala po nekaj desetin ali celo stotin milijonov letnih dohodkov. Ko gre za denar, zamre čut državljanske dolžnosti pri vseh bogatinih — pri revežu pa že tako iztaknejo zadnjo lirico.
TONY.TA SO UKRADLI
V Londonu imajo poseben muzej, kier sloje voščene figure vseh važnejših zgodovinskih in sedanjih osebnosti. Posnete so do pičice natančno po živih vzorcih. V muzej so postavili tudi podobo Tonyja Armstronga, moža princesinje Margarete. Prejšnjo soboto je pa voščeni Tony nenadoma zginil s svojega prostora. Policija ga je zaman iskala; saj stane 900.000 lir. V ponedeljek zjutraj pa je neki stražnik opazil v javni telefonski celici nepremičnega moža v večerni obleki. Ker se dolgo ni premaknil, je stražnik pristopil in je ves iznena-den prepoznal Margaretinega moža. šele ko ni bilo iz njega ne glasu ne giba, se jc uveril, da ima pred seboj le ukradeno voščeno figuro visokega ženina.
SMRT UGLEDNEGA ISTRANA
V Zagrebu je 14. junija umrl profesor Nikola Žic, star 78 let. Rojen je bil v Vrb-r.iku na otoku Krku, a je vse svoje življenje posvetil Istri. Po škofu Dobrih ni imela Istra tako vnetega rodoljuba in bojevnika za svoje pravice, kot je bil rajni žic. Dolgo let je poučeval na gimnaziji v Pazinu. Prehodil in poznal je do dna vso istrsko zemljo in njene ljudi. Sad njegovih raziskovan) je knjiga »Istra« v dveh delih. V njej je podal poljuden in obenem znanstven zemljepisni, zgodovinski in narodopisni oris svoje dežele.
Njegovi gospe soprogi in družini izražamo globoko sožalje.
pri željo te države, da postane članica Organizacije združenih narodov.
Izjava bo razburila najprej Kitajsko, ki meni, da ima s šeststo milijoni prebivalcev prej pravico postati članica, kakor pa ma-la, polovična Koreja.
Po vsem tem sodeč je ta obisk ameriškega predsednika imel bolj vojaški kot pa politični pomen.
Odgovor kanclerja Raaba
Avstrijski kancler Raab jc izročil v torek italijanskemu veleposlaniku odgovor na Tambronijevo pismo. Italijanski ministrski predsednik je namreč predlagal, naj hi s? zopet začela pogajanja zaradi Južne Tirolske. Avstrijska vlada pa je mnenja, da Tambronijevo jiismo ne vsebuje ničesar novega, kar bi odprlo pot za nadaljevanje razgovorov. Av.strija zahteva, da pristane Italija na popolno samoupravo bocenske pokrajine, in sicer s posebnim zakonom, ne samo »de faeto«, to se pravi s tihim priznanjem nekega dejanskega stanja. Raab je že naročil avstrijskemu predstavniku pri Združenih narodih, naj zahteva vpis južno-tirolskega vprašanja na dnevni red razprav.
Italiji zadeva ni prav všeč, zato se pojavljajo glasovi, da bodo politična pogajanja zastran avstrijske manjšine nadaljevali tajno v neki nevtralni državi. Broz dvoma vpliva na tako želje tudi bližnji obisk Hrušče-va na Dunaju, ki se bo gotovo kazal kot podpornik avstrijskih teženj v trenjih z za-padnimi državami.
Pokrajinske in občinske volitve
(Nadaljevanje s 1. strani)
kakšna italijanska lista, za katero bi morda glasovala peščica prišlekov.
Povsem drugačno je stanje v devinsko-na-brežinski občini, v katero se je po vojni vselilo toliko Italijanov, da je njena narodnostna sestava že hudo izmaličena. Kakšno stopnjo je raznarodovalni razvoj tu dosegel, je najbolje razvidno iz seznama volivcev. Konec januarja 1952. leta je bilo v seznamih vpisanih 3.317 volivcev, štiri leta zatem 3.623, konec letošnjega maja pa kar 4.167. V primeri z letom 1952 je torej število volivcev naraslo za; nekaj več kot 25 odstotkov.
Ker volilni zakon omogoča, da lista, ki prejme največ glasov, dobi 16 od 20 razpoložljivih mest v občinskem svetu, in ker bodo Italiajni, kot nas izkušnja uči, tudi to pot po vsej verjetnosti nastopili enotno, obstaja nevarnost, da Slovenci občino zgubijo, če se volivcem predstavijo z dvema listama, kot se je na primer zgodilo še pri zadnjih upravnih volitvah.
Kaj bi pomenila izguba občine za tamkajšnje Slovence in za vso našo manjšino, ni treba posebej poudarjati. Zato sama zdrava pamet narekuje, da morajo Slovenci v Nabrežini nastopiti pri volitvah enotno. In takega mišljenja je oaromna večina naših ljudi po vsej nabrežinski občini. Zato bi tudi predstavniki posameznih političnih skupin lahko brez težav dosegli pameten sporazum, katerega vrhovni cilj bi bila obramba našega narodnega obstanka na domačih tleh.
D. L.
Zaključek pomembnega obiska
Dolgi razgovori med maršalom Tilom in predsednikom Naserjem so naleteli na precejšen odmev v svetovni javnosti. O razgovorih je bilo izdano uradno poročilo, ki med drugim pravi, da so vse države, ne samo velike, soodgovorne za mir na svetu. Obe državi, nadaljuje poročilo, bosta zastavili svoje sile, da se prepreči naraščanje politične napetosti in da se izboljšajo odnosi med vsemi državami. Zato bosta Jugoslavija in Združena arabska republika podpirali vse mirovne pobude in še posebej delo ženevske komisije za prepoved poskusov z atomskim orožjem.
Politični opazovalci na Zahodu sodijo, da pomeni sestanek Tito - Naser začetek obsežne politične dejavnosti vidnejših nevtralnih držav, ki bodo odigrale važno vlogo v mednarodnem političnem življenju.
Zato mnogi menijo, da so v zvezi prav s to dejavnostjo ostri napadi proti jugoslovanskim »revizionistom«, ki jih je izrekel voditelj romunske komunistične stranke Jurij Dej na zborovanju v Bukarešti vpričo Nikite Hruščeva. Vsi izpadi pa ne morejo spraviti s sveta dejstva, da se srednje in
Prešmentani izpiti
Na tisoče dijakov se v največji poletni vročini sklanja nad nalogami pri maturah. Dogajajo se težave in napake, ne samo pri študentih, ampak tudi pri ministrstvu. Zgodilo se je, da je prosvetno ministrstvo poslalo komisijam v zapečatenih ovojnicah naslove italijanskih nalog za licejske mature. Pogrešena pa je bila ena beseda — muove (se giblje) namesto muore (umre) — in je bil ves smisel pogrešen. Seveda so tudi kandidati, ki so si izbrali to nalogo, šli izven okvira. V torek se je ministrstvo zavedlo napake in je obvestilo predsednika, naj ne zavrne smiselno pogrešenih nalog.
V Rovigu so pa odkrili, da so vtihotapili na učiteljišču prevod latinske naloge. Pismeni izpit bodo morali dijaki menda ponavljati.
Pri slovenskih maturah v Trstu smo ugotovili, da potekajo izpiti dosedaj resno in v redu. Prihodnji teden bodo začela ustna izpraševanja na liceju, realni gimnaziji in trgovski akademiji, medtem ko se na učiteljišču že polagajo.
male države skušajo osvoboditi kakršnekoli odvisnosti velesil.
DENARNI OBTOK
Guverner državne Italijanske banke je izdal poročilo o denarnem obtoku v letu 1959. Prva značilnost je, da so se zamenjali bankovci po 500 lir s kovanci iste vrednosti. Na koncu leta je krožilo v državi 490.173 bankovcev in 37.173 kovancev po 500 lir. Papirnega denarja po 10.000 lir je šlo iz roke v roke 77 odstotkov, 12 odstotkov po 5000 lir in le 8,5 odstotka po 1000. Brez manjšega dobriža je ves obtok znašal 2257 milijard lir.
Te suhe številke pa pojasnjujejo še neko drugo gospodarsko-socialno plat, in sicer da se je temelj kupne zmogljivosti znatno zvišal. Za tisoč lir danes ne kupiš skoro nič; zato tudi takih bankovcev ne tiskajo, šele pri desettisočaku lahko rečeš, da imaš nekaj malega v žepu. To resnico vedo zlasti naše gospodinje, ki gredo s petimi tisoči na trg in v trgovino, pa prinesejo komaj polno torbo domov.
ZA PREDJUZNIK
Še pred koncem meseca se bo zopet moral zagovarjati pred sodniki eden izmed nacističnih zločincev. Mož, čigar zverinska narava je šele sedaj prišla na dan, je Frie- j clrich Knackendorfer, gestapovski častnik, i Njemu je bila podrejena vsa zasedena Gali-j cija. Nemški divjak je prevzel nalogo, da bo iztrebil vse poljske Žide. Hodil je po ghetih, židovskih ulicah ter po bolnišnicah in kjer je naletel na kakšnega Juda, ga je neusmiljeno ustrelil. Pred pajdaši se je rad!
Preteklo soboto je orkester »Vesna« iz Sv. Križa priredil v društveni dvorani na Kontovelu večer slovenske moderne pesmi. Na sporedu je bilo 26 popevk, od katerih so bile z izjemo treh hrvaških in štirih tujih vse izvirne slovenske sodobne pesmi. Od slovenskih skladateljev so bili zastopani Avsenik, Stiasny, Privšek in Bogateč. Prijetno so nas presenetile, zlasti skladbe našega domačina Maria Bogatca, ki je hkrati tudi vodil orkester ter pripravil celotno prireditev. Njegove popevke se odlikujejo z lepimi motivi, s tekočim ritmom in — z izbranimi besedili. Za besedila svojih skladb je nam-
bahal, da mora vsak dan za predjužnik pobiti 15 Zidov. Nekega dne jih je pomoril celo 30; povečini otrok, ki jih je iz bolnišnice pometal skozi okno na ulični tlak, da so se raztreščili.
