-IfHT Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7?63. Zagreb štv. 59.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni aredništva: 4htu slaiba 9Wt — »očita jm, 2994 la 2t5« izba j« vsak dan zjatraj, razen ponedeljka i« dneva po praznika Anarhisti in komunisti dalje rovarijo v Španiji Pet tajnih tovarn za bombe Kreditna politika in naš denarni trg Že poldrugo leto se naš denarni trg nahaja ▼ popolnoma razrvanem stanju in napravlja vtis žalostnega pogorišča, na katerem pa požar še ni prenehal, ampak še vedno izbruhne zdaj na tem, zdaj na drugem koncu z večjo ali manjšo silo. Vsi napori /a omejitev in udušitev tega požara so se izkazali kot brezuspešni in nezadostni, ker so pri tem delu odpovedali najbolj poklicani. Žrtev požara je naša kreditna organizacija. To poldrugo leto je najhujše, kar je dosedaj doživela, ves napor denarnih zavodov jc moral biti usmerjen na preskrbo za izplačevanje vlog potrebnih sredstev. Podatki, v kolikor so znani, kažejo, da so denarni zavodi tekom toga časa izplačali ogromne vsote, za kar 6o uporabili velik del svojih obratnih sredstev. Njihov poslovni obseg se je vsled tega občutno skrčil. Prav za prav se moramo čuditi, da jicn je bilo mogoče toliko izplačati kot so iziplačali, kar tudi dokazuje, da njihova likvidnost ni bila najslabša. Njihovo stališče je bilo in je toliko težav-nejše, ker manjka prava zaslomba tam, kjer bi na vsaik način upravičeno pričakovali največ pomoči. Povsod je naloga emisijske banke, da g svoio kreditno politiko regulira vsakokratnim potrebam in gopodarskim prilikam primerno denarni tre. Videli smo v sosednih državah, kjer so zavladale podobne razmere kot pri nas, kako so emisijske banke s svojimi ukrepi vejiko pripomogle denarnemu trgu preko najhujših težav. Narodna banka pa je smatrala za najbolje, da v tem pregledu nič ne ukrene, v kolikor ni s svojo deflacijsko politiko omejevanja kreditov položaja še poostrila. Namerno omejevanje kreditov je toliko cnanj bilo na mestu, ker je vsled po krizi povzročenega zastoja v gospodarskem življenju potreba po kreditih že itak sama od sebe imela tendenco znižanja. Seveda so narasle kreditne potrebe denarnih zavodov, ki so iskali pomoči pri Narodni banki. Ta pa je prišla njihovim zahtevam naproti le z oklevanjem in je le' v mali meri krila obstoječe potrebe. Napaka je bila v tem, da se v prvem trenotku, ko je potreba nastala in je bila razmeroma majhna, ni upala storiti tega, kar je morala 6toriti pozneje, ko so bile potrebe mnogo večje. Namesto, da bi z močno dozo prišla takoj, je zdravila dajala le v takih drobcih, da so ostala brez učinka. Preccj močna likvidnostna rezerva, ki bi jo pri denarnih zavodih v normalnih čaiih mogli predstavljati državni papirji, je postala vsled velikega padca tečajev iluzoma toliko bolj. ker smatra Narodna banka, da je tudi pri lomhard-nih posojilih največja »trogost njena dolžnost. Kako malega pomena je lombardiranje pri sedanji kreditni politiki, dokazuje tudi to, da znašajo lombardna posojila pri Narodni banki le Din 346 milijonov. Naš denarni trg označuje danes pomanjkanje gotovine, ki tudi onemogoča kreditni organizaciji vsako gibanje. Eden izmed vzrokov tega pomanjkanja je na prvi pogled razviden iz izkazov Narodne banke. Obtok bankovcev ie znašal po izkazu ©d 22. januarja 4558.1 milj. Din. Tako nizek obtok smo tekom zadnjih deset let dosegli le dvakrat, in sicer na dan zakonske stabilizacije dinarja, 28. junija 1931, in v decembru lanskega leta. Kako se je obtok denarja zmanjšal vidimo, če primerjamo s stanjem obtoka v prejšnih letih. Koncem 1. 1930 je znašal obtok 53%.5 milj. Din, kar je 800 milj. več kot sedaj. Res, da je sedaj na mesto papirnatega obtoka stopil kovani denar, toda ta ga je le deloma nadomestil in ne za vso množino. Poleg zmanjšanega obtoka je tudi tezavri-ranja, razen tega pa se nahajajo velike množine denarja sploh ne pridejo v promet, ker jih lastniki hranijo doma prav z namenom tezavri-ranja, razente ga pa se nahajajo velike množine v blagajnah podjetij, ki držijo denar doma v prepričanju, da jim je le tako zasigurano prosto razpolaganje. Ta denar je seveda tre-notno za denarni trg mrtev, ker je vzet iz cirkulacije. Vsled gospodarske krize je kroženje denarja postalo počasnejše. Pri velikem in živahnem prometu denar hitro kroži, dočim pri malem prometu zaostaja. Razdobja med posameznimi fazami kroženja postajajo daljša, z i6tim denarjem se zato izvrši manj poslov. Vsi tu našteti momenti, ki povzročajo pomanjkanje gotovine na denarnem trgu. so se pojavili ne samo pri nas, ampak tudi v drugih državah v več ali manj ostri obliki. Ponekod se je z dobro kreditno politiko emisijskih bnnk posrečilo, da so najhujše težave premagali in se denarni trg nahaja v stanju izboljšanja, drugod pa delajo še vedno nove nočrte, kako bi se krizi na denarnem trgu odpomoglo. Kot izgleda, je prednet za razne načrte zelo hvaležen in mnogo se jih smatra poklicanih, da ponujajo gospodarstvu svoj kamen modrih, kot so