jj&e '■' •».■.Vtem?-. 0Wa^a klobukov Šešir U Škofje Loke gradi v industrijskem predelu na Trati nove proizvodne prostore — Fbtm F. Perdan f* II XXVIII.Številka 75 »tanovitelji: občinske 1 ouference SZDL seiuce^ Kranj, Radovljica, Škofja Loka uied • " Izdaja CP Glas Kranj. Glavni «&ik Igor Slavec — Odgovorni ured- -Si^ \ 8Porazum o izumih in Ako Kizboli8«vah. °°do odslej v vseh te-'»^la ?rK«nizacijah združene-fWv'eNeniftki Železarni, žele- u\V vne in Store» v Zicni k V j\°vilu Ljubljana, v Verigi 'nu uveljavljali novi ?ravni sporazum, ki po-CeJ*«n korak naprej v * NVa",'u inventivne dejav-: samoupravni spora- <<>vi zum nudi večjo materialno in moralno spodbudo vsakršnemu ustvarjalnemu delu. Lestvica za odmero odškodnine je v od-visnostiod prihranka in je enotna za vse organizacije združenega dela, ki so prej nagrajevale dokaj različno. Sporazum tudi določa, da poslej izum ali tehnično izboljšavo lahko uporabljajo v vsaki delovni organizaciji s tem, da je avtor upravičen do več odškodnin, če se njegova izboljšava uporablja v več delovnih organizacijah. D. g. Nova kmečka pokojnina Kmečka sekcija pri republiški konferenci SZDL je pozvala septembra vse občinske konference SZDL k razpravi o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah v starostnem zavarovanju kmetov — Prispevek tudi prihodnje leto nespremenjen? Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah v starostnem zavarovanju kmetov predvideva, da bi nova starostna kmečka pokojnina dosegla 30 odstotkov najnižje slovenske delavske pokojnine. To znese 407 dinarjev ali 35 odstotkov več od stare starostne pokojnine kmetov, ki je znašala 300 dinarjev. Kmetje vedo, da skokovitejšega naraščanja pokojnin ni mogoče doseči čez noč, zato takšnemu postopnemu povečanju ne ugovarjajo. Veliko bolj pa jih je začudila »obljuba«, da bo treba za 35-odstot-no povečanje pokojnin zvišati prispevek za starostno zavarovanje za 82 odstotkov! Novost naj bi začela veljati že prihodnje leto. Kmečka sekcija pri republiški konferenci SZDL se je zato zavzela, naj bi ostal kmetov prispevek za financiranje starostnega zavarovanja tudi prihodnje leto enak letošnjemu. Sekcija predvsem dokazuje, da se dohodki kmetij ne povečujejo tako hitro kot izdatki. Na marsikateri kmetiji so dohodki že nekaj let enaki, zato bi bil tako povečan starostni prispevek za kmetovalce preveliko breme, čeprav bi še naprej družba krila polovico izdatkov za zavarovanje. Da bi bila razprava o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah v starostnem zavarovanju kmetov čim bolj vsestranska in temeljita, je kmečka sekcija pri republiški konferenci SZDL pozvala vse občinske konference k temeljiti obravnavi osnutka. Vanjo ne kaže vključiti le kmetov, temveč tudi delavcev v združenem delu. Pričakovati je, da se bo osnutek zakona kmalu znašel tudi v delegatskih skupščinah, saj je starostno zavarovanje kmetov in vrednotenje minulega dela kmetov zadeva celotne družbene skupnosti in ne le najneposredneje prizadetih kmetov. J. Košniek Protesti proti fašističnemu zločinu v Španiji Splošnemu ogorčenju proti zločinskim usmrtitvam 5 španskih protifašističnih borcev so se pridružili tudi delovni ljudje radovljiške občine. Fašistične pokole v Španiji in diktatorski Frankov režim so najostreje obsodili tudi delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na seji v sredo, 1. oktobra. V protestnem pismu, ki so ga naslovili na Zvezni sekretariat za zunanje zadeve v Beogradu, so v imenu svojih delegacij in občanov napisali, da delovni ljudje z ogorčenjem obsojajo gnusni fašistični zločin in zahtevajo, da naša vlada stori ustrezne ukrepe pri mednarodnih organih za zaščito človekovih pravic trpečega španskega ljudstva. Prav tako zahtevajo, da se pretrgajo vsakršni stiki s Frankovo Španijo in prepove nadaljnje gospodarsko, turistično, kulturno in športno sodelovanje. Delavci v zasebnem sektorju so se povezali V ponedeljek je bila v Kranju ustanovljena osnovna organizacija sindikata delavcev v zasebnem sektorju. Priprave na ustanovitev so se začele že spomladi. Junija pa so se delavci zbrali na prvem zboru, na katerem so jih predstavniki občinskega sindikalnega sveta seznanili z delom in nalogami sindikata, z novostmi v kolektivnih pogodbah in pripravah, ki so potrebne za ustanovitev osnovne organizacije sindikata. Na ustanovni skupščini je najprej spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen, ki je navzoče seznanil z delom občinskega sindikalnega sveta in nalogami, ki so si jih sindikati zadali na celjskem kongresu. Zatem so sprejeli pravila o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije sindikata delavcev v zasebnem sektorju. Pravila izhajajo iz statutarnega dogovora slovenskih sindikatov. Sprejeli so tudi delovni načrt, ki obsega šest temeljnih določil. Kot eno od osnovnih so si zadali nalogo, da v sindikatu povežejo vse delavce, ki delajo pri zasebnikih. Po podatkih, ki jih je zbral občinski sindikalni svet, dela pri zasebnih delodajalcih več kot HOO občanov. Osnovno organizacijo pa so sklenili organizirati tako, da bo v njej vsak lahko v najbolj neposredni obliki izražal in uveljavljal svoje interese. Zato bodo delali po sindikalnih skupinah. Za zdaj so ustanovili sindikalno skupino de-lavcev, ki delajo v obrti, sindikalno skupino delavcev v gostinstvu in sindikalno skupino delavcev, ki delajo v prodaji. Po potrebi bodo orga- niziranost nadaljevali še z drugimi oblikami. Osnovna organizacija sindikata bo aktivno sodelovala pri oblikovanju nove kolektivne pogodbe na ravni republike o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki in kolektivne pogodbe na ravni občine 0 delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic. Predvsem si bodo prizadevali, da bodo pravice delavcev pri zasebnikih enake pravicam, ki jih uživajo delavci v družbenem sektorju. Na ustanovni skupščini so tudi sklenili, da bodo ugotovili potrebe in interese delavcev po izobraževanju. Nato bodo izdelali program izobraževanja in si prizadevali, da bodo vsakemu, ki bo želel, dali možnost za izpopolnjevanje znanja. Pri izvajanju programa bodo sodelovali z izvršilnim odborom skupščine sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu. Poleg tega bodo svojim članom pomagali pri reševanju stanovanjskih problemov in ugotovili bodo, v kakšnih socialnih razmerah živijo njihovi člani in v sodelovanju s pristojnimi organi pomagali pri reševanju teh problemov. Poskrbeli bodo tudi, da bo lahko vsak delavec izkoristil letošnji letni dopust. Pri tem bodo tudi ugotovili, ali dobijo vsi delavci regres za letni dopust in tudi zahtevali, da delodajalci regres tudi izplačajo, če tega še niso naredili. V nadaljevanju skupščine je sekretar občinskega sindikalnega sveta Miran Štele prisotne seznanil z določili nove kolektivne pogodbe. Skupščina je bila sklenjena z volitvami izvršnega in nadzornega odbora ter predsednika osnovne organizacije. Za predsednika so izvolili kovinostrugarja Franca Vrhovnika. L. Bogataj Vili. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975 Naročnik: Seja Sveta republike V sredo je bila v Ljubljani druga seja Sveta republike, ki jo je vodil predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Na seji so govorili o pogovorih med predstavniki Jugoslavije in Italije glede urejanja posameznih odprtih in nerešenih vprašanj med državama ter o možnem vplivu na nadaljnji razvoj odnosov in sodelovanja med državama. Edvard Kardelj obiskal BiH Član sveta federacije in predsedstva centralnega komiteja ZKJ Edvard Kardelj je v sredo popoldne dopotoval na obisk v socialistično republiko Bosno in Hercegovino. Na letališču v Sarajevu so gosta pričakali najvišji predstavniki republike. Zakon delavcev Predsedstvo sveta ZSJ je podprlo zasnovo osnutka zakona o združenem delu, vendar je poudarilo tudi nekatera vprašanja, za katera sindikat meni, da bi jih bilo treba bolje obdelati. Med njimi so vprašanja dohodka, minulega dela, delovnih organizacij in reprodukcijskih celot. Sicer pa je predsedstvo o zakonu menilo; da je to zakon delavcev in da bi ga morali sestaviti delavci, zato bo sindikat v zvezi z njim organiziral široko javno razpravo. Kongres jugoslovanskih pisateljev Včeraj se je v Beogradu začel kongres jugoslovanskih pisateljev. Otvoritve se je udeležilo več kot 400 delegatov in gostov. Priprave za kongres so trajale tri leta in v tem času, poudarjajo književniki, je bila skovana dragocena osnova skupnosti, ki bo dovolj trden temelj za resnično enotnost književniške organizacije. Častna občana Na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij Idrije so ob občinskem prazniku razglasili za častnega občana dr. Aleša Beblerja, člana sveta federacije in Jožeta Primožiča-Miklavža, organizatorja oboroženega odpora na Cerkljanskem. Novo vodstvo SZDL Srbije Za predsednika republiške konference SZDL Srbije je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Kolj Široka. Za podpredsednike so izvolili Šandorja Doboja, Filipa Matica in Milutina Miloševića. Za predsednico konference za družbeni položaj in aktivnost žena so izvolili inž. Nadeždo Kovačevič, za sekretarja republiške konference pa Dragutina Maksimovića. Trideset let Narodne armije Pred 30 leti je 2. oktobra v Beogradu izšla prva številka Narodne armije, ki je nada Ijevala tradicijo Biltena vrhovnega štaba NOV in POJ in celotnega vojnega vojaškega tiska. Uvodnik za prvo številko je napisal vrhovni poveljnik oboroženih sil maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Doslej je izšlo 1887 številk. List predvsem prinaša pri spevke o konceptu SLO, vojaškem pouku in vzgoji, bojni pripravljenosti enot, o poveljstvu in aktivnosti v JLA, o aktivnosti ZK in ZSMJ. Petek, 3. oktobra 1975 Jesenice Danes, 3. oktobra, se bo sestalo predsedstvo občinske konference ZSMS. Člani bodo obravnavali več pomembnih točk, med drugim tudi osnutek družbenega načrta občine Jesenice, evidentirali v organe republiške konference ZSMS in imenovali delegate v koordinacijske odbore pri občinski konferenci SZDL Jesenice. J. R. Komisija za informiranje pri občinski konferenci ZSMS Jesenice je minuli teden izdala drugo številko letošnjega informativnega biltena, ki se bo odslej imenoval Horizont. Vsebina informatorja dokazuje, da so mladi zelo zavzeti in so Horizont lepo uredili. Člani komisije za informiranje so sklenili, da bo bilten izhajal enkrat mesečno. J. R. Kron j Kot smo pisali že v torkovi številki, je bilo ta teden v kranjski občini več sestankov organov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Od pomembnejših pa velja posebej omeniti sestanek predstavnikov vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti, predsednikov krajevnih konferenc SZDL in osnovnih organizacij sindikata, sekretarjev osnovnih organizacij ZK in predstavnikov vodstev večjih delovnih organizacij iz kranjske občine, ki je bil v torek popoldne v stavbi občinske skupščine. Na tem širokem politično-samouprav-nem zboru je sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Henrik Peternelj govoril o pogodbi in sporazumu z republiko Italijo. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Šifkovič pa je udeležence seznanil z oceno stabilizacijskih prizadevanj in doseženimi rezultati na tem področju v kranjski občini. A. 2. Radovljica V sredo popoldne so se v Radovljici sestali na skupni seji vsi trije zbori občinske skupščine. Poleg razprave o nekaterih srednjeročnih razvojnih dokumentih so razpravljali tudi o odloku o obveznem odlaganju, odvozu in deponiranju odpadnih snovi na območju občine. Zaradi številnih pripomb o osnutku tega odloka so sklepanje odložili in sklenili, naj o osnutku ponovno razpravljajo delegacije v krajevnih skupnostih, nakar bo predlog odloka ponovno preučil izvršni svet občinske skupščine. Na seji so poleg garancij za posojila krajevnih skupnosti Ribno, Ljubno in Stara Fužina razpravljali še o prošnjah za dodelitev sredstev za asfaltiranje cest v krajevnih skupnostih Begunje, Lancovo in Mošnje (v slednji tudi za razširitev vodovoda). Prošnje so ugodno rešili, vendar morajo krajevne skupnosti Stara Fužina, Ribno in Ljubno predhodno poslati še poročilo o tem, kako bodo posojilo vrnili. A. Ž. Škofja Loka Člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja Loka na zadnji seji niso potrdili pravil društva invalidov in pravil šolskega športnega društva na posebni osnovni šoli v Škof j i Loki. Menili so, da je najprej potrebno, to bo seveda odslej veljalo prav za vsa društva, ugotoviti interese delovnih ljudi in pomen obstoja posameznih društev. Občinska konferenca poslej torej ne bo potrjevala nobenih društvenih pravil, če pred tem o njih ne bo izčrpne razprave po krajevnih organizacijah SZDL, torej med ljudmi, ki so zainteresirani za delo v posameznih društvih. Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja Loka so člani odbora obravnavali tudi predloge za odlikovanja predsednika republike. Nekateri občani škofjeloške občine so namreč predlagani za odlikovanje z redom dela z zlatim vencem. V prihodnjih dneh (datum še ni določen) bo občinska konferenca SZDL Škofja Loka sklicala poseben sestanek z vodji oziroma predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti. Na njem bodo delegate seznanili z nalogami, ki jih bodo morale opraviti delegacije pri obravnavi skupnih programov samoupravnih interesnih skupnosti v občini, z delom, ki jih čaka v prihodnje in drugo problematiko. Prav tako bo delegacijam predložen osnutek proračuna za prihodnje leto ter zbirni osnutek načrtov SIS. Javne razprave o vseh teh vprašanjih bodo v OZD, TOZD, KS ter na drugih nivojih v občini. -jg Tržič Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič Franc Neme je sklical včeraj razširjeno sejo občinskega sveta. Seja, sklicana pred tednom, je zaradi nesklepčnosti odpadla! Člani sindikalnega vodstva in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter občinske skupščine so razpravljali predvsem o oceni gospodarjenja v tržiški občini in nalogah sindikata pri tem, o samoupravnem organiziranju združenega dela in o izobraževanju sindikalnih aktivistov. Člani občinskega sveta in gostje so se na seji seznanili tudi z načrtom za oživitev (revitalizacijo) starega mestnega središča. Danes popoldne bo na občinski konferenci SZDL posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL ter predsednikov krajevnih skupnosti tržiške občine. Na posvetovanju se bodo seznanili z novostmi pri odnosih Jugoslavije in republike Italije, razen tega pa razpravljali o delovanju izvršnega sveta občinske skupščine na področju krajevne samouprave in planiranju v krajevnih skupnostih, ki mora biti v skladu z družbenim planom. Na današnji seji bodo obravnavali tudi program izobraževanja ter organizacijsko utrjevanje krajevnih konferenc SZDL in občinske konference SZDL. Razen tega so se sestali ta teden pri tržiški občinski konferenci tudi trije koordinacijski odbori in sicer odbor za društva in družbene organizacije, koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in koordinacijski odbor za verska vprašanja. -jk Mladi na seminarju Konferenca mladih delavcev pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Tržič je organizirala pretekli teden v sodelovanju s trži-ško Delavsko univerzo seminar za mlade delavce, na katerem so razpravljali o samoupravnem položaju mladih delavcev. Seminar je bil v popoldanskem času. V ponedeljek je Nace Pavlin govoril o vsebini samoupravnih aktov, v torek pa o nalogah, pravicah in dolžnostih samoupravne delavske kontrole. V sredo so mladi samoupravljavci poslušali predavanje Štefana Marcijana. Govoril je o uresničevanju ustave in vlogi delavcev pri odstranjevanju tehnokratizma in birokratizma. V četrtek je Tržičanom predaval Janez Triler. Obravnaval je ekono- Jutri ogled Elana Kot smo že pisali, so se v tovarni športnega orodja Klan v Begunjah, kjer so pred kratkim praznovali 30*letnico obstoja in razvoja tovarne in 25-letnico samoupravljanja odločili, da si bodo občani lahko ogledali tovarno. Elan tako prvič odpira vrata za vse tiste, ki jih zanima proizvodnja smuči, čolnov, lestev in drugih artiklov. Tovarna bo odprta od 10. do 13. ure. Obiskovalce bodo po skupinah vodili strokovnjaki. Zborno mesto za vse, ki si želijo ogledati tovarno je pred vhodom v upravno poslopje. A. Z. miko podjetja, predvsem delitev dohodka in osebnih dohodkov. V petek je bil zadnji dan seminarja. Semina-ristom je o organiziranosti tržiške mladine govoril predsednik konference mladih delavcev Franc Štrukelj, ki je opozoril tudi na nekatere organizacijske pomanjkljivosti zadnjega časa. Seminar, ki je trajal skupno 20 ur in se ga je udeležilo 111 mladink in mladincev, večinoma iz Peka, Bombažne predilnice in tkalnice in Lepenke, kaže pozitivno oceniti. K temu je nedvomno pripomogla tudi udeležba nekaterih učencev sedmih in osmih razredov tržiških osnovnih šol. Seminar je obenem tudi pomemben prispevek k odstranjevanju kadrovskih težav občinske konference. M. Krsnik RIM, VVASHINGTON - Italijanski zunanji minister Marian<> Rumor in ministrski predsednik italijanske vlade republikancev in *»' ščanskih demokratov Aldo Moro sta v sredo na zasedanju obeh dojn0V italijanskega parlamenta seznanila senatorje in poslance z rezultaj pogajanj med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo o dokončni potr*' vi meje med obema državama in drugih dvostranskih vprašanjih, »ofl' ja italijanske diplomacije Mariano Rumor je pripravil o tem vprašanj za poslance in senatorje 55 strani dolg govor, ki je naletel na u8 °°? odmev, kar kaže, da je z izjemo neofašistov in iridentistov italijansk javnost zainteresirana za dokončno rešitev vprašanja meje med Ra"J in Jugoslavijo. Pričakovati je, da bo parlament dogovore med dvetfS jadranskima sosedoma potrdil, saj so v skaldu z duhom stalnega p°Pu' ščanja v svetu in zadnje konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ki je bila v Helsinkih. Pa tudi sicer je naletel italijansko-jugoslovans*1 sporazum v svetu na velik pozitivni odmev. Uradni predstavnik amen; ške vlade je v VVashingtonu dopisniku Tanjuga povedal, da so dogovo? med vladama izraz državniškega pristopa voditeljev obeh držav v p1* zadevanjih za rešitev tega problema. Robert Funseth, predstavni*! State Departmenta je tudi izjavil, da pomeni jugoslovansko-italij8"' sko dejanje korak naprej na poti k stabilnosti, miru in varnosti v te"1 delu Evrope. NEW YORK — Ameriški državni sekretar Henry Kissinger, kij na 30. zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih r131"0?-^, in se je pred dnevi skoraj tri ure pogovarjal tudi z jugoslovanski zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Minićem, se je kon septembra sešel tudi z zunanjim ministrom Ljudske republike Kitaj5*. Čiaom Kuanom Huanom. Vodja ameriške diplomacije bo odP0^«« konec oktobra na Kitajsko in sklenil pregovore o obisku ameriskej? predsednika Geralda Forda v tej veliki azijski državi. Pričakovati je. bodo prvega moža Združenih držav sprejeli v Pekingu konec novemn Zanimivo je, da pa bodo pred tem vvashingtonski voditelji sprejeli gej^ ralnega sekretarja Brežnjeva Komunistične partije Sovjetske Zveze Leon • • • LIZBONA - Na osnovi ukaza predsednika portugalske vi* Pinheira de Azevede, ki je obenem tudi vršilec dolžnosti šefa države, J vojska v ponedeljek zjutraj zasedla radijske postaje in televizijo. 0d#, s demonstracije in dogodki desničarskih teroristov, izjavljajo, da je bil ukrep riujen,^. vorni za poseg, ki ga spremljajo številne demonstracije in neljub saj mora tudi obveščanje služiti državi'in revoluciji. Cilj nove P<)r*y^rako vlade je vpeljava socializma, prilagojenega razmeram v državi. * .i napovedujejo za začetek prihodnjega leta parlamentarne volitve, j t sednik portugalske republike Costa Gomez pa je medtem na obisk ■ Poljskem in v Sovjetski zvezi. Ze pred odhodom je izjavil, da je p0' j v državi »poln vznemirjanja in strahu«. Najnovejša poročila iz "i* v' izjavo predsednika republike Costa Gomesa popolnoma potrjujejo domovini je ostal namreč tudi zunanji minister Melo Antunes, ki ., moral pridružiti predsedniku Gomesu med obiski na Poljskem 1 Sovjetski zvezi. • • • KAIRO — Egipt 8 predsednikom Anvarom el Sadatom nadaju bogato zunanjepolitično dejavnost, čeprav je sporazum med Eg*P y0 in Izraelom še vedno deležen precejšnje kritike in negodovanja- jt velja predvsem za Sirijo. Njen zunanji minister Abdul Halim r^a^,st-ni v sredo kritiziral sporazum o Sinaju in vojaški pomoči ZDA Pr ve?o Izraelu, deloma pa tudi Egiptu, ki se ob tem jezi na Sovjetsko tudi Je v novica, da bo predsednik Sadat 27. oktobra odšel na 11 -dnevni.^jjjjcf Združene države Amerike. Egiptovski predsednik bo obiskal tudi v ,d Britanijo, medtem ko bo po poročilu časnika Al Ahram med 10- ' decembrom doma gostil francoskega predsednika Giscarda d'Estang ■ • • • ki J MADRID — Po umoru petih baskovskih revolucionarjev Francov reakcionarni fašistični režim kljub spontanim protestom^, tovne javnosti ter grožnjam nekaterih držav, da bodo pretrgale nijo diplomatske vezi in zahtevale obravnavo primera pred Yar a;pfl svetom, ni prizanesel, se položaj v Španiji zapleta. Oblastniki še n J J lovijo in trpinčijo naprednjake in napovedujejo nova sojenj^ -j^ takoimenovanimi »naglimi sodišči«. V znak protesta proti seo( razmeram v Španiji so med govorom španskega zunanjega mirns ^ sedežu svetovne organizacije številne delegacije, med njimi tod'J j slovanska, zapustile zasedanje, delegacije evropske deveterice P ( svoj protest izrazile tako, da so pustile v dvorani le po enega dip1 ^ skega uslužbenca nižje stopnje. V sredo so na madridskih uliean F tudi streli. Ostrostrelci so ubili tri policiste, četrti pa je bil ranjen- • • • ADIS ABEBA - Vojaški svet etiopske revolucije je ostro ril nasprotnike sedanjih etiopskih prizadevanj in zagrozil, da jein papirja. Najboljša na šola Tone Čufar, &)L\

u. Trenutno je med drugim o?/1 predsedstva in izvršnega S?!^3 občinske konference bor v^ranJ' ?\an izvršnega od-a športnega društva Triglav Kr Plavalnega kluba Triglav £| nJ- Do imenovanja je bil tudi saQ|lzdajateljskega sveta časopi- ca^.re^ irnenovanjem Igorja Slavij ^ glavnega urednika Glasa je ^ «obra 4 leta glavni urednik hra >n Miklavčič, ki je 1. septem-H() 0(lšel na drugo delovno dolž-1 v Beograd. Socialna služba v delovnih organizacijah Prejšnji teden je ('enter za socialno delo Kranj sklical pOsvH z vodji kadrovskih služb tistih organizacij združenega dela v občini, ki še nimajo organizirane socialne službe in nimajo z-aposlenih socialnih delavcev. O tem je že pred časom razpravljala skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva. Ze takrat je bilo ugotovljeno, da program socialne politike v občini Kranj za obdobje 1972 —75 ni potekal kot je bilo predvideno predvsem glede razvoja kadrovsko socialnih služb v organizacijah združenega dela. Tudi občinska konferenca ZKS Kranj je ob sprejemanju tega dokumenta priporočila, naj organizacije združenega dela (predvsem večje) kar najhitreje organizirajo službo socialnega dela in sprejmejo svoj program socialne politike, manjše delovne organizacije pa naj se z medsebojnim sporazumom dogovorijo o skupnih socialnih službah. Večje organizacije združenega dela kol so Iskra, Sava, Tekstilindus in PTT Kranj so že pred sprejemom tega srednjeročnega programa socialne politike v občini organizirale socialne službe, medtem ko ostale organizacije tega vse do pred nedavnim še niso upoštevale. Center za socialno delo je zato letos izdelal program socialne politike v organizacijah združenega dela. o katerem so na posvetu s predstavniki delovnih organizacij tudi razpravljali. Predstavniki kadrovskih služb, ki so se udeležili posveta, so povedali, da probleme v zvezi s socialnim delom v njihovih organizacijah rešujejo sedaj prek samoupravnih organov in političnih organizacij, vendar pa povsod čutijo potrebo po zaposlitvi socialnih delavcev. Letos so socialnega delavca že zaposlili v KŽK Kranj, medtem ko v SGP Projektu, Planiki, IBI.KOGP Kranj nameravajo poskrbeti za ustrezno strokovno izobrazbo svojih že zaposlenih delavcev ali drugače povedano — v kratkem nameravajo sistematizirati delovno mesto socialnega delavca. Ostale delovne organizacije združenega dela pa bodo potrebe po socialni službi še preučile. Na posvetu so se tudi dogovorili za tesnejše strokovno sodelovanje s Centrotn za socialno delo;* ta bo poskrbel tudi za uresničitev posameznih določil programa socialne politike. M. (Jantar J Ocena družbenopolitičnih razmer V ponedeljek, 29. septembra, je bila na Jesenicah seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri so ocenili družbenopolitične razmere v občini. Komite je pripravil tehtno oceno razmer na področju socialne politike, zdravstvenega varstva, stanovanjske politike ter delovanja družbenopolitičnih organizacij v občini, medtem ko so o ostalih področjih družbenopolitičnega življenja razpravljali že na prejšnji seji občinske konference. Pripravljeno obširno poročilo so sprejeli brez pripomb, vendar so v razpravi nanizali nekaj problemov, ki bodo v prihodnje zahtevali več dela in prizadevanj. Tako so govorili o šolanju in kadrovanju dijakov v oddelek pedagoške gimnazije na Jesenicah, o stanovanjski problematiki, o zdravstvenih problemih ter o notranji organiziranosti Zveze komunistov. Čeprav so v jeseniški občini na področju izobraževanja dosegli že pomembne rezultate in med drugim uvedli celodnevno osnovno šolo v Žirovnici, ostaja še vedno pereč problem pomanjkanje šolskega prostora. Posebno na samih Jesenicah — v ostalih krajih so v zadnjem času zgradili več novih šol — so težave, kajti vedno več novih šolskih otrok je utesnjenih v obeh osnovnih šolah. Novi center Jesenic, Plavž, se nezadržno širi — v naslednjih dveh letih Odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj razpisuje prosto delovno mesto strokovnega delavca Za Priglasitev: *8*eh na višja izobrazba pedagoške, pravne ali ekonomske smeri in 'Ucj, "° dela z odraslimi. Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat m°ralnopolitične kvalitete. (''u' prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti sprejema odbor 1 °d dneva objave. •AS >f ^A'o'"'7""' ''"W'M odseku shiui Hnlut l/(, podjetja i Kranja so pred dnei i položiti asfaltno prvvn'fo bo sprejel okoli 2000 novih, prebivalcev — zato bo prav na Plavžu treba zgraditi novo šolo. Medtem ko povsod drugje rešujejo predvsem probleme šolskih in varstvenih prostorov z različnimi oblikami samoprispevkov občanov in delovnih organizacij, v jeseniški občini kot eni izmed redkih slovenskih občin, samoprispevka še niso uvedli, zato probleme rešujejo v okviru rednega zbiranja sredstev. Zdaj pa razmišljajo o samoprispevku, ki pa bi predstavljal le enega izmed virov sredstev za šolstvo. Govorili so tudi o položaju gorenjskega zdravstva in še posebej jeseniškega ter se zavzeli za racionalnost tudi na tem področju. Precej časa pa so razpravljali o delovanju posameznih aktivov in osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na Jesenicah uspešno deluje več aktivov Zveze komunistov že nekaj časa, medtem ko si bodo v prihodnje prizadevali, da bi zaživel tudi aktiv komunistov — zdravstvenih delavcev. Poživiti — predvsem pa kadrovsko okrepiti — pa bo treba osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, od koder prihaja še vedno premalo pobud. Osnovne organizacije ZK po krajevnih skupnostih — vsaj nekatere — tarejo kadrovski problemi in zato bo nujno treba obogatiti kadrovski sestav s komunisti, ki delujejo v organizacijah združenega dela. Da bi izboljšali število aktivnega članstva so se — na primer — v Planini pod Golico že odločili za takšno rešitev in zdaj osnovna organizacija v tej krajevni skupnosti nedvomno uspešneje rešuje svoje probleme. Na seji so razpravljali tudi o akciji za program sprejemanja v Zvezo komunistov, o odgovornosti, o kriterijih za kaznovalno politiko ter o ustanavljanju osnovnih organizacij, aktivov in svetov Zveze komunistov. 1). S. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje delovno mesto učitelja v oddelku PB (U ali PU) za nedoločen čas Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu. Stanovanja ni! v,'holo več kot liilUMH) din Sredstva so prispevali prebivalci s tega V''/)/ *"l>r,"'di so reč sto prustnrntjmh delovnih ur, na lanskem referen Pmq J *jo .se odločili (udi a plačevanje samoprispevku), skupščina občine % '■ krajevne delovne ttrf*uni*uci/e ter u Kranja (JH) — Koto: Osnovna šola Ivan Tavčar Gorenja vas odbor za medsebojna razmerja razpisuje delovno mesto učitelja matematike s polnim delovnim časom /a nedoločen čas. Prijavni rok je 7 dni. /O ljubljanska banka Svet poslovne enote Ljubljanske banke, podružnice Kranj, enote Radovljica ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1 šefa oddelka — višji strokovni referent za stanovanjsko komunalno gospodarstvo Pogoji: visoka šola ekonomske, pravne ali ustrezne tehnične smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj 2 višjega referenta za kreditno bilanco v odseku sredstev in kreditne bilance Pogoji: višja šola ekonomske ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 3 šefa blagajne, likvidature in trezorja Pogoji: višja šola ekonomske ali pravne smeri ali višja šola /a organizacijo dela. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika Kandidati za to delovno mesto ki so iz drugih jezikovnih območij, morajo pogovorno obvladati slovenščino Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke v Radovljici Gorenjska C 16 do 10 oktobra 1975 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po roku za prijavo Tovarna prešitih odej Odeja Škofja Loka, Kidričeva 80 razpisuje prosto delovno mesto vodje komerciale Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visokošolska izobrazba s štiriletno prakso na vodstvenih delovnih mestih v tekstilni stroki 2. srednješolska izobrazba s petletno prakso na vodstvenih delovnih mestih v tekstilni stroki Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z oznako »Razpisna komisija« v 15 dneh po objavi. Takoj sprejmemo več nekvalificiranih delavk za delo v proizvodnji za dobo treh mesecev. Solidarnostna akcija mora uspeti Solidarnostna akcija, ki se je začela v škofjeloški občini že pred nekaj meseci, namenjena pa je odpravi posledic škode, ki jo je povzročilo zadnje hudo spomladansko deževje v prvih dneh aprila, poteka mnogo prepočasi, so na svoji zadnji seji menili člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja Loka. Od zadnje seje se stvari niso bistveno spremenile, je bilo rečeno. Ponekod je sicer že kazalo, da bodo delovni ljudje končno le prisluhnili klicu na pomoč. Toda finančnega rezultata za zdaj še ni. Nekatere delovne organizacije še vedno niso /.a solidarnost, niso za to, da bi pomagali občanom v stiski, ampak se na vse načine i/.mikajo in iščejo razne »luknje«, da jim ne bi bilo treba prispevati solidarnostnih sredstev. Nekateri kljub temu, da je od vsega začetka popolnoma jasno, da se bodo sredstva trosila strogo namensko, strogo po ključu, ki ga je /e ali pa ga v posebnih primerih š«> b<> izdelala komisija /a ocenjevanje škode, kasneje bo vttt« to tudi nadzorovala, so se vedno mnenja, da se denar na posebnem žiro računu pri občinski konferenci SZDL. namenjen za solidarnost, ne troši pravilno. To pat najbrž ni res! Skupščina občine Škofja Loka je v sklad iz sredstev sklada /a rezerve prispevala 570.000 din. Seveda pa je treba ob tem pripomniti, da so se poleg tega denarja v solidarnostnem skladu /.« nekaj dni po pozivu za solidarnostno akcijo zbrala tudi denarna sredstva, ki so jih prispevali delavci občinske uprave. Upati je, da se bodo v prihodnjih dneh pozivu za solidarnostno akcijo odzvali tudi tisti kolektivi, kjer doslej še niso imeli posluha za to. V teh delovnih organizacijah pa bodo verjetno morale imeti odločilnejšo besedo tudi družbenopolitične organizacije. Solidarnostna akcija /.a pomoč prizadetim v spomladanskem deževju bi morala biti zaključena že v teh dneh. Toda še vedno ni? Zakaj? Na to bodo najbrž morali dati odgovor delovne organizacije v občini, pa tudi marsikateri posameznik. Predvsem pa tisti, ki so bili družbene pomoči v preteklih letih že kdaj deležni! V solidarnostno akcijo so vključeni prav vsi delovni ljudje škofjeloške občine. Zakaj nismo vključili tudi kmečkega prebivalstva, pojasnjujejo na občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Predvsem zato, pravijo, ker je kmete letos že itak prizadelo izredno slabo vreme, ki jih je spremljalo pri vseh poljskih opravilih. J. Govekar Petek, 'i. oktobra Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Na podlagi 41. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 5/75) in 62. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, sprejela na 2. seji zbora dne 30. septembra 1975 PRAVILNIK o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: sklad) I SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo osnove in ugotavljajo pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada. 2. člen Upravičenci do stanovanjske pravice v najemnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada, se ugotovijo na podlagi prioritetne liste, sestavljene po osnovah in merilih tega pravilnika, ki jo sprejme zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, dodelitvene odločbe pa po prioritetni listi izdaja strokovna služba Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. 3. člen Upravičenci do stanovanja, ugotovljeni po določbah tega pravilnika, so: — družine in občani z nizkim dohodkom na družinskega člana, — matere samohranilke, — starejši občani in delovno nesposobni občani, — mlade družine. 4. člen Upravičenci — družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da prosilec doslej Se ni imel ustrezno rešenega stanovanskega vprašanja, — da dohodki prosilca in njegovih družinskih članov ne presegajo mesečnega zneska na družinskega člana, ki ga z vsakokratnim razpisom določi zbor za posamezno kategorijo prosilcev, — da ima družina stalno bivališče na območju občine Kranj vsaj 3 leta, računajoč od datuma razpisa za nazaj, — da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je izselil prosilec, po predhodnih prioritetnih listah. Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo in delajo dalj časa na območju občine. 5. člen Za družinskega člana upravičenca z nizkimi dohodki v smislu določil tega pravilnika se štejejo: otroci, za delo nezmožen zakonec, starši upravičenca in starši zakonca ter osebe, ki jih mora upravičenec vzdrževati po zakonu, pa skupaj z njim stanujejo. \ Za družinskega člana samohranilke se šteje mati samohranilka in njeni otroci. Za družinske člane upravičencev starih ljudi se v smislu določil tega pravilnika šteje samo zakonec. Za družinskega člana upravičenca mlade družine se v smislu določil tega pravilnika štejejo samo zakonec in otroci. 6. člen Upravičenec do stanovanja iz člena 4. dokaže upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: 1. s potrdilom o številu družinskih članov jn od kdaj prebiva na območju občine. To potrdilo dobi prosilec iz registra prebivalstva pri Skupščini občine Kranj. 2. s potrdilom o letnem dohodku, pri čemer se izključuje dohodek za nadurno delo, vseh družinskih članov za preteklo koledarsko leto, lahko pa tudi za krajše obdobje leta, kar se določi v razpisnih pogojih 3. s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, ki se izkažejo tudi z zapisnikom o ugotavljanju vrednosti stanovanja, in mnenjem organizacije združenega dela oz. krajevne skupnosti. 4. s potrdilom o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja. 7. člen Upravičenec — mlade družine, mora k prošnji priložiti poleg dokumentov, navedenih v 6. členu, še: 1. dokazilo zaposlenega o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki, 2. izjavo prosilca, da ne bo prekinil z namenskim varčevanjem za nakup stanovanja, 3. izjavo delovne organizacije, da bo prosilcu pri mesečnih prejemkih odtegovala znesek, ki ga ho namensko vročala in nakazovala poslovni banki, 4. zagotovilo — izjavo delovne ali druge organizacije, da bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let, 5. upravičenci — štipendisti, predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se zavezuje, da bo najkasneje v sedmih letih rešil stanovanjski problem prosilca, 6. poročni list, 7. določila i/, točk I. 2, 3. in 4. niso obvezna za štipendiste. 8. člen Za mlado družino v smislu določila 5. člena se šteje družina: — če nobeden od članov družine ni starejši od 30 let, — če nima nobeden od članov družine več kakor 14 let delovne dobe, — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo B let. 9. člen ('■lede na število članov družine lahko pridobijo upravičenci z nižjimi dohodki stanovanje naslednjih velikost i število članov vrsta stanovanja 1 soba ali garsonjera 2 enosobno .') dvosobno ■J dvosobno in kabinet ali trisobno 5 m v«' trosobno ali večje stanovanje 10. člen Upravičenci - mlade družine in stari ljudje, ki izpolnjujejo pogoje iz 6.. 7. in M. člena tega pravilnika, lahko pridobijo stanovanj« nasledil jih velikosti število (Manov vrsta stanovanja 1 do 2 2 in več soba ali garsonicra enosobno II Ml Kil A ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE II člen Pri ugotavljanju upravičenosti do stanovanjske pravice na stanovanju i/, sredstev sklada se uporablja osnove in merila po določilih tega pravilnika. Merila rabijo za ugotovitev obsega potreb po stanovanjih /.a posamezno kategorijo upravičencev. Seštevek vrednosti meril rabi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na prioritetno listo 12. člen Osnove in merila za vse kategorije so naslednje: 1. povprečni dohodek na člana družine upravičenca, 2. upravičenec nima stanovanja, 3. upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje, 4. upravičenec ima glede gradbeno-sanitarnih pogoje* neiist rezno stanovanje. 5. upravičenec ima stanovanjske prostore, ki ne ustrezajo in mora družina ločeno bivati, ti družinsko socialno in premoženjsko stanje, 7. čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah v ol>čini Kranj, H. čas stalnega bivanja v oličini, 9 sodna odpoved stanovanja, 10 posebne težke okoliščine. Merila po teh osnovah s točkovalniui sistemom predpise s posebnim aktom zlx>r samoupravne enote za družl>eno pomoč. 13 člen Prosilec ne more postati upravičenec do stanovanjske pravice stanovanja, zgrajenega ali kupljenega s sredstvi sklada, če ne izpolnjuje pogojev oz. določil tega pravilnika III POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO STANOVANJA . 14 člen Sklad objavi razpis za zbiranje prijav interesentov za pridobitev stanovanjske pravice v stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih iz sredstev sklada. Sklad objavi razpis v časopisu Glas Razpis velja 20 dni od dneva objave. V razpisu sklad povabi vse oličane, ki menijo, da so upravičeni do stanovanj i/, sredstev sklada (v nadaljnjem besedilu interesenti), da v določenem roku vložijo ustrezno prijavo ter prijavi priložijo potrebne dokumente Poleg objave v časopisu pošlje sklad prepis objave vsem organizacijam z.dru ženega dela m drugim organizacijam. 15. člen Po preteku roka, v katerem morajo interesenti vložiti prijave, komisija prouči prijave in jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Komisija preverja dospele prijave in navedbe v dokumentaciji z ogledom na kraju samem. 16. člen Na podlagi meril iz 12. člena tega pravilnika sestavi pristojni organ za vsakega posameznega upravičenca in za vsako kategorijo upravičencev predlog prioritetne liste upravičencev. Predlog prioritetne liste objavi enota na sedežu Skupščine občine Kranj ter na sedežih vseh krajevnih skupnosti. Predlog prioritetne liste pošlje enota tudi vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam v občini. K predlogu prioritetne liste imajo pravico dati pripombe upravičenci, občani in organizacije. Pripombe je treba dostaviti skladu v 8. dneh. 17. člen Po preteku 8 dni od dneva javne objave predloga prioritetne liste upravičencev komisija prouči pripombe in predloge in pripravi predlog prioritetne liste, ki jo dokončno sprejme zbor enote. 18. člen Veljavnost prioritetne liste velja do roka, določenega v razpisnih pogojih in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni za uvrstitev na prioritetno listo, bistveno spremenijo v času do vselitve. 19. člen Na vsak nov razpis, ko bodo na voljo nova stanovanja, lahko ponovno vložijo prošnjo vsi tisti občani, ki pri prejšnjem razpisu niso dobili stanovanja. 20. člen V skladu s tem pravilnikom sklad predpiše obrazec za prijavo, ki ga mora interesent pravilno izpolniti. V obrazcu prijave je treba zagotoviti možnost vpisa vseh dokazil, ki so potrebna za dokazovanje pogojev in meril v smislu 6., 7. in 8. člena tega pravilnika 21. člen Po dokončnem sprejemu prioritetne liste upravičencev, sklad obvesti vse interesente, na katero mesto na prioritetni listi so razporejeni. Upravičence, ki bodo dobili stanovanje iz stanovanj, ki so v gradnji, sklad posebej opozori. Interesentom, ki niso postali upravičenci in niso razporejeni na prioritetno listo, izda sklad odločbo, s katero ugotovi, da niso upravičeni do stanovanja, zgrajenega ali kupljenega iz sredstev sklada po tem pravilniku. Proti odločbi, izdani v smislu določil tega člena, ima interesent pravico do pritožbe, o kateri odloča poravnalni svet Samoupravne stanovanjske skupnosti. IV. DODELITEV STANOVANJA 22. člen Na podlagi sklepa zbora enote o prioritetni listi izda odločbo o dodelitvi stanovanja strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, 23. člen O izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik. Izročitev stanovanja opravi strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja. V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI STANOVALCEV 24. člen Pravice in dolžnosti stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih, ki jih gradi ali kupuje sklad, so enake pravicam in dolžnostim stanovalcev, določenih v zakonu o stanovanjskih razmerjih in drugih veljavnih predpisih, če s tem pravilnikom ni drugače določeno. 25. člen Mlada družina ki ji je dodeljeno stanovanje sklada, lahko uporablja stanovanje največ 7 let. V primeru razveze zakona morata dosedanja uporabnika izprazniti stanovanje, vkolikor pristojno sodišče ne določi drugače, sklad pa po prioritetni listi določi drugega uporabnika 26. člen V primeru, ko se stanovalcu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje sklada, spremenijo pogoji oz. stanovalčevi podatki, dani za pridobitev stanovanjske pravice, niso bili resnični, enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ukrepa v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. VI KONČNE DOLOČBE 27. člen Stanovanje, zgrajeno ali kupljeno s sredstvi sklada, ostane stalno namenjeno za kategorije občanov, ki jih določa odlok in ta pravilnik. 28. člen Dodelitvena odločba, ki jo izda na podlagi prioritetne liste za stanovanjske zadeve pristojna strokovna služba skupnosti, vsebuje določila, s katerimi se zagotovi namembnost stanovanj, ustrezna določila pa so vsebovana tudi v stanovanjski pogodbi. 29. člen V primeru, da upravičenec, kateremu je dodeljeno novo stanovanje, soglaša z dodelitvijo stanovanja slabše kvalitete zaradi nizkega 01), lahko organizacija združenega dela, v kateri upravičenec dela, opravi zamenjavo, če upravičenec da predlog za tako zamenjavo. V primeru, da komisija iz 15. člena pravilnika ob ogledu stanovanjskih razmer prosilca ugotovi, da prosilcu z ozirom na zanemarjenost stanovanja, eventuelnega alkoholizma itd. ni primerno dati novo stanovanje, lahko predlaga, da se mu dodeli primerno starejše stanovanje. Stanovanje, ki ga daje v zamenjavo organizacija združenega dela, mora ustrezati normativom iz 9. člena in mora po kvaliteti spadati najmanj v III. kategorijo, to je, da ima po doslej veljavnem točkovanju od 85 do 105 točk. Zamenjava je možna le s soglasjem sklada 30. člen Ta pravilnih M javno objavi, Kranj, dne 30/9-1975 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj - enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, objavlja na podlagi 14 člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje st anov anj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega m inovanj-skega sklada ol>čine Krani ter po sklepu 2. seje zbora enote z dne 30. septembra 1975 RAZPIS o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj I. Upravičenci za dodelitev stanovanja no: 1. družine z nizkimi osebnimi dohodki 2. matere samohranilke • ■ t starejši občani 4. delovno nesposobni ..I...... i mlade družine II. 1'ogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja: al družine z lUSkinti osebnimi dohodki imajo pravno do stanovania ustrez ne velikosti glede na število članov družine pod pogojem, da mesečni dohodek na družinskega člana v prvem polletju 1975 m presegel 1.250 dinarjev; b) mateie samohranilke M sanmhranilci otrok imajo pravico do ustrezne velikosti stanovania glede na število članov družine pod pogo|em. da mesečni dohodek na i lana d rutina v prvem polletju 1975 ni presegli 1600,00 din. c) atarcjAj občani Imajo piavieo do enosobnega stanovanja ali garsonjere pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v prvem polletju 1975 m presegel I 600.00 din; d) delovno nesposobni občani ima,o piavico do stanovania ustrezne velikosti glede na ItVVilO članov dtu/ine pod |>og<>|cm. da mesečni dohodek na člana družine v prvem polletju 1975 ni presegel 1 000,00 din; el mlade družine imajo pravno do enosobnega stanovanja ah garsonierc za največ 7 let pod pogojem, da nobeden od zakoncev m starejši od 90 let. da nima nobeden več kot 14 let delovne dobe ter da od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot 5 let f) v osebni dohodek se ne v ključu |e dohodek od nadurnega dela III. Posebni pogoji al pravico do stanovanja, zgrajenega s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kranj imajo občani, ki do sedaj še niso imeli ustrez no rešenega stanovan|skega vprašanja ter da ima družina stalno bivali šče na območju občina Kranj vsaj 9 leta, računajoč od datuma razpisa za nazaj; b) na prioritetno listo ne umrejo biti razporejeni tisti nl>čam, ki prebivajo v stanovanjih iz katerih so se izselili občani po prioritetni listi iz prvega razpisa. IV. Dokumenti, n katerimi se dokazuje pravica do stanovanja: I. potrdilo o številu članov gospodin,stvil s podatki, od kdaj prosilec pro silka prebiva na.območju občine Kranj; potrdilo izdaja oddelek za notr* nje zadeve Skupščine občine Kranj; 2. potrdilo o osebnem dohodku za I. polletje 1975; , ■ 3. podatki o sedanjih stanovanjskih razmerah, ki se izkažejo tudi z zap's kom o ugotavljanju vrednosti stanovanja in mnenjem delovne organ' cije združenega dela oz. krajevne skupnosti; 4. potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja; o. delovno nesposobni občani morajo priložiti odločbo o nesposobnosti delo; 6. mnenje Centra za socialno delo skupščine občine Kranj. Prosilec - mlada družina, mora k prošnji priložiti poleg dokumentov, n*w denih v točkah 1, 2, 3, 4 in 6 še: a) dokaz o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki; J b) izjavo prosilca organizaciji združenega dela oz. drugi samouprav organizaciji, da dovoli mesečno odtegovanje od osebnega dohodka, " govorjeno za varčevanje pri banki; .- c) izjavo organizacije združenega dela oz. druge samoupravne organizacij da bo skupno s prosilcem v roku sedmih let ustrezno rešila stanovanj« vprašanje; I d) prosilci — štipendisti, predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se t*< zuje, da bo v roku sedmih let ustrezno rešila stanovanjsko vprašanje' kazila iz točke a, b, c, in d za štipendiste niso obvezna, če nihče od za* cev ni zaposlen; e) poročni list; f) mnenje centra za socialno delo Skupščine občine Kranj. VI. Rok za vlaganje prošenj: [t Prosilci morajo vložiti prošnje za stanovanja v 20 dneh od objave razpis* jedo 24/10-1975. Prošnje in vsa ostala dokumentacija, prispela po tem datumu, se nebouF* števala. VIL Veljavnost prioritetne liste: v Prioritetna lista velja toliko časa, da bodo naseljena stanovanja, kupljen breme sredstev, ki bodo v ta namen zbrana v letih 1975 in 1976. VIII. Vlaganje prošenj in informacije ff Prošnje in ostala dokumentacija se vlaga na naslov Samoupravna sta vanjska skupnost občine Kranj, enote za družbeno pomoč v stanovanj5 , gospodarstvu. Obrazec za prošnjo, vprašalnik, ki ga je treba obvezno iflj^ niti, in vse informacije, pa daje Podjetje za stanovanjsko in kom"na ^ gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 7, strokovna služba i>an upravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. Kranj. dne3/10-1975 INFORMACIJA O PORABLJENIH SREDSTVIH SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE KRANJ Na podlagi razpisa za oddajo stanovanj z dne 16/4-1975 je bila na zbranih prijav sestavljena prioritetna lista, po kateri naj bi razdelili 182 s,:ajv0golr kupljenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada in sicer: f> ^ nih + 2 kabineta, 24 dvosobnih+1 kabinet, 46 dvosobnih, 53 enosobnin, sonjer. ■ n jtf V času od avgusta 1974 do 15/9-1975 je bilo naseljenih 177 stanovanj. ^ pisom je bilo objavljeno 178 stanovanj, vendar se je zaradi nekaterih o°" in sprememb število stanovanj povečalo na 182. _ nie^io^ Pogodbe za nakup stanovanj so bile sklenjene in podpisane s SGP \ r L za 105 stanovanj in s GIP Gradisom, TOZD Jesenice, za 72 stanovanj. skle"orjtetnl pogodbo za tri dvosobna in dve enosobni stanovanji, tako bo obveza po P listi iz leta 1974 v celoti izpolnjena Vrednost nabavljenih stanovanj je naslednja: redn°s" Od SGP Projekt Kranj 105 stanovanj s 5.324,96 kv. m površine v vr 25,336.427,00 din. . v vre Od GIP Gradiš, TOZD Jesenice 72 stanovanj s 3.726,49 kv. m površine nosti 18,111.148,00 din. v50°clin' Skupaj 177 stanovanj, 9.051,45 kv. m površine v vrednosti 43,446.5 • Povprečna cena za 1 kv. m doslej prevzetih stanovanj je 43,446.575.00 din : 9.051,45 kv. m = 4.799,95 din/kv. m. razljku Cena za 1 kv. m stanovanja posameznega proizvajalca se delno zaradi različne strukture stanovanj in delno višje cene GIP Gradisa SGP Projekt 25,335.427,00 din : 5.324,96 kv. m = 4.776,40 din/kv. m GIP Gradiš 18,11 II 48,00 din : 3.726.49 kv. m = 4.862,80 din/kv. m . ta z 81 Proizvajalca stanovanj dane avanse za nakup stanovanj obrestuj^ ^2,6' obrestno mero. Tako so bile do .'X)/4-1975 obračunane obresti v znesku 2,J dinarjev. 2,314.252,61 din : 9.051,45 kv. m = 255,60 din/kv m tanovalj' Za ta znesek se cena za kv. m zniža, tako da je bila ceria za 1 kv. m s ^ njjf dejansko 4.544,35 din oz. še nekoliko nižja, ker za vsa sredstva obres obračunane. ' aiD'r'''' Za zagotovitev stanovanj po prioritetni listi 1975, katere veljavnost n do.31/12-1976, planiramo sredstva v znesku 73,000.000,00 din. tai\o^! Glede na podano oceno sredstev se planira ca. 11.000 kv. m novih s o^oW* skih površin, odvisno od gibanja cen v stanovanjski gradnji v naslednjem ^ Prijave na razpis, oz. predlog prioritetne liste bo nakazal P°pr*jyjdeV*3 stanovanj. Tem potrebam bo prilagojena tudi struktura stanovanj. ' TS ^oT po?1*1 da bo ob primerni strukturi možno zagotoviti večje število stanovanj, ka ' 0|id*r' prioritetni listi. Povprečna velikost doslej zgrajenih stanovanj s 8 "\;e tud'P° nostnega stanovanjskega sklada je 51.13 kv. m. Ce bi bilo tako povprecj listi 1975, bi s planiranimi sredstvi zagotovili ca. 215 stanovanjskih enot. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KBAN SAMOUPRAVNA ENOTA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPOI)A rstvu INFORMACIJA O POSTOPKU IN REZULTAT!*1 ZVIŠANJA STANARIN V OBČINI KRANJ ipravne stanovanjske skupnosti občine topl 5 in 4. seji dne 25/9-1975, razpravljal o v Izvršilni odbor Siimou na 3. seji dne 11/9-1975 in rezultatih zvišanja stanarin ter ugotovil: I. daje Izvršni svet Skupščine občih« Kranj ■prejel na sen dne :Vi/4'.^i sta1^': 0 zvišan,u stanarin m sklep 0 podpisu družbenega dogovor«* o pO ^ |j}V V letu 1978, katera f« bila objavljena v Uradnem vestniku Gorenj- dne20/8-1978 ofo 2 Povišane stanarine so bile obračunane ikI I pinija 1975 dalje. * v> 0bf |c ugotovil, da stanarine niso bile zvišan.- / veljavnostjo za l,ajv|(Jt.val Kranj so bil« itanarine EvUkane dva meseca kasneje kakor je i,r,,< ^(() ap^ betu dogovor 0 politiki stanarin v letu 1975, in sicer 1 junija, m ^ ujf 3. Osnova za izračun stanarine je bila dolin ena ob upošt«'vanJuJ,_"J1',,11.,|Z de1*"1 je ugotovil, ua stanarine niso nue zvišane z veljav uusij....... |cvrt|l"|» Kratil so bde stanarine zvišane dva meseca kasne|c kakor je |>n'<^ 1 j Hpn Ih'HI dogovor 0 politiki stanarin v letu l!l7.r>, in licOT 1. junija. n>es Osnova za izračun si.marine |,- bila dol...'ena ob upoštevanju novih tovljenih v letu 197.1, vrednost točk« se upoši ev a po stroških grannj bra 1964, na t«j osnov 1 izračunana stanarina se poviša za 26 I Ke/ultati lakega način« preračunavanja stanarin so za družben' nsj^. p|gj iiovaniski lond, v upravljanju Samoupravne stanovanjske *kim)J>n'j \a»t(i Kranj, enote za gospoda! jen |e s si annvaii,skini skladom v tir U -nasledim 19»>5'"',r 1279 stanovan, meri 211.788,20 kv m. Po sistemu točkovanja i« tofk, P$J ta stanovan,.. 438.684 točk, po točkovanju iz. leta 1973 pa leta ' |i čanje za 12.20't Povprečna mesečna stanarina po točkovanj j ^v. H znaša 2.M5 din za I k v m, po tt>čkovanju iz leta 1973 pa 3,20 din povečanje za 12,2 . „taH*^ Stanarina po točkovanju iz. leta 1973 se poveča /.a 25 %. Nova zvl ■na .1 od i s 1978djjjopovprečno4.00dm ta 1 kv.m al preti povišanjem so se stanarine gibale od 0.32 din do 4,10 > razmcrie I 12,8; . . . 5 (U b) po povišanju pa od 0.41 din do 5,97 din za 1 kv. m, razmerje 1 ^ ^ V ' 5. Ce primerjamo Itroieji U stanovanja v letu 1975 napram letu 1975 zaiadi zvišan,a stanarin strošek za 23,5 % višji. »ta"', i*, (i. Obratovalni stroški, ki jih stanovalci plačujejo od 1 /7-1974 p»t» 1 Jjjjjj znašajo v povprečju 0,1.'I din za kv m 111 se gibljejo od 0,00 tlo t. va|ni * V povprečnih stroških znaša deM -.t .marine 96,85 1, oor i'"'1'1''' do*° 7 Stanovalci so upravičeni do d.-In.- nadomestitve stanarini', in staf^^c čiinane stanarine Samoupravna stanovanjska skupnost J«' (jt,|no n«"; ]t obvestila ob zvišan,u .tananu, da imamo pravno u vel ,a v 'j"^,,,,,,,. 1*'!,, (»I-1* stitev stanarini', če za to i/.poln,ii,ejo pogoje Enota /" ,,r 1,' „tr^e o programu porabe sredstev zn leto 1975 določila v ta namen * *jtve h'" ,„,(><' dinarjev Da bi omogočili pridobitev pravni' do delne na'"^ij^nti. °aflti ~ čim večjemu številu stanovalcev. |c izvršilni odbor sklenil P^,^ tJKtin1 1 kV- h'' /a družben vab cm. kat 10 pomoč prizna delu., nadomestitev stanarine telili stanov an|e j« ovrednoteno s preko 130 točka H. Izvršilni odbor UfOUvlja, da n bil post......k za zvišanje ^""^'"n |«l7.r» «^">; izveden v skladu I diuzb.nim dogovorom 0 politiki stanarin jvrrt'0- - ■„ h>" list s RS št 18 .....Odredbo [ivrftnega ivet« Skuplčin« v/.(Jrž«'V»"Jl3|ii" niiin zvišaniem s,. „. le delno izbol,šalo iz.cdno težko st anj« F (^(( al 1 ipremenj« SAMOUPRAVNA STA OBČINE KRAN.I IZVRŠILNI ODBOR NOVANJSKASKUP Vilharjev dvojni jubilej na Gorenjskem Znani slovenski slikar in kipar Mario L. Vilhar te dni s svojo 4*: samostojno jubilejno likovno razstavo v avli osnovne Sole v Kranj-s*tl gori praznuje 50-letnico svojega pestrega življenja in 20-letnico samostojnega razstavljanja. Pri nas na Gorenjskem se spominjamo pjegovih razstav v Kranju, na Jesenicah in na Bledu. Do sedaj je Jubilant imel svoje samostojne razstave razen v Jugoslaviji še v Avstriji Italiji, na Danskem, v Švici in na Nizozemskem. Njegova umetniška Gela se nahajajo v mnogih javnih in privatnih zbirkah Kvrope, Azije in perike. Deluje kot novinar, grafični oblikovalec in medaljer. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen in odlikovan. Na razstavi v Kranjski gori v okviru XXIII. Gostinsko-turističnega zbora Slovenije razstavlja ^ svojih slikarskih in kiparskih del. Po dolgih letih je ta Vilhar jeva razstava ponovno prijetno doživetje za našo Gorenjsko. Jesih razstavlja v Do ni tu Te dni je v tovarni Donit v Medvodah odprta razstava slik, risb ,n grafik akademskega slikarja Borisa Jesiha iz Škofje Loke. Z razstavo ^ je umetnik oddolžil delovnemu kolektivu za pomoč pri organiziranju razstave v Škofji Loki. Obenem je to uspešen poskus slikarjevih hotenj Približati umetnost delavcu-samoupravljavcu, saj ob stroju lahko ovrednoti slikarjev trenutek sedanjosti in začuti, da mu prisotnost ^■ke nekaj pomeni. Po zanimanju sodeč bi bila stalna prisotnost '■kovnih del v tovarniških prostorih zelo dobrodošla. -fir Skupščina kulturne skupnosti V torek, 30. septembra, je bila na Jesenicah seja skupščine kulturne skupnosti Jesenice, na kateri so delegati sprejeli polletno poročilo in ^edlog nadaljnjega razvojnega programa. Pri tem so se v razpravi J:tve si na jeseniški m. Z nekaj pripombami so se tudi zavzeli za ustanovitev skupnih ■ jUžb samoupravnih interesnih skupnosti v jeseniški občini. Skupne "Užbe naj bi predvsem predstavljale racionalnejšo rešitev, razen tega i k* z njimi zagotavljali kvalitetno delo vseh samoupravnih interesnih sk-Upnosti. D. S. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-Z"°jj0vinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji iste stavbe *S ..° v petek. i. oktobra ob 18.30 otvoritev razstave del mojstra foto-f^'-je TONKTA MARCANA. v 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko JJNate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V solini. ■ V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji a,e s*avbe pa bo v petek. 3. oktobra ob 1H. uri otvoritev razstave del adeniskega kiparja Aladarja Zahariasa. . V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Naro-v °0sv<>bodilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slo-"ka v revoluciji, v galeriji v isti stavbi pa si lahko ogledate občasno a/*tavo Gorenjska industrija 1945-1975. Razstavne zbirke oziroma razstave so odprte vsak dan (razen P&edeljka) od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. t-cuiog nadaljnjega razvojnega programa, rn leni so se vi zavzeli za to, da bi na osnovi ankete ugotovili, kakšne priredit\ pšenicah predvsem želijo. Takšno anketo zdaj pripravljajo v j( žeIezarni Razstava likovne skupine Alpalik v Bohinjski Bistrici Razstava slikarjev Franceta Bol-tarja, Bonija Čeha, Albina Polajnarja in Janeza Ravnika v avli nove osnovne šole v Bohinjski Bistrici pomeni pomemben delež k popestritvi likovnega življenja v Bohinju, po drugi strani pa nas seznanja s prizadevanji novoustanovljene likovne skupine ALPALIK, ki združuje poklicne slikarje radovljiške občine in predstavlja prvi korak k strokovnemu povezovanju likovnih delavcev na tem področju v samostojno likovno organizacijo. Njen namen je nuditi svojim članom izčrpne jšo likovno informacijo, jim zagotoviti skupen nastop v likovnem življenju Gorenjske in Slovenije in jih združiti v stremljenju po izboljšanju delovnih pogojev ustvarjalcev. Področje likovnega delovanja radovljiškega slikarja Franceta Bol-tarja je predvsem krajinsko slikarstvo. In če se srečujemo z njegovimi deli na razstavi radovljiške občine v Bohinju, je toliko bolj zanimivo, ker je Boltarjevo krajinarstvo s to pokrajino tesno povezano, vsaj toliko kot z Radovljico in njeno okolico. France Boltar je mojster arhitekturnega pejsaža: njegove vedute npr. Radovljice, motivi iz njenega mestnega jedra ali barviti am-bienti bohinjskih vasi spadajo med na jpr ivlačnejše dosežke sodobnega krajinarstva na Gorenjskem. Poleg trdno in slikovito zasnovane kompozicije, občutka za plastične in barvne vrednote arhitekture razodevajo Boltar jeva dela pristno razpoloženje, ki daje slikar jevim, na realistični imenovalec vezanim krajinam, osebno obarvan ter vsebinsko poglobljen značaj. Slikarski svet Bonija Ceha iz Radovljice je človeška figura. Ne sicer figura, ujeta v kontinuirano črto svojega obrisa ali izstopajoča v plastični pojavnosti svojega bivanja, temveč figura, rešena spon svoje telesne utesnjenosti in izročena ognju slikarjevega oblikovalnega procesa. Tisto kar je ostalo je manj feavna založba Slovenije Pravkar izšlo Jules Romains: Nt NAVADNA ŽENSKA 232 strani PREISKAVA 155 strani SPOMINI NENAVADNE ŽENS 406 strani t*e'^'eo.enaVadno tri'°9'J0' 2a vsebinsko in pripovedno povezano celoto, v kateri en del izpopolnjuje 0 kak 'n * u9anka -.nenavadne ženske" reši šele v tretjem romanu. Zgodba je zasnovana nekako ^hovjj.. 0r Pri slavnem Durrellovem ..Aleksandrijskem kvartetu". Z izredno pronicljivostjo in j rj*retja $t|° °Pisuje pisatelj v vseh treh knjigah slabosti francoske družbe, zlasti slabosti vladajočega av jen|e90ve Policije in diplomacije. Vse tri knjige bereš kot dober kriminalni ali vohunski roman, đfU*rjen'hP0 ,iterarni fakturi daleč od tega in sega pisateljev namen veliko globlje, ne le do dna. (V s,abosti, temveč tudi do dna človeških nravi. ( ^ V nI P'atno vezanih treh knjig: 450 din Ivo Zorman: SONČNICA NA VADNA 320 strani Privlačen roman iz slovenskega sodobnega življenja Cena: pl. 150 din Stanislavv Dygat: SLOVO 192 strani Pomembno delo iz sodobna poljske literature: ljubezenske zgodbe . .." Cena: pl. 135 din Hermann Kesten: MOŽ ŠESTDESETIH LET 212 strani Zadnji roman tudi pri nas znanega nemškega pripovednika: ..Mojstrovina duhovitosti, psi holoških tančin in ironije". Cena: pl. 140 din .Roman, ki sodi med najlepše Ni et v*«h šestih knjig iz zbirke ..AMFORA" dobite po ceni 770 din. 4? d°bite v vseh knjigarnah, naročila pa sprejema tud, založba. Če naročite knjige v vrednosti nad Vam založba nudi možnost obročnega odplačevanja v mesečnih obrokih po 100 din. Državna založba Slovenija, Mestni trg 26, LJubljana Točilnica ^'•klicno naročam natisni« knjig* *°main» (trilogt|<«H450rtin) ..... ž<>rmon US0 din)........... * K«Man 1140 d.n).............. DVflat M 35 din J .............. K°">plai tetiih knjig (770 din) G 10 . cliri hum poravnal tdkoialiv . . . mesi čn.h Obrok.h M 100 din. Knj.ge mi pošljite na naslov Vi* H'OCnik, '•"Hi prosimo. o/načilo n.n očilmco Dd i/pi^l" S (iskanimi črk imi'1 d.itur • Podpis naročnika: zunanja kot notranja podoba človeka, je tisto kar more oblika samo nakazati in ne v polni meri tudi izraziti. Zato človek v Oehovih slikah ni otipljiva predmet nost, temveč prosojna, monumentalno zasnovana grupacija demat erializiranih teles, ki v okviru prezentacije svojih duhovnih sestavin in odnosov učinkujejo neposredno, resnično in prepričljivo. Razvoj likovnega izraza bohinjskega rojaka Albina Polajnarja ni viden samo v okviru slikarjeve, s posebno pozornostjo obdelovane krajinske slike, temveč se -nam enako nazorno kaže tudi v portretih, ki jih je umetnik razstavil v Bohinjski Bistrici. Za slikar jevo zgodnejšo fazo je značilen, monumentalno zasnovan portret z naslovom Bohinjski kmet (19.r><>), ki kaže vse značilnosti Pola jnarjevih, na realističen ton ubranih podiplomski!) prizadevanj. Prehod v impresionistično, barvno in svetlobno rahlo razkrojeno slikarsko snovanje nam predstavlja eno najuspešnejših slikal'jesih figuralnih del Portret deklice iz leta 1957. Začetki Pola jnarjevih surrealist ič-nih prizadevanj, ki jim je slikar v kasnejši dobi posvetil posebno pozornost, segajo v začetke šestdeset ib let. Njecov Oorjuški pipar iz leta llibl že vsebuje nove stilne elemente, ki so se kasneje v krajini razvili v mnogo širšem obsegu. Albin Polajnar je rojen kolorist in so mu bila zato tudi fauvistična strujanja v evropskem slikarstvu vedno blizu ter so s svojimi močnimi toni temeljito posegla v barvno strukturo slikarjevih platen. Tako sta portreta Tatjane (1974) in Mire Stušek (1975) tipičen primer slikarjevih iskanj v tej smeri. Predstavitev dinamično razgibanega, v opartističnem smislu razgrajenega objekta v barvnem spektru neomejenega prostora je predmet slikarstva -Janeza Ravnika z Bleda. Barvne razsežnosti prostora, v katerih lebdi naslikani predmet, se v novejšem obdobju osvobajajo svojega koloristično izredno intenzivnega spremljevalca in skušajo zaživeti lastno življenje. Pri tem postaja delež slikarjeve notranje angažiranosti pri zasnovi slike mnogo večji, saj se dogajanje na platnu prenaša v okvir drugačnih možnosti in relacij — od predmeta na subjekt, kar Utegne prav kmalu vplivati na razvoj novih likovnih kvalitet v Kavnikovih slikarskih prizadevanjih, dr. Cene Avguštin 26. septembra so r osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici odprli umetniško razstavo skupine Alpalik, katere člani so: France Boltar, Boni Čeh, Albin Polajnar in Janez Ravnik. Razstava bo odprta do 10. oktobra, potem pa jo bodo postopoma prenesli v vse osnovne šole r radovljiški občini. — A. Z. — Foto: F. Perdan Slikarska kolonija na Vršiču Planinsko društvo Jesenice tudi letos organizira planinsko slikarsko kolonijo na Vršiču. Predvidevajo, da se bo te slikarske kulturne prireditve udeležilo okoli 15 slikarjev krajinarjev — planincev. Po dve deli bodo slikarji odstopili za razstavo, eno delo pa namenili Planinskemu društvu Jesenice. B. B. Koncert iz naših krajev V nedeljo, ob 10. uri bo v osnovni šoli na Koprivniku v Bohinju javna radijska oddaja RTV Ljubljana Koncert iz naših krajev. To bo že tretja tovrstna oddaja v Bohinju v zadnjih dveh letih. Sodelovali bodo tudi domačini, ki bodo govorili o zanimivostih in zgodovini vasi Koprivnik in Gorjuše. Bohinjcem pa se v nedeljo popoldne obetata še dve prireditvi, in sicer bo ob 17. uri v kinodvorani v Bohinjski Bistrici in ob 19.30 v dvorani gasilskega društva v Bohinjski Cešnjici prvič gostoval v novi zasedbi ansambel Mihe Dovžana. Nastopili bodo tudi Alpski kvintet s pevko Ivanko Kraševec, harmonikar Jože Burnik in humorist Rado iz Škofje Loke. B. Sod ja Dve razstavi v gradu Zaprice Sredi tega tedna sta bili v Renesančnem prit 1 it"- j u gradu Zaprice pri Kamniku odprti dve zanimivi razstavi, sicer skromni po obsegu, zato pa t< likanj bolj bogati po likovnem in kulturnozgodovinskem sporočilu. Na razstavi restavriranih slik na steklo je 15 primerkov, ki so bili odkupljeni v zelo slabem stanju, restavriral pa jih je oddelek za res-tavratorstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Kot je znano, so se slike na steklo pri nas uveljavile v drugi polovici 1H. stoletja in pomenijo povsem svojstven izraz notranjščine kmečke izbe. Pri slikah na steklo je pomembnejši barvni izraz v nasprotju s panjskimi končnicami, kjer je v ospredju prizor Sprva so bile slike na steklo pri nas tujega izvora in so jih prodajali kroAnjarji na sejmih. kasneje pa so jih pri nas tudi začeli izdelovati in to le Ita Gorenjskem. Izdelovali so jih serijsko v preprostih obrtniških slikarskih delavnicah. Namenjene so bile skoraj izključno kmetom, saj večina slik predstavlja kmetovo pobožnost v obliki svetnikov, patronov in zaščitnikov. Take so tudi slike na razstavi V gradu Zaprii e: le tri od razstavljenih slik so bistveno drugačne-nabož-nost je ca menjala dekoracija. Druga razstava, ki jo je prav tako kot prvo pripravil Kamniški muzej skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj, je prikaz restavracijskih postopkov na baročnih portretih Glavarjeve knjižnice v Komendi. Tam so se namreč ohranili štirje baročni portreti iz časov prvega desetletja pa tja do konca 18. stoletja. To so portreti komendator- ja Giacoma Testaferate, Petra Pavla Glavarja in njegovega namestnik;! Jožefa Tomelja ter dobrotnika knjižnice Martina Jožefa Jebačina. Portreti so slikani na platno. V restavratorski delavnici Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju se je pokazalo, da so bili portreti že preslikani v 19. stoletju ali pa eden od njih že konec 18. stoletja. V restavratorskem postopku so bile slike prenesene na novo platno, nato pa se je pričelo čiščenje slik in snemanje kasnejših preiskav. Poseli ne pozornosti je vreden portret koniendatorja Testaferate, ki je spodaj skrival preslikavo v povsem drugačni portretni kompoziciji iz začetka 18. stoletja. Po razstavi v gradu Zaprice bodo portreti preneseni v knjižnico Petra Pavla Glavarja v Komendi, ki sodi med redko ohranjene kulturne vrednote 18. stoletja pri nas. awA8 5 Petek, 3. oktobra 197o Na delovni akciji v Tuniziji Pred nedavnim se je vrnila iz Tunizije mladinka Irena Grabar, sekretarka konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS Kranj ter članica predsedstva republiške konference mladih delavcev. Udeležila se je mednarodne mladinske delovne akcije. Po vrnitvi domov sem jo poprosila za kratek pogovor. Kako to, da si se udeležila te delovne akcije? »Zveza mladine Tunizije je letos povabila na svoja delovišča tudi mlade iz Jugoslavije. In med šestimi izbranci sem bila tudi jaz. Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi pomagali pri plačilu letalske vozovnice, še posebej pa sem hvaležna delovni organizaciji Iskra Elektromehanika iz Kranja, ki mi je odobrila izredni plačani dopust.« Kdaj ste »odleteli« v Tunizijo? »Delovna akcija se je začela 5. avgusta, mi pa smo od doma odšli dva dni kasneje. Pred odhodom smo imeli namreč še težave z vozovnicami, saj smo pri JAT dobili napačne podatke. Morali smo doplačati razliko med 3840 din in 5165 dinarji.« Kako so vas sprejeli v Tunisu? »S tunizijskimi mladinci, ki so nas pričakovali, smo se zgrešili, zato smo za pomoč zaprosili našo ambasado. Po nas je rade volje prišel predstavnik našega diplomatskega predstavništva ter nas odpeljal" na komite tunizijske mladine. Tu so odločili, da gremo v Chantier international de Djerha. Djerha je otok na jugu države, od glavnega mesta Tunisa oddaljen 000 kilometrov. Tri dni, kolikor nas je še ločilo od odhoda na delovišče, smo preživeli v brigadirskem naselju Hafsia. Naša končna postaja je bil Aghier. Tu smo bivali do 26. avgusta.« In kako je bilo na delovišču? »Po deseturni vožnji smo zagledali kamp. naše brigadirsko naselje: bele hišice sredi peska, sredi palm, ob morju, v soncu. Brigadirji so nas prijazno sprejeli in vsevprek so nas zasipali z vprašanji. Kdo, kaj in od kod smo, koliko časa ostanemo, jih je zanimalo. Posebno so se začudili, ko so zvedeli, da smo tudi me dekleta prišle sem zato, da bomo delale.« v Bi lahko opisala brigadirski dan? »Vstajali smo ob pol sedmih, nato pozajtrkovali, ob osmih pa nas je avtobus vsak dan odpeljal do petindvajset kilometrov oddaljenega delovišča. Razdeljeni smo bili v šest skupin, gradili smo nasip vsega dvajset kilometrov oddaljen od obale. Ob pol enih smo se vračali v brigadirsko naselje, kjer nas je že čakalo kosilo. Po obedu smo imeli prosto popoldne, ki smo ga navadno namenili za razne igre in za kopanje. Morje je bilo toplo, prava mlakuža. Pred večerjo smo se zbirali ob vhodu v jedilnico, kjer smo veselo prepevali vsak svoje pesmi. Mik iz Maribora je včasih ,pomagal' še s kitaro in takrat smo peli izmenično: tri naše pesmi in tri njihove z .darburko tam-tam'. Vse to moraš doživeti, povedati se ne da.« Kako ste se med seboj sporazumevali? »Govorili smo vse mogoče jezike — nemško, francosko, angleško, včasih pa mi po slovensko, oni po arabsko, pa smo se vedno razumeli. Mladi vedno in povsod najdemo skupni jezik.« Iz katerih dežel so še bili brigadirji? »Iz Italije, Avstrije, Francije, Velike Britanije, Libije, Maroka, veliko pa je bilo tudi domačinov.« In kateri dan med bivanjem v Tuniziji je bil zate najlepši? »To je bil prav gotovo dan, ko smo Jugoslovani pripravili .jugoslovansko popoldne'. Pripravili smo tekmovanje v plavanju in tenisu ter razstavo o delu in življenju v naši domovini. Zvečer smo dekleta za vse brigadirje skuhala jugoslovansko večerjo. Malo nas je skrbelo, kako bodo brigadirji vseh narodnosti sprejeli našo domačo kuhinjo, toda kmalu smo bili presenečeni. Pojedli so namreč še tisto, ki je bilo namenjeno nam, kuharicam. Po večerji smo se zbranim predstavili z našimi narodnimi plesi in pesmimi. Seveda pa nismo pozabili niti na šaljive igrice. Še vse naslednje dni so brigadirji hvalili naše narodne kulinarične posebnosti in celotno .jugoslovansko popoldne'.« Kako pa ste se poslovili od svojih novih prijateljev? »Obljubili smo si pač, da se bomo še srečali, videli, da si bomo dopisovali ter obiskovali. Le stežka smo se ločili. Do odhoda domov nam je ostalo še nekaj. dni. Te vesele urice smo preživeli z našimi novimi prijatelji v Tunisu, glavnem mestu države, ter 54 kilometrov oddaljenem mestu Zaghovanu. Povsod smo bili prijazno sprejeti, za dobrodošlico so nam v vsakem kraju ponudili čaj s parfumom iz jasmina. Tudi črno kavo navadno ponudijo z dišavami. Pokusili pa smo še mnoge njihove narodne jedi, med katerimi vsekakor prednjači ,causcaus' — kuskus. A meni so od njihove hrane najbolj teknile kaktus banane.« Jugoslovanski brigadirji so torej med obiskom Tunizije videli številne tunizijske znamenitosti. Povzpeli so se celo na 1220 metrov visoko Zaghovansko goro. S tem so Slovenci ponovno dokazali, da so pravi gorniki. »Nekaj dni smo se mudili tudi po vaseh, ki so precej oddaljene od večjih mest,« je pripovedovala Irena. »Življenje se tu seveda dokaj razlikuje od onega v mestu. Tu je še vedno doma revščina, vaščani pa se preživljajo v glavnem /. delom na kapitalističnih posestvih. To je delček drugačne Tunizije kot smo jo poznali dotlej.« TZ TOZD tovarna pohištva, ki je v sestavi delovne organizacije SLOVENIJALES ALPLES Železniki razpisuje na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto prodajalke v lastni prodajalni pohištva v Železnikih Poleg splošnih pogojev morajo prijavljeni izpolnjevati še n«* slednje posebne pogoje: — končana ustrezna trgovska šola z zaključnim izpitom — dveletna praksa — zaželeno je, da imajo kandidatke stanovanje v bližini naše OZD Pismene prijave je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnega mesta' Izbira kandidatov bo objavljena najpozneje v 10 dneh po preteku razpisnega roka. Ameriški vojni spektakel Najdaljši dan scenarij po romanu Corneliusa Ryana Režija: Darili Zanuck Igrajo: John Wayne, Robert VVagner, Curd Jurgens, Robert Ryan, Henry Fonda, Richard Burton, Sean Connery Predstave v kinu Center na širokem platnu: v nedeljo, 5. oktobra, ob 21. uri — premiera 9.— 11. oktobra, ob 16. in 19. uri 12. oktobra, ob 15. in 18. uri Ne zamudite največjega vojnega izkrcevanja v Normandiji 1944. leta. Kinopodjetje Kranj KORZIKA — otok skrivnostne romantike in burne preteklosti POKRAJINA CALANCHE PRI VASI PIANA kijih je oblikovalo erozija veličastne kamnite tvorbe, Otok so zasedali Vandali, Goti, Longobardi, Bizantinci in Mavri. Najuspešnejši pri osvajanju so bili močni Genovežani. Boj Korzičanov proti njim je trajal stoletja. Iz teh bojev sta ostala slavna v junaški preteklosti Korzike in sta še danes Svetel idol tega ljudstva, Sampiero iz 16. in Pasquale Paoli iz 18. stoletja. Slednji si je posebno prizadeval, da bi postala Korzika svobodna in neodvisna republika. Uspelo mu je to uresničiti le za bora dva meseca, ko je za glavno mesto republike proglasil Corte v osrčju otoka. Genova je bila močnejša in zato ni dovolila, da bi kdorkoli spodnesel njeno oblast. Sele ob zatonu njene moči so 1708. leta prodali otok Franciji. Od takrat velja Korzika za francosko ozemlje, v resnici pa je še vedno do današnjih dni ostala korziška. Ljudstvo se je obdržalo s svojim jezikom in navadami najbolj v gorah, makiji in v gozdovih. Obalne predele pa je Fran--cozom v dveh stoletjih usj)elo že precej asimilirati. Prav zadnja leta pa se je povsod na otoku razvilo močno organizirano gibanje za pridobitev samostojnosti ARC. To smo se lahko sami 1'etek, 3. oktobra 1975 prepričali po neštetih protifranco-skih napisih in geslih za avtonomijo. Na domala vseh krajevnih napisih in smernikih so zbrisana francoska imena krajev in napisana korziško. ARU srečuješ takorekoč na slehernem koraku, celo na najvišjih skalnat ih pečinah. Zemlja je revna. Njen pridelek ne more prehraniti tudi tako maloštevilnih prebivalcev. Surovin ne premore kaj prida, izjema je le azbest, s katerim Korzika zalaga tretjino francoske proizvodnje. Razen manjših delavnic na otoku ni nobene industrije. Korziška mladina najde v večini delo v Franciji, kjer tudi študira. Za mnoge mladi' ljudi je njihova domovina le Se dežela, kjer preživijo svoje dopuste. Zaradi siromaštva mnogo domačinov emigrira v Francijo, Ameriko in Kanado. Sele ko se upokojijo, si' vrnejo domov, da bi v mirni samoti in v naravi preživeli zadnja leta in tu tudi umrli. DRUŽINSKI MAVZOLEJI Skupna pokopališča na Korziki so zelo redka, v glavnem ob večjih naseljih Ze od nekdaj je imel posmrtni kult v tej deželi globok pomen. Zato večina domačinov, zlasti iz notranjosti, ne želi biti pokopana na pokopališču, temveč na svoji /asebni zemlji. Povsod po hribovju in ol> cistah, v bližini domov ali pa nepo- sredno ob njihovih hišah, smo lahko videli raztresene grobove, podobne večjim sarkofagom ali majhnim iz kamenja zidanim kapelicam. To so pravi družinski mavzoleji, ki jih ne najdemo v nobeni drugi deželi. Celo v mestih imajo nekatere družine na dvoriščih svoje mavzoleje. Oblike teh posmrtnih objektov so izredno pestre in raznolike. Nekateri so štiri-oglati s krovom kot hiša, drugi kot gotski stolpi, tretji kot piramide in le redki so pokriti s ploščo brez krova. Korzika je izredno hribovita, kar se najlepše lahko vidi iz letala. Domala ves otok od severa do juga in počez, je prepleten z neštetimi verigami vrhov, ki se v dolgih grebenih spuščajo proti obali in pri tem oblikujejo globoke soteske in grape, polne žuborečih potokov in rek. ROMANTIKA V GORAH Gore so tu še vedno ohranile prvobitno surovo romantiko. Zgoraj v hribih ni nikjer označenih planinskih in turističnih poti. Tudi planinskih postojank in koč ni še nikjer. Tu domu jejo le pastirji v primitivnih, iz kamna zloženih kolibah v družbi svojih čred in v nenehni nevarnosti pred divjimi živalmi. Pastirji tod ne morejo živeti brez pušk in psov. Prav to v zadnjem času najbolj privlači ljubitelje narave, planince, alpiniste in smučarje. Najprimernejši čas za planinarjenje je sredi junija. Sončni otok je Korzika le za kopalce ob obali, kdor pa potuje v notranjost, tudi sredi najbolj vročih letnih mesecev, potrebuje razen tople obleke tudi dežni plašč in spalno v reč o. Najvišji kor/.iški vrh je Monte Cinto (2710 m), torej le 150 m nižji od Triglava. Posebno lep je Capo TafonatO, saj je pravi naravni čudež — z velikim oknom sredi gore, po katerem se tudi imenuje Tafoni kar pomeni po korziško okno. Nič manj lepa ni Paglia Orba, ki je na moč podobna Švicarskemu Matterhornu. V teh neprehodnih skalnatih pogorjih je še danes veliko krajev, kamor še nikoli ni stopila človeška noga. Tudi v podnožju gora v nepreglednih, kot džungla gostih gozdovih, so takšna nedostopna mesta. Ponekod je trdnjavo gozdiči-vje tako gosto, da se /.di, kot bi bilo trše od kamna. Geografi trdijo, da je korziško gorovje ogranak francoskih Alp, kar razlagajo * možnostjo, da se je v davnini zaradi povodnji otok ločil od celine. Gorovje sestavlja predvsem raznobarven granit in rdečkasti portir. Na severnem in osrednjem delu otoka je nad 20 dvatisočakov. Najvišji so prekriti z večnim snegom, medtem ko so dostopne planine nad 1400 m pokrite s snežno odejo tja do konca junija. Spričo tega se Francozi vse bolj zavzemajo, da bi to izkoristili za razvoj smučarskih centrov. Nekaj lepih smučišč so že uredili in opremili z žičnicami na pogorju Col de Vergio (14b4m) in na Plateau de Stagno (1450 m). Obe smUČ1^LJ razmeroma oddaljeni od o)^0> mest, zato obisk še ni kdo ve obetaven. vjjt V prihodnjih letih nameraj| zveze, jfi Žičnic» modernizirati cestne gorske poti, postaviti več planinskih koč. Odpor proti ta K- ^ načrtom pa je oster, ker prav' ^.p telji narave stremijo za tem, gorski predel prišel pod P°* državno zaščito kot narodni pa' (Se bo nadalje^ POKRAJINA CALANCHE PRI VASI PIANA - srce, uvotl/'"" KADAR MOŠKI NAVIJAJO IN ŽENSKE IGRAJO NOGOMET - Tekmo stoletja so imenovali nedeljski ženski nogometni dvoboj na Kokrici pri Kranju. Pobuda za to nenavadno srečanje je zrasla teden dni prej, ko je športno društvo Kokrica blizu Čukove jame dobilo novo nogometno igrišče. Takrat so se pomerili tudi starejši in mlajši predstavniki moškega dela Kokrice, ki so ga mlajši z rezultatom 6:2 odločili v svojo korist. Kaže, da ženske predstavnice ob otvoritvi tako pomembnega športnega prostora kot je nogometno igrišče, niso hotele ostati v senci. Tako so napovedale, da bo čez teden dni nogometna tekma med starejšimi in mlajšimi predstavnicami nežnega spola. Obetalo se je zanimivo srečanje, zato ni čudno, da se je okrog igrišča zbralo kar blizu 500 gledalcev. Že pred začetkom tekme ob 15. uri so gledalci solidarnostno spodbujali vsak svoje moštvo; starejši in oženjeni razumljivo starejšo žensko enajsterico, mlajši pa nežne najstnice. Zbadljivih in šaljivih pripomb potem seveda ni manjkalo vseh 40 minut tekme. Mlajše so imele seveda več od igre, saj so z redkimi spremembami ves čas ogrožale »starejša« vrata. Vendar so je polčas končal brez golov. V tretji minuti drugega polčasa pa je Zdenki Kristane le uspelo ukaniti starejšo vratarico, ki je pred tem ubranila dve enajstmetrovki in zelo nevaren strel. Po rezultatu 1:0 za mlajše — neoženjene je že kazalo, da se bodo starejše vdale. Vendar so nepričakoiKino kljub prekršku nad njihovo vratarico zaigrale bolj agresivno. In tako je starejša-oženjena Metka Kristane v 36. minuti iz nepregledne gneče v kazenskem prostoru nenadoma zatresla mlajša vrata. Tako se je tekma po 40 minutah končala neodločeno 1:1. Odločilo je šele streljanje enajstmetrovk, ko so mlajše zmagale z rezultatom 4:3 in tako osvojile prehodni pokal. Nedeljska tekma ženskih enajsteric na Kokrici torej ni bila zadnja. Na sliki: Starejša in mlajša enajsterica. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Lovsko tekmovanje pod Krvavcem V soboto, 4. oktobra, bo pri stari spodnji postaji Žičnice Krvavec veliko športno lovsko tekmovanje na umetne golobe, streljanje v tarčo srnjaka in v tarčo bežečega merjasca. Tekmovanje prireja Lovska družina Cerklje v počastitev tamkajšnjega krajevnega praznika. Tekmovanje bo ekipno in posamezno, organizatorji pa pričakujejo, da se ga bo udeležilo večje število tričlanskih ekip in posameznikov iz vseh krajev Gorenjske, ljubljanske okolice, Dolenjske in deloma tudi iz Štajerske. Najboljšim bodo podelili tri pokale v trajno last, nekaj diplom in več bogatih nagrad. Omenimo naj, da je to letos že drugo tako veliko lovsko tekmovanje pod Krvavcem. Prvo je bilo v počastitev 30-letnice osvoboditve na istem mestu 11. maja letos. -an Športna sobota in nedelja SOBOTA - NOGOMET - člani: Stražišče -Sava : Naklo ob 15,45 (Valant), Žiri - Alpina : Triglav ob 15,45 (Prigora), Tržič - Tržič : Bled ob 15,45 (Ključevič), Jesenice — Jesenice : Medvode ob 15,45 (J. Eljon), Bohinjska Bistrica — Bohinj : Šenčur ob 15,45 (Drinovec), Železniki — Alples : Lesce ob 15,45 (VerbiČ), Podbrezje — Podbrezje : Grintovec ob 15,45 (Lasnik), Kropa — Plamen : Preddvor ob 15,45 (Cerkovnik), Britof — Britof : Kondor ob 15,45 (Jemc), Kranj — Filmarji : Jezero ob 15,45 (Grošelj), Kokrica — Kokrica : Primskovo ob 15,45 (Piškur), Trboje — Trboje : Reteče ob 15,46 (Tomše); pionirji: Stražišče — Sava B : Lesce ob 13,45 (Lav-tar), ob 14,30 Sava A : Triglav (Reš), Tržič - Tržič : Naklo ob 14,30 (Sekne), Bohinjska Bistrica - Bohinj : Šenčur ob 14,30 (Tomažin), Železniki — Alples : Medvode A ob 14,30 (Krajnik), Škofja Loka - LTH : Jesenice ob 10. uri (Krajnik), Godesič — Kondor : Alpina ob 10. uri (Rupar), Bled — Bled : Medvode B ob 10. uri (Lebar), Podbrezje — Podbrezje : Preddvor ob 14,30 (Smajič); ROKOMET - člani: Škofja Loka - Šešir : Tržič ob 18,30 (Hartman-KokaljJ, Besnica — Besnica : Tržič B ob 16. uri (Hafnar-Zun), Cerklje - Krvavec : Gorenjski sejem ob 19. uri (Lovše-Vodnov), Radovljica — Radovljica : Alples B ob 16. uri (Humer-Udir), Žabnica — Zabnica B : Stadion ob 16,30 (Rakovec) in ob 18. uri 2abnica : Veterani (Zupan-Pičulin), Golnik — Storžič : Kranjska gora ob 16. uri (Kužel-Teran), Škofja Loka - Šešir B . Sava B ob 15,45 (Cufar), Kranj - Huje : Križe B ob 16. uri (Celar), Križe -Križe : Jesenice ob 19. uri (Hvasti-Bašar), Stražišče — Sava : Slovan Bob 19. uri (Rakovec-Udir); ženske: Železniki — Alples : Dobravlje ob 18.30 (Sparmblek-Vačovnik) in ob 17. uri Alples B : Preddvor (Šuštaršič), Križe — Križe : Olimpija B ob 18. uri (Bašar), Škofja Loka - Šešir : Škofljica ob 16. uri (Pi-čulin)' KOŠARKA - člani: Kranj - Triglav : Novoteks ob 19. uri, Šenčur — Šenčur : Plamen ob 16. uri (Ažman-Vičič), Cerklje — Krvavec : Kroj ob 17. uri (Prosen-Lazar); NEDELJA - NOGOMET - člani: Kranj - Ko-rotan : LTH ob 15. uri; mladinci: Kranj — Triglav : Bohinj ob 10. uri (Ažman), Kranj — Filmarji : Preddvor ob 10. uri (Zi-bert), Naklo - Naklo : Alples ob 10. uri (Benkič), Bled - Bled : Korotan ob 10. uri (Reš), Šenčur -Šenčur': Trboje ob 10. uri (Cuderman), Lesce — Lesce : Jesenice ob 10. uri (Pikon), Žiri — Alpina : Medvode ob 10. uri (Rupar). -dh Množičen tek na Lubnik V nedeljo, 5. oktobra, bodo škofjeloški telesnokulturni delavci pripravili prvi »uradni« tek iz Škofje Loke na 1027 metrov visoki Lubnik. Slovesna otvoritev športne manifestacije, ki je posvečena praznovanju 30-letnice osvoboditve, bo pred stavbo občinske skupščine ob pol deseti uri. Pol ure kasneje pa bo z istega mesta start za prvo skupino tekmovalcev. Tekači bodo startali v petih kategorijah: mladinke, mladinci, članice, člani in veterani. Prireditelji pričakujejo, da bo na tekmovanju sodelovalo prek 200 tekmovalcev. Ze do srede zvečer so namreč zbrali 150 prijav. Doslej so se najbolje izkazale šole. Vsakdo pa bo imel tudi še priložnost, da se prijavi tik pred startom. Ce bo vreme slabo, bo tek prihodnjo nedeljo. -jg n(if*rci KRANJ Solata 10 din, špinača 18 din, cvetača 16 din, korenček 8 din, česen 25 din, čebula 8 din. fižol 15 din, pesa b din. kumare 4 din. paradižnik 10 do 12 din, paprika 6 do 8 din. glive 15 din, jabolka 6 do 8 din. hruške 1" din. grozdje 11 din. med 40 din. buče 12 din. limone 17 din. ajdova moka 15 din. koruzna moka 5 din. kaša 16 din. surovo maslo 28 din, smetana 22 din, skuta 16 din. sladko zelje 6 din. kislo zelje 9 din, klobase 14 din. orehi 80 din, jajčka 1.80 do 2 din. krompir 4 din, žganje 45 din TRŽIČ Solata 8 din, špinača 5 din. cvetača od 8 do 10 din. korenček 7 do 8 din, česen 20 din, čebula 7 do 8 din, fižol 15 din, pesa 8 do 10 din, kumare 6 do 7 din, paradižnik 10 din, paprika 6 do 7 din. slive 8 do 10 din. jabolka 6 do 8 din, hruške 10 do 12 din, grozdje 12 do 13 din, lisičke 12 din, limone 16 din, ajdova moka 16 din. koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 56 din, smetana 6 din, skuta 3 din, sladko zelje 5 din, jajčka 1,60 do 1,70 din, krompir 4 do 5 din Čiščenje obraza (2) Če lojnice proizvajajo na obrazu preveč maščobe, potem govorimo o mastni koži. Na taki koži, ki se rada tudi sveti, se šminka ne obdrži dolgo. Čiščenje mastne kože tudi ni tako enostavno: očistiti je treba umazanijo, hkrati pa s čiščenjem skušamo koži vrniti njeno »ravnotežje«. Zato bi z izbiro preparata, ki bi pretirano sušil mastno kožo, sami sebi naredili medvedjo uslugo. Z raznimi sušilnimi preparati namreč lahko tako vzdražimo lojnice, da bodo delale še bolj. Tudi za mastno kožo velja, da za čiščenje ne kaže uporabljati mila in pa losionov s preveč alkohola. Kožo zvečer najprej očistimo z mlečno emulzijo, kasneje pa z losionom, ki ne vsebuje več kot 20 odstotkov alkohola. Takoj po uporabi losiona kožo namažemo s tanko plastjo kreme ali rastlinskim oljem. v Na mastni koži se radi pojavljajo zaje-dalci, ki jih je treba od časa do časa odstraniti — najbolje strokovno v kozmetičnem salonu. Kozmetičarka bo očistila kožo tudi maščobe, ki je prodrla globlje v kožo, razen tega pa bo s posebnimi postopki pospešila na obraz odstranjevanje vrhnje plasti odmrlih celic. Včasih je koža pretirano mastna tudi zaradi hormonskih sprememb v organizmu ali česa drugega Seveda pa bo ob takih težavah lahko pomagal le zdravnik. martu odga predraga. »Že več kot dvajset let prodajam J: trgu,« je pripovedovala. »Takoj K?, v°jni so bili otroci majhni in je "lin i.ii . .... . ________ ___ Pa težko hoditi v tovarno. Doma sem imela velik vrt in zato sem opela pridelovati zelenjavo. Ko so Vz?0, Postali večji, sva z možem 1>e.|a v najem še en vrt in njivo. trJ'x° sem postala redna gostja na ptržnici. In kaj prodajam? j/edvsem povrtnine. Skratka tisto, ""Pridelamo.« Ob isti tržnici smo ustavili Dragico Valjavec, ki je doma v Tržiču. Povedala je, da na trgu kupuje predvsem sadje in zelenjavo. »V trgovini se sadje in solata in druga zelenjava tudi dobi, a je na trgu veliko lepša in pogosto tudi bolj poceni. Le krompir je bil letos na tržnici vse do sedaj dražji. Ce je ponudba dobra? Včasih je, včasih pa tudi ne. Najbolje je ob sobotah, ko branjevci ponujajo vse od kiča, tekstilnih izdelkov, jop, suhe robe, do najrazličnejših pridelkov, ki jih gospodinje rabimo za v lonec in za na mizo. Največja pa je okrog petnajstega v mesecu, ko so plače. Prodajalci že vedo, kdaj je treba ponuditi.« Kakšna je ponudba v tržiških trgovinah? Ali gospodinja res težko dobi tisto kar želi in še dražje je? Pogledali smo v zelenjavno trgovino in samopostrežno. Paprika je bila 7,20 in veliko slabša kot na tržnici, hruške so bile 11 dinarjev, za dinar cenejše ter približno enake kvalitete, jabolka so bila tudi cenejša in so veljala 7,50 dinarja, vendar so bila tista na trgu veliko lepša. Solata je bila 7,20. Peteršilja in korenja v torek zjutraj v trgovinah še ni bilo, cvetače in zelene tudi ne. Jajčka pa so prodajali po 1,70 dinarja. TRŽNICA, KI KOMAJ ZASLUŽI IME V Radovljici so tržnico postavili nedaleč od avtobusne postaje oziroma hotela Grajski dvor. Po velikosti se ne da primerjati s kranjsko ali tržiško, pa še tistih nekaj »štantov« ni bilo zasedenih. Pravzaprav je bil zaseden le eden. Prodajalec, ki se je vrtel za njim, je ponujal slive po 10 dinarjev, hruške po 12, jabolka po 10 dinarjev, belo grozdje po 11, kumare po 5, paprike po 6 dinarjev. Poleg tega pa še zelje po 5, korenček po 8 dinarjev, stročji fižol po 8 dinarjev in še nekatere druge vrste povrtnin. Cene so bile v poprečju za dinar do dva višje kot v Tržiču. Najbrž zato, ker je bil edini prodajalec, kupcev pa je bilo kar precej. Predvsem so popraševali po paprikah. Ko sem kupce poprašala, če bi radi večjo ponudbo, boljšo založenost, so menili, da se vse to, kar je branjevec ponujal lahko dobi tudi v trgovinah in tudi ceneje. Zato bi bilo dobro, da bi bilo več ponudnikov. Tako bi bila boljša kvaliteta in zaradi konkurence najbrž tudi nižje cene. Pa je tržnica polna le spomladi, ko pridelovalci prodajajo sadike in poleti, ko Primorci pripeljejo češnje in breskve. Drugače pa stojnice večino časa samujejo. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Praznovanje na Šenturski gori Dobovškova ali Avžlekarjeva hiša na Sidražu je bila vsa leta vojne zatočišče partizanov. Tudi 4. oktobra leta 1944 zvečer so se zbrali v njej kurirji s kamniškega in kramljali z domačini. Medtem je opravil izdajalec svojo nalogo. Okrog dvajset cerkljanskih domobrancev je hišo obkolilo. Na pragu je bil težko ranjen Goričnikov France s Stefanje gore, ki je kasneje umrl, v hiši pa je ranam podlegel partizan Trš, ki je bil komandant kurirjev. Padel je tudi domači sin Franc, medtem ko so domobranci gospodarja Mihaela Dobovška ubili kar v postelji! Tudi njegova žena je bila ranjena, medtem, ko je otrokom uspelo pobegniti, ker sta priskočila napadenim na pomoč partizana, ki sta bila pri sosedu Jeranu. To je bila ena najtežjih medvojnih tragedij na tem področju. Stare Avžlekarjeve hiše na Sidražu ni več. Načel jo je zob časa. Čeprav je bila zaščitena kot zgodovinski spomenik, je bilo krajevni skupnosti dovoljeno podreti jo in urediti na tem mestu spominsko obeležje. Hišni temelji in nekaj zidov so skupaj s ploščo del tega spomenika. Domačini so se dela lotili že lani, zaključili pa so ga letos. Nemalo zaslug imajo tudi krajevni odbor ZB Cerklje, občinski odbor ZB Kranj in Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Prebivalci krajevne skupnosti Senturska gora bodo letos svoj praznik spet slavili pri nekdanji Avžlekarjevi hiši. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 14. uri popoldne. Poklonili se bodo padlim pri Avžlekarju in odkrili prenovljeno spominsko obeležje, obenem pa pripravljajo bogat kulturni program. -an Kmetijsko živilski kombinat Kranj t- z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 kmetovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 ^hko kupite traktorje TOMO VINKOVIC - PASQUALI 15 in 18 KM Priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila / f /h4 -v V Radovljici se ne morejo pohvaliti z dobro založenostjo visoke. — Foto: F. Perdan tržnice. Tudi cene so Taborniki odreda »Svobodni Kamnitnik« iz Škofje Loke so v soboto ob svojem taborniškem domu, ki so ga že pred leti postavili ob sotočju Selščice in Poljanščice, pripravili propagandni tabor. Že v dopoldanskem času so na prostoru pred domom postavili šotorsko naselje. Ob 14. uri je bil zbor vseh udeležencev taborniške manifestacije ter dvig zastave. Začetni svečanosti je sledil sestanek odreda, taborniške družine, čete ter kluba. Po končanem sestanku so loški taborniki sestavili posamezne vode ter se pogovorili o svojem delu. Številni obiskovalci, ki so v popoldanskih urah prišli na obisk v tabor, so še s posebnim zanimanjem sledili tekmovanjem najmlajših članov taborniške druščine. Taborniki so se med seboj pomerili v teku čez ovire, šaljivem tekmovanju ter v signalizaciji. V vseh disciplinah je sodelovalo prek sto tekmovalcev. V odred »Svobodni Kamnitnik« iz Škofje Loke se je na sobotnem propagandnem taboru vključilo tudi več kot petdeset novih članov. Tisti, ki pa bi se želeli v prihodnje, bodo imeli možnost vpisa vsak petek in soboto popoldne v taborniškem domu. Loški taborniki bodo podobne propagandne tabore odslej pripravljali vsako leto najmanj dvakrat. Prav tako pa bodo vsako leto pripravljali tudi sejem taborniške opreme. Prvi bo predvidoma prihodnjo pomlad, takrat, ko se navadno kupuje nova taborniška oprema. Naj pripomnim še to, da je od približno 200 članov, kolikor jih je doslej štel odred »Svobodni Kamnitnik« iz Škofje Loke, kar 115 tabornikov v letošnjih počitnicah taborilo ob morju — v taboru v Fazani pri Puli. (jg) — Foto: J. Govekar Praznik štirih krajevnih skupnosti V nedeljo se bo v partizanski vasici Gozd zaključilo proslavljanje praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično — Letos že tretje skupno praznovanje Pod enakimi pogoji kreditiramo vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter. Krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično v tržiški občini, ki združujejo skupno okrog 2000 volilcev, so se pred tremi leti odločile za skupno praznovanje krajevnega praznika. Za praznični dan so določile 7. oktober. Na ta dan leta 1944 so namreč Nemci požgali partizansko vasico Gozd, ki sedaj sodi h križki krajevni skupnosti. Praznovanje letošnjega praznika se je začelo v ponedeljek, ko so odšli učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev na pohode v Gozd in Lom pod Storžičem. Spremljali so jih udeleženci NOB in jih seznanjali Proslava RK Krajevna organizacija RK Cerklje pripravlja za soboto, 4. oktobra, zvečer v kino dvorani v Cerkljah že tradicionalno proslavo Rdečega križa in prostovoljnega krvodajalstva, na kateri bodo na svečan način podelili znake in zahvale prostovoljnim krvodajalcem. Omenimo naj, da ta organizacija RK sodi po svoji dejavnosti, zlasti pa na področju prostovoljnega krvodajalstva, med najaktivnejše v kranjski občini. -an V Zalogu praznujejo Prebivalci krajevne skupnosti Zalog pri Cerkljah praznujejo te dni svoj krajevni praznik. Osrednja proslava bo danes ob 17. uri (petek 3. oktobra) pri spominskem obeležju v gozdu nad Cerkljansko Dobravo, na kraju kjer je bil umorjen partizan in znani aktivist Janez Bobnar —Vid iz Cerkelj. Razen ob odkritju tega spominskega obeležja v tem kraju še ni bilo večje komemoracije in proslave, zato so se odločili, da bo letošnja osrednja proslava ob krajevnem prazniku prav pri tem spominskem obeležju. Zaradi oddaljenosti, približno dva kilometra iz Zaloga, bo proslava že popoldan. -an z narodnoosvobodilnim bojem na tem področju. V torek je bilo v Križah kolesarsko tekmovanje in propagandna rekreacijska akcija »vsi na kolo za zdravo telo«. V sredo je bil v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah hitropotezni šahovski turnir, včeraj popoldne pa rokometni turnir. Prireditve se nadaljujejo tudi danes. Križki taborniki so postavili propagandni tabor. S tem skušajo občane seznaniti s svojo družbeno koristno aktivnostjo, obenem pa še več mladih navdušiti za taborniško dejavnost. Jutri zjutraj ob osmih se bo začelo v Križah orientacijsko tekmovanje tabornikov, ob sedmih zvečer pa bo v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah slavnostno zasedanje svetov krajevnih skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na slovesnosti bodo izročili najzaslužnejšim pri razvoju krajevne samouprave priznanja, obenem pa bodo razglasili rezultate športnih tekmovanj. Krajevne skupnosti so pripravile za najboljše pokale in diplome. Delegacije bodo položile vence k spomenikom in spominskim obeležjem padlim za svobodo. V nedeljo bo doseglo praznovanje krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično višek. V partizanskem Gozdu bodo organizirali osrednjo prireditev ob prazniku. Ob devetih dopoldne se bodo udeleženci zbrali pri spominski plošči komandanta II. bataljona Kokrškega odreda Karla, ki je padel v Gozdu, kjer bo krajša slovesnost združena s svečano zaprisego prostovoljcev v enoti teritorialne obrambe. Uro kasneje pa bo slovesnost pri spomeniku sredi vasi, ki se bo zaključila s tovariškim srečanjem pri Podlogarju v Gozdu. Organizatorji žele, da bi se prireditve v Gozdu in tudi drugih prireditev ob prazniku udeležilo čim več ljudi. J. Košnjek Petek, S. oktobra 1975 Ekskluzivna prodaja novega pohištvenega programa (§®Q0(š& po posebni ceni GRADITELJI, POZOR! Obveščamo graditelje, da smo s 1. oktobrom 1975 odprli poslovno enoto za prodajo opečnih izdelkov v prostorih Gorenjske opekarne Dvorska vas. NOVOST: moderniziran transport opeke v paketih — opeko naložimo in razložimo samo s kamioni, opiemljenimi z nakladalno-razkladalno napravo UGODNOSTI ZA KUPCE 10% POPUST Naročila sprejema OPEKARNA KOŠAKI / MARIBOR PE: Prodajna enota Dvorska vas, telefon 75-335. p. o. belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel Sadolin PX 65 Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo uživa mednarodni sloves odlikuje ya bogat.) tradicija m novi tehnični dosežki - najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa - uničuje plesen in /ajedalce let je odporen preti vremenskimi vjjIivi •luži /;i n ,ilovni tei končni prema/ m \h izdelan v 13 baivah Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj, n.sol.o., TOZD Delikatesa n.sub.o. nudi poleg kvalitetnih malic v prodajalni Delikatesa, Maistrov trg 11 od 2. oktobra 1975 dalje KOSILA po zelo ugodni ceni. V delikatesnem oddelku lahko kupite vsak dan sveže delikatesno blago. Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti in nizki ceni. EOZD Gostinsko podjetje Jelen Kranj odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosto delovno mesto vodje kuhinje hotela Jelen Kranj Pogoji: VKV in 5 let delovnih izkušenj KV in 10 let delovnih izkušenj Poizkusno delo je tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh na naslov: Gostinsko podjetje Jelen Kranj, 64001 Kranj — Ljubljanska 1. Cestno podjetje v Kranju objavlja prosto delovno mesto referenta za družbeni standard Za zasedbo delovnega mesta se zahteva uspešno končana srednja ekonomska šola in tri leta prakse. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov (ca. 3750). Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave, oziroma do zasedbe delovnega mesta. » Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. Tozd gradnje b.o. objavlja prosto delovno mesto gradbenega delovodje Pogoji: , gradbena delovodska šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj v gradbeni operativi. Posebni pogoj poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnje* vanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov KOGP Kranj. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradnje, Primskovo — komunalna cona. O Komisija za razpis prostega vodilnega delovnega mesta Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, razpisuje prosto vodilno delovno mesto računovodje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasl«^" nje pogoje: • - da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri, 7 let delovnih izkusei j v stroki, od tega 3 leta na odgovornejših delovnih mestih v gosP darsko-finančni službi ali .j končano ekonomsko srednjo šolo, 10 let delovnih izkušenj v strv^.' od tega S let na odgovornejših delovnih mestih v gospodarsK finančni službi, — da so moralno in politično neoporečni, — da so družbenopolitično aktivni, -j - da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo P svojem delu uspešni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi pisa na naslov: . 0 |Monnt- K)l l><> priHlojn« m mnenju «w »21-1/72. Prodam po delih AMI 8 in ZASTAVO 750. Pogačnik Anton, Kamna gorica 20 5427 ZASTAVO 850 sport coupe prodam. Mesaric, Planina 27, tel. 24-892 5428 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in KOMPRESOR. Kokrica, Betonova 3 5429 Nujno po zelo ugodni ceni prodani delno karamboliranega NSU PRINCA 1000 komplet ali po delih. Motor v voznem stanju. Justin Ivan, Palo-viče 3, Tržič 5430 Prodani tovarniško nov osebni avto SUNBEAM. Ponudbe pod »Neregistriran« 5431 Prodam avto OPEL, letnik 1964, registriran do julija 1976. Tomažič, Frankovo naselje 52, Škofja Loka 5432 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1970, dobro ohranjen, delno tudi na posojilo. Groharjevo naselje 24, Škofja Loka 5433 Prodani ZASTAVO 750, letnik 1970, dobro ohranjen. Suha 17, Škofja Loka 5434 Poceni prodani dele za avto ŠKODA. Pristov, Vrba 18 5327 Prodani dobro ohranjen osebni avto LADO, letnik 1973. Sedej Anton, Železniki, Gasilski dom 5328 Prodani RENAULT H, malo karamboliran. lahko tudi po delih. Zupan Albin, Kovor 78, Tržič 5330 Prodam FIAT 750. letnik 1965. Zg. Brnik 85. Cerklje 5331 Prodam ZASTAVO 750 LUX -novo. Zeleznik. Breznicn 15, Škofja Loka 5335 Ugodno prodam CITROEN l)l.\ NO 6. Interesenti naj se oglasijo po telefonu 21-638 od 15. ure dalje ali na nas! >\ : Mežek, Planina 6. Kranj posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Bleda, Radovljice, Begunj. Plačani vsako ceno v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 5385 Obrtno-trgovski lokal (30 kv. m), SKLADIŠČE (70 kv. m) in trisobno STANOVANJE (100 k v. m) vse vse-ljivo v centru Kranja, prodam. Informacije: Marenčič Janez, Kranj, Ul. Mladinskih brigad 4, tel. 22-004 A Cestno podjetje v Kranju razpisuje prosto delovno mesto nabavno-prodajnega referenta Za zasedbo delovnega mesta se zahteva uspešno končana ekonomska fakulteta L stopnje ali visoka komercialna šola I. stopnje in dve leti ustrezne prakse. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijave je 10 dni od dneva objave, oziroma do zasedbe delovnega mest a^ Prodani nekaj hektarov GOZDA, primeren tudi za vikend. Ponudbe oddati pod »Vikend« 5412 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Stanovanje« 5443 zaposlitve Vzamem dojenčka v VARSTVO. Naslov v oglasnem oddelku 5444 Iščem starejšo žensko za VARSTVO dveh otrok. Stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Likar, Trebija 4, Gorenja vas nad Skofjo Loko 5*45 prireditve OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako nedeljo MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI. Vabljeni 6387 TRADICIONALNI PLES v, ZALOGU bo vsako nedeljo ob 16.30. Igra ansambel TRGOVCI. Presenečenje! 5388 PO PODLJUBELJ prireja v nedeljo, 5.10.1975, ob 17. uri PLES v dvorani. Igrajo TURISTI s pevko. 5389 MLADINSKI PLES vsako nedeljo na Kokrici ob 17. uri. Igra ansambel MODRINA. Vabijo hokejisti! 5390 GASILSKO DRUŠTVO PRE-DOSLJE priredi v soboto, 4. 10. 1975, ob 19. uri v kulturnem domu Pre-doslje VINSKO TRGATEV. Igrajo TURISTI. Vabljeni! 5391 MLADINSKA ORGANIZACIJA in SVOBODA ŠENČUR vas vabita na ZABAVNO GLASBENO PRIREDITEV »GLAS JESENI« s shovv programom skupine DAR v nedeljo. 5. 10. 1975, ob 15. uri v Adergasu in ob 19. uri v Cerkljah. Vabljeni. 5392 MLADINSKI AKTIV UTIK pri Vodicah prireja vsako soboto oh 20. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel OMEGA. Vabljeni 5393 Vsako soboto ob 20. uri PLES V MOŠNJAH PRI PODVINU. Igrajo JEVŠKI. Poje DARE. 5394 MLADINSKI AKTIV POLJANE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Otvoritveni ples 5. 10. 1975. Igrajo JEVŠKI. Obnovljen program. Vabljeni! 5395 MA BPT TRZlC prireja v soboto. 4. 10. 1975, ob 20. uri PLES v domu TVD Partizan. Igra ansambel NOC-TURNO, poje SONJA GABR-ŠČEK. 5446 MLADINSKI AKTIV SORA prireja MLADINSKI PLES vsako nedeljo ob 18. uri. Igra kvartet MA-NUAL. Vabljeni 5447 HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsak petek in soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra ansambel M. PRAPROTNIKA 5448 obvestila KEMIČNA ČISTILNICA ŠK. LOKA sprejemališče KOKRICA, C. na Rupo 13, (nasproti brunarice), sporoča, da sprejema v čiščenje vse vrste tekstilnih in usnjenih izdelkov, kakor tudi odeje, preproge in tepihe. Odprto vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje. 5449 FOLKLORNA SKUPINA PRIM-SKOVO vabi k sodelovanju nove člane. Vsi mladi, ki imate veselje do ljudskih plesov, se zglasite v sredo, 1. ali 8. oktobra ob 20. uri v Zadružnem domu na Primskovem (vhod na oder). Odbor. 5315 Poplavljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 5341 ostalo ŠPORTNO KOLO na tri prestave zamenjam za P()NY. Valjavčeva 7, pritličje 3, Kranj 5396 Podpisana Zupan Jožefa opozarjam Aljančič Ivana, Rupa 23 b, Kranj, da se bo zagovarjal pred sodiščem, če se bo vmešaval v moje socialne in družinske razmere. Zupan Jožefa. Rupa 24. Kranj 5397 Iščem ženo od 40 — 55 let zaradi zabave in izletov. Prednost imajo žene z Bleda, iz Radovljice, Jesenic in drugih okoliščih krajev. Ponudbe pod »Osamljen« 5450 loterija u Z ■f. -* 20 .r)i (H)KHl (i(il02 Wi272 332562 504332 40H242 196682 1.1 8:1 225.1 42733 2:1481 »1333 387253 41HH0:t 2729 WK) H0099 WM) 50449 8■ januarja — Garmisch-Partenkirchen, 4. januarja — Innsbruck in 6. januarja -Bishofshofen. PLAVANJE: Anglež Brian Brinkley (tretjeuvrščeni s svetovnega prvenstva Caliju) je dosegel nov angleški rekord na 100 m kravi s časom 52,3. Prejšnji rekord je imel že od leta 1964 Boby McGregor. NOGOMET: v 8. kolu jugoslovanskega prvenstva so igralci Crvene zvezde dožive^ prvi letošnji poraz in sicer v Zenici v ign Čelikom. Rezultati 8. kola: Vojvodina Olimpija 2:1, Sarajevo : Rijeka 1:0, Vele* • Budučnost 3:0, Sloboda : Radnički (N) Hg Vardar : Borac 2:2, Radnički (K) : Partizan 1:2, Beograd : Dinamo 0:2, Hajduk : Željezničar 5:1, Čelik : Crvena zvezda 2:0. Po kolu je v vodstvu Crvena zvezda s 14 toč ka mi pred Hajdukom 11 in Partizanom 1 \ ljubljanska Olimpija je z 8 točkami na desetem mestu. - V ZRN je po 9. kolu sp<* prišlo do menjave na vrhu. Vodstvo je s|> prevzel Eintracht (B) s 13 točkami P«*", Bavernom 12 in Borussio (M) z 12- , Angliji pa je po 10. kolu Manchester Unrt*jj izgubil drugo mesto in padel na četrto. v<*\ Queens Park Rangers s 16 točkami PT West Hamom 15 (tekma manj) in Manen strom Unitedom 14. V Franciji je po 8- K° edina neporažena ekipa samo trenutno v deča Niča, ki seje z gostovanja pri 'ans.Vjj prvaku St. Etiennu vrnila z remijem-Niča s 16 točkami (tekma manj) pred Lv nom 13, Marseilem 12 in St. Etiennom »*j Na Škotskem vodi po 5. kolu Rangers z točkami pred Celticom s 7. Tudi v »P8™, sta se na prvih dveh mestih že znašla P1^ favorita za najvišjo lovoriko. Vodi Re8 S točkami pred Barcelono, Racingom, nolom in Granado, ki imajo točko manjj? Nizozemskem je spet prišlo do presenec nja. Vodeči Eindhoven je namreč izgub" Sparto. Vodstvo po 6. kolu je tako Pr?v' j Tvvente pred Fevenordom s po 10 točkarn pred Eindhovnom in Ajaxom s po 9. — / 2. kvalifikacijski skupini pokala narodov ^ Madžarska premagala Avstrijo z 2:1,■ v y sta Italija in Finska igrali neodločeno 0:n. 7. pa je NDR kot gost premagala BelgiJ0 2:1. KOŠARKA: splitska Jugoplastika W dosegla izreden mednarodni uspeh. ™8 ^ redno močnem turnirju v Italiji, -jr katerem so nastopale poleg JugoplastiKe ■ ekipe Forst a, Mobilgirgija (bivši l8nl. tj. Sinudvne. Prvi dan turnirja je Jugopla* ka premagala Sinudvne s 94:93, drugi j Mobilgirgi s 108:92 in tretji dan še roTS 98:94. Zanimivo je, da je Forst klubski sv tovni prvak, Mobilgirgi pa klubski eV!,0'|lj. prvak. Poleg tega pa so v italijanskih pah zaigrala v vsaki tudi po dva Americ Kljub temu je bil za najboljšega proglašen veteran iz Splita, Rato 1, Ep NajlM)ljši strelec pa je bil mladi center j goplastike Zeljko Jerkov. Končni vrstm P£ je naslednji: 1. Jugoplastika 6 to"t'wnDj|-nudvne 4 točke, 3. Forst 2 točki in 4. M° girgi brez točke. KOLESARSTVO: na kolesarski^ profesionalcev za nagrado MontJ (Španija) je prvo mesto osvojil "fAje-Eddv Merckx pred Nizozemcem .^jgjj-melkom, Francozom Thevenetom in » vb cem van Impom. V Aarhusu sta se 1,8 fl v kališču pomerila dva svetovna PrV,tralije sprintu in sicer Nicholson iz * (profesionalec) in Francoz Morelon ^. ter). V petih vožnjah je s 3:2 zmaga cholson. j^ep AVTOMOBILIZEM: v Londonu Jeb0,itJ Tvrrell prvič pokazal javnosti n°v ej-formule I »tyrrell 34«. Najrevolucion^ ^. ša novost tega bolida so tri osi, ki so ^gj rejene tako, da sta zadaj dve kolesi. »P ^e pa štiri. Sprednja kolesa so sk<>, Dost» tretjini manjša od zadnjih Mbnt"().rk, luhko že drugo leto pojavi na PrV. b0 n» avtomobilov formule 1 v Argentini. sporedu januarja. y fj- TENIS: po dolgih 42 letih se bosta. ^e nalu Davisovega pokala spet P°jnl!jg|te 'n evropaki državi. To sta ekipi ^ve<^ ("SSH. I )voboj bo na Švedskem. Alj) j' BOKS: Cassius Clay (Muhamed" A ^ v Manili že trinajstič ubranil na«1" Jo«* bitnega svetovnega prvaka. Izziva'^ ^ te|r Fraizerja je po hudem boju premaga' ' u j' ničnim k.o. v 14. rundi. Dvoboj, katera prisostvovalo okrog 27.000 gledal^v. J jn,f' vseskozi zanimiv. V prvih rundan J^() p rahlo premoč Clay, potem pa v9*" ;$!<> &° runde Fraizer. V tej rundi pa je P', (M velikega preobrata. Pobudo je prev^^njrii in z nekaj zaporednimi izredno n t#k udarci začel svoj finiS. Ker se je P1" ^off odvijala tudi 14. runda, je sodni« ; ,n zaradi poškodl>e Fraizerja boj Ot» (:,gytr za zmagovalca proglasiti (assiusa r,- Claj ne bi unel tako i*r*,ne^,pu»t,y bi moral naslov najverjetneje P v0. Fraiierju, ki bi zmagal po točka n jjj^P* sredini (IvolM)ja je imel C lav n,anJnifi»«tiV e saj je imel Fraizer al>solutno * „e J • lav pa se naslanjal na vrvi. CW p» 1 tako uapeino branil pred u<*Rrl, f?h sodnikom vseeno ni bilo vSeč. K" zfldnJ'" te j« (lav lirami za silovit napa« ^1" rundah, kar mu je tudi popolno'^ oPr» Za konec samo še to ("lav je nHH f P ml popoliioiii.! zasluzeno pogovor te d no Jani Nadižar: Želja za boljši uspeh Za sredinim startom v prvi A zvezni hokejski ligi bo jutri v prvi B, Kljub mrzlemu ledu, postalo vroče. Medtem ko se v I A za najboljšega Potegujejo zagrebški Medveščak, ljubljanska Olimpija, Kranjska gora, Jesenice in Slavija se bo v I B za najboljšega borilo pet moštev; INA iz Siska, zagrebška Mladost, ljubljanski Tivoli in kranjski Triglav ter pelje. Vsekakor bo boj v obeh ligah trd in zagrizen. V elitni skupini se bosta za prestiž kdo je boljši spet spopadla Olimpija in Jesenice, za vrh v prvi B pa je več kandidatov. To so Celjani, Ljubljančani in Triglava-ju. 0 pripravah in načrtih za uspeh v hokejski sezoni 1975/76 smo tokrat izbrali kapetana kranjskih ledenih oklopnikov Janija Nadižarja. Kako ste se pripravljali za novo sezono? »Naše priprave so se začele že v mesecu maju, saj smo takrat Pričeli s kondicijskimi treningi. Do meseca julija smo trenirali dvakrat tedensko, s tem mesecem pa vse do 21. avgusta, ko smo Prišli na led v Ljubljano, pa trikrat. Tu smo tudi naše priprave n&daljevali do odhoda na skupno vadbo v Trebič (ČSSR), kjer smo bili tudi lani. Desetdnevna vadba, ki je potekala dvakrat ^evno in pod vodstvom bivšega češkega državnega reprezen-tanta (reprezentančni dres je slekel leta 1965) Kepaka smo veli-*° pridobili, saj ni štedil z nami. Prepričan sem, da smo veliko °dnesli in da smo tik pred zdajci solidno pripravljeni.« v Moštvo je tako kot lani. Tudi letos boste zaigrali s tremi napadi, kakšne bodo torej peterke? »V vratih bosta kot preteklo sezono Milan Grah in Konc, Prvi napad pa sestavljajo Sajovic, Gros in Nadižar ter branilski Par Kolesa in Kokalj, v drugem bosta branilca Adlešič in J*&tanič v napadu pa T hum a, Pavlica in Komočar, medtem ko tretji napad sestavljajo napadalci Marjan Grah, Furlan in Ugrinc z branilskim parom Zagorcem ter Kolešo, zaigrala pa bosta tudi M. Strniša in Lenasi.« In kaj pričakujete od nove sezone? »Čeprav smo brez lastnega ledu (pripomniti je treba, da se Tri-Slavani sedaj trikrat tedensko vozijo v Ljubljano in trenirajo ob torkih Jd16.45 do 18.15, v četrtkih od 22.30 do 24.ure, v sobotah pa od 12.30 do ure) in trenerja vadimo v hali Tivoli, kjer je težko dobiti dober termin, smo prepričani, da se bomo dobro odrezali in 8pČno borili. To smo dokazali tudi lani, saj smo zasedli osmo ^esto, med petnajstimi moštvi v Jugoslaviji.« Torej pred nami je nova hokejska sezona, ki bo spet prinesla Marsikaj. Vsem trem gorenjskim predstavnikom želimo veliko golov v nasprotnikovih mrežah. Jeseničani se bodo prav gotovo borili za naslov JJajboljšega, Kranjskogorci, da se obdrže v elitni skupini, Kranjčani pa, ^a bi dosegli boljše mesto kot lani in njihova največja želja je, da bi že ^ Prihodnji sezoni zaigrali na kranjskem ledu in pred domačimi ljubitelji hokejske igre. Kot poznamo hokejiste Triglava, bodo prav gotovo 2aigrali tako kot znajo. D. Humer Učenci osnovne šole »Padlih prvoborcev« v Zireh so v ponedeljek slovesno proslavili pionirski dan. Ze v zgodnjih dopoldanskih urah so se zbrali v prostorih šole in imeli najprej pionirsko konferenco. Po končani konferenci pa so pred šolo otvorili nov športni park. Športni park so Žirovci zgradili v glavnem s prostovoljnim delom. Uredili so novo košarkarsko igrišče, prostore za skok v daljino in višino ter drog. Pri tem so prispevali približno 2750 prostovoljnih delovnih ur. Vrednost vseh del znaša prek 300.000 din. Z deli so začeli ob koncu aprila letos. V zimskih mesecih nameravajo na novi košarkarski ploščadi pripraviti tudi drsališče. Kot posebno pridobitev pa Žirovci še posebej omenjajo razsvetljavo nad košarkarskim igriščem. V otvoritveni tekmi so se med seboj pomerile pionirke domače osnovne šole z igralkami čevljarskega šolskega izobraževalnega centra iz Zirov, nato pa so si gledalci še s posebnim zanimanjem ogledali tekmo med pionirji in predavatelji žirov-ske šole. Šolarji iz nižjih razredov so nato odšli na izlete v bližnjo okolico, starejši pa so gledalcem prikazali še spuščanje zmajev, (-jg) — Foto: Govekar gorenjska rokometna liga Še vedno Gorenjski sejem in Kranjska gora Gorenjski sejem in Kranjska gora sta po štirih kolih v prvi gorenjski rokometni ligi še vedno neporaženi ekipi. Le z dvema oziroma tremi točkami razlike jima sledita kranjski Veterani in Radovljica. Ostala moštva pa igrajo pod svojimi zmožnostmi, le Žabnica in golniški Storžič ter cerkljanski Krvavec so nekoliko zaostala. TRŽIČ B : STORŽIČ 24:19 Tržič, igrišče TVD Partizan, Tržič B : Storžič 24:19 (10:12). sodnika Bernard (Kranj), Kužel (Škofja Loka). Uspeh košarkarjev Komende v Celovcu c II. slovenska košarkarska liga Visoka zmaga Kroja diCj CeJovcu je bil 28. septembra tra-Ve-en turn'r mladincev. V kon-košaj^1 P.etm e*"P so zmagali mladi tet,.n J' Komende, ki so bili kvali-pos„ razred zase. Daleč najboljša Valhp ezr>ika sta bila igralca zmago-loya] pe Maren in Juhant. Sode-SVvu, 80 Se ekipe: SC Ferlach, Hty r, Celovec, UB Asphalt Fels., Vali? x ■ Feldkirhen. Čeprav je bil ni cas le 2 X 10 minut, je ekipa a* S^ende premagala vse nasprot- ja^2. več kot 20 točkami razlike. *aPo Jf ekipa Komende že drugič red osvojila prehodni pokal. Koj^ končanem turnirju pa so člani Piw*:nde v ekshibicijskem nastopu i re», fau mladinsko ekipo Celovca k d? tat°m 80:31 <37:19)- Zanimivo Vi|0 , 8e je na pot v Celovec odpra-.ar 27 košarkarjev in trenerja y?8eljln Ocepek. Tu se vidi veliko i ^eh^0 košarke, čeprav ekipa °« Š zaram finančnih težav r,6 ^e nastoPa v ligi- Prav go-Sci V' P° svoJi kvaliteti in orga-^'horj8 ■ sposobnosti to zasluži. ^0 j^nJe leto pa bo moralo vodstvo Hje proenda omogočiti in podpreti v»w. Kosark"-*'--'__-__i__i._i___ Jeyligi !N« v V a.r^arJev za redno tekmo- J. Loški Kroj se ne da, saj je kljub temu, da je že več kol pred koncem tekmovanja v drugi slovenski košarkarski ligi zasedel najvišji prestol, tudi v predzadnjem visoko odpravil nasprotnika. V preostalih srečanjih pa so bili doseženi pričakovani rezultati. KROJ : SAVA 88:33 Škofja Loka, telovadnica OŠ P. Kavčič, Kroj : Sava 88:33 (42:15), sodnika Lazar, Kocjančič (oba Kranj). Stražišani niti približno niso bili dorasel nasprotnik prvaku. Kako so imeli podrejeno vlogo, pove že sam rezultat, saj je razlika 55 točk res visoka. PLAMEN : KRVAVEC 96:70 Lipnica, telovadnica OŠ S. Žagar, Plamen : Krvavec 96:70 (53:28), sodnika Bogataj, Ažman (oba Kranj). Tudi Kroparji niso imeli težkega dela. V obeh delih srečanja so bili boljši nasprotnik, gostje pa razen borbenosti niso pokazali kaj več. TRŽIČ : ŠENČUR 51:69 Tržič, telovadnica OŠ H. Grajzer-ja, Tržič : Šenčur 51:69 (26:35), sodnika Palovšnik, Torkar (oba Kranj). Domačini so bili le prvi del kolikor toliko dostojen nasprotnik gostom. Le-ti pa so v nadaljevanju pokazali vse svoje znanje in tak je bil tudi odraz sil na igrišču. KAMNIK GORENJA VAS 65:63 ^ftdikalno tekmovanje v košarki ^vehoinadalJevanju Sgfva občine Kr !*el(jhlur zmagovalca I. skupine. ' Wi ^ekstilindusa, ki je v zadnji 827;2^ Premagala Gorenjski tisk sindikalnega ranj v košarki so To orotan : LTH Ni mf 8tadionu Stanka Mla-WaJa ~° V nede,J°» 5- okto-My °k ur* izredno zani-a nogometna tekma **t kjer se bosta pome-t .domači Korotan in to j lz Škofje Loke. Ker bo %ki ^Fedno zanimiv gorenj-*ota bi' Pričakuje NK Ko-n Velik obisk gledalcev. J. J. Ostali rezultati zadnjega kola: UJV : Gorenjski tisk 33:26, Gorenjski tisk : Planika 27:26. Vrstni red: 1. Tekstilindus 3 3 0 6 2. UJV 3 2 1 5 3. Gorenjski tisk 3 12 4 4. Planika 3 0 3 3 V III. skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Prosveta IBI 30:19, IBI : Sava 29:32, Projekt : Prosveta 36:42, Sava : Projekt 25:17. V vodstvu sta ekipi Prosvete in Save, ki bosta v medsebojnem srečanju odločili o zmagovalcu. V II. skupini bo o prvem mestu odločala tekma med sindikalnima ekipama Save in Zdravstvenega doma. V petek, 3. oktobra, ob 18.30 bo v telovadnici osnovne šole Simon Jenko v Kranju finalno tekmovanje, ki bo dalo tudi letošnjega prvaka. M. Sajovic Kamnik, igrišče OŠ T. Brejc, Kamnik : Gorenja vas 65:63 (35:33), sodnik Vukanac (Kranj). V tekmi enakovrednih nasprotnikov so debelejši konec potegnili domačini. Gostje so se predstavili kot solidno moštvo in zato tudi obraten izid ne bi bil presenečenje. Lestvica i Kroj 13 12 1 1079: 761 24 Kamnik 13 11 2 1038: 730 22 Plamen 13 11 2 962: 866 22 Sava 13 8 5 788: 852 16 Šenčur 13 5 8 824: 866 10 Gor. vas 13 4 9 866: 879 8 Krvavec 13 1 12 756: 996 2 Tržič 13 1 12 703:1043 2 D. Humer s ' -\. Poslovilna igra Klavore Tekmovanje v L A slovenski košarkarski ligi je tik pred razpletom, saj se jutri s tekmami zadnjega kola končuje letošnja moška liga. Prvak je že pred zadnjim kolom ljubljanska Ilirija, medtem ko je še vedno odprto vprašanje za drugo mesto. Tudi to bo znano jutri zvečer, ko se bosta pomerila oba tekmeca Triglav in Kovino-tehna. Srečanje bo ob 19. uri na stadionu Stanka Mlakarja. V srečanju se bo od šestnajstletnega aktivnega igranja poslovil veteran kranjske košarke Iztok Klavora-Ata. Ta zanimivi obračun si ljubitelji košarke ogledajo lahko brezplačno. -dh Golničani so v prvem delu sicer povedli in so na odmor odšli z dvema goloma prednosti. V nadaljevanju pa je drugo moštvo domačinov le uredilo svoje vrste, ki jim je na koncu prinesel popolni uspeh. GORENJSKI SEJEM : BESNICA 37:16 Stražišče, igrišče ŠD Save, Gorenjski sejem : Besnica 37:16 (16:6), sodnika Zupan, Kramar (oba Kranj). Besničani so naleteli tokrat na nasprotnika, ki resno računa na prvo mesto. Favorit za prvaka ni podcenjeval nasprotnika, saj je bil v vseh pogledih rokometne igre boljši nasprotnik. ALPLES B : Krvavec 24:21 Železniki, igrišče^ OŠ Ratitovec, Alples B : Krvavec 24:21 (11:13), sodnika Udir (Besnica), Vidmar (Kranj). Cerkljanci bi skoraj presenetili domačine, saj jim je uspelo, da so po prvem delu celo povedli. Toda v drugem so se domačini le zbrali, prevzeli pobudo, ki jim je prinesla obe točki. KRANJSKA GORA : ŽABNICA 17:15 Kranjska gora, igrišče OŠ, Kranjska gora : Žabnica 17:15 (8:8), sodnika Humer (Podbrezje), Zupan (Kranj). V pravem pomenu besede bi bil neodločen rezultat najpravičnejši. Res je sicer, da so domačini prvi povedli, toda gostje so jih do izteka prvega dela ujeli. V nadaljevanju pa so Kranjskogorci spet povedli s štirimi zadetki prednosti. Gostje so jih lovili, za več kot časten poraz pa jim je zmanjkalo časa. VETERANI : RADOVLJICA 35:31 Kranj, stadion Stanka Mlakarja, Veterani : Radovljica 35:31 (18:16), sodnika Krampel, Pičulin (oba Kranj). Kranjski Veterani so s ponovnim celotnim izkupičkom v srečanju z Radovljico dokazali, da vztrajno silijo k vrhu. Tudi v tej tekmi so dokazali, da bo z njimi treba resno računati pri kandidatih za prvaka. Lestvica: Gor. sejem 4 4 0 0 136: 87 8 Kranj, gora 4 4 0 0 80: 71 8 Veterani 4 3 0 1 115:117 6 Radovljica 4 2 1 1 95: 94 5 Tržič B 4 2 0 2 97: 98 4 Alples B 4 2 0 2 97:104 4 Žabnica 4 1 1 2 75: 78 3 Storžič 4 1 0 3 86: 94 2 Besnica 4 1 0 3 82:106 2 Krvavec 4 0 0 4 101:125 0 SPET VISOKA ZMAGA ŠEŠIRJA B Loški rokometaši v drugi ligi nimajo prave konkurence, saj svoje nasprotnike premagujejo z visokimi izidi. Tudi v tem kolu so kljub temu, da so zaigrali na tujem igrišču, spet dobili srečanje z veliko razliko. Hu-janci so bili uspešni v igri z Alple-som C, Stadion pa z Radovljico B, medtem ko je Sava B le s težavo odpravila drugo moštvo iz Dupelj. Izidi: SavaB : Duplje B 28:25 (16:11), Križe B : Šešir B 19:32 (10:13), Stadion : Radovljica B 35:25 (17:15), Alples C : Huje 18:24 (10:10). D. Humer Pomembna zmaga Jesenic Najzanimivejše srečanje četrtega kola je bilo v Železnikih, kjer so rokometaši kranjske Save zabeležili novo pomembno zmago tokrat nad ekipo Alplesa in skupaj z ekipo Križ ostali še nepremagani. Veliko presenečenje kola je zmaga Jesenic nad favorizirano ekipo Kamnika. Rokometaši Dupelj so brez težav odpravili ekipo Prul, pravo katastrofo pa so doživeli na domačem igrišču Preddvorčani v srečanju z ekipo Mokerca. V petem kolu bosta najzanimivejši srečanji v soboto zvečer v Kamniku in Križah. Rezultati: Slovan B : Križe 17:25 (7:11), Škofljica : Olimpija 24:32 (10:18), Duplje : Prule 24:17 (13:7), Jesenice : Kamnik 27:20 (13:9), Alples : Sava 22:30 (8:12), Preddvor : Mokerc 25:37 (15:13). Lestvica: Sava 4 4 0 0 99: 71 8 Križe 4 4 0 0 89: 67 8 Mokerc 4 3 0 1 104: 81 6 Duplje 4 3 0 1 110: 93 6 Jesenice 4 2 1 1 101: 94 5 Alples 4 2 0 2 83: 73 4 Kamnik 4 2 0 2 89: 84 4 Olimpija 4 112 115:124 3 Slovan B 4 1 0 3 71: 94 2 Preddvor 4 0 1 3 90:112 1 Prule 4 0 1 3 67: 90 1 Škofljica 4 0 0 4 84:112 0 J. Kuhar Športni značaj Že pri opredelitvi za to ali ono športno panogo ali obliko rekreacije so pomembne določene poteze našega značaja. Če smo bolj ponotranjeni, se bomo odločili za individualne panoge, vadili bomo najraje sami in ne bomo radi v središču pozornosti drugih. Bolj povnanjeni značaji bodo našli športni užitek v skupinskih igrah z žogo. Borilni športi zahtevajo bolj odločne in pogumne značaje. Če smo dovolj vztrajne in uporne narave se bomo odločili za visokogorske ture, za tek ali smučarski tek. V športu ne uspevajo leni značaji — tisti, I ki nimajo volje do vadbe ali oni, ki v naporu klonijo ali niso kos tekmovalnim okoliščinam. Tako kakor vsako delo, tako tudi vsaka športna panoga oblikuje določene poteze našega značaja. Danes že lahko govorimo o športnem značaju — o potezi športnega značaja, o značaju gimnastov, atletov, alpinistov, smučarjev, plavalcev, košarkarjev, nogometašev, hokejistov in drugih športnikov. Športni značaj bi moral biti trden, močan, nezlomljiv, strpen, marljiv, discipliniran, samokritičen, skromen, uravnovešen, hladnokrven, požrtvovalen, tovariški in sploh bi moral združevati poteze plemenitega človeka in športnika. V življenjskem, moralnem in športnem pogledu naj bi bil vzor vsem. Današnji čas bolj oblikuje pridobitniške značaje, ko preveč cenimo potrošne dobrine in jih strastno uživamo, a žal nas večkrat le-te prekmalu pogoltnejo. Kot najvišji produkt narave bomo morali vedno živeti v skladu z njenimi zakoni. Vsak organski sistem, vsak organ in vsaka celica organizma ima določen pomen. Organizem moramo v ritmičnem gibanju prilagajati na napore. Življenje pa danes vse bolj ogroža in krajša negibljivost. Biti bi morali tako močni, da bi jo premagali, saj prav negibljivost spreminja tudi naš značaj. Hitro se utrudimo pri delu, pri najmanjšem naporu postanemo sitni, prepirljivi in razdražljivi, smo mehkužni in razvajeni, čutimo motnje zdravja in počutja. Vsi bi morali v športu krepiti in utrjevati tiste vrline, ki jih nimamo. V športu spoznavamo samega sebe, odkrivamo skrite sposobnosti, se učimo požrtvovalnosti, zbranosti in prisebnosti ter zmagujemo nad lastnimi slabostmi. Športni značaj temelji na močni, uravnovešeni in gibljivi naravi, v kateri se kaže klena volja, ki izžareva v naporu, delu ali v športnem tekmovanju. Kajti tekmovanje je boj volje, živcev in značaja. Jože Ažman ,8 15 oktobra 1975 I3 Te dni so delavci Cestnega podjetja iz Kranja položili zadnje metre asfalta na del prometne žile, ki pelje iz Poljan v Poljanski dolini proti Vinharjem in dalje proti Črnemu vrhu in Polhovemu gradcu. Za prebivalce dela poljanske krajevne skupnosti, za prebivalce Hotovlje, skozi to vas je asfalt položen, pa tudi za ljudi iz više ležečih vasi in zaselkov, je to brez dvoma velika pridobitev. Za akcijo so se Poljanci in okoličani odločili v začetku lanskega leta. Referendum je dobro uspel in domačini so takoj začeli z deli ha trasi. Najprej so razširili cestišče, ga utrdili in uredili, zgradili škarpe in podporne zidove ter opravili še vrsto drugih del. Vsa dela so v glavnem opravili udarniško, s prostovoljnim delom, denar, ki se je zbiral, pa so hranili za asfaltno prevleko in dela Cestnega podjetja. Tri domačine smo povprašali, kaj menijo o novi pridobitvi. zbrala skupinica takih, ki smo začeli resneje razmišljati o pripravi akcije. Ustanovili smo petnajstčlanski gradbeni odbor. Ze kmalu nam je bilo jasno, da bodo prav vsi prebivalci podprli naša prizadevanja. In res je bilo tako! Z zbiranjem denarja prav tako ni bilo težav. Kar je imel kdo odločeno, toliko je rade volje prispeval. Do prvih dni marca letos sem, denimo, pobral že prek devetdeset odstotkov vsega denarja. Predračuna nismo prekoračili. Kar je bilo potrebnih več sredstev, smo jih nadomestili s prostovoljnim delom. V akciji so zares sodelovali prav vsi prebivalci z našega področja.« Pavel Debeljak iz Hotovlje: »O asfaltu smo se že dolgo pogovarjali. Toda zdelo se nam je, da sami ne moremo nase sprejeti tolikšnega bremena, da sami nismo sposobni spraviti skupaj toliko denarja. No, lani smo se le odločili, da akcijo izpeljemo. Dobro uspel referendum nam je vlil še novega upanja. Poleg domačinov tu iz Hotovlje in bližnje okolice so nam bili pripravljeni priskočiti na pomoč tudi prebivalci iz Vinharij in Kremenka, ki jih prav tako povezuje ta cesta. Poleg denarja sem pri urejanju cestišča prispeval tudi prek trideset prostovoljnih delovnih ur. S traktorjem sem prevažal zemljo, kamenje, cement. Tudi zemljišče, okrog 250 kvadratnih metrov, ki je bilo potrebno za razširitev trase, sem dal zastonj. Niti malo nisem pomišljal, da ga ne bi dal, ali da bi zanj kaj zahteval. Vem, da je to za nas velika pridobitev.« Pavle Krmelj iz Hotovlje: »V gradbenem odboru sem blagajnik. O obnovi ceste smo se začeli pogovarjati nekako pred dvema letoma. Predlanskim decembra pa se nas je Filip Čadež iz Hotovlje: »Pred malo manj kot dvema letoma sem bil izvoljen za predsednika gradbenega odbora. Zdaj bomo z deli končno končali. Pri akciji je sodelovalo najmanj 250 ljudi. Predračun je znašal okrog 1,300.000 dinarjev. Asfaltno prevleko smo položili na dolžini nekaj več kot 1700 metrov. Še poseb-•no smo bili presenečeni, ker so nam bili z delom takoj pripravljeni priskočiti na pomoč tudi vaščani Vinharij in Kremenka, ki so od tu, kjer se zdaj končuje asfalt, oddaljeni še po več kilometrov. Prispevek na posameznika se je tako še precej zmanjšal. Toda povem naj, da so nekateri za asfalt prispevali tudi po več kot milijon starih din. S prostovoljnim delom pa, mislim, da smo si prislužili najmanj 350.000 din. Poleg domačinov so precej denarja prispevali še: skupščina občine Škofja Loka, delovne organizacije v kraju ter GG Kranj.« J. Govekar Bridge turnir na Bledu Včeraj popoldne se je na Bledu začel 8. mednarodni bridge turnir, ki bo trajal do 5. oktobra. Letošnjega turnirja se udeležuje 160 parov in igralcev iz 25 različnih mest. Včeraj in danes je na programu odprto moštveno prvenstvo mestnih reprezentanc jutri in v nedeljo pa bo mednarodni parski turnir. Organizacijski komite je pod pokroviteljstvom Bridge zveze Slovenije, Turističnega društva Bled in Zavoda za pospeševanje turizma Bled letos zagotovil v nagradnem fondu kar 45.000 dinarjev. Turnir je v festivalni dvorani na Bledu. A. Zalar Druge športne igre veterinarjev Društvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov Gorenjske bo jutri v Kranju organiziralo tradicionalne II. športne igre veterinarjev in veterinarskih tehnikov SRS. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo 150 članov iz 6 društev v Sloveniji. Tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu, streljanju, šahu in kegljanju se bodo začela po svečani otvoritvi, ki bo ob 8. uri v avli občinske skupščine. Pokroviteljstvo za to srečanje je prevzel predsednik občinske skupščine Kranj Tone Volčič. A. Z. Delovni uspeh občanov radovljiške občine in učenci s krajšim telovadnim nastopom. Uro kasneje je bila enaka slovesnost v Lescah. Po govoru ravnateljice Vande Boštjančič je telovadni00 odprl delavec iz tovarne Verig v Lescah Peter Piškur. Program pa s0 tudi tukaj pripravili učenci s telovadnim nastopom in šolska folklorna skupina. Ob 11. uri je bila potem otvoritev telovadnice na Bledu. O pomenu tega objekta, ki so ga vsi težko prj; čakovali, je spregovoril ravnatelj šole Peter Nuk, telovadnico pa Je odprl delavec Gozdnega gospodarstva Bled Ludvik Bunderla. Tudi tu je potem sledil telovadni nastop. Slovesnost pri šoli v Bohinjski p}' strici se je začela na prostem. Ko Je predsednica sveta šole prof. Marij8 Zmitek pozdravila vse navzoče, Je govoril ravnatelj šole Franc Fistef-Telovadnico pa je odprl delavec L*» Telovadnica v Lescah Kot smo že na kratko pisali so občani in delovni ljudje radovljiške občine v ponedeljek zabeležili pomembno delovno zmago. Pri vseh novozgrajenih osnovnih šolah v Radovljici, Lescah, na Bledu in v Bohinjski Bistrici so odprli tudi nove telovadnice. S tem je končan tudi sedemletni program gradnje vzgoj-no-izobraževalnih objektov, za katerega so se odločili na takratnem referendumu o samoprispevku občanov in prispevkov delovnih organizacij. Po programu so najprej zgradili osnovno šolo v Lipnici in kasneje še štiri nove šole. Zaradi pomanjkanja denarja oziroma predvsem zaradi velikih podražitev, ki so nastale v sedemletnem obdobju gradnje, pa je bil takratni program izpolnjen le delno. Telovadnice pri šolah so bile namreč zgrajene le do tretje faze. Ko so lani jeseni razpravljali v občini o dokončni uresničitvi programa, so razmišljali o dveh variantah. Najprej so občanom nameravali predlagati, da bi samoprispevek podaljšali še za nekaj let in tako dogradili telovadnice, šolo v Begunjah in še nekatere druge objekte. Potem pa so se odločili za sporazum z organizacijami in temeljnimi organizacijami združenega dela po katerem zaposleni v združenem delu prispevajo dva odstotka od dohodka od osebnega dohodka. Tako so, decembra lani sprejeli nov program gradnje vzgojnovarst-venih in izobraževalnih objektov, po katerem bodo do leta 1980 zgradili več vzgojnovarstvenih ustanov, dogradili telovadnice, zgradili novo osnovno šolo v Begunjah in posebno osnovno šolo v Radovljici. V začetku avgusta letos, za občinski praznik so že odprli vrtec v Radovljici za 200 predšolskih otrok. Zdaj so odprli telovadnice, najkasneje do konca leta pa bo zgrajena tudi nova osnovna šola v Begunjah, v kateri bo pouk na nižji stopnji. Šola bo imela poleg učilnic tudi dve igralnici za varstvo predšolskih otrok in telovadnico. Slednjo bo brezplačno opremila tovarna Elan iz Begunj. Za naprej pa pripravlja koordinacijski odbor za uresničitev programa lokacijska in gradbena dovoljenja za vrtec v Kropi in za druge vrtce v občini. Omenimo tudi, da so po sedanjem programu v nekaterih šolah v občini predvideni tudi plavalni bazeni. Ponedeljkove otvoritve telovadnic so pomenile tako za občino, predvsem pa za kraje, kjer so jih odpirali, nekakšen praznik. Slovesnosti so se udeležili predsednik občinske skupščine in predsednik koordinacijskega odbora za izgradnjo vzgojnovarstvenih in izobraževalnih objektov inž. Med največjimi v občini je telovadnica v osnovrti šoli Bled Gorenjska dobro opravila nalogo Takole pa izgleda mala telovadnica v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici Bled, obrat Tomaž Godec Bohinj^ Bistrica Franc Pikon. Kulturni P f gram pa so pripravili pevski ^ šole, tamburašli zbor in učenci, * imeli telovadni nastop. vSe Omenjene štiri telovadnice so^ približno enako velike. V Ra"°troVi meri okroglo 500 kvadratnih me v Lescah 448, na Bledu 502 m v hinjski Bistrici 447. Poleg tak°-' 8jo novanih velikih telovadnic pa.1 ^ povsod tudi male telovadnice^, učence od prvega do Četrtega ^. reda. Gradnja vseh telovadnic P dj. ljala okroglo 10 -narjev, za opremo tovarna Elan, pa s^ . lijona dinarjev. Omenimo se 'bne imajo vse telovadnice tudi P anje vhode za tako imenovane zu uporabnike. Vodstva vseh sol ^0 ni, kjer imajo telovadnice, se^ 0jj"i namreč dogovorila, da bodo ..^„jb lahko telovadili tudi člani razi športnih društev in drugi. Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan Polde Pernuš, predsednik izvršnega sveta Franc Pod jed, predsednik občinske konference socialistične zveze Franc Jere, sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Bohinc, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Marjan Vrabec in drugi predstavniki organizacij in organov skupščine, predstavniki krajevnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij, v kraju kjer je šola in številni občani. Telovadnico v Radovljici so odprli že ob 9. uri zjutraj. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja šole Ivana Vo-dopivca in predstavnika telesnokul-turne skupnosti je telovadnico odprla delavka radovljiške Almire Štefka Kunčič. V kratkem kulturnem programu pa so potem nastopili pevski zbor osnovne šole Radovljica ien teiovauu- t. milijonov novin no, ki jo je izdV i so dodah še Ifi d* Gorenjski delovni ljudje so dobro opravili svojo solidarnostno nalogo, ki so si jo zadali ob zbiranju pomoči za porušeno Kozjansko. Že prve akcije, ki je potekala lansko poletje, so se lotili zelo resno in zbrali 8,8 milijona dinarjev. V drugem krogu zbiranja pomoči, približno pred letom dni, pa je bilo zbranih 9,5 milijona dinarjev. Z zbranim denarjem je Gorenjska zgradila drugo fazo osnovne šole v Šmarju pri Jelšah in posebno osnovno šolo. Vrednost del je znašala 17 milijonov dinarjev. Na torkovi, zadnji seji gorenjskega koordinacijskega odbora za zbiranje pomoči, so menili, da je Gorenjska svojo nalogo dobro opravila. V primerjavi z drugimi deli Slovenije je bil še posebno uspešen drugi krog zbiranja prispevkov. Veliko pohval so dobili tudi gorenjski gradbeni delavci in strokovnjaki za hitro in dobro organizirano delo pri obnavljanju porušenih domov. Pri teh delih gradbena podjetja niso imela nobenega zaslužka in so zaračunavala le dejanske stroške. Na seji so tudi sprejeli sklep o ukinitvi žiro računa gorenjskega koordinacijskega odbora za pomoč Kozjanskemu. Na žiro računu je bilo še približno 130.000 dinarjev. 100.000 dinarjev so nakazali gradbenemu podjetju, ki je gradilo šolo v Šmarju pri Jelšah za dobetoniranje temeljev v telovadnici, ostanek pa so nakazali republiškemu štabu za pomoč Kozjanskemu. Ker je akcija zbiranja pomoči Kozjanskemu sklenjena, je odbor s torkovo sejo končal delo. L. B. r V nedeljo skoki v Stražiščtf »k« Na skakalnici 15-metrski smučar« MKHKalnici pokriti s Pjf' »tiko v Stražišču (Krati)) "J v nedeljo, 5. oktobra, «g 10. uri poletno prven«1! Slovenije za cicibane 1 hkrati meddruštveno JJT movanje starejših in tttW *>h pionirjev ter ciciban° v spomin na prerano utntj0. ga trenerja in sodnika *>° Jana Bogataja. Nastopi'0 D. več kot 100 mladih skaka' cev iz vse Slovenije. *• J