Za vse te zločine bo dajal sedaj obračun,
UVOD V OLIMPIADE
Za letošnje XVIII. olimpijske tekme v Rimu pripravljajo nekaj izrednega. Kot je znano, so prvi prirejali tekmovanja med pesniki, športniki in umetniki stari Grki v mestu Olimpiji. Grško je bilo potemtakem ozadje vseh versko-kulturno-športnih prireditev, ki so se pričele že v 8. stoletju pred Kristusom.
Letošnjim olimpiadam pa bodo dodali tudi nekaj starorimskega prizvoka. Po stari tradiciji se začnejo olimpijske igre v trenutku, ko priteče dirkač z gorečo baklo, vžgano na žrtveniku v grški Olimpiji. Letos pa bodo istočasno z olimpijsko baklo prižgali tudi etruščansko v toskanskem mestu Tarquinia. Ondi je bilo središče predrimske države visoko kulturnih Etru-skov, ki so se kot Grki zanimali za športno dejavnost. Na stenah mestne grobnice »del-le Bighe« so odkrili slike, kjer so uprizorjene igre v areni. Vse igre so Etruščani spremljali z godbo na flavte in piščali.
Etruščansko baklo bodo vžgali 19. julija in jo bodo atleti v štafetah nosili skozi vse večje kraje klasične Etrurije do Rima, kamor jo bodo prinesli istočasno z olimpijsko iz Grčije.
Med XVII. olimpiadami bodo v Rimu uprizorili na prostem tudi komedijo starega latinskega komediografa T. Macciusa Plauta, ki je živel v 3. stoletju pred Kristusom. Naslov igre je Miles gloriosus (Vojak bahač).
Ijo in umetniško vsebino. V Franciji na primer z razliko kot v Italiji pišejo besedila za boljše popevke priznani literarni pesniki.
Na zadnjem večeru smo dalje lahko ugotovili, da je Bogateč tudi dober dirigent. Njegov orkester je. igral sigurno in sproščeno; Marsikateri poslušalec bi si sicer želel nekoliko drugačno zasedbo. Občutiti je bilo zlasti pomanjkanje trobente, toda upoštevati moramo, da se mora dirigent zadovoljiti z elementi, ki jih ima na razpolago na področju Sv. Križa. In važnejše kot vse pa je dejstvo, da je njegov orkester popolnoma domač.
S popevkami so nastopile tri pevke, in sicer Dragica Sirca, Mirka Bukavec in Anica Terčič, ter pevci Marjo Sedmak, Sergij Cotič, Fulvio Spada-ro, Edi Kapun, Marino Sardoč in Benedikt Stoka. Kolikor nam je. znano, so na zadnjem večeru skoraj vsi prvič nastopili pred širšim občinstvom. In če to upoštevamo, so se kar dobro odrezali. Brez dvoma je med njimi več takih, ki se utegnejo razviti v dobre pevce. To bodo dosegli, če se bodo vztrajno izpopolnjevali v kultiviranju glasa, v pravilni izgovarjavi polglasnikov in končnic ter v obvladanju dihalne in mikrofonske pevske tehnike.
Posamezne točke sporeda je spretno povezoval Lucijan Tence, ki je s šaljivkami in kupletom skrbel za zabavo udeležencev.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je z obilnim ploskanjem nagrajevalo nastop vsakega pevca. Sodeč po številu in razpoloženju, lahko menimo, da so podobne prireditve zelo zaželene.
Zato je pot, ki jo je ubral dirigent Mario Bogateč zelo hvale vredna. S svojo podjetnostjo in požrtvovalnostjo bo veliko doprinesel k razširjenju slovenskih popevk med našo mladino. In to ni majhna stvar. Naša želja je, naj bi orkester »Vesna« nastopil še v drugih krajih na Tržaškem in Goriškem.
reč Bogateč uporabil literarne poezije Iga Grudna Miroslava Košute ter Filiberta Benedetiča. In to ; precejšnjim uspehom. S tem je tudi nakazal pot kako bi lahko to glasbeno zvrst poplemenitili z glob
KMEČKA BANKA
GORICA
ULICA MORELLI 14 - TELEFON 22-06
Pooblaščena banka za finančne posle z Inozemstvom
\/
Vam nudi ugodna pogoja za trgovske posle In bančne usluge (tekoči računi, hranilne vloge, posojila, vnovčevanje In dlskontlra-nje menic, posli z Inozemstvom Itd.)
ffovenske popevke Jiontovelu
dd
T'/ 2ff/j h vtj rt
MEDNARODNO LESNO ZBOROVANJE
V torek je bilo na tržaškem velesejmu mednarodno zborovanje lesnih izvedencev, industrijcev, trgovcev in obrtnikov. Iz poročil, ki so jih imeli razni strokovnjaki in gospodarstveniki, je razvidno, da važnost lesa v državnem gospodarstvu stalno narašča. Čeprav so v Italiji zelo povečali pridobivanje lesa, ga mora država še vedno uvažati za kakih 20 milijonov kubičnih metrov. Trst je največje italijansko lesno tržišče. To vlogo mu omogočata njegov položaj in lesno pristanišče v Skednju, ki je eno najpopolnejših na tem področju v Italiji. Na zborovanju so obravnavali tudi najsodobnejše tehnike obdelovanja lesa in poslovanja lesne trgovine. Razpravljali so tudi o čimprejšnji ureditvi lesne trgovine na mednarodnem področju.
Ricmanje: SMRT ZAVEDNE SLOVENKE
Pred dnevi je po kratki, a mučni bolezni za vedno zatisnila oči 60-letna domačinka Uršula Kuret. Pokojnica je zadnja leta živela s sinom Miranom na Rocolu pri Trstu. Vojna ji je zadala zelo hud udarec, saj ji je mož umrl v nacističnem koncentracijskem taborišču, en sin pa je padel kot partizanski bojevnik.
Naj zavedni Slovenki in hudo preizkušeni materi sveti večna luč. Sinu Miranu Kuretu in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
Devin - umetnostno središče
Menda ni zlepa kraja na slovenskih tleh, o katerem bi imeli toliko spominov v zgodovini in umetnosti, kot je prav Devin. Od rimskih časov, mimo ljudskih bajanj o devinski skali, preko Rielkejevih Devinskih elegij pa do najnovejših piscev, vedno se ponavlja Devin. Stari in novi grad devinskih princev Torre-Tasso sta ovita v romantiko in idilo.
Sedanji grajski gospodar se drži starega slovesa in hoče mogočni graščini dati nov kulturni poudarek. Znan je bivši entomološki muzej v gradu. Letos pa bo devinski grad postal eno izmed mednarodnih središč umetnosti. V torek je princ sklical tiskovno konferenco v svoj grad, kjer je naznanil, da je razpisal mednarodno nagrado »Devin« za najboljšo umetniško stvaritev. Nagrada naj bi bil nekak Oscar za moderno slikarstvo, kakor ga imajo že za filmsko umetnost. Podeljevali ga bodo vsaki dve. leti. »Oscar« bo vpodabljal v zlatu izcizelirani kipec grške karijatide, ki so ga našli v grajskih zidinah.
Prva mednarodna razstava moderne umetnosti bo odprta od 5. maja do 5. junija prihodnje leto v'dvoranah devinskega gradu. Ostale mesece jo pa bodo prenesli v Rim in Milan.
Prinčeva pobuda v zvezi s Turistično zvezo za Tržaško bo prav gotovo postavila Devin v središče mednarodnega zanimanja.
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
v Trstu priredi tudi letos od 1. do 16. avgusta letovanje v Beli peči. Kdor se ga namerava udeležiti, naj se prijavi do 15. julija ,v Trstu, ul. Commerciale 5/1., ali v Gorici na Travniku 18/11., kjer bo izvedel za vse podrobnosti.
Prihodnji krožkov sestanek je v petek, 24. junija, ob 20.30 v društvenih (prostorih, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je razgovor o letovanju in bližnjih izletih.
DOLINA
Prebivalci Brega se zelo pritožujejo zaradi nerednega dobavljanja električnega toka ob nedeljah dopoldne. Skoraj vsako nedeljo se dogaja, da ostanejo prebivalci brez električnega toka do 11. ali celo 13. ure. To zelo ovira delo v brivnicah in česalnih salonih, medtem ko gospodinje ne morejo doma likati in poslušati radia. Ravnateljstvo električnega podjetja SVEM se izgovarja, da mora od časa do časa popraviti ražne okvare na tamkajšnjem električnem omrežju. Toda ljudje ne morejo razumeti, da je vprav na breškem električnem omrežju toliko okvar, če je pa tukajšnja električna napeljava tako slaba, potem naj jo izmenjajo, ali pa naj ravnateljstvo poskrbi, da jo bodo popravljali v času, ko ljudje ne rabijo elektrike.
Zrelostni izpiti
V ponedeljek so se na vseh tržaških višjih šolah začeli zrelostni izpiti, število kandidatov je letos mnogo višje od lanskega. V vseh tržaških srednjih šolah polaga maturo skupno 1077 dijakov. Na slovenskih višjih srednjih šolah znaša število kandidatov 125. Na realnem in klasičnem liceju je 63, na učiteljišču 18 ter na trgovski akademiji 41 kandidatov. V to število so vključeni tudi goriški maturanti, ki že več let polagajo zrelostne izpite v Trstu.
Tržaški velesejem
V nedeljo je podtajnik v predsedništvu vlade poslanec Folchi odprl XII. mednarodni vzorčni velesejem. Udeležuje se ga 28 držav. Letos so prvič zastopane tudi Sovjetska zveza, afriške države ob Gvinejski obali, Malajska in Nizozemska.
Najznačilnejši poudarek letošnjemu sejmu daje lesna razstava. Države ekvatorialne Afrike so postavile na ogled plemenite trde lesove svojih pokrajin, po katerih je. vedno večje povpraševanje. Tej skupini držav se pridružujeta tudi Avstrija in Jugoslavija kot največji izvoznici za jelov les. Jugoslavijo zastopata Državna ustanova za celulozo in papir tre Kmetijsko ministrstvo.
Druga novost na sejmu je novi paviljon za težko mehaniko, motonavtiko in stanovanjsko opremo. Posebna privlačnost je ameriški oddelek, kjer so prikazane oblike oceanskih tal in življenje v morskih globinah. Kol snjo že pisali, sta se razstave udeležila tudi Piccarda, oče in sin, ki sla z globinskim plovilom »Trieste« prva začela raziskovati morsko dno. Tržaški občinski svet jima je podelil naslov častnih meščanov.
V torek so na sejmu obhajali V. mednarodni lesni dan. Ponedeljek pa je bil posvečen Jugoslaviji kol največji udelež nki z lesno trgovino Ob tej priložnosti so prišle v Trst razne jugoslovanske. osebnosti, ki so si obenem z veleposlanikom Javorškim in generalnim konzulom dr. Žigo Voduškom ogledale sejmske prostore.
Na jugoslovanskem oddelku razstavlja 30 podjetij. Razen lesov in lesnih izdelkov vidimo tudi vzorce koles, motornih vozil, aluminijeve polizdelke, kinematografske projektorje in radijske sprejemnike,
V razgovoru na trgovinski zbornici je državni podtajnik Kolak poudaril važnost vedno večjega trgovskega sodelovanja med obema državama.
Zvečer je generalni konzul dr. Vodušek priredil sprejem, katerega so se udeležili člani jugoslovanskega odposlanstva, generalni komisar Palamara, prefekt iz Vidma in druge vidnejše osebnosti.
SEZNAM KANDIDATOV,
ki so v poletnem roku tega šolskega leta opravili nižji tečajni izpit na slovenski industrijski strokovni šoli v Trstu (Rojan):
L pred izpitno komisijo v Trstu. Bavčar Pavel, Ceglar Sergij, Černigoj Marij, Kocman Vojmir, Kramar Jožko (odlično), Regent Ivo, Rustja Bož.dar, Salvi Boris, Sirca Boris, Starec Dušan, Ugrin Peter Pavel, Vouk Boris;
Brecelj Vojko, Cimprič Boris, Clari Lucijan, Fer-luga Aleksander, Gregorič Egon, Milocco Aleksander, Severi Julijan, Žagar Stojan;
Košuta Božena (odlično), Fakin Rozal.ja, Giaco-min Ljubomira, Kralj Anica (odlično), Merkuža Sonja (odlično), Milkovič Marija, Pečar Sonja, Primožič Eda, Purič Antonija, Savi Nadja.
2. pred izpitno komisijo na Opčinah: Bak Marijan, Kraij Radivoj, De Nardo Ivan, Milič Boris (odlično), Ferluga Aleksander (odlično), Hrovatin Stanislav, Lipanje Stojan, Mahnič Silvester (odlično), ■Raženi Stojan, Stor Aldo, Vidau Zvonimir;
Bratuž Lucija (odlično), Breščik Majda, Ferluga Ksenija, Milkovič Miranda, Ravbar Zora, Šker-•avaj Neva (odlično), Škabar Milena (odlično), Vremec Ivana (odlično) in Grgič Marija.
3. pred izpitno komisijo v Nabrežini - Sv. Križu: Pahor Božidar, Pahor Danilo, Peric Daribor, Semec Radovan, Bogateč Žarko, Briščak Miroslav (odlično), Sirk Edvard;
Doljak Neva, Legiša Nadja (odlično), Bezin Breda, Bezin Dragica, Savi Vera, Sedmak Vera, Stefančič Ljuba, Tretjak Dušanka;
4. pred izpitno komisijo v Dolini: Kermec Stojan, Rapotec Marij, Velikonja Milan, Žerjal Boris;
Bandi Darinka.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Pre4sfave na dvorišču stavbe št. 90 v Trebčah
v petek, 24. junija, ob 20.30 — Danilo Gorinšek »Silni bič«
v soboto, 25. junija, ob 20.30 — Goodrich-Hackett »Dnevnik Ane Frank« v nedeljo, 26. junija, ob 20.30 — Jurčič-Klemenčič »Deseti brat«
Predstave na občinskem nogometnem igrišču v Boijuncu
v sredo, 29. junija, ob 20.30 — Goodrich-IIackeit »Dnevnik Ane Frank« v četrtek, 30. junija, ob 20.30 — Danilo Gorinšek »Silni bič«
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU
priredi, dne 10. julija, izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje v til. Roma 15/11. v uradnih urah.
ŠLENART
V petek predzadnjega tedna je vso okolico pod Kolovratom opustošilo hudo neurje. Rečici Kozica in Erbeč sta prestopili bregove in odnašali s seboj drva, vsejano žito, koruzo in krompir. Takega neurja prebivalstvo teh krajev že dolgo ne pomni. Občina Dreka je bila za nekaj časa popolnoma odrezana od sveta. Celo telefonske zveze s Čedadom so bile pretrgane.
Ti kraji so pretrpeli hudo škodo. Upamo, da bodo oblastva nudila prizadetim kmetovalcem hitro in učinkovito pomoč.
Med neurjem je v Krasu, vasi v občini Dreki, treščilo v senik Evgena Garjupa. Senik je popolnoma zgorel, gospodar in živina pa sta se rešila.
Ob 6. obletnici Trinkove smrti
To nedeljo se bomo vsi zavedni Beneški Slovenci spomnili 6. obletnice smrti največjega sina naše dežele msgr. Ivana Trin-ka. Umrl je namreč 26. junija 1954. Njegovi telesni ostanki pričakujejo vstajenja v grobu na trčmunskem pokopališču, njegov duh pa nenehno poraja v premnogih srcih naših ljudi ljubezen in zvestobo do ne-izčrpljivih vrednot krščanstva in slovenstva, idealoma, ki jima je veliki pokojnik zvesto služil vse življenje. Njima je posvetil bogate vrline svojega vsestranskega u-stvarjalnega duha, saj je bil dolgo let pri-
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Zadnji petek je svet razpravljal o pismenem vprašanju komunističnih svetovalcev dr. Battella in Battija, ki sta predlagala, naj se bivše veliko Fogarjevo posestvo na desnem bregu Soče čimprej razdeli med domače slovenske kmetovalce. Ti so namreč bili dolgoletni najemniki posameznih zemljišč tudi pod upravo Ustanove treh Bene-čiz, dokler jih ta ni sodnijsko pregnala z njih.
Zupan dr. Bernardis je svetu obrazložil odnose med omenjeno Ustanovo in občino, ki so bili zelo prisrčni, ker ie bilo obljubljeno, da bodo posestvo zares vzorno uredili ter namestili sodobne naprave, silose itd. Toda uprava posestva ni bila kos obveznostim in zato so se odnosi posl ibšali.
Uprava posestva je pred kratkim predložila načrt, ki predvideva, da se vse zemljišče razdeli na šest gospodarskih enot, kar bo stalo 38 milijonov lir.
Ko je župan obvestil tovariše o obnovi štmavrskega starega kamnoloma pod Sabotinom, je zagotovil, da bo svet ponovno razpravljal o posestvu treh Benečij.
IZ PEVME
V soboto popoldne je 21-letni Silvan Cri-stofoli na pevmskem mostu podrl na tla z motorjem 65-letno poštno uradnico Terezijo Lavrenčič iz Pevme. Pri padcu se je nesrečnica močno udarila v glavo in obležala v nezavesti. Odpeljali so jo v mestno bolnico, a je čez ,eno uro umrla, ne da bi prišla zopet k zavesti.
V ponedeliek so njene telesne ostanke položili k večnemu počitku na našem pokopališču ob ogromni udeležbi domačinov in meščanov. Dobro gospo so namreč spo-
‘floiH+nijct
znan voditelj svojega trdo preizkušenega ljudstva ob Teru in Nadiži.
Njegova zasluga je tudi, da naš mladi rod danes kot še nikoli prej hrepeni po izobrazbi v materinem jeziku. Saj temu rodu je dobro znano, kako se je Trinko še kot mlad dijak na videmski gimnaziji osvobodil iz začaranega kroga italijanske kulture in se oprijel slovenskega jezika in kulture.
Mnogi Beneški Slovenci se bomo zato v teh dneh v duhu znašli ob prelepem nagrobnem Trinkovem spomeniku na trčmun-skem pokopališču in pomolili za njegov večni pokoj. Naprosili ga bomo obenem, naj njegov duh čuva nad našo domačijo, in nad domovino vseh Slovencev.
, IZ TRČMUNA
Cesto iz Cepletišč v Trčmunu je zgradila, kot smo že poročali, vojaška uprava. A danes je ta pot žal v zelo slabem stanju. Občina prav nič ne skrbi, da bi jo popravljala. Trčmunci-so se že večkrat priložili, ker nihče ne poskrbi, da bi se na njej posule jame s peskom. Zato so že ustanovili odbor, ki pripravlja spomenico, da z njo opozori prefekturo na nevzdržno stanje na cesti.
Upamo pa, da se bodo oblastva končno /ganila, ker je pred kratkim obiskal sovo-denjsko občino poslanec Marangone, ki je obljubil posredovanje, da se izvršijo vsaj nujna dela v našem okolišu.
štovali vsi in jo cenili zaradi njene plemenitosti in ustrežljivosti.
Naj pokojnici sveti večna luč, njenemu možu in sinu pa izrekamo iskreno m globoko sožalje. Sožalju se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Novega lista.
IZ RUPE
Vse delavstvo naše papirnice je hudo vznemirila vest, da je ravnateljstvo s sobotno nočno izmeno prekinilo vsako nadaljnjo proizvodnjo; začasno zaporo podjetja je ravnateljstvo utemeljilo, češ da je treba popraviti stroje.
Predstavniki delavske zbornice so se takoj zglasili na sedežu Zveze industrijcev, kjer so jim zagotovili, da je zapora le začasna in da bo delavstvo tudi v tem času prejemalo redno plačo. Tisti pa, ki niso doslej še dosegli potrebnega delovnega sta-leža, bodo prejemali plačo od dopolnilne blagajne.
Kljub vsemu pa delavstvo upa, da bodo razmere v doglednem času tako uredili, da se bodo mogli mirno in brez skrbi posvetiti svojemu delu.
IZ ŠTMAVRA
Spomladi smo po Novem listu obvestili javnost, da namerava lastnik našega starega kamnoloma podjetje v kratkem obnoviti. Končno je tudi župan dr. Bernardis potrdil to vest na zadnji seji občinskega sveta, ki je nazpravljal o ureditvi lastninskih razmer na velikem zemljišči' Ustanove treh Benečij. V obnovljenem kamnolomu bo zapečenih precej domačinov.