svoj čns alkimisti ponujali svoj kamen modrih. ki naj bi služil za izdelovanje zlata. Med vsemi načrti naj omenimo najprej tiste, ki hočejo rešiti denarno krizo z inflaci jo, to je s povišanjem denarnega obtoka. Marsikdo bo mislil, da jc inflacija enostavna zadeva. Temu pa ni tako. Ameriškemu kongresu je tre-notno predloženih kar 75 raznih načrtov, ki so vsi za inflacijo, kar dokazuje, da ima inflacija najmanj toliko varijnnt. Upamo, da nam j>o dano te načrte spoznati tudi v podrobnostih. Domačega izvora je bil načrt o zamenjavi bankovcev z novimi, dočim bi stari bankovci izgubili po določenem roku svojo vclja\o. Nn tu način morajo tisti, ki držijo denar doma, priti t. njim na dan in nekaj časa je denarja v izobilju. Pred letom smo ta poizkus že napravili radi ponarejenih tisočakov, dočim od načrta zakona proti tezavrirnnju, ki so ga pripravljali, ni ostalo ničesar in tako smo prišli ob brezuspešen poizkus. Bolj komplicirani in duhoviti .so načrti, ki so združeni z imenom socialnega ekonoma Gesel In, in ki gredo zn tem, da bi denar nekako v obrokih izgubljal na vrednosti. Miši i eno jc k> Koln, 10. febr. KVK-5 poroča iz Barcelone: Zadnja vladna kriza v katalonski vladi je zadostno pokazala, kako tesne so zveze, ki obstojajo med vlado in med polanarhističnim sindikalnim pokretom in kako se čisto po načrtu pripravlja »drugi temeljitejši preobrat Španije s pomočjo »Federacion anaripiica Iberica,« ki spada k najbolj nevarnim anarhističnim organizacijam v Evropi«. Vsi protidržavni anarhistični elementi lahko danes svobodno razširjajo svojo literaturo. Pridružili so se jim tudi komunisti, tako da je ravno v Španiji biln stvor-jenn prva skupna fronta komunistov in anarhistov, ki pripravlja novo revolucijo in hoče sedanjo meščansko republiko spremeniti v republiko delavcev in kmetov. Anarhistično-komunistični pokret, ki svobodno eveti in se razvija po vsej Kataloniji, jc razširjen po vsem polotoku in je zadnje tedne tako narastel, da postaja resna nevarnost tudi za osrednjo špansko vlado, šele pred par dnevi so anarhisti v Madridu izdali proglas, v katerem pozivajo svoje pristaše na velike pokrajinske tabore, ki naj pripravljajo državni kongres I vsega pokreta. V tem proglasu se lahko bere, 1 »da anarho-koinunisti še niso izigrali zadnje : karte, ampak da držijo še ogromne količine eksplozivnih sil v rezervi, katere bodo mogoče Že v kratkem času morali mobilizirati, da ure- ; sničijo svoje ideale«. Pretekli teden so sc dogodila revolucionarna pustošenja olivnih nasadov v Caccrnes in v Grnnadi se čuti, da so novi anarhistični nemiri že v zraku. Državna civilna garda je noč in dan pripravljena na vstajo, ki se naznanja s peklenskimi stroji in z bom-hnmi. ki eksplodirajo po ulicah Granade. Najnovejša odkritja bombnih skladišč so dala vladi dokaze v roke. kolika je nevarnost nove revolucije v Španiji. Velika jeklarna v Igualnda je celi dve dolgi leti mogla mirno izdelovati izključno eksplozivne bombe pri povečanem polnem obratu, šele pred 5 dnevi sc je policiji posrečilo odkriti to tovarno za bombe. Dopisnik KVK pristavlja, da ima neovrg-ljive dokaze v rokah, da šc danes redno obratuje 5 velikih tajnih tovarn za bombe in druge eksplozive, ki komaj odgovarjajo na naročila in komaj zadovoljujejo potrebe anarhisto-ko-munistov. V Portugnlesu, v Ortueli in Durango je pred' nekaj dnevi policija aretirala nekaj vc-letrgovcev z m uničijo. V Častili in Cnstillejarn sc valijo s puškami, strojnicami in ročnimi bombami oborožene tolovajske čete brezposelnih po nlicah in streljajo slepo v hiše in v pasante. Anarhisti in komunisti si dajo poslednje čase mnogo truda, da bi si pridobili mladino. Vsa njihova propagandna literatura ima namen vplivati nn mlade in jih potegniti v njihove vrste. V takšnem kalnem, revolucionarnem ozračju se skuša današnja španska vlada uveljaviti. Dobri poznavatelji dežele »o mnenja, da je vsaj začasna vlada najbolj divjih ekstre-mistov neizbežna. Kako se hoče španska vlada rešiti, rešiti sebe, narod in državo? Z državno koncesioniranimj preganjanji katoličanov, katoliške vere in katoliške cerkve? Da, država preganja baš one. ki so edini v stnnn zaustaviti nevarni vse uničnjoči plaz anarhije in komunizma. Trozveza Italija-Nemčija-Madjarska Nemčija demantira - Italija molči BerRn, 10. febr. Wolfov urad poroča: Nemška vlada se mora nenehoma boriti proti raznim ten-denčnim vestem, ki prikazujejo politične dogodke m položaj v Nemčiji v slabi luči. Del teh vesti izhaja iz nemških opozicijskih krogov in je odjeknil tudi v tujem časopisju. Celo v francoskem parla-montn je bila taka vest na dnevnem redu. Tu se je govorilo, češ da je bila med Nemčijo, Italijo in Madjarsko sklenjena ofenzivna in defenzivna pogodba. Z merodajne strani dema-nt-irajo vse, te vesti kar najodločneje in jih označujejo brez podlage. Prav tako je bre« podlage vest, da bo Hindenburg podal ostavko na svoj položaj in da bo svoje mesto odstopil rcgentske.mu »vetu. In Italija Pari*, 10. febr. AA. V kom en'ar ju o obiska, ga je včeraj napravil pariški italijanski poslanik pri predsedniku francoske vlade Daladierju, piše >L'0rdre«; to-Ie: Namen tega obiska italijanskega veleposlanika je bil brez dvoma ta, da demantira vest. ki so jo objavili včerajšnji jutranji francoski listi o tem, da »o 7. avgusta I. L Italija, Madjarska in Nemčija sklenile tajno ofenzivno in defenzivno pogodbo. Današnji »Echo de Pariš« trdi iz absolutno točnega vira to-le: Te dni so z italijanske strani dobavili Madjarski 32 letal, od teh 12 od tvrdke »Fiat«, in 20 izvidniških letal iste tvrdke z mo- I forji po 650 konjskih sil in po 8 mest. Is Itarfij« sa bila vsa ta letala odpremfjena s pomožnih letališč in so se prav tako spustila na Madžarskem i na pomožna letališča, da s tem zakrijejo ve« pre-' nos teh letal na Madjarsko. Nato so letala demontirali in spravili na varna mesta. Italijanski piloti so se vrnili domov po železnici. Madjarska bo zgradila, nadaljuje list, t Sabatelju veliko letališče, ki bo specijalno za zveze z Italijo. Vse t« je dokaz, da med Madjarsko in Italijo obstaja tesen vojaški dogovor. Radikalni poslanec Fribourg potrjuje danes v časnikarski izjavi, da je zunanji odbor prepričan, da sta se Nemčija in Italija, žc ne naravnost s tajno zvezo, pa vendar drugače sporazumeli o skupnih ciljih zunanje politike. Dokaz za to je, da le Hi ■ .......... »Echo de Pariš« pi predkratkim poslala Madjarski 32 vojnih letal, in itler popolnoma prepustil Italiji južno Tirolsko. »Echo de Pariš« potrjuje danes, da je Italija sicer 12 lahkih lovskih letal z motorji po 450 K* in 20 težkih opazovalnih letal z motorji po 650 Ks, ▼se iz tovarne »Fiat«. Madjarska pripravlja blizu meje v Szombathelyju posebno letališče za to, da j se sodelovanje z Italijo olajša. Madžarski demanti Budimpešta, 10. februarja. Madžarski korbiro demantira vest pariškega lista »F.cho de Pariš« o naročilu italijanskih letal za Madžarsko. 1 Dramatično zasledovan e uporne nizozemske križarke 9f Po 10 minutah-govorno toroedi" Kakor znano, zasleduje uporno ladjo nizozemske vojne mornarice »De Zeven Provincien« cela eskadra, sestavljena iz križarke »Java«, dveh tor-pedovk »Evertsen« in »Piet Hein« ter drugih ladij, ki so odplula iz Celebesa in so sedaj dospele v vode Surabaje pa uporne križarke še niso dosegle. »De Zeven Provincien« se nahaja sedaj zapadno od Siumatre blizu otoka Sipoera, neposredno pred Sundsko ožino. Prekin en ples Zasledovana ladja je brezžično brzojavila zasledujoči eskadri. da pomorščaki, ki so zaprli svo-! je častnika, nikakor ne delajo pod vplivom komu-, nietične propagande, ampak da hočejo samo doseči, | da bi se razveljavila naredba, s katero se je nizozemskim vojnim pomorščakom znižala mezda. Po-| veljnik »Jave-- pa je odgovoril, da se mora ladja I ndati brezpogojno, sicer jo bo brez vsakega ozira i 10 minut po danem povelju, da se uda, torpediral. j Med tem pa so se, kakor smo zvadeli včeraj, tudi i na »Javit uprli pomorščaki, in sicer malajski domačini (kakor je to bilo tudi na »De Zeven Provin-j cien; ).Upor je bil hitro potlačen in so malajske , pomorščake v Surabaji izkrcali, kjer so jih zaprli. Kar se tiče upora na »De Zeven Provincien«, se izve, da so častniki s poveljnikom vred bili preteklo soboto na plesu ob zvokih jazza. Naenkrat pa sa je pojavil v dvorani dežurni oficir »De Ze- ven Provincien«, ki je sporočil, da so se pomorščaki na ladji uprli in vse častnike in podčastnike z.apr!i pod krov. Zaprli so pa tudi nizozemske pomorščake. ki se uporu niso pridružili. Dežurni oficir .ie hitro skočil v morje in priplaval na breg. Ko pa je poveljnik skupaj z drugimi častniki hitel proti pristanišču, je bila »De Zeven Provincien« že dvignila sidra in odplula. Komunisti, komunisti! Tako na Nizozemskem kakor v Nizozemski Indiji prirajajo komunisti manifestacije solidarnosti z upornimi pomorščaki. Socialisti se teh manifestacij ne udeležujejo, pač pa protestirajo proti redukciji mezd in proti prepovedi vojnega ministra, da mornarica ne sme brati več .socialističnih časopisov. Tudi zahtevajo, da se pomorščaki po-milostijo. Večinske stranke pa podpirajo vlado, da upor malajskih pomorščakov energično potlači. Uporna hrižarka u eta Amsterdam, 10. februarja, tg. Pri bombardiranju pobegle križarke »Seven Provincien« jc bilo ubitih 18 mornarjev, 25 pa ranjenih. Med mrtvimi so trije evropski mornarji. Poročila še nc govore nič o tein. koliko je požar uničil križarko. Uporne mornarje bodo internirali na otoku Onrestu pri Javi. tako, da bi n. pr. bankovec od Din l(XX) bil vreden 3t. decembra 1933 le še Din 900, "it. decembra 1934 IJin 800 itd. Vsakdo bo potem gledal, da denarja zlasti ob tistem roku, ko bi vrednost padla, ne Ih> imel nakopičenega doma, ampak bi ga spravil v promet. Kroženje denarja bi bilo pospešeno in zastoj bi bil izključen. Vendar ni hotela še nobena država na- posnešeno in zastoj bi bil izklju------- ni hotela še nobena država napraviti tega eksperiment«, zato je o njegovi praktični vrednosti še vedno mogoča debata. Dn naša Narodna banka ne riskira nobenega poizkusa, je mogoče vzrok v tem, da izmed množice načrtov, ne more dobiti pravega. Vendar pa to njenega pasivnega zadržanja ne opravičuje, kajti, če že sama ne napravi svojega lastnega načrta, bi morala vsaj svojo politiko nameriti po veljavnih in preizkušenih načelih kreditne politike — emisijskih bank. Gla viio načelo te polilike pa je, preskrba gospodarstva s potrebnim denarjem v okvirju vsakokratnih gospodarskih razmer. Navedli snio momente, ki povzročajo pomanjkanje denarja. Z ozirom nn to bi bila edina pametna politika le tista, ki bi pustila, če nc drugega, vsaj obtok ▼ isti višini. Posled ica go*»jK>darskih razmer je zamrznjen'« velike večine kreditov, zlasti industrij- skih. Nemčija, Italija, Čelioslovaška. da imenujemo najbližje države, so |iodvzcle korake za likvidacijo zamrznjenih kreditov pri denarnih zavodih in sicer z državno udeležbo na kapitalu oziroma z ustanovitvijo zavodov namenjenih špecijelno financiranju industrije. Ttidi pri nas nc bomo prišli do normalizacije denarnega trga brez likvidacije zamrznjenih kreditov. Narodna banka ima gotovo dolžnost, da s svojo kreditno politiko denarnim zavodom pri tem pomaga. Restrinkcija kreditov in vsaka deflacijsko politika, ki itak ni mogla držati vrednosti dinarja, bi morala prenehati, no njih mesto pa stopiti večja široko-grudnost v kreditiranju, zlasti glede loinbardi-ranja efektov, državnih in privatnih. Tudi razmerje mod državo in Narodno hunko bi se moralo spremeniti. Polovico vseh kreditov pri Nar. ba nki ima država, s čimer je prikrajšano privatno gospodarstvo. To razmerje bi sc moralo spremeniti, ker jemlje Nar. banki vso elastičnost, ki bi jo morala imeti kot regulator kredita in denarnega obtoka v državi. Če imata država in Narodna banka kak interes na izboljšanju razmer nn denarnem trgu in v kreditni organizaciji, in brste hoteli pomauati. preko tega nc bosta mogli. ». ». Novi prelekt za misijone Rim, 10. febr. tg. Iz dobropoučenih cerkvenih krogov poročajo, da je Msgr. Fumasoni-Biondi določen za naslednika rajnega kardinala Van Roseu-ma kot prefekt katoliških misijonov (prefekt pro-pagandae fidei). Msgr. Fumasoni je še zelo mlad in je domala vso cerkveno karijero napravil v velikem oddelku, kateremu bo sedaj kot prefekt na-čeloval. Med ostalim je bil tudi apostolski delagttt na Japonskem in v Zedinjenih državah Severne Amerike. Prefekt za misijone ima ogromna pooblastila od sv. očeta in se v rimskih krogih splošno imenuje »Rdeči papež«. Gotovo je. da bo novi prefekt imenovan za kardinala pri prihodnjam kon-sistoriju in da se mu bo takoj nato izročil misijonski odedelek katoliške cerkve. Nemčija in Balkan Berlin, 10. febr. Wolfov urad javlja: Povišanje carinskih taks na feivino in koruzo ne velja za uvoz iz balkanskih držav. Te takse se bodo pobirale le od Sivine in korale iz Zedinjenih driav severne Amerike in iz Danske. Notranje posojifo v Italiji podpisano Rim, 10. tg. Notranje posojilo, ki ga je razpisala vlada v znesku ene milijarde lir v svrho pospešitve nacionalne industrije, je že podpisano z velikim uspehom. Podpisniki obligacij, med katerimi so tudi številni mali hranilci, katerim se je podpis omogočil s tem, da bodo lahko vplačevali v malih svotah, so notranje posojilo podpisali v tolikem številu, da je milijardna vsota daleko presežena. T udi Bavarska pod pruski škoreni Miincben, 10. febr. tg. Predsednik bavarske ljudske stranke, državni svetnik Schaiier, demantira govorice, ki so se širile o njegovem razgovoru s podkanclerjem Papenom v zvezi s postopanjem države nasproti Prusiji in se je govorilo, da je možno, da dobi tudi Bavarska komisarja. Schaffer navaja, da je vprašal Papena, ali ima v določenem primeru tudi Bavarska računati s tem, da dobi državnega komisarja, tu Papen tega vprašanja ni zanikaL Strašna eksplozi a vSaari Saarbrtickcn, 10. februarja, tg. V Neunkirchenu se je zvečer dogodila strašna eksplozijska katastrofa. katere posledic še ni mogoče preceniti. Iz do sedaj neznanih vzrokov je eksplodiral plinski re-zervar, ki obsega 120.000 kubičnih metrov. Zračni pritisk je bil tolik, da so mesto in okoliški kraji hudo poškodovani. V Neunkirchenu so razbita vsa okna. Ulice so polne razbitega stekla in opeke. Število mrtvih in ranjenih se ni znano. Bolnice so prenapolnjene z ranjenci. Plinski rezervnr j* bil največji v vsem saarskein ozemlju. Visok je bil 80 m, premer je znašal 45 m, zemeljna ploskev pa več kot 550 m:. Eksplozijo so slišali do Mein-iieimma in Karlsruhe. V mestu vlada silno vznemirjenje. Policija in orožništvo sta zaprli ves okraj nesreče. Sanitetne kolone iščejo pod razvalinam' ranjenec. PoVska in sovjeti Varšava, 10. febr. ž. V Varšavi se je vršilq seja uprave Polroea, na kateri so sestavili delegacije radi nadaljevanja pogajanj in eventuelnega podpisa pogodbe s Sofpoliorgom v Moskvi. Vprašanj« kredita, radi katerega so se nedavno razbila pogajanja, je urejeno diplomatskim potom v Moskvi Kredit bo znašal 1,250.000 dol., a osnova kapitala Sofpoltorga bo vnašala 1000 deležev po 500 dolarjev. Predsednišlvo Polrose jc v sporazumu z trgo vinskim ministrom v Varšavi sestavilo delegacijo, ki bo odpotovala v Mos*k vo v svrho podpisa omenjene trgovinske pogodbe 12. t. m. Smuške tekme v Innsbrucku Innsbruck, 10. febr. ž. Za smuški tek na pro go 18 km sc je prijavilo 141 udeležencev, na cilj pa je prišlo 130 udeležen cev. Rezultat jc sledeči. 1. Niels Englund iz Švedske 1.2.19.2; 2. Berg-jtrftm a Švedske 1.2.40; 3. Lukkanen iz Finslic 1 -2.47.6; 4. Saainen iz Finska 1.3.9.8; 5. Utterstrom U Švedske 1.3.11. V slalomu za dame so bili rezultati: 1. Weraim Lantschner iz Avstrije 2.10.4; 2 Boughton iz Anglije 2.18.1; 3. Zingg iz Švice 2.33.2 Dunajska vremenska napoved: Oblačno, padavine, dež. V srednjih vMinah snatf. Temperatura se i Vw> Vprašanje med zavezniških dolgov Anglija naj se zopet poniža London. 10. febr. Pogajanja za končno rešitev vpfašanja medzavezniških dolgov, ki so dejansko že v trku med Anglijo in Združenimi državami, se bodo brezdvoinno bolj zavlekla, kakor so prvotno domnevali. Iz Amerike se tu pa tam čujejo ugodni glasovi, a zaenkrat so še preoeaniljeni, da hi lahko na njihovi podlagi sklepali, deležna Anglija, se torej lahko smatrajo zu maksimalne ter bodo merilo tudi za pogajanja z ostalimi evropskimi državami. Razgovori med Londonom in \Vashingtonom so naleteli na ovire, ker stavi Amerika precej trde pogoj« zu končno ureditev medzavezniških dolgov. Amerika zahteva protiusluge, in sicer trgovinsko-fbliti&nega značaja. Predvsem naj se omogoči izvoz ameriškega blaga v Anglijo in kolonije v večji meri, in sicer s posebnimi ugoduostnimi carinami. Na vsak način pa bi Anglija ne smela izvesti sklepov« gospodarske konference v Ottavvi iin se zapreti * svojimi kolonijami z novimi carinami. Američa-lom gre v pivi vrsti za tem, da si ohranijo trg v Kanadi. Tcda Amerika zahteva še drugo koncesijo, ki ie političnega in prestižnega značaja: V Wush-iugton naj bi se prišel pogajat sam MacDonald. da bi tako pred vsem svetom > novic dokumentirat ne samo populilo enakopravnost dveh največjih pomorskih sil. izmed katerih si je Anglija dolga let« lastila snpreinaciju. temveč tudi finančno odvisnost John Bulla od strica Sama! Angleško vlado o ameriške zahteve spravile v neljubo zadrego. Iz AVasliihgtoila je prispel angleški posl.mik ; ir Konatil Lindsay, da bi natančno Informiral" vlado .i razpoloženju v Ameriki. Poslanik je neprestano v' zvezi z. vlado in posebnim par-htniHitarn i iii 'odborom. ki proučuje vprašanje" 'medzavezniških dolgov. Značilno za položaj, v katerem se nahaja problem, jo opozorilo vlade, ki ga je prejel angleški poslanik, naj se vprašanje ne obravnava tako javno in naj bodo angleški oficielni krogi bolj rezervirani v svojih izjavah,' češ da lo angleškim inferesoni .samo škoduje, V narodnem predstavništvu' iii v v ludi. sta se.pojavili dve struji glede zahtev, ki jih stavi Amerika. Prva se .'načelno proti vi'"temu da bi se angleška delegacija spustila. v pogajanja glede koncesij Irgovinsko-polituaiegii značaja, druga jo bolj popustvljiv« in je ludi zato,d a bi se v Ameriko podal .ministrski predsednik MacHonald. Ni potrebno, da gre na pol liiUuj, jiač )ia Seie..tedaj, , ko pogajanja že tako dozorijo, da bo mogoč končni sporazum. MaeDonald sam nima nič proti. Verjetno je, da odpotuje angleška delegacija v Washington že prihodnji ted.eii. Tukajšnji listi so z veseljem ponatisnili komen-! tur ameriške »Horald Tribune«, da. bi bilo za Anie-; riko mnogo I Milje, da bi se sprijaznila v; enkratno odpravnino in bi sprejela n. pr. eno milijardo dolarjev v zlatu, kakor da še nadalje vztraja pri za-htoTi, da jih Kvropa plačuje: saj ta itak ne ho mogla plačevati. S-tem denarjem bi s« ameriški proračun silno opomogel, čeprav so v Londonu mnenja, d« bi se Amerika lahko zadovoljila s polovico tega zneska, ugotavljajo z začudenjem, da se najdejo v Ameriki publicisti, ki se sploh upajo zagovarjati ta,način končne rešitve. Podobno izjavo jo dal listu >Nowyork-Times senator George, ki pravi, naj bi Amerika resno proučila ta način odplačila. Evropa naj bi poleg tega dala Ameriki koncesije, glede ameriškega izvoza v evropske dežele. - Toda 1/. 'Ameriko prihajajo tudi liiiinj razveseljivi glasovi. Kongres je v glavnem Se vedno nasproten občutnemu znižanju dolgov. Tudi demokrati so nasprotni 'takšni ureditvi. Tako .ie n. pr. M. II. Kainlev, načelnik demokratskega parluinentur-»ega kluba, izjavil, da ne bo ameriški narod nikdar privolil v tričetrtinsko znižanje evropskih ilolgOv! Nasprotno bi bil načelnik prometnega odbora \V. Collier pripravljen sprejeti poravnavo, kakor jjo predlaga'Evropif, ker je po njegovem mnenju bolje, j da Amerika iukoj' iilVasira zlal deiiar kakor da 1 gradi upo v evropske, bankovce. Problema našega gospodarska Ne zanemarjamo naših luh Znano je, da se izvozi vsiiko leto naših poljedelskih proizvodov v inozemstvo mnogo več r. našim rečnim brodovjeni kakor pn z železnico. "Smeri tega izvoza so v glavnem proti severu po Donavi in pa proti vzhodu spet po Dtmavi v CrnO morje. V glavm m gravitira -izvoz žita — kolikor ga ne konstituirajo srednjeevropske države (Avstrija, Nemčija in Češkoslovaška) k severriomorskini pristaniščem: Hamburg, Rotterdani, Marselj, Ajivers — količine pa. katere gredo skozi črno morje, še plasirajo deloma v pristaniščih Sredozemskega morja — to pit": le malenkostno — a velike več i nn Pa gre ludi po'tej poli iz ('rnega morja zopet "v pristanišča Severnega morja. i>. "Več lof veiftilirajO že zainlovesirani krogi vprašuje. kako bi "so dalo preorioniinitl smer našega izvoza od sedanje poti na Ift način, da se izkoristijo naša jadranska pristanišča kot izvozne točke. Pasivnost našega primorja in težki materielni položaj naših poinorskjli [.arobroduili družb - kar oboje stane državo letno težke milijone —. zahtevajo energičnih korakov v leni smislu. Po dolgem kolebanju smo končno prišli do tega, da se izkoriščajo danes naravne krasote našega Primorja v precejšnji meri v tprisiične svrhe, a daleč smo se od tega, da bi znali izkoristiti naše morje ludi kot gospodarsko komunikacijo v svet. kot iiajnaravnej-še izhodišče za izvoz naših naravnih bogastev, katere potrebujejo druge države. Lani se je vršila na Sušaku tozadevna konferenca vseli zainteresiranih krogov. Če je pa rodila kake pozitivne rezultate, so do zdaj pac Se ne vidi. /, dirigiranjem naših izvoznih predmetov — v prvi vrsti poljedelskih • skozi naša morska pristanišča v svet, bi se. pomagalo našim primorskim mestom in parobrodnim družbam materialno, dala bi se tem pristaniščem finančna možnost za napredek. za izgraditev in izpopolnjevanje pristaniških naprav štev, In di______ katere mora danes investirali v omenjene svrhe. Da 110 gre pri leni zn malenkosti, vidimo iz. statističnih podatkov o količinah, kalere je izvozilo v zadnjih letih naše rečno . brodarstvo deloma iz naše države, deloma pa kol tranzit. preko naš«.« države v inoMranstvo. (Kajti tudi tranzitni prevoz bi se dal dirigirati v naše morsko luke). Količine so navedene v tonah: Skupaj 1,549.123; c. za izgraditev m izpopolnjevanje prisianisMii >rav: obale, kejev, skladišč itd. iz. lastnih sreil-v, siromašno prebivalstvo bi prišlo do zaslužka država bi si na ta način prihranila velike vsote, Lelo 19-20 1927 19-28 1929 1930 1931 Izvoz 801.515 noo.ou 337.305 731.973 072.07(1 583.901 Tranzit 087.608 1.1-20.993 1,066.286 1,051.600 1,013.080 1,838.180 1,471.907 1,393.651 1,783.57:; 1,686.350 2,422.087 Tako je bilo v zadnjih letih. Danes pa- je treba upoštevati, da je vplivala posebno v izvoznem letu 1932 (o katerem žal še nimamo podrobnih podatkov) splošna gospodarska kriza ludi na to panogo našega gospodarstva porazno, čemur je. kriva na eni strani konkurenca tujih poljedelskih pridelkov, na drugi šivani pa devizne omejitve. Prav za prnv so bile izvožene še pr.lv lepe količine žita letnika 1931 »Privit, izvoznega društva , toda velik del l««li količin je ostal neprodan dolge mesece v češkoslovaških, avstrijskih in romunskih rečnih pristaniščih. . . Najboljšo sliko o zapostavljanju naBih primorskih pristanišč pri gori omenjenem izvozu pa dobimo. če upoštevamo dejstvo, da se jc izvozilo v letu 1931 kljub vsem omenjenim oviram še vodno skozi Brailo t. i. po Črnem morju 7000 vagonov našega žita. a preko Jadrana samo 1700 vagonov. Leta 1932 jc šlo skozi Brnilo 8751 vagonov našega žita! Konstatncija. da je znatno nazadoval izvoz naSih žit tudi v prejo omenjenih smereh ' — čemur je glavni vzrok tuja konkurenca ]jri že itak minimalnih cenah — nas sili. sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada um je baš prod-liBcivala. da je vodil med Poljaki ireilentističuo pinpiigniido. Katoliška cerkc\ jo lahko ponosna, na novega junaka vere in prepričanja.- Iz Narodne skupščine ga izkrcanja blagu t. j. do jadranskih pristanišč deloma z železnico, deloma z najini rečnimi'objekti. potem pii z-našimi morskimi ladjtnui. Znfljlo j«' iu|ii, «la prihajajo naši dobri poljedelski proizvodi, ki gredo skozi Brailo, v inozemstvo pod lujiui imenoili in razen tega se redno meša naša dobro pšenica v Braili s slabšo madžarsko in romunsko ter izgubi na la način v svoji vrednosti. Ako pa bi ostal ves prevoz v miših rokah 1. j. pri ■ prevozu, PjC-eko Jadrana — bi bilo tipi-zirauje in standardizacija naših žil osigurana in. kontrola lisld -našo robo liani je vedno mogoča. Razori le' velike prednosti bi dosegli s lem ne samo konkureilčiiosli v ceni prevoza (in to p0lii"e¥ii konkurenčnost v fcehi Zlth šamoglV),' "nejjo Skrajšali 'bi za nuiogo tudi prevoz. Nadalje, namesto ododbori dijašlva male antante. Za zamenjavo dijakov se je. zavzemal ludi delegat češkoslovaške dijaške zveze dr. Pa-inijak. Na sesliuiku so nadalje sklenili, da bo prihodnji kongres dijaSke male antante v Belgradu od 30. aprila, do 0. maja. na katerega bo prišlo okoli I 1000 romtmsklh in češkoslovaških dijakov, ki bodo j |mi končanem kongresu napravili tudi več izletov no naši državi. Belgrad, 10. (ebr. I. Današnja seja . narodne skupščine je bila otvorjena ob 10 dopoldne. Na seji jc bilo prečitano poročilo verifikacijskega odbora, na podlagi katerega se pokliče na mesto Aleksandra Simoviča v skupščino za poslanca za posavski okraj Ctagoliiui Pugerskega, posestnika iz Kritinske, namesto Aleksandra Obradoviču, dosedanjega poslanca i/. Kragujevca, pa Vladimirja MarkoviCa. iz Desimirovca. Poročilo veritikacijske-ga odbora jc bilo .soglasi:o sprejeto. Nato je bila prečitana interpelacija poslanca Pavliča o maškeradi, ki je bila pred dnevi v prostorih Avto-kluba in na kateri je imela neka maska insignije škofa, predstavljajoč zagrebškega .npd.škola dr. Bauerja, ostale maske pa njegoVo spremstvo. Maska, ki ;e predstavljala zagrebškega nadškofa, jc čitala neki sestavek, ter z 'njim smešila katoliško cerkev, njene ustanove in duhovščino. Policijske oblasti teh mask niso legitimirale. Nato so prešli na dnevni red. Prvi je govoril dr. Kešeljevič, ki je kritiziral vlado in p&slance, ki posvečajo lako malo zanimanja 'Zakonskemu osnutku o spremembah volivnega zakona. Od vlade prisosotvuje temu pretresanju samo minister, po izjavi nekega poslanca. Govornik se je v nadaljnjem svojem govoru podrobno bavil' s predloženim zakonskim osnutkom ter izjavil, da se Maribor poslanci, ki bpdo .izvoljeni na. podlagi, takega zakona, ne bodo mogli, smatrati kot pqslanci. Keše-.ljevič je v svojem govoru napadel tudi katoliški .episkopat. Ob koncu svojega govora je uoz,val poslance, da glasujejo proli predloženemu zakonskemu osnutku. Za Kešeljevičem je govoril poslanec Sokič ter izjavil, da bo glasoval za. prgdlqg. .Za njim je govoril dr. Vošnjak, ki jc izjavil za predsednika vlade, da ni pravi Jugoslovan. Kritiziral jc ludi. predloženi volivni zakon, za katerega pravi, da jc konfuzen. Glasova! bo zu picdlog, kakršnega jc predložil manjsiriski odbor. Kot zadnji govornik na današnji seji je nastopil poslanec Štefan Girič. V zakonu je tudi premočno favoriziranje večine. Profesor Čirič jc s pomočjo matematičnih formul [sam je profesor matematike) izračunal, koliko poslancev bo dobila večinska stranka. Poslanec Čj-rič jc ob koncu svojega govora izjavil, da bo glasoval za zakonski predlog, ker je vendarle nekoliko boljši od starega volivnega zakona'. Prihodnja skupščinska seja bo v lorek dopoldne ob 9 s' sledečim dnevnim redom: 1. nadaljevanje pretresa .poročila odbqra Za proučevanje zakona o spremembah in dopolnitvah volivnega zakona, 2, izvolitev članov v odbor za proučevanje zakonskega predlaga o sprcmembaJi in dopolnitvah zakona o agrarni reformi. Seja občinskega sveta Maribor, 10. februarja. «ieja mariborskega jo prečjJ,jU Župan ki,-jo je občinski da »ostanejo v svoji oba reklanlacijska v preteklem letu. ni načelnik * odložil na njegovo me slo Nocoj jc bila druga redna občinskega • svetu. Po otvoritvi udamislno brzojavko na kralja svet odobril. Nato je predlagal. Juukciji disciplinski odseki ter oilbora, kakor so bili izvoljeni V kopališkem odseku je mest predsedstvo ter je bil izvoljen občinski svetnik Robič. Ker prvi in drugi odsek nista imela nobenih ločk za linevni red javne seje, je prišlo na vrsto poročilo tretjega odseka, za katerega je, podal referat občinski tajnik Tuinpej. Tekstilna tovarna Zo-lenka & Co„ kateri-je mestna občina svoječasno odobrila zgradbo tkalnice pod pogojeni, da zgradi obenem stanovanjsko hišo za svoje nameščence, prosi, da sc ji zgraditev stanovanjske hiše odgodi. Občinski svet je odobril odgoditev za dobo petih let. če pa med leni časom tovarna ne; bo zgradila poslopja, bo pripadlo dotičiio zemljišče v last mestni občini. Odobrena je bila nadalje sprememba parcelacije na posestvu Terezije Rajzer v Magdaleu-skem predmestju, ker .je projektirana čez'%« parcele nova cesta. Daljša debata se je nato razvila' o regulaciji Aleksandrov«' ceste. Za regulacijo te c?sl«> obstojala dva načrta: Prvi načrt predvitleVa .pose kanje dreves od Prešernove do Cankarjeve ulice, .drugi načrt pa, de. se posekajo vsa kostanjeva d.r.c-.vestt od Trga svobode do Prešernove ulice-.. Regulacijska načrta sla izdelala, enega arli. Dev, driigegit jia mestni gradbeni urad. Devov načrt je lepši, mo-ilernejši in seveda tudi dražji. V načrtu je predvidena zamenjava kostanjev na promenadi-od l'rga svobode do Prešernove ulice z, javorji ter naprava široke asfaltirane promenaane poti, katere višinska razlika med cestiščem in promenadno potjo bi bila izpolnjena z lepim stopniščem. Poleg tega i.i bilo treba ludi zapreti uvoz v poslopje pivovarne Union na Aleksandrovi cesti. Načrt* mestnega gradbenega urada je znatno cenejši, toda ni tako moderen. Občinski svet se je odločil: .'zn" izvedbo Devovega načrta pod pogojeni, da se izvede, regulacija na račun kaldrminskega fonda. Obenem jc bilo na predlog svetnika Robiča sklenjeno, da se kanalizira gostilniški vrt restavracije, IJnion", s katerega se ob deževju in snegu vliva voda