O^ricniki. Prtd okroglo 400 leti se je pod ruskim carjem Iva-»om Groznim ustvarila poleg celokupne državne oblastfše posebna garda, ki se je imenovala opričniki. Oprič-___ci so si domišljevali, da so oni edini in pravi čuvarji cele Pvusije, vse drug^ je pa sumljivo, nezanesljivo inradi tega tudi njim popolnoma podvrženo na milost in»emilost. Zlorabljajcč ime carja in države, so opričniki¦iolgo vrsto let strahovito divjali po Rusiji. Imeli so svo je voditdje, ki so si znali prilastiti najvišje oblasti nad aarodom in državo. Opričnlki so vse svoje nasprotnike otajali kot zarotnike ter so jih ali kar sami pobili, ali pa so carja pripravili do tega, da jih je dal na strahovite načine mučiti in umoriti. Opričniki bi se šp bogzna kako dolgo držali, da se niso začeli sami in-d seboj, »ekmiijoč za oblast in bogastvo, sovražiti in pobijati. Staroruskim opričnikom se dajo danes prav dobro ¦primerjati fašisti po raznih državah, v*:i nas tudi samo•rtojni deiiioltrati, ki imajo v sestavi svoje politične siranfce še po^-bej fašisto, ki si nadevajo velepatrijotične krinke in naslovc* ter sprejemajo v svoje \,ste po- in naprednosti. Ai nas že ni sianu, ki ne bi bil občutil  opričniškega nasilja samostojnih dernc^ratov ter brez-  vestnega zametcvanja vseh kiilturmh in človečanskih  načel od sKani te nasilne in razdivjane družbe.  Po Pašičevi zaslugi so radikali s samostojnimi de-  mokrati napravili nekak pakt, po kaiv-rrm je ves pre- «b juiiinc ui u<--iuyi n-i j-jivjvouoj« . o,v,j^ —~ r-čanski s et samostojnn-demokratska opričnina, to je fcvarjene ljudi za nasilne čine s čim manjšo odgovor-  področje| k; je opričnikom predano na milost in ne- aostjo. Naši samostojno-demokratski opnčniki pro-  milost Samost-vjnim demokrafom pa še to ni dovolj in glašajo sebe za državotvorce, patrijote m prave nacijo-  sQ tudi preko tŁga ob]as{nega področja pcstavili nekaj »aiiste, vsem drugim pa podtikajo, da niniajo nobenega  syojih ^ud{ ^ nad samimi raci;kalnimi ministri. — smisla za velike nacijonalne ideje. Ko so si tako vzeli  Tako ^ diiavni po(itajnik Wilder pravzaprav minister patent državotvorstva, pa kažejo z vsem svojim delom,  -n . minister Maksimovič se nanj lahko jezi, ob- da so vse prej kot državotvorni m demokratski. veJ. kongno ie to, kar Wilder skltne, zlasti, če gre Od prvih dni, ko se je pojavila na oblasti pa do  . Slovencem in H-vatom aanes, rabi ta stianka vsa srodstva, ki z demokrucijo m soorazuma aapadno evropskim političnim načinom ne samo, da aiinajo nobene skupnosli, an;pak se morajo na vsak nar&in smatrati tudi za skrajno škodljiva državi. Samostojni demokratski opričniki sredstev ne izbirajo, Glav«0 jim je dosega ciija: pridobiti oblast in jo obdi-žati. Ko so enkrat na oblasti, potem uredijo slvar tako, da ne delajo za državo, ampak da mora država delati za Sainostojno-demokratska stranka zaseda po možnosti:, vsa državno-upravna incsta s svojimi pristaši in se pri tem niti malo ne gleda na slrokovno sposobnost, mairveč san.o na šaržo, ki jo posamezni oprionik zavze- Sedaj v dobi sporazuma ali vsaj sporazumevanja in razgovarjanja so samostojno-demokratski opričniki še posebno nasilni. S svojim nasiljem zaskdujejo dva cilja: Hrvale bi radi pognsli nazaj v najostrejšo opozicijo, radikale — svoje vladne zaveznikc — pa hočejo kompromitirati s svojim poč^tjem. V »Domu«, sedanjem glasilu hrvalske »eljaške politike, smo čitali te dni sledeči prav primerni in upravičeni odgovor na vse to: »Dokler radikali trpijo Pribičeviča v vladi, dokler mu dopuslijo, da v prečanskih krajih del-i kar hoče, tako dolgo so radikali odgovorni za vse to, kar Pribičevic počenja. In če bi radikali predlagali, da naj v vlado wmt san-o na sar.o, Ki jo posamezm «P»«»{-««"hrvaško-srbskega sporazuma pride tudi Pribičevič, ma v cdi strankarski opr.cnm,. Ko se mesta akc» zase-  samo dokazujejo, da ne delajo iskreno in po- dejo,¦ j«. seveda razumljivo, da se vsak tak oblas mk od « Hkvidaciii h vatsko-srbskega spora. Če radi- .bčinske^psarjapanavzgordod.za^ SS°*3?jo, da bi^država SKS imelS največjo škodo, ^ T^ nf ^tbK 1$Ł P^sS "" K^dikali lf ko povda^jo, da so nar^na stranSržavlianov se od obiastaih mogotcev obravnavajo in ,ka, naj lo tudi pokazejo s tem, da oc . ,.. ' _ .. i i i,i:..a,, >niio samostoino-demokratsKo nasili Zi7;nJB»"mn nn ^nnkirskem kliuču \čijo samostojno-demokratsko nasilje, nad katerim se JŽo tZl\u ™^Su i^^itrdnejše utemelje- !ne pritožujeta samo slovenski in hrvatski, ampak tud. «i^Sj.^onSlje JoddiiavaVcJdii- {srbski narod. Odprava opričnine », samo predpogoj vo tvori, izdižuje s svojim delc-m. narod ustvarja vred- sporazumevanju, ampak tudi državne bodocnosti  ¦osti, s svojo lizično močjo državo — narodno zajednirso — in torej samega sebe tudi brani, na drugi sirani je •pa dolžnost oblasti in uprave, to je državnih uradnikov Icot organov državne oblasti, da vse svoje moči in sile »arabijo za dobro naroda. Ta načela so pa samostojnodemokratski stranki brez viedncsti, pa naj ima še talto Tisoke naslove in nazive demokracije, državotvornosti