Gospodarske razmere so se zadnje čase v naši vasi znatno izboljšale. Dobili smo vodovod in elektriko, kar bo seveda v veliko korist tudi za obnovljeno industrijsko podjetje. Na vrh Sabotina je bila zaradi vojaških potreb zgrajena nova cesta. Lastniku kamnoloma bo tako treba zgraditi le nekaj metrov poti, ki bo stala okoli 2.5 milijona lir. Poldrugi milijon naj bi prispevala goriška občina, do katere se je lastnik lucli že obrnil. Kaže, da se bosta v kratkem sporazumela lastnik in občina, ker le-tej kamnolom leži pri srcu.
Z obnovljeno industrijo bo postalo življenje v naši vasi bolj živo in v njej bo da bilo zaslužek lepo število naših ljudi, ki so v takem delu pravi mojstri.
S PLACUTE
Placutarji praznujejo svojega cerkvenega zaščitnika sv. Vida tudi letos kot po navadi kar tri dni. Obhajajo ga v cerkvi in tudi po raznih zabaviščih. V nedeljo se je velika množica udeležila tombole, katere dobiček je bil namenjen cerkveni mladinski organizaciji. Glavni dobitek 40 tisoč lir je dobi' en sam, drugi dobitek 15 tisoč lir sta si delili dve ženski, tretjega pa, t. j. 5 tisoč lir sta dosegla dva fantka.
IZ SOVODENJ
Na zadnji seji občinskega sveta so svetovalci odobrili izredni izdatek 478 tisoč lir za popravo cest.
Svet je zatem sklenil odpovedati najemninske pogodbe raznim zasebnikom, ker
Is (pGhiikje
—    h
bodo na občinskih zemljiščih posadili topole. To drevo daje dobro celulozo in zato bo občina imela od teh nasadov prav gotovo večjo korist kot od sedanjih najemnin. Zato je svet sklenil najeti 6.200.000 lir posojila, s katerim bodo poravnali primanjkljaj leta 1959.
Do treh hiš na cesti iz Rupe v Sovodnje (na tako imenovani Stradalti) bodo napeljali e’ektriko, v ta namen bo občina prispevala 100 tisoč, posamezni lastnik hiše pa po 53 tisoč lir.
Govorili so tudi o predlogu, da bi se so-vodenjski dijaki vozili na račun občine v šole v Gorico, a sklenili niso ničesar; predlog pa bo skoro gotovo zavrnjen.
Kdor bo hotel, bo v kratkem lahko svoje drage prevažal k večnemu počitku na pokopališče z mrtvaškim vozom. Občinska uprava bo oddala to službo podjetju, ki bo poslalo najboljšo ponudbo. Morda bi bilo sploh najbolj pametno, da se na našem podeželju take novotarije ne uvajajo, ker ljudi preveč navajajo k razkošju in se medsebojni odnosi tako razčlovečuj^jo.
IZ ŠTEVERJANA
Naš občinski svet je predzadnji teden med drugim razpravljali o morebitni priključitvi bodočega števerjanskega vodovoda h goriškemu na Oslavju in Gradiškuti. Goriška občina je bila svoj čas sporočila našemu županstvu, da bi voda stala 45 lir za kub. m, se pravi prav toliko, kot stane go-riške potrošnike. Vsi pa vemo, da plačuje goriška občina Jugoslaviji vodo le po 13 iir za kub. m in dobiva povrhu še znaten državni prispevek. Goriška občina je od šte-verjanske zahtevala tudi 200 tisoč lir kavcije in se ni hotela obvezati, da bo dobavljala vodo tudi v mesecih suše.
Teh pogojev naša uprava ni mogla seveda sprejeti, saj bi morala svojim potrošnikom računati vodo najmanj po 80 lir za kub. m, če ne bi hotela imeti zgube. Mestna uprava je tudi v zadnjem sporočilu predlagala omenjeno ceno, znižala pa je kavcijo na 100 tisoč in se obvezala, da bo Števerjanu dobavljala vodo tudi v sušnih mesecih.
Ker tudi ti pogoji niso sprejemljivi, je svet sklenil, naj zadevo prouči strokovnjak. Občina bo nato zaprosila prefekturo, naj posreduje, da se vprašanje čimprej pravično reši.
ČESTITKE OSEMDESETLETNIKU
Predpreteklo sredo je na svoj god praznoval 80-!etnico gospod Vid Rojc. Osemdesetletnik je bratranec javnega delavca na ’adružnem polju, pokojnega msgr. Rojca, nekdanjega mirenskega župnika in tol minskega dekana ter goriškega pokrajinskega poslanca. Slavljenca pozna in spoštuje vsa Gorica. V svoji moški dobi se je udejstvoval v goriškem pevskem in podpornem društvu.
Vsi njegovi prijatelji in znanci se ga ob tej priliki živo spominjajo in mu kličejo >-na mnoga leta!«
čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Huj l%i r/ ifoVi/i* o tiihvm fVf/fifr'7ff ?
Pri nas smo že navajeni, da ostro obsodimo vsak pojav belega rasizma v Ameriki, v Južni, Airikj ali kjerkoli. Pri tem se ravna-mo&o' mo’ralnem .m človečanskem kriteriju, kar1 je lahko, ker je čisto abstraktno. Zelo verjetno je, da bi se mnogi naši ljudje odločili drugače, če bi živeli v stalnem stiku s črnci in bi zadevali rasni problemi njihovo lastno življenje.
Po vsem svetu vzbuja te dni veliko pozornost novica, da se bo izredno lepa švedska igralka, plavolasa May Britt, znana iz filma »Sinji angel« (nova izdaja), v kratkem porc-čHa s črnsko-judovskim mešancem, kabaretnim pevcem Sammyjem Davisom.
Da bi zvedeli, kako sodijo naši ljudje v tem praktičnem primeru in če bi se tudi sami ne ozirali na rasne predsodke, če. bi se znašli pred enako odločitvijo, smo zadali nekaterim vprašanji:
1. »Ali odobravate odločitev May Britt?« in
2. »Ali bi se vi poročili s črncem (ali črnko), če bi imeli priložnost za to?«
Odgovorili sg nam takole:
Gospodinja, stara 40 let:
1. Ne odobravam njene odločitve. Ce. se je na veličala svojega sedanjega belega moža, se bo črnega še prej, ker se še v mnogo več stvareh ne bosta strinjala. Zdi se. mi, da se hoče napraviti ta ženska le važno, da bi o njej govorili. Ločitev /.anjo tako ni problem. Ko se ga bo naveličala, ga bo pač pustila.
2. Ne. Kako bi se mogla poročiti s črncem? Zd se mi preveč različen, ne samo po barvi, ampak po miselnosti in vsem. Razlika je pač prevelika.
Učiteljica, 19 let:
1. Ne odobravam, da se bo May Britt poročila s črncem, a ne zato, ker je to oseba črnega plemena, temveč zato, ker se je ločila od prvega moža in bo to njen drugi zakon.
2. Črnce ne smatram za manjvredne ljudi, vendar pa mislim, da bi se precej težko z njim poročila, ker so ti ljudje od nas precej različni.
Nameščenka, 24 let, zelo pobožna:
1. Če misli resno.
2. Moj Bog, to je težko reči. Predvsem ne poznam nobenega črnca, da bi lahko presodila. Mij slim pa, da bi ga zelo težko poročila, ker se mi zde preveč različni od nas, ne samo po plemenu, ampak tudi po mišljenju, čustvovanju in vsem.
Zdravnik, 56 let:
1. Zakaj pa ne, če se imata rada? Upam, da ne gre samo za kakšno propagandno potegavščino al željo po denarju.
2. Bi se poročil s črnko, če bi sc zaljub 1 vanjo. Jasno pa je, da nastane s tem kopica komplikacij, od rasnih do zdravstvenih in vzgojnih. Kakšni bedo otroci? Bodo zdravi in srečni? Se bodo lahko prilagodili belemu okolju in jih bo to sprejelo? V takem primeru bi ne, bilo nič hudega.
Drugače je že tako izven dvoma, da ni boljših in slabših ras, in z odpravo kolonialnih odnosov bodo izginile tudi socialne in kulturne razlike, ki so predstavljale zdaj prepad med belo in črno raso. Zdaj, ko nastajajo v Afriki črnske države, se bodo nedvomno množili zakoni med belimi in črnimi ljudmi iz višjih in kulturno visoko stoječih plasti teh samostojnih afriških dežel. Tako bo nastajala nova rasna mešanica, kar pa bo seveda porajalo tudi nove probleme, med drugim zdravstvene, ker so v Afriki še zelo razširjene razne kužne bolezni. S primerno preventivno zdravstveno politiko jih bo pa možno rešiti brez hujših težav.
Publicist, star 43 let:
1.	Ne. Prepričan sem, da pri May Britt ne gre za pravo ljubezen, ampak le za nekako željo po senzaciji, morda tudi za seksualno kaprico, ki jo zamenjuje za zaljubljenost. Kot Švedinja je poleg tega morda vzrastla v tipično skandinavskem liberalističnem in humanističnem vzdušju, ki ne trp rasnih predsodkov, ker Švedje kot narod brez kolo-
nij niso nikdar poznali pravega rasnega problema. Znano je tudi, da uživa švedska mladina izredno svobodno spolno vzgojo, ki smatra vsako spolno zadevo za nekaj čisto naravnega in telesn.ga, aii če hočemo, psihičnega, daleč od moralne sfere. Vse to igra najbrž vlogo v odločitvi May Britt, ki je zato premalo resna. Trdno sem prepričan, da ta zakon ne bo srečen in trajen, zlasti če bo morala prenašati žrtve.
2.	Poročil bi se s črnko, če bi jo zares vzljubil, predvsem pa, če bi vedel, da bodo otroci rastli v okolju, kjer jim njihova mešana rasa ne bi bila v oviro in bolečino. Mislim pa, da bi izbral črnko čimbolj po evropskem okusu, prav iz razloga, da bi bili otroci bolj »evropejski«. Dosledno nasprolo vanje mešanim zakonom se mi zdi greh, ker ni v skladu ne s človečansko miselnostjo in znanostjo, ki uči, da so vse rase enako vredne, pa tudi ne z božjim naukom, da smo ljudje vseh ras v enaki meri otroci božji.
časnikar, 28 let:
1. Vprašanje je, če se bosta poročila. Po mojem so filmske akcije May Britt v upadanju in je vest o poroki sprožila okoli nje govorice, ki z reklamner ga stališča veljajo težke milijone. Apelirala je na strune rasnih predsodkov, vzbudila sovraštvo in tudi to je z reklamnega vidika dragocenejše kot mlačna simpatija, kajti mnogo dalj traja. Med črnci so tudi izredno privlačni ljudje, a to se ne bi moglo reči o Sammyju. Morda pa je May Britt frigidna severnjakinja, ki se skuša vzdign:ti skozi blato in je za to izbrala razmeroma nesimpatičnega Sammy-ja, ki baje niti duhovit ni, temveč ima samo to dobro lastnost, da je našel dobrega avtorja, ki mu piše tekste.
2. Ce bi njena občutljivost in inteligenca lahko premagali razliko v vzgoji in mišljenju in če bi razumsko lahko premagali komplekse. Telesno so črn-
Po številu knjig, ki krožijo med ljudstvom, jemljemo eno izmed meril za njegovo kulturno raven. Posredovalci med založništvom in kupcem so pa knjigarne. Od bolj ali manj razvitega knjižnega trga je odvisno, koliko knjig gre med ljudstvo. Nekoč so razne družbe, najbolj razširjena je bila Mohorjeva družba, razdeljevale svojim članom knjige brez posrednikov. Danes se ta način razdeljevanja vedno bolj umika knjigarnam. V južnih državah, zlasti v Italiji, pa posredujejo knjigo potujoči za stopniki velikih založniških družb.
Danes štejejo, da je v kulturno razvitih državah po ena knjigarna na vsakih 15.000 prebivalcev. V Jugoslaviji znaša ta povprečnost 30.000 ljudi. V Sloveniji so jih našteli letos 73, tako da pride po ena knjigarna na približno 21.500 prebivalcev. Takšno številčno stanje seveda ni povsem zadovoljivo in ne. ustreza novim potrebam po široki strokovni izobrazbi.
K temu je treba še nekaj pripomniti. Večina knjigarn je pri nas mešanih, to se nravi, da prodajajo poleg knjig tudi papir in pisarniške potrebščine. Največkrat so v njih knj;ge le privesek. Krivda pa ne zadene knjigarnarje. Iskati io je treba v nizki plačilni zmožnosti kunca intelektualca, a predvsem pri založnikih samih ki neprestano višajo svoje cene. Kdo more izdati za eno knjigo od dva do štiritisoč lir?
Zbor razumnikov
V petek so začeli v Milanu zborovati intelektualci iz 25 držav. Pobudo je dala CITI, to je Mednarodna zveza intelektualnih delavcev. Organizacija je bila ustanovljena šele letos. Njen namen je predvsem zaščititi koristi razumnikov vseh dežel. Zato se trudi, da bi imeli akademski in znanstveni izpiti in naslovi veljavo v vseh državah, katerih izobraženci se vanjo včlanijo, še prej pa, da bi se1 uč':i načrti v posameznih državah poenotili.
ke marsikdaj lepše od belih žensk in so že nekaj let v modi med pripadniki »sladkega življenja«.
Uradnik, 36 let:
1. Ne. Odnosno mi je vseeno.
2. Ne.
Uradnica, 27 let:
1. To je njena stvar! Vsak sam odgovarja za lastne odločitve!
2. Ne!
Delavka, 25 let:
1. Ne odobravam, a ne zato ker je črnec, temveč zaradi okoliščin, v katerih bo ta poroka nastala.
2. Da.
Delavec, 41 let:
1. V primeru, da gre za resno odiočitev je moj odgovor vsekakor pozitiven. Narava sama ni postavila človeku nikakih meja in nikakih zakonov glede združevanja. Zato je združitev dveh raznobarvnih bitij popolnoma naravna, dasi vzbuja taka združitev še vedno mnogo pozornosti tam, kjer žive strnjeno ljudje enega ali' drugega plemena. Sicer pa mislim, da veljajo za tako odločitev oziroma izbiro svojega življenjskega druga isti kriteriji kot pri isto-barvnih zaročencih, in sicer lepota, morebitni denarni ali drugi interesi itd., vendar pa zbližuje ljudi v glavnem ljubezen, medsebojno razumevanje, težnje, ideologija in še mnogo drugih več ali manj duševnih lastnosti.
2. Ce bi se mi nudila taka priložnos*, bi prav gotovo ne imel nobenih pomislekov zaradi barve neveste. V popolnoma normalnih razmerah je vendar ljubezen, ki privede skupaj dva človeka in ju združi v zakon. Prava ljubezen torej nima nobenih predsodkov in tudi ne razločuje barv, ker je baje »slepa«. Dasi je taka združitev v današnjem momentu še vedno dokaj problematična, vendar mislim, da se tudi v mešanem plemenskem zakonu lahko pojavijo isti splošni družinski problemi kot pri istobarv-nih zakoncih. Torej ni bistvene razlike. Kadar se dva zakonca skladata v ljubezni, v hotenju, v mišljenju in v značaju sploh, pač ne igra barva kože prav nobene vloge.
Dokler bo knjiga razkošje, ki si ga lahko privošči samo kak petičnež, bodo tudi knjigarne hira'e in postajale papirnice.
Čistih ali pravih knjigarn je danes tudi v Sloveniji bore malo. So pač to še vedno prvi težki koraki, saj pred vojno sploh niso poznali prodaje knjig. V okraju Gorica deluje danes deset mešanih knjigarn. Pravijo, da bodo odprli v Novi Go: rici tudi eno pravo knjigarno, kot so jo pred leti v Kopru. Med zamejskimi Slovenci delujeta danes na Goriškem dve knjigarni (Katoliška in Lukeži-čeva), na Tržaškem pa tri (Tržaška, Stokova in Fortunatova). Od teh zadnjih je le Tržaška knjigarna v ul. S’v. Frančiška urejena po sodobnih pravilih.
Kulturne vesti
• Dne 30. junija se bo začel letošnji Ljubljansk1
festival, ki bo dejansko le revija jugoslovanskega baleta. Sodelovale bodo poleg ljubljanske še baletne, skupine iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in Skopja. Festival bo trajal do 10. julija.
• Iz nemškega tiska je bilo razvidno, da je dirigent O. Danon, ki je vodil gostovanje beograjske Opere na festivalu v VViesbadenu, nekoliko razočaral pričakovanja.
• V ponedeljek se je začel v Rimu mednarodni kongres pisateljev, ki ga je, organiziral Sindikat italijanskih pisateljev. Udeležujejo se ga najuglednejši italijanski in mnogi znani evropski pisatelji. Glavni namen kongresa pa je menda bolj — turističen....
-> Dne 6. julija bodo podelili v Rimu literarno na- • grado »Strega«, ki je ena najvažnejših. Po doseda njih izborih se lahko potegujejo zanjo še naslednje knjige: »La ragazza di Bube« Carla Cassole, »L’im-putata« Laudomie Bonanni, »II cavaliere inesistente« Itala Calvina, »La suora Giovanna« Giovannija Alpina, »Una donna disponibile« Laure Di Falco in »Roma di giorno« Maria Picchija.
Knjigarne pri Slovencih
Pridelek pšenice
V naših krajih je pšenica v splošnem prav slabo obrodila, ker jo je marsikje uni-' čila suša. Mnogi so žitna polja sploh preorali. V Italiji cenijo letošnji pridelek za kakih 5 milijonov stotov nižji od lanskega, ki je znašal 85 mili j. stotov, še večja pa je razlika med letošnjim iri predlanskim pridelkom, ki je znašal 98 milij. Letošnji pridelek ne bi zadostoval za notranje potrebe, če bi ne bilo še nekaj ostankov iz prejšnjih let. Zmanjkala pa bo trda pšenica, katera se uporablja za testenine. Treba jo bo uvoziti.
Vlada namerava opustiti obvezno oddajo pšenice v državna skladišča, a za sedaj je le znižala oddajno količino za 4 milijone stotov na 10 milijonov. Prizadeti pa so proti taki vladni pšenični politiki, ker'jim je obvezna oddaja jamčila ceno, ki je približno za i/, višja kot cena na svetovnem trgu. Vlada je sicer imela z obvezno oddajo pšenice velikanske stroške in izgube, katere hoče odpraviti. Letošnja cena za obvezno oddano pšenico je enaka lanski, in sicer 6.200 lir.
Industrija konserviranega mesa
pripravi letno na celem svetu okoli 50 do 60 milijard škatel konserviranega mesa z okoli 150 milijonov stotov mesa.
Italijanska industrija pripravi letno okoli 100 milijonov škatel mesnih konserv, od katerih potroši Lombardija okoli 30%, Piemont in Benečije pa	po	10%. Središče	proizvodnje je v	Monzi	pri	Milanu,	kjer	kra-
ljuje družba Simmenthal. Ista družba je L 1951 zgradila blizu Rima še eno tvorni-co, ki zaposljuje okoli 1.000 delavcev in pripravi dnevno okoli 200.000 škatel mesnih konserv. Manjše tvornice so po ostalih predelih Italije in tudi tu v Trstu.
NIZKE ALI VISOKE PŠENICE?
Genetiki ali	stvaritelji novih	pšeničnih
sort težijo za	tem,	da	vzgojijo	čim	niž-
je sorte: od prejšnjih, ki so imele do 150 cm (in tudi več) dolga stebla, smo prišli do sort, ki imajo komaj 50 cm dolgo slamo (sorta »acciaio«). Nove vrste bodo to-
GOSPODARSTVO
Pomirilna sredstva v živinoreji
Pomirila ali pomirilna sredstva so snovi, ki jih vcepimo ali damo zaužiti živim organizmom in ki nato nanj več ali manj časa vpiivajo. Organizem postane manj občutljiv za bolečine in oseba navadno kaže veselejše razpoloženje ali neke vrste otopelost, izgubi strah pred nevarnostjo in živci se pomirijo. Zaradi te njihove učinkovitosti je lah-ho razumeti, zakaj se je uporaba pomiril tako hitro razširila. Poznavalci trdijo, da v ZDA vsaka sedma oseba jemlje pomirila in da letna poraba znaša vsaj 3.000 stotov.
Ni še preteklo 10 let, odkar so bila odkrita prva pomirilna sredstva. Prvič so se pojavila 1. 1952. To so bila »reserpin«, ki služi proti motnjam srca in urejuje krvni obtok; »cloropromazin« za želodčno-čreves-ne motnje; »L. S. D. 25« blagodejno vpliva na duševno bolne. Danes je znana že cela vrsta pomiril, pod mnogimi imeni pa se skriva eno in isto pomirilo: tako je dokazano, da ima »reserpin« v trgovini kar 17 različnih imen. Kako naj se v takih primerih spozna zdravnik, ki dobi od proizvajalca reklamne vzorce in še kakšno koristno darilo?
Pomirila so si danes utrla pot tudi v živinorejo in hvalisanja ter ponujanja ni konca ne kraja. Iz Washingtona javljajo, tla so tako začeli ravnati z živino, namenjeno za zakol, ki baje nato mirneje prenaša prevoze z vlakom ali tovornjakom in ne izgubi niti grama teže. Trdijo nadalje, da je zato meso bolj nežno in prav nič slabše zaradi zaužitih pomiril. Krave molznice pa da dajejo več mleka, svinje ne požrejo več svojega zaroda, gosi se med prevozi ne tepejo, ovni so med striženjem mirni, nervozni in trmasti konji se umirijo itd. Morski ali indijski prašički so bile prve živali, na katerih so preizkusili njih učinke.
Pomirila služijo posebno živinozdravni-kom: danes lahko zdravimo brez skrbi ve-rej dale malo slame, ki bo zato postala like divje živali, katere bi morali drugače
dražja. Izgubo na slami pa izdatno povrnejo višji hektarski donosi. Pri nizkih sortah se lahko doseže na vsakem m- po 400 in več popolnih klasov, kar pomeni vsaj četrtino več kot pri visokih.
pobiti. V Texasu je živinozdravnik s poseb no pripravo izstrelil na nekega dragocenega, a ranjenega in zato podivjanega bika vbrizgalno iglo s pomirilom in ga potem ozdravil. Na ta način lovijo danes tudi več-
:ena EN DOM-
Drobni nasveti
■ Ce vas motijo potemnela kuhalnice in drugi less-ni predmeti v kuhinji, jih od časa do časa zdrgnite s superoksidom in nato dobro i/.plakniic.
■ V gobi iz sintetične gume lahko uporabite vse ostanke mila. Na strani napravite majhno zarezo do sredine in stlačite v gobo ostanke mila.
■ Rozine so okusnejše, če jih namočite za 24 ur v rumu in jih premešate s sladkorjem.
■ Salama se na odrezanem mestu ne bo posušila, če boste nanjo prilepili rezino sveže limone.
■ Moljev se znebimo s terpentinovcem. Obleke najprej dobro prezračimo, nato namažemo kote omare s terpentinovcem in pustimo omaro nekaj ur odprto.
■ Ce je likalnik zarjavel, ga očistite z mešanico naribanega voska in soli.
■ Preden odstranimo ribam luskine, jih za trenutek potopimo v vročo vodo.
■ Kadar zabijemo žebelj v zid, pogosto okrušimo omet; da to preprečimo, nalepimo na zid nekoliko lepilnega papirja, ki bo zadržal omet.
■ Mehko in obrabljeno metlo popravimo, če jo nekaj časa držimo nad posodo z vrelo vodo. ’
■ Kolonjsko vodo lahko sami napravite, če zmešate nekaj kapljic parFema s 60% alkoholom.
■ Olajšale si boste mučno iskanje gumbov v kaki škatli, če boste enake ali sorodne gumbe nanizale in zavezale na sukanec.
■ Lončnice v stanovanju postavite vedno tako, da jih bo dosegel zračni tok, kadar zračite. Ne. imejte jih blizu peči.
■ Ce se vam lomijo nohti, jejte čimveč mlečne hrane in ne pozabite jedi, ki vsebujejo mnogo vitaminov B.
je in nevarne zveri. Iz Kalifornjie je prišla vest, da se je nekaj znanstvenikov vkrcalo na neko kitolovko z namenom, da bodo vrgli pomirilno harpuno na kakšnega kita in potem zmerili njegove srčne utripe in krvni obtok ter kar jih bo. še zanimalo.
Pomirila so za človeka važna, a obenem nevarna pridobitev. Kje je meja med pomirili in med mamili (opij, morfij, hašiš, itd.)? Če so pomirila dovoljena, zakaj bi ne bila tudi mamila? Ali ne pustijo pomirila nobenih hujših posledic? Zdi se, da spadajo pomirila enako kot mamila pod državno kontrolo.
Dleduarodiii kongres za svflorejo
V preteklem aprilu je bil na Španskem (v Madridu, v Murcii in v Barceloni) med^ narodni kongres za svilorejo, Razen Kitajske, ki je odklonila udeležbo, so poslale svoje zastopnike vse ostale države, ki se zanimajo za svilorejo. Udeleženih je bilo kakih 80 strokovnjakov.
Delo kongresa je bilo razdeljeno na več odsekov; Jugoslovan M. Tomič je vodil prvega, ki je razpravljal o murvah, ki edine nudijo hrano sviloprejkam. Govora je bilo o različnih sortah murv, načinu gojenja in tudi o škodljivcih, predvsem o metulju »hvphantria cunea Drury«, ki se je 1. 1940 razpasel iz ZDA v okolico Budimpešte, od koder se je naglo razširil po Češkem, Rusiji, Romuniji, Bolgariji in Jugoslaviji. Gosenicam tega škodljivca gre najbolj v slast murvino listje, v skrajni sili pa se lotijo sploh vseh listavcev.
Drugi odsek se je pečal z vprašanjem, kako zboljšati sviloprejske pasme. Načelbval mu je Poljak E. Bakunjak, podpredsednik pa je bil Rus Gvenepadze, očitno Gru-zin. Tretji odsek je razpravljal o hrani Za sviloprejke, četrti o boleznih in zaščiti pred njimi, peti o proizvodnji semena, šesti o svilodih, njih razvijanju in potrebnih strojih. Sedmi odsek je razrhotrival vprašanje, kako bi se naravna svila najbolj uveljavila, torej o gospodarski plati, osmi pa o znanstvenem raziskovanju in o strokovnem pouku.
Največje zanimanje za svilorejo so pokazali na kongresu zastopniki iz Rusije, Indije in Japonske, nekoliko manj Ogrska in Jugoslavija, najmanj pa zastopniki Italije, ki ugotavljajo, kako se v Italiji iz leta v leto krči sviloreja in je ni mogoče požiyiti: kljub temu presega italijanska proizvodnja svilodov skupno proizvodnjo vseh evropskih držav.
Škropilnice za visoka drevesa
Podjetje Tormac iz Bologne ima zastopstvo ameriških škropilnic znamke Kiekens-Dekker, s katerimi lahko škropiš tudi 35 m visoka drevesa, n. pr. topole, itd.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 2*477
Črno - rumena nevarnost
Rumena in črna barva sta svoje dni sestavljali avstrijsko cesarsko zastavo. Te dve barvi sta pomenili do leta 1918 moč v Srednji Evropi. Danes pa prav isti dve barvi plašita zapadni svet, in sicer po vsej pravici.
Dvoje kontinentov — rumeni azijski in črni afriški — iščeta potov in stikov, da bi še čim tesneje povezala. Kitajci in črnski narodi osrednje Afrike si segajo v roke in se krepijo na račun nekdanjih belih gospo-dovalcev. Že nemški geopolitiki so govorih o rumeni nevarnosti za Zapad. Danes rumena nevarnost, to je premoč rumenega kitajskega rodu, teži za tem, da bi prevzela tudi vodstvo črncev v Afriki.
Komunistična Kitajska se načrtno trudi, da bi razširila svoj vpliv in navezala diplomatske stike po vsej afriški celini. V tej diplomatski akciji je pa najvažnejša težnja Kitajske, da bi izpodrinila vpliv Sovjetske zveze na črni celini.
V zadnjih osemnajstih mesecih je Kitajska povabila 84 odposlancev iz Afrike na obisk v Peking. Ustanovila je Zvezo afriško-kitajskih prijateljev; v Kairu je odprla urade kitajsko-afriške vzajemnosti; po vsej Gvinejski obali delujejo kitajski dopisni uradi, ki dostavljajo vesti zamorskim dnevnikom. Kitajska je postavila redne diplomatske in konzularne odnose z Marokom, Gvinejo in Alžirijo; tej je tudi pomagala s precejšnjimi milijoni in orožjem. Gvinejski predsednik Seku-Ture bo obiskal Kitajsko.
Mao-tsetungova Kitajska opravičuje svoj prodor v Afriko z bojem proti evropskemu imperializmu in kolonializmu. V resnici pa
skuša prehiteti pretkani Mao tudi Sovjetsko Rusijo.
Brez dvoma se bo Kitajski posrečilo utrditi svoj politični vpliv v Afriki pred Rusijo. Že danes se opaža, da črnci mnogo raje poslušajo kitajske rumene odposlance kol pa ruske bele. Vzrok je psihološki: zamorci vedo, da so belci izkoriščali rumeno pleme prav tako kot črno. V odporu proti belcem so se znašli črnci in Azijci skupaj. Nevarnost ne preti zato samo Zapadu, ampak predvsem Rusiji, pa naj si je še tako komunistična.
Namesto rdeče-rumene zveze, vstaja čr-no-rumeni blok, ki z 900 milijoni ljudi grozi tako Zapadu kot Sovjetom.
  • .-
Srednja Evropa spreminja podnebje
Nemški vremenoslovec Alwin Seifert je objavil v miinchenskem dnevniku Siiddeu,t-sche Zeitung razpravo, v kateri dokazuje, da se podnebje Srednje Evrope precej naglo spreminja. Z jugovzhoda zajema vse srednjeevropsko ozemlje panonsko kontinentalno podnebje z večjimi temperaturnimi razlikami med poletjem in zimo, z daljšimi sušnimi razdobji in s hujšimi nalivi, ki pa zaradi svoje silovitosti in nenadnosti ne namočijo dovolj zemlje, temveč zdrve v obliki hudournikov v nižine ter povzročijo poplave.
Za primer navaja Seifert štajersko in Koroško, kjer se pojavljajo poleti dolga sušna obdobja, s katerimi so zadovoljni ho-
telirji v tujskoprometnih središčih, kmete pa spravljajo v obup. Z vdorom panonsko-celinske klime se razširjajo v srednjo Evropo tudi rastlinske in živalske vrste, ki so značilne za listo ozračje. Danes že marsikje raste vinska trta, kjer bi 'v preteklem stoletju še nihče ne bil sanjal, da bi jo gojil. Razne vrste ptic, metuljev, hroščev, ko-j bilic se udomačujejo v severnih krajih, kjer jih prej niso poznali. Te živali so bile do zdaj razširjene v deželah ob črnem morju-
Suša povzroča, da usihajo vode in se krčijo ledeniki. Seifert napoveduje, da bo prišel čas, ko se bodo srednjeevropski planinski potoki in rečice spremenili v take puste suhe struge, kot jih pozna danes [talija v Apeninih in ki se napolnijo le ob nalivih z mogočnimi količinami vode, ki zdrve v dolino ter povzročajo ogromno škodo.
Reguliranje potokov, betoniranje rečnih strug ter izsuševanje močvirij le še pospešuje »postepljenje« (po besedi stepa) srednje Evrope. Vremenoslovec predvideva celo pomanjkanje vode v nekaterih srednjeevropskih pokrajinah.
Andrej Bolko mr. ph.
Farmacevtski proizvodi in kemikalije
1RST - Ulica Torrebianca št. 21/11 IMPORT-EXPORT	Telefon	31-315
Božični teden je delala naša izmena podnevi. Ko smo se na sveti večer vračali v taborišče, je bilo zasneženo mestece še bolj tiho kot ob drugih večerih. Na ulicah skoro ni bilo žive duše, le kak pes je lajal v zvezdnato noč. Čeprav je veljala zatemnitev, so bila vendar mnoga okna razsvetljena in skozi marsikatero smo razločili razsvetljeno božično drevo in sence otrok, ki so plesale po zavesah. Tiste zakurjene, lepe sobe z božičnimi dre-veščki in srečnimi otroki so bile tako blizu, le nekaj korakov bi nam bilo treba storiti, pa bi bili lahko potrkali na okno ali na vrata, slišali smo celo božične pesmi iz radia ali vesele vzklike otrok, in vendar se nam je zdelo vse bolj oddaljeno in manj resnično kot pravljica. Pravljičnost je vseh in nikogar, nihče si je ne more prisvojiti in nihče ne more drugega izključiti iz nje, če se sam ne izključi. Od božiča ljudi v Oberlingenu pa smo bili tako popolnoma izključeni, kakor da bi živeli na drugem planetu in bi ne spadali k isti človeški vrsti. Imeli smo grenak občutek, da nas loči od drugih ljudi, prostih ljudi, silno globok prepad, ki ga lahko poravna le konec vojne. Ih v svoji notranjosti smo to tako jasno čutili, da se nismo niti vdajali tisti tihi bolečini. Bilo je pač samo ob sebi razumljivo, da poslušajo drugi ljudje na sveto noč božične pesmi, mi pa kot vedno SS-ovske kletve in psovke. Radovedni smo bili le, če bodo zaradi svete noči vsaj malo bolj obzirni, in bili smo rahlo razočarani, da niso bili. Posebno bolelo pa nas niti to ni več.
»Toda kako bodo vendar ti ljudje obhajali svoj božič? Ali v takem razpoloženju?« sem skoraj z začudenjem pomislil ob divjanju nekih SS-ovcev za menoj. Saj mnogi bodo potem, ko nas bodo zaprli v taborišče, za to noč prosti in ni si bilo mogoče misliti, da bi ne bili tako ali tako deležni božičnega praznika.
Na tihem smo upali vsaj na malo boljšo večerjo, toda to upanje se je takoj pokazalo kot neutemeljeno. Pač pa nam ni bilo treba tako hitro spat kot ponavadi. Lahko smo ostali kako poldrugo uro dalje pokonci. In ta čas smo nekateri izkoristili za to, da smo si vendarle pripravili malo božičnega razpoloženja, zlasti mi Slovenci. Zbrali smo se v posamezne gruče in posedli na kak mirnejši kraj, najrajši na kak vrhnji pograd, ter se po-
E. Z.
govarjali o stvareh, ki nam je navdihovalo hrepenenje: o domačem kraju, o tem, kako so kje obhajali božič, a največ seveda o tem, kdaj bo prišel konec našega trpljenja. Nekatere skupine so tudi polglasno zapele naše božične pesmi; potem so se oglasili še Italijani in drugi.
V baraki je bilo še kar toplo, ker je stala sredi nje železna peč, ki smo jo kurili z lesom, katerega smo naskrivaj prinesli pod obleko s seboj od jame, n. pr. kos odlomljenega držaja lopate, oklešček, nekaj deščic od zavrženega zaboja za dinamitne naboje itd. Nekateri, ki smo bili zbrali dovolj volje, smo si prihranili za praznike nekaj prepečenca, krhljev, biskvita, prežganja ali kako jabolko in smo pobožno použivali tiste dolgo skri-vane priboljške, da bi jim ne ušel užitek nobenega grižljaja. Navadno smo po dva ali trije zložili skupaj svoje prihranke in skušali napraviti iz njih kaj okusnega. Moj sosed na ležišču in jaz sva zdrobila nekaj kosov prepečenca, namazala dno menažke z margarino, nato pa izmenoma nasula vanjo nekaj tistega zdroba ali nastrganega jabolka ter postavila menažko na pečko, da se je vsebina čim bolj ocvrla. Dišalo je zelo prijetno in kmalu sva imela širok krog občudovalcev, ki so vabljivo vlekli tisti vonj v nos. še najbolj je bil podoben vonju jabolčnega štrudla in zvariti nekaj takega je bil tudi najin namen, ki se pa ni prav posrečil. Ko se nama je zdelo, da se je vsebina menažke dovolj riacvr-čala, sva vzela menažko s peči in jo morala najprej pokazati strmečim gledalcem. Bilo je nekaj napol tekočega, dli vsaj zelo mehkega, a dišalo je res kot štrudel. Nekaterim prijateljem sva dala tudi okusiti, nato pa sva se umaknila na svoje ležišče in zbrano postrgala iz menažke tisto reč, izmenično vsak po eno žlico. Bila je dobra kot še nikdar noben štrudel.
(Dalje)
ŠPO K X IN I
Cfioetif* 21't
V nedeljo so bile v Jugoslavijj tekme zadnjega kola 14. državnega nogometnega prvenstva. Crvena zvezda je v Tuzli premagala Slobodo s 5:1 (4 gole je zabil izvrstni Kostič) in tako že šestič osvojila naslov državnega prvaka. Dinamo, ki si je letos zagotovil zmago v tekmah za jugoslovanski pokal, je zaostal za najboljšo enajstorico le za eno točko. Na tretje mesto je uvrstil Partizan, ki je v odločilni tekmi za častno mesto zaigral neodločeno (2:2) z Vojvodino; ta pa se je z enakim številom točk ustavila na četrtem mestu. Sredi lestvice sc nahajajo: Hajduk, Sarajevo, Beograd in Rijeka. Na 9. oziroma 10. mestu sla Radnički in Velcž, ki
Bor : Izola
V nedeljo sta se na stadionu »Prvi maj« srečali tržaški BOR in Partizan iz Izole.
Najprej sta se spoprijeli ženski odbojkarski ekipi. Domačinke so z lahkoto porazile goste z izidom 3:1 (15:3, 15:10, 14:16 in 15:3). Najboljše igralke so bile Pavletičeva, Hmeljakova in Sirčeva. Za Bor so nastopile še Battista, Mijot in Bandi.
Mnogo zanimanja je bilo za srečanje moških ekip. Tržačani so tokrat premagali nasprotnike z izidom 3:1 (15:13, 15:9, 12:15 in 15:9), čeprav je bila igra zelo izenačena. Moštvo Bora je bilo zelo vigrano in opazili smo, da stalno napreduje, kar je. dober znak za nadaljnja tekmovanja. Za Bor so igrali: Jurkič, Pavlica, Šušteršič, Drašič, Cesar, Posega, Jurinčič in Dovgan.
Obe društvi sta se srečali tudi v namiznem tenisu. Tudi v tej športni panogi so Tržačani prepričljivo zmagali (7:2). Ekipo so sestavljali Grbec, Sosič, Posega in Patrizio.
Krčevito upiranje
Italijani so zasedali Primorje. S fronte so se valile razkropljene armade. Narodi habsburške monarhije so si postavili svoje narodne vlade. Cesar se je pa še vedno krčevito upiral trdni volji podložnikov, ki so hoteli mir, kruha in novo vladavino. Cesarska hiša ob Donavi je svojim narodom pripravila popolno razsulo.
Niti Habsburžani niti Hohenzollerci v Nemčiji niso razumeli, da se morajo državne ustave preosnovati v duhu svobode. Cesarstvo je zgubilo vso svojo vrhovnost. Prave nositeljice državne oblasti so postale vlade posameznih avstrijskih narodov. Cesar Karl I. in cesar Viljem II. sta bila gluha za take glasove.
Ostati na oblasti, krčevito se oprijemati prestola, le to jima je lebdelo pred očmi. Prestol in oblast dedov, to je sveto poslanstvo, gorje komur je proti oblasti! Upala sta še ob prvem udarcu dvanajste ure na nek čudež, ki bi se moral zgoditi zaradi tradicije cesarskih dinastij. Mit oblasti in poslanstva ter čaščenje osebnosti in veljave sta bolj kot zunanje razmere izpodkopala cesarske prestole.
Da mora cesar Karl odstopiti, ne toliko zaradi tega, ker so bili proti njemu kot osebi, ampak bolj kot predstavnik tisočletne habsburške samovlade, je že človek z ulice vzel kot nekaj, kar je samo po sebi umevno. Socialistični dnevnik »Vorwarts« (Naprej) se je še 2. novembra spraševal v uvodniku »Kaj bo storil cesar?« Razširile so se govorice, da je odstopil in zbežal, da je razpustil dvor in cesarsko telesno stražo. Vse te novice, porojene v splošni
JP K E O L ih: jd>
J
Zfltl 13*1 V lili
sta tako ostala v prvi ligi. Sloboda in Budučnosl sta se pa morali posloviti od družbe najboljših.
