Ponedeljek se bodo odprla šolska vrata. Spet bo nova generacija sedla v klopi, da bi začela spoznavati čudoviti svet učenosti in znanja. - Foto: F. Perdan
Leto XXVIII. Številka 65
Ustanovitelji: obč. konference SZDL rf^nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "»Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
qlasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Kranj, petek, 29. 8. 1975 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
gorenjsko
Cene so
občutno
znižane
Veliko sezonsko znižanje trikotažnih izdelkov ter jersey — metrskega blaga
v različnih barvah in vzorčkih
Obiščite naši
prodajalni v Radovljici
olmira
PREDSEDNIK TITO V SLOVENIJI - Predsednik republike Josip Hroz Tito je v sredo z ženo Jovanko dopotoval v Slovenijo. Dopoldne je z jahto Podgorka prispel v Koper, po krajšem odmoru pa se je odpeljal na Brdo pri Kranju. Na Brdu so ga sprejeli in pozdravili član predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj z ženo Pepeo, predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher in članica sveta federacije Lidija Šentjurc, predsednik CK ZKS Franc Popit, predsednik skupščine SR Slovenije Marjan Brecelj in drugi visoki predstavniki republike Slovenije ter sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Henrik Peternelj in predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Franc šifkovii — A. Z. — Foto: F. Perdan
Samoupravni jubilej v Peku
Organizacijam združenega dela, ki letos proslavljajo 25. obletnico uvedbe delavskega samoupravljanja, se bo v začetku septembra pridružila tudi organizacija združenega dela Peko Tržič. Osrednja slovesnost bo v soboto, 6. septembra, ko se bo ob desetih dopoldne sešel na slavnostno zasedanje delavski svet podjetja. Zasedanje bo v dvorani osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, popestril pa ga bo koncert Sloven-
skega okteta. Na slovesni seji bodo podelili najzaslužnejšim delavcem knjižne nagrade. Opoldne bo pri paviