Štev. 12.
V Trstu, 10. oktobra 1869.
Tečaj I.
Slovenci !
Ne udajmo se!! Živio ! ! !
Slavjani! Zjedinimo se ! ! Živio!!!
Dolgočasen list — za Lalione, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — —
JURI S PUŠO zabavlja vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu. — Ako bi ütegnola Policija kako število konfiscirati, — pa saj imamo tiskovno svobodo !
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga po vsi avstrijski deželi le za malo denarjev, i sicer celo leto za 1 f. ‘20 kr, 6 mesecev za 60 i četrt leta za 30 kr.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knjigarju Miinstru, in v tobakarni nasproti c. kr. pošte.— Za 5 kr. ga lehko vsakdo, še Lalion ! — v žep vtakne
Kralj
(Saj nek gorijo ognji pri vsacem trgi, vesi?
SSaj nej Ivanjih dnevov, to vendar niso kresi!
‘ Kaj nek se šum narasta v hribe, v doli šire, Da vsa letala zračna, i vse zveri beže ?
Kaj nek rohni okoli, da zemlja se potresa?
Kaj se kadi po cestah, da se temné nebesa?
Kaj se blišči v daljini krivaje zemlje tlak,
In kaj nad totim bliščem se vije v sinji zrak?
Vijó v pod nebo sivo tromastne se zastave, Zastave oj slovenske: rodeče-bele-plave ;
Od hoda naših peščev po cestah se kadi, Krdel orožje' svitlo v deljavi se blišči.
Množi se ropotanje od vožnje težkih topov, Potresa krog se zemlja od konjaniških tropov;
I šum od neštevilnih narasta se posad,
V znamenje burnih časov plameni so grmad.
So časi sožni prešli; — minola so stoletja,
Da po slovenskih zemljah ni bilo taka vretja; Odkar je bil premagan naš Gobec, kralj Matjaž Ni bilo mrgolenja, ne hrupa tacili baž.
M at j až.
(18..)
Trpljenja bodi dosti ! — Sloven na noge vstaja, Osveta, šiba božja, osrčje mu napaja,
Prijateljski spet roko podaja bratu brat,
Vse spravlja se za pravdo, za dom, svobodo v rat.
Vse giblje se i ziblje po vsacej stezi, cesti, Množi ropot vojaški na slehernem se mesti,
Od deleč ino blizu, od vseh slovenskih žup Opasani orožjem hité vojaci vkup.
I kralj Matjaž pred njimi na čilem Šarci jaha,
V oklepu i čeladi, z mogočnim mečem maha. Vojaški šum prebudil ga v temnih je zidéh, Zapahe razrušivši mej svoje pride v speh.
Častito brada siva do peta mu se vije,
Izpod obrvü belili žar očiju mu sije.
Postaviv v vide svoje, razmotri celi red, — Po širnem bojnem polji odmeva grom besed:
„Zdaj sleherni pospeši,
Se vrzi vragu v drob, Da meščevanje tresi
Ga naše v večni grob.
„Da od sili mal v svobodi Slovenski bode sin, Prinesti skrb nam bodi Tlačilniku pogin.
Narodi tuji, divji od tikrat so nas klali, Pravice naše stare nogami so teptali,
Grozivne so pogube pripravljali nam grob, Ošabnosti njih grizel je nas otrovni zob.
„Saj dosti je trinožil, Nam kaj krvi popil, Soženstva lance krožil, Brezbožnosti učil.
„Za pravdo zaženimo
Se v grozni boja grom, Da vragov iznebimo
Svoj dragi, mili dom!
Smo delali ’im robote, nosili desetine,
I tlako ino davke od dolov i planine;
Vsoj siloj, vsoj zvijačoj sovražnik nas je tri, I da bi še strpeli bi kožo nam odrl !
„Podajmo mu plačilo Za breštevilo mok,
I blagostanje klilo
Bo spet iz naših rok.
„Naprej tedaj v prekleto Pošast ostudno v boj, Za dom, prostor, osveto Naj teče curkom znoj I“
Tak srca jim ogreva, tim k hrabrosti spodbada,
I šum i hrùm vojaški, i krik i vrisk zavlada; Razjarjeno se vrže v nasprotnika drubal,
I Bog, če je pravičen, mil zmago bode dal!
Tržačanom.
Župana ste Angela zbrali si vi, Prepozno vam počlo bo meju očmi Da Angel ne ume posvetnih stvari.
Trgovina vam naloga je jedina,
Tržite Tržačani po trgih svojih,
A ne trgajte mej sabo vi se v bojih,
Zemlje ne trgajte, k’ vam je domovina.
* *
*
Drobtine.
Kdor ne sluša, večkrat čuti,
Kdor ne uboga, ta trpi,
To pač naj bolj dobro veste Ubogi vi nemškutarji. —
V	Slovenji slovenski živimo ljudjé,
Ki v prsih imamo pošteno sreč,
V	poštenih pa srcih ljubezen gori,
A vendar le spet za poštene ljudi; Kdor torej lastnosti prelepe te nima, Opravit z Slovenci naj dosti ne ima, Naj bolje za tacega „možčka“ je,
Ce tj e gre, kjer opice gugajo se! —
Slovenec je ljubil od nekdaj srčno Boga in cesarja pa svojo zemljo.
Slovénec to vse tud’ še ljubi sedaj,
Das’ zemlja njegova pekčl je ne raj ;
Da tla pa bi svoja očistil „kopriv“,
To delal Slovenec bo, dokler je živ! —
Filodemus.
*
*	Vt
Ravnopravnost cornine il faut.
Od pamtiveka lojalni Slovenec ima v Primorji za delilce ravnopravnosti narodne ljubeznjive — italianissime, drugod pa Dežmanove starokopitne, nemškobirokratične „jogre“, ki so se pod sedanjim ministerstvom zavoljo ljubega kruhka spremenili v vladne— liberalissime. Prvi kakor drugi čenčajo, da je Slovenec srečen i svoboden, ker tudi njemu velja glasoviti §. 19. — Ako pa djansko ravnopravnost narodno zahtevajoči Slovenec enemu ali drugemu teh gospodov reče : usliši me!— dobi navadno od enega kakor od drugega odgovor : piši me — .ftcrj, nicht (pcrj! nm« luillft bu mefjv?
*
*	*
Sokol in Čuk.
Sokol: Za božjo voljo! Zdaj nam na prošnjo „Taglata“ vže tabore prepovedujejo, v Trstu napravo po ustavi dovoljenih društev ovirajo, v Ljubljani obstoječim našim društvom po ustavi garantirano svobodno gibanje kratijo, slovenske rodoljube iz Slovenije preganjajo, a hude nemškutarje na Slovensko zaganjajo, za pravico i svobodo boreče se slovensko časopisje neusmiljeno zatirajo — kaj pa bo iz tega ?
Ouk: Nič hudega. Saj nam namreč še vedno ostanejo lahonski, magjaronski i nemškutarski liberalizem, to troje.
Sokol: To je spak, da je ravno to troje tako, da nam in vsem drugim lojalnim Slovanom iz srca krade drugo „troje“, to je : vero, upanje i ljubezen do Avstrije, brez ktere trojice Avstrija živeti ne more.
*
* *
Nedolžno preganjani K o r 1 i č e k.
(iz Kfcinc (Srjiiljfungen.)
Blatnikov Korliček imel je ljubeznjivo mater, ktero je tudi on tako prisrčno ljubil, da jej je iz same goreče ljubezni dan za dnevom v obraz pljuval, brce delil, živi jamo kopal i še druge take „ljubeznjivosti“ skazoval. — Kaj pa nečloveška mati? Mesto da bi mu za tolike ljubeznjivosti hvaležna bila, vzela je v svojej slepoti celo šibo v roko, s ktero se brani toliko ljubeznjivih ljubeznjivosti ljubeznjivega sinka. Po vsej pravici toži zdaj nesrečni Korliček zoper surovo i nespodobno vedenje nehvaležne razdivjane matere. Nedolžno preganjanega Korlička pomilujejo vsi tur—norski pajdaši njegovi.
Komar i Muha.
Muha : Toliko zaničevani Regenmož je vendar le poštena slovenska duša, ker je na celjskem kloštro — ali klobuštrovanji slovenski govoril.
Komar: Res je v slovenskem jeziku zoper Slovence rentačil, ali ker je ta „Anže“ ne le na Janjčem, ampak tudi pozneje pri volitvah v deželni zbor i kupčijsko zbornico tako gorke po nosu dobil, ni čuda, da se ni v Celji zdržati mogel, da bi ne zavpil : Proklete grablje!
Muha: Kako pa je to, da je zdaj tagblatarski Anže tako salamensko hud na „grablje“, ktere je nekdaj sam imenoval „najboljše mazilo za nemškutarske žnablje“ ?
Komar: O, za tako mazilo je pesnik „prokletih grabelj“ še dan-denes vnet. To je očitno pokazal v popisu ižanskega punta in šoštanjskega tepeža. Gosp. pesnika, kakor je sploh znano, še celo srčno veseli, če se mesto grabelj drugo, bolj zdatno mazilo rabi, na pr.: bajoneti, sablje, puške, palice svinčenobunke i. t. d. Razloček je le ta, da mora to mazilo ne nemškutarjem, ampak tistim Slovencem veljati, ki ljubijo glas slovenski, ki svoje narodno pravo zahtevajo i ne hote biti podlaga tujčevi peti.
Muha: Saj tudi Dežman ljubi glas slovenski. V Celji se je v slov. jeziku pričujočim slovenskim delalcem dobrikal, jih ljubeznjivo božčekal in enega slov. kmetovalca je celo javno poljubil. Ne rodo-, nego svobodoljubje Dežmana od Slovencev loči.
Komar: Policist Dežman pa svobodoljubje — hahaha! Koder se ta ovaduh i veliki inkvizitor s svobodoljubjem baha, podoben mi se zdi onemu „poštenjaku“, kije rekel : Malo prigoljufam, malo ukradem, samo da se „pošteno“ živim. — Komedija pa , ktero je v Celji z najetimi slovenskimi delalci vganjal, ni nič novega. Nemškutarski knjez Ingo je pred 1000 leti na Koroškem s kratkovidnimi slovenskimi kmetovalci enako komedijo vganjal, to se ve da, v popolnoma nasprotnem obziru. Da so pa zaničevani i zasmehovani plemeniti Slovenci prav dobro umeli, kaj so Ingovci s svojim „nemškim pravoverstvom“ i prilizovanjem na-merjavali, pričuje nam jasno i glasno to, da se nekdaj čisto slovenski Gorotan dandenes vže „ein kerndeutsches Land“ imenuje, v kterem je komaj več tretjina Slovencev, i še ti se večidel svojega živenja razodevati ne upajo, ki se zarad slovenstva zdaj neusmiljeno preganjajo kot sovražniki edinoizveličavne kulture, ker se kot sovražniki edinoizveličavne vere več preganjati ne morejo. Tako skušajo nemškutarji Slovence zdaj s preganjanjem katoliške cerkve zatreti, kar jih do zdaj z njeno pomočjo zatreti niso mogli. Kaj pa pomenja kuševanje tistega človeka, ki stoji v tesni zvezi z biriči, vojščaki i sodnijskimi hlapci, to — draga moja Muha — ti menda razlagati ni treba. —
*
* *
Turiiarček in žabe.
Kuak, kuak, kuak, kuak!
Ti turnarček si nam enak ;
Mi smo tiste „komorele“
Ker smo „slavo“ ti zapele, Pri odhodu v Janče — jele Smo ti kuakati — kuak, kuak !
Kuak, kuak, kuak, kuak!
Ti turnarček si nam enak; Ko si tekel ino kihal Od tegote, jeze, pihal,
Od sramote „brke“ vihal : Smo ti kuakale — kuak, kuak !
Kuak, kuak, kuak, kuak !
Ti turnarček si nam enak ; Ko na Jančjem si razsajal, Narod slavski si izdajal,
Mu pravice njega grajal :
Smo ti kuakale — kuak, kuak!
Kuak, kuak, kuak, kuak!
Ti turnarček si nam enak; Ko „zmago“ si na hrbtu nesel „Slavo“ pa na nos obesil,
Ko si v strahu se ves tresel: Smo ti kuakale — kuak, kuak!
Kuak, kuak, kuak, kuak!
Bil bi zopet nam enak,
Ako kdaj še vbogo revče,
Hočeš iti v Janče, Veuče:
Zbrale skup’ bi naše pevce,
In ti kuakale — kuak, kuak!
Bičekov fante.
*
Pridigaj, kar hočeš, je rekel nekdo, samo od mene , ki te izpodkopaj eni.
Nacek : Zakaj nemškutarji pravijo : beseda „liberaluh“ pomenja to, kar beseda „Sump" ?
Bokalček : Zato, ki oni gotovo mislijo : vsaka črka te besede ima svoj pomen, in se te predstavljajo tako. Lump Ift BeifpiclSiveifc Etn Bcnegat .A.IS Lügner Unb Heudjler.
P. Laninski.
ETIMOLOGIJA.
Vsa v porabo prihodnjemu slov. Cervantesu.
Dežman — don Quixot de la tagblatna vas. Morda bi bil dober tudi naslov : don Quixot de la mavha. — Ilustracija: kakó grozoviti mož Slovence v nemško mavho tura, bi bila kaj lepa.
Germanija je Dulcineja slov. don Quixota; njegovih zdih-ljejev ne čuje, junaških činov mu ne štuje, marveč ga še zasmehuje, kar je njemu najhuje !
Čelada mambrinova na glavi blatnega don Quixota nij brivska skleda, ampak visoka, črnosvitla, kulturo-nosna pinja.
Kljun — Sancho-Panza je praktičneji od don Quixota, ne bori se za kar si bodi, ampak samo za kruli, se ogiblje hudih bojev, si raji vzame odpust.
Razlag, mož ki bo razlagal vitezu žalostne postave, da Slovenci se ne dadé več tako lehko razgnati, kakor ovce.
Tagblatt — Rozina n ta, na kojej slov. don Quixot jaha, i srdito krog sebe maha, pa ne da bi komu delal straha, temuč le homeričen smeh haha!, ker nij znaj del strelnega praha.
Zarnik, mož ki je sposoben dokazati vitezu de la mavha,
da mlini slovenske opozicije nijso vetrnjače.
* *
❖
Nove znajdbe ogenj.
Snoč sem pa v Ljubljani bil	Oho. si misli, ognja dost
Ima možiček tale !
Imel za ogenj kmet priprost Leskeče je očale.
Pritisne eno gorko mu Nevkretna kmečka roka ;
V medlev’cah sanja se možu, Da z Jančani se poka.
Zave se, zdrami, gleda krog.
Tam doli v blatni ul’ci,
Sem ogenj delat’ se učil Po čudni znajdbi novi:
Nek’ paver smotko če prižgat,’, A v žepu ognja nima;
Si vedel koj je pomagat’,
Z glavo vesel pokima.
Si misli : kak se iskre vspó, Če z bučo kam oplede ;
Se ve da tud je vse eno,
Ce jo s pestjo omede.
Mislé tako ga sreča mož,
Ki nesel je „blamaže“ ;
Da je nemškutar, kmetu že Na zidu senca kaže.
-Q8©>-
Očal, „cilindra“ iše :
Pobere se i zajčjih nog Prot’ domu jo pobriše.
Si s „fortšritsgajstom“ zmije „žlak“
S „tagblatom“ se obveže ; „Proklet, zabiti kmečki spak!“ Zagodrnja in — leže.
J. Košir.
Nove narodne pesmi.
Pozneje sem izvedel vse na tanko, kar se je bilo zgodilo ono osodepolno noč. Ves razsrjen zaradi drvarskega napada, tolažil sem gospoda: „Nič ne marajte, pri prvej priložnosti, ko pojdeva „komedijo“ igrat, zlezem na „kurijo gredo“, ter oberem Slovence tako, da jim bodo lasje po koncu vstajali od groze, vam pa postavim spominek takov, da bo strah delal še prihodnjim nemčonom.“
„Moj spominek “
Kdo rojen prihodnjih	5.	Kak rudi mi moje lice, Kak plamika luč oči, Kak teko iž njih solzice, Ki klofuta jih rodi. Motto. Sem malo pojokal,
Bo „Jurju“ verjel,		Od tal se pobral,
Da v letih nemčonskih		Prot domu sem stokal
Klofuto sem vjel.		In rano izpral.
Cilinder, očala	6.	Brž vsmiljeni Frice
Zletela po tleh,		Obvezal uhó,
Polcaja pa pala		In „dašter“ na lice
Oba po zobeh.		Pritisnil mehko.
Kar „stara“ učila	7.	Sva trdo molčala,
Zarobljeni rod,		Legala vse vprek,
Je dobro pribila		Al kmalo spoznala.
Mi kmetiška kost.		Da vé že vsak štrk.
Po glavi je š’melo	8.	Tak divja mladina
Bolelo zelo,		Pobija mi moč,
Vse živce razvnelo,		Nezvestega sina Klofuta rekoč:
Da kihal sem zló.		
9. „Ne hčere, ne sina Po tebi ne bó ;
Dovolj je spomina : — Klofute pojo.“
„Klofutanemu.“
Kdo zna
Grdeta odgnati, ki tebe klof’tä!
Kdo ve
Roko mu odbiti, ki sega v lase Od leve do desne, da lasci bole!
Kdo uči
Zabranit’ ušesu kmetiške pesti,
Ce noč ga strahotna od zunaj dobi, če varha bežita, da vse se kadi!
„Pokati—pokati—pok----------pokati—pokati—pok!“ bobnelo
je po blatnej vasi neko črno noč. Jez sem ravno „pohšteberal“ ljubljanskega Moniterja, po domače : Tagblata. „Hencaj , potres je!“ mislim si. „Oh, ko bi se vendar zrušila tista zapeljiva čitalnica, ki je že toliko naših ljudi premotila in zapeljala. Nihče že ne pogleda več kazine. — Na — kar pa plane notri moj gospod, prepaden, in bled kot pražna ruta.
„Uh, presneto, potres je, gospod, kaj ne?“
„Vrag vedi, da res, potres ali pretres, kakor se ti ljubi. Meni se vrti po glavi. Hitro, teci, postopač nemarni ; kaj stojiš in zijaš, teci po Friceta. Meni je slabo, moč me zapušča!
Nikol več, nikol več — v nobeno ne vas,
Dobe se klofute — in brca pod pas.“
Te vrstice je pel z grgrajočim, raztrganim glasom. „Aha!“, mislim si, „nocoj ga ima mož pod klobukom. Ti grdaveš ti, Bog zna s kom sta brundala po mestu.“
„Gospod, ne zamerite, ste ga malo pili, no, malo preveč, pravim, kaj ne ? Ali je močen, vas neče, ali hočete grablje, da se oprete nanje? Nu, nič ne de, kedar se vam izvrti, bo pa dobro.“ „Stran, stran!
Po Friceta po Friceta, — po moj’ga ljub’ga dohtarja!“
„Kaj velja, nocoj se je nekaj naredilo, karkoli že“, pravim sam sebi.
„Prokleti slovenski drvarji!“ divje zarujove in se vrže na postelj. Jez pa zdirjam, kar so me noge nesle, po Friceta. „Cingele, cingele, cing ! Cingele-cing— 1“ drat se je vtrgal. „Boz is ten?“ oglasi se čez nekaj minut zaspana glava. „Snel, snel ! Moj gospod umira!“
„Bohin den?“
„Cvingburg, blatna vas !“ in zopet sem jo vžgal nazaj.
Kakó
Bit’ hočeš nemčur, in ti prehudo Za všesom nosit’ klofuto trdo !
Nosu
Se svojega spomni, pa drž’ se donni ! —
Narodni postopač.
ŠJL) QÖ Ur* Ü S3
V Planini, 27. noč meseca hunt mmta obročnega leta 1869. Dragi feldcajgmojšter Jurček, streljavec nemškutarjev i nemčuric ! Ni davno, ko je pri nas pešica nemškutarjev nam nasprotovati hotela, pa — premalo njih je bilo, in še med tistimi so se nekteri pozgubili n. p. „bos diže turnen Slobenjer“. ki ni duha ne sluha več od njega, in zopet drugi „konšarmadinarji“ so šli ščurke (Švabe) iskat. Mi smo torej že pozabili o teh čkutarčkih ! — Zdaj pa se hoče društvo gospodiči n ostanoviti, katero bo nalogo imelo na vljuden pozdrav „dober večer“ — hunt notni ! odgovarjati. Al so te besede tajč al španske, al drugega jezika
—	pripuščam sodbi umne Tvoje glavice, in ako bi jih iztuhtal, poprosim Te, da jih blagovoliš meni naznaniti. (Brž ko ne so neumarhtler sloltenisch! — Juri.)
Kakor je meni znano, ima to obročnato društvo do zdaj še le 2—3 ude, — al vendar da so ! Upam da bode pri tem ostalo, zakaj da imamo pri nas vrle Slovenke, tega še Dežmuševa branjevka ne dvomi — in da se te v novo društvo ne vpišejo, bodem pa jaz skrbel. Ako S3 zgodi da obročnato društvo razpade, z veseljem ti to naznanim, če se bo pa razširjati začelo,
—	Ti bodem „telegrafiral“, da z svojo puško semkaj primahaš
in vse tukajšnje nemčurke — — z debelimi kroglami postreljaš. Da si mi zdrav in vesel ! — Tvoj „rekrut“	Mir. Planinski.
Iz Črmošnic na Kranjskem. (Izv. dopis.) Tistega volka, ki nam je letos pri naši živinici toliko škode napravil, smo hvala Bogu, vendar pokončali. Preden je poginil, renčal je strašno, da nimamo na Kranjskem še duha ne sluha o pravem svobodnem gibanji.
V Gradcu. — Dragi Juri s pušo! Gotovo bode tudi Tebi znana knjiga, ki sem jo lani na Petrovo in Pavlovo na svitlo razposljal, pod naslovom: Hrvatske narodne pjesme i pripoviedkc, i rodu i svietu predao RikardoFerdinando Plohl Herdvig ov. Ta knjiga že zdaj po celem svetu slovi, in v najimenitniših krogih citirajo se verzi teh mojih pesmi. Pa ker me še nikjer nihče ni javno pohvalil, prisiljen sem, se s a m pohvaliti.
Posebno lepoglasje nahaja se v sledečih pesmih :
1.	„Zajec ima iglu, cimbule“ i. t. d.
2.	„Pitale su ciganice, gde su cigani?“ i. t. d.
3.	„Tiri, tiri trnje, ja sem pasel svinje“ i. t. d.
4. „Cigu, čigu vrabec, pogorel je gradeč“ i. t. d.
5. „Dini, dini lana, vozi baba bana“ i. t. d.
Se ve da so nekteri verzi ostalih pesmi tudi blatni, ali take malenkosti se vsakemu pesniku odpustijo, posebno meni, qui stans pede v jedni uri sto verzov skujem. Brez vse hvale ne morem dovolj priporočati te knjige ! Tedaj še samo Ti dragi „Juri“ blagovoli enkrat vsem Tvojim p. č. bralcem razglasiti, naj si pridejo po njo; imam še njih 100, vsaka se dobi po 05 kr. s to obljubo, da bo vsaki tisti, kteri to knjigo kupi, tedaj kdaj bo Starčevič ban in jaz minister, dobil mastno službo. Še enkrat te prosim dragi „Juri“ hitro to naznani z enim pokom, ker silno evenka potrebujem ; imam že staro potrto oglodano palco na treh mestih z dratom zvezano, in raztrgane blatne škornje, tako, da so že v zimi, kdajkoli sem se na ulico pokazal , vsi otroci za meno kričali s prstom kazaje: (gcfjctu fdjau bas froatifdje Scempiar! Ce boš mi to „dragi Juri“ prihodnjič razglasil, kmalo Te zapišem za častnega uda „danice“, če pa ne boš, Bog Ti pomagaj tedaj, kdaj bom jaz veliki sodec , ker ti „Juri“ še sam ne veš, lei vrag še z mene biti more. Itikardo Ferdinand» Plohl llerdvigov,
bilježnik.
-----------------------------
Tržačanja, ktera sta kljunu album podarila.
Tržaški okoli Čanje
so namenjeni klj.nnu tako-le pinjo podariti:
Sposoben grb za Regenmoža,
ako bi ga nemškutarji v „žlahtni stan“ povzdignoli.
tTuri s pušo
priporoča častitim bralcem svojo mlado nevesto Jadransko Zarjo, ktera ima do denes le pičlo prijateljev, še toliko ne, da bi mogoče bilo tiskarne stroške plačevati. Prosimo tedaj vse vrle Slovence, naj blagovolijo „Jadransko Zarjo“ kolikor mogoče podpirati ip priporočati, da „Jurijo s pušo“ saj v škodo ne bo. — Cast komur čast! Nabrali so do zdaj za Jurijevo nevesto :
Gosp. Mir. Planinski v Planini 20 naročnikov;
Gosp. F. F. v Gorici 13 naročnikov;
Gosp. France S ab e c, trgovec v Podgradu 12 naročnikov;
Gosp. Br—n pri Ljutomeru 10 naročnikov;
Gosp. Svetozar G a la c, knjigar v Zagrebu, 9 naročnikov;
Gosp. Fr. K—s v Celji 5 naročnikov.
Kar se sl. čitalnic tiče, naročenih je — 7! Roj an s k a in Vranska naročili si ste vsaka po 3 iztise.
„Juri s pušo“ izreka imenovanim gospodom srčno hvalo in želi da bi jih tudi drugi rodoljubi posnemali.
Jadranska Zarja izhaja 1. in 3. nedeljo v mesecu; naročnina znaša: za celo leto 1 f. 20 kr.; za 6 mesecov 60, in za četrt leta 30 kr.
BrTž^ Nnvi naročniki dobodo 1. in 2. št. (meseca septembra) brezplačn o.
Naročnina naj se pošilja izključljivo pod napisom:
„G. H. Martelanec, vrednik v Trstu.“
Priposlano.
Podpisani daje sl. občinstvu na znanje, da bo v kratkem odprl učilnico za bahače, široko usteže in mešetarje, kakor tudi štacuno, v kterej se bo svaki dan dobivalo izvrstno Dežmanovo maslo, frigan želod in druge kulturonoscem dišeče jedi.
V Planini.	Bukvič,
bivši berič, zdaj agent liberalnhov, in ogleduh.