KONČNA LESTVICA PRVE LIGE
1.	CRVENA ZVEZDA	22	15	3	4	47	25	33
2.	DINAMO	22	14	4	4	48	20	32
3.	PARTIZAN	22	11	5	6	49	29	27
4.	VOJVODINA	22	10	7	5	36	22	27
5.	HAJDUK	22	10	6	6	47	26	26
6.	SARAJEVO	22	9	'5	8	35	39	23
7.	BEOGRAD	22	7	7	8	28	30	21
8.	RIJEKA	22	7	4	11	30	52	18
9.	RADNICKI	22	5	7	10	31	38	17
10. VELE2		22	5	7	10	27	39	17
11.	BUDUČNOST	22	4	4 14		16	39	12
12.	SLOBODA	22	3	5	14	15	49	11
Zmagovalca druge, lige sta Split in Vardar iz Skoplja, ki bosta na prihodnjem tekmovanju igrala v prvi ligi.
— • —
OD ŠPORTA DO ŠPORTA
BOKS — Amerikanec Patterson je premagal Šveda Johanssona s k. o. v 5. rundi in tako ponovno osvojil svetovno prvenstvo težke kategorije.
AVTOMOBILIZEM — Sedemnajst najboljših vozačev sveta se. je v nedeljo udeležilo v Francor-champsu velike dirke za nagrado Belgije. Zmagal je Avstralec Jack Brabham. Mlada vozača Angleža Bristovv in Stacey sta se med dirko smrtno ponesrečila.
KOLESARSTVO — Nino Defilippis je v nedeljo zmagal v 34. dirki po Toskani.
NOGOMET — V nedeljo so bile na sporedu tekme za Pokal prijateljstva in za Alpski pokal. V prvem tekmovanju vodijo italijanske enajstorice z izidom 28:20 proti francoskim ekipam; v drugi tekmi je stanje, 10:6 v korist Italije proti Švici.
is«
v soiaci
(Usoda Hm,
zmešnjavi, so se trenutno izkazale kot neresnične. Zato končuje članek: »Kljub vsemu ne more več nobena stvar ustaviti vprašanja, kaj bo storil Cesar? Kdaj bo to storil?«
A cesarji niso bili edini, ki so se krčevito oprijemali svojih prestolov, pojavljali so se celo novi kandidati. Wittelsbachovci z Bavarske so izjavili, da bi radi prevzeli prestol, če odloži Viljem svojo krono. Popolnoma naravno se jim je zdelo barantati z državami in za oblast kot pri kravji kupčiji.
Zadnje ure nereda in zmede
V središčih monarhije, t. j. na Dunaju in v Budimpešti se še nekaj dni pred popolno predajo ni vedelo, kdo ukazuje. Vse se je že podrlo; ogrodje države, s svojo birokracijo, čeprav zelo krhko, pa je stalo. Tisto ogrodje, ki je že eno stoletje predstavljalo vso Avstrijo.
Policijski načelnik Skubl v Ljubljani je še kar nadaljeval z zaplembami listov, ki so pisali o umikanju avstrijskih armad v Furlaniji.
Drugi steber lesenega ogrodja, t. j. vojska podonavske monarhije se je po zakonu vztrajnosti še vedno upirala napredujoči italijanski armadi. Avstrijski glavni vojaški stan je še 2. novembra izdal uradno vojno
Benetke se ugrezajo
2e pred dvema letoma so nekateri stavbeniki razburili svet, češ da bo laguna požrla Benetke z vsemi njenimi neprecenljivimi zakladi. Te dni so se pa zbrali v Benetkah na posvet zgodovinarji, geologi, stavbeniki in drugi znanstveniki. Odlični zbor je! po vsestranski proučitvi zaklical v svet, da se »kraljica morja« počasi, a vztrajno pogreza v morje. Geolog Leonardi, vseučiliški profesor v Ferrari, je na podlagi večletnih merjenj in izkopanin dokazal, da so se tla pod Benetkami od 13. stoletja sem znižala za 80 cm; od rimske dobe do danes pa kar za 2,45 do 3 m in od začetka zgodovinske dobe. za 4, ponekod celo za 6 m. V približno 5000 letih se je mesto ob laguni pogreznilo kar za 6 metrov. Ce pojde tako dalje, je kaj lahko izračunati kdaj bodo Benetke zginile.
Učenjaki so odkrili vzroke, zakaj bo morje zalilo Benetke. Med prirodne vzroke spada raztapljanje ledenih mas na tečajih. Taljenje pa dvigne srednjo morsko gladino. Drugi vzrok je menjavanje vodnjh tokov, ki tudi dvigujejo višino morja.
Med umetne vzroke pa spada vedno večji razvoj stavbarstva, še v prejšnjem stoletju »lahke« Benetke so danes obremenili z visokimi in težkimi stavbami, ki jim premehka lagunska podlaga ni več kos. Vlada je obljubila vso pomoč, da ne propade to edinstveno mesto na svetu.
GOSTILNA
Pristna domača vina in izborna kuhinja!
RADO BEDNARIK
in senci
turžanov)
poročilo: »Na italijanski fronti se bodo naše čete, izpraznujoč ozemlje po načrtu, nekoliko umaknile.«
Menda je to bilo zadnje poročilo nekoč tako slavne armade ...
Pa še taka poročila niso streznila prevročih nemškutarskih možganov. V osvetlitev črne apokalipse tistih dni naj navedem en sam primer. Dan pred dokončnim polomom je ustrelil orožniški stražmojster Kandutsch (Kanduč) družinskega očeta Matijo Mervarja iz Vipave. Kaj je bilo vzrok tolikega divjaštva? črnovojnik Mervar je ostal zaradi težke ženine bolezni dva dni preko dopusta doma. Orožnik ga je ustrelil kot vojnega ubežnika. Takih Kandut-schev, ki so menili, da je od njih divjaštva odvisen obstoj Avstrije in cesarja, je bilo na žalost še zadnje dni preveč.
Zmešnjava je rastla kot val ob potresu. Na Dunaju je lepila po zidovih proglase zadnja c. kr. vlada pod ministrom Lamma-schem, obenem pa je že prirejala poulične demonstracije nova vlada Nemške Avstrije.
V enem samem dnevu se je razbežala dvorna straža. Vojaki so kričali: »Saj nimamo več ne cesarja ne kruha!« Neki stotnik je pregovoril eno tretjino moštva, da se je vrnilo k stražnicam.
(Dalje)
6
3a
n aie
n
a
I
rti
I
a
0
t
S
e
I>
O
t
pn ilVrt
43.	Profesor je pokimal postavnumu, široko-plečemu možu temne polti, ki mu jc. veselo odzdravil, in razložil: »To je moj dolgoletni spremljevalec na raziskovalnih poteh, Hen iz indijanskega rodu Mundurukov. Kadar nisva na potovanjih, skrbi za hišico, ki sem si jo zgradil v Para, izhodiščnem kraju vseh mojih odprav.«
44.	Ko so popotniki stopili na suho, so se najprej prijazno pozdravili z novim tovarišem, potem pa so poskrbeli za prtljago. Hen je že zbral nekaj nosačev, ki so si naložili profesorjeve zaboje in ostalo prtljago na rame in se napotili iz pristanišča proti profesorjevi hišici. Hen je stopal ob profesorju in mu poročal o novicah.
45.	»Brzojavka vas čaka doma, profesor,« jc dejal. »Prispela jc pVed tremi dnevi.« — »To sem pričakoval,« je zamrmral profesor Grey in s pomenljivim pogledom ošinil Poggy, ki jo je ob tej novici oblila rdečica. »Brzojavka je gotovo prišla iz San Paula,« jc pomislila. »Očka zahteva, da se moram vrniti domov. Lepo reč sem si skuhala!«
rt
e z n a n o
Samuel j Scowill I
H
Mik!
Muster
46.	Komaj so potniki stopili na prag profesorjeve Hišice, se je v trenutku znočilo. Peg-gy se je zmedeno ozrla okrog sebe: »Sonce je šele zašlo — in že je trda noč.« Profesor Grey ji je razložil: »V tropskih krajih ni mraka. In še marsikaj boš doživela, o čemer se ti niti sanjalo ni.« Kot da bi bila v njegovih besedah grožnja .. .
47.	Ko so se stric Tom, Peter, Jim in Peggy umili in preoblekli, so se zbrali v profesorjevi delovni sobi. Profesor Grey je sedel za pisalno mizo in vrtel med prsti brzojavko. Pokazal jo je svojim prijateljem. »Pošlji dekle domov stop Hovvard Thacker.« Učenjakove oči so se sprehodile po vseh pričakujočih obrazih in obstale na Peggy.
48.	Brez besede je profesor Grey potegnil iz predala tiskovino in napisal nanjo tri, štiri besede. Pozvonil je in vstopil je Hen. »Jutri zjutraj odpošlji to brzojavko!« jc naročil profesor. Peggy je sklonila glavo in komaj zadrževala solze. Konec je njene pustolovščine! Tedaj ji jc profesor pokazal odgovor: Dekle pojde z nami!
BUFFET
>0>tZX>C>
TRST - Ul. Cassa dl Rlsparmio 3 - Tel. 35-301 Kranjske klobase in kraški teran dobiš pri Tomažiču vsak dan!
KROJAŠKA DELAVNICA
za Dame in gospode
01
Stanislav košuta
TRST — Ulica Rafflnerla 5 — Telefon 95-498
PODJETJE
VLADO ŠVARA
Elektromehanlčna delavnica za avtomobile In motocikle TRST — Ulica Gtulla 28 — Telefon 96-742
ZNANO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
KAMOBEL MHIIAHI)
TRST — (Jiica Ippodromo 16 — Telefon 90 812 se priporoča
GOSTILNA
©csftoušfca
TRST — Ulica S. Nieol6 1 — Telefon 37 918
NAJLEPŠE CVETLICE DOBITE PRI
Jfoanfti
TRST — Ulica dellTstrla 17 — Telefon 95-052
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN TKANINAMI
FRANC UDOVIČ
TRST — Ulica Mazzini 46 — Telefon 94-550 Trg Ponterosso 5 — Telefon 29-686
TISKARNA
graplils
X
A
A
TRST U ica sv. Frančiška 20 Tel 29-477