naravnost na hodnik. Hkrati je občinski-svet tudi odobril predlog svetnika Grčarja, da se. bodo vsi kostanjevi nasadi na področju niariborsk.ega mesta polagoma nadomestili z nasadi drugih dreves. Mestni načelnik je nato poročal o pogajanjih, ki jih je imelo zastopstvo'-mariborske .'mestne občine z zastopniki okoliških občin glede/priključitve okolice k mestu. Obširno in v vseh podrobnostih je orisal predzgodovino pogajanj ler pogajanj samih, v katerih je mestna občina predočila zastopnikom okoliških občin vse prednosti in naravnost potrebo, ki sili okolico k priključitvi k'meslu. Vendar so okoliški zastopniki iz razlogov,' ki sino jili v našem listu že navedli, ostali pri tem, da se priključitev ne izvrši. Mestni Občinski svet je nato sklonil, da občina želi, da bi se okolica '-'priključila k mestu, obenem pa naj se za prehodno dobo, dokler se priključitev ne izvrši, ustvari nekak skupen odbor iz zastopnikov okolice in mesttl,' kl bi 1e-ševal nekatera vprašanja, ki tangirajo okolico in mesto. Poročilo za'četrti odsek jc podal občinski'svetnik Snboth>\ Zdravstveni dom je prosil za odpis vodarine in kanalščine v višini 1780 Din. Ker jia davščine ni mogoče odpisali, je skletill občitiski svet, «la se za lo vsolo zviša Zdravstvenemu domu letna podpora, ki jo mestna občina Izplačuje za mlečno akcijo. Nato je bil odobren predlog Avlo-kluba, ki predvideva, da se davščina na avtomobile, ki niso v prometu, ne pobira. Glede podaljšanja Smetanove ulice do Orožnove ulice se je odobrila zamenjava Zidanškovo hiše v Strossinayerjevi ulici z občinsko hišo v /.idovski ulici in obenem nakup potrebnega sveta za jiodaljšanje ceste.' Zidanškov Tiisa se bo podrUu vendar ne bo začasno šc cesta zgrajena, ker ni v proračunu za lo predyidene vso(e 180.000 Din, pac pa Tio občina stopila v slik z razniiiii ihli're'seiili.;'k'ati''riiii bo "tii"l'i>fetsta potl-ebnii.' da Iii prispevali liekaj žtt-'zftradfte^nc rešte. Rofererrl j^ (ftito-^poročal «i piigafan.jih, 'ki Si) Se Vršila uietl mičsliib občino in ''zastopniki občifle Krčevine glede žiiižanjii voilariiie. O telil vprašanju smo že ponovno poročali V. unaoiii listu. Mostno občina .je popustila od' 12% ua kosmale-najem-nine, zastopniki, Krčevine pu so. zahtevali 0%. Pp njihovih zahlevnli bi bila voda v Krčevini .cenejša kakor pa v - meslu samem. Občinski ,'svet- je sklenil, «la občina vztraja na svoji prvotni zahtevi, to.je na 8% pristojbini. Če- pa v doglednein času n p bo prišlo z zastopniki Krčevine do spontzunia, pa nuj izvaja mestna občina primerile konsekyen.ee. Uo-slilničarska. zadruga je prosila za znižanje- koncertnih taks. Dokler proračun ne bo odobren, se o tem vprašanju ne more razpravljali. Ker je bil, dnevpi red javne seje izčrpan, se je, pričela lajna seja. Zveza Sov':jijvjJ liivšj kilajski zunanji minister Šen,.da jr .|irlpr.avfj«-;l soijejovolj pi-i pogajanjih v s\ rlio aklenitve i-feiizivue in deren-z.iviie z.veze ni« d' Kitajsko in' sovj<«iško llusije. Pri-.'tnvlja se. da kc |H'«'je iii snielo ifii i sar 'f»«>ro(-ali, 'ila gre zn lako zvezo. ker: .-o pričakovali -obnovitev «fl-ploiiiatskih '0(l:a'Cša-Je\- med . sovjetsko. Rusijo iii Združenimi amerlškiilii državami. Zrive hrspe Lciiilftii. 10. febr. ž. Pivi leden nicscea februarja jo u mr jo v Angliji za gripo !!ll 1 oseb. Skupno šlevilo za gripo unirlili oseb v rielih tedmji znaša v ' Angliji'7157 eseb. Polhovgfialskt caviotoas v plamenih ....."'.' . i>i.:broya. .10. febr. Danes popoldne, ko je bij na peli' v Polhov Gradec, je zgorel avtobus, ki je last priljubljenega •podjetnika g. Veliovea. Avtobus jo vzdižiivpi osebni promet na progi Ljubljana —Vič—Dobrova—Polhov gradse ler je vozil Jud i-pošto. Pol niki so -pravočasno zapazili nesrečo in so se rešili vsi brez vsake najmanjše poškodbe. Vzrok nesreče: Skrajno slaba cesta, ki je avtobus, premetavala nn vse tirani. Tu iniaiiio.1 dino prometno sredštvo bauo-Niiis-ko cesto II, rp.ia. .a :<• v iako slabeiu stanju, «la se nam sinilijo ljudje in živali, ki .'morajo, hoditi! po. njej. Banska.uprava so. zadnji čas zelo trudi, da bi cesto žboljšala, a. kakor je. videli, ni sredsiev. Ta cesla bi se' morala razširi i i in popraviti v lemeJ iu. ..Taka mala redna (Zasipanja pri tolike.iu prometu '.— S.« kakor, kapljicii vode v moj-,je. Osebne vesli Belgrad. 10: februarja, f. Na filozofski r.akiil! ti v Ljubljani je postavljen za iloi-.etila dr. ftlefau llor-valič,- asistent- filozofske fakitrteti? -v Zagrebu. — •Upokojena je Ana Neubauer. učileljica v (liiberju pri Dol.. Lendavi in Marija Naniorš. iičlieliiVa-'v Ljubljani pri banski upravi. Za pritiiiiriiega zdi-.-.v-nika ljubljanske ženske Imlnišnice je posiavljeii v 5. pol. skup. dr. Alojz Zrtlokar, primarni zdravnik iste bolnišnice v (1. pol. skup. Ostavka niV. državno službo je sprejeta dr. Lel šavnik. asistentki državne ženske bolnišnice v Ljubljani. Zagrebška vremenska napoved. Počasi se bo bo zoblačilo, prehodno pos!abšiui'«j vremena ie mož-n no zlasti v zahodnih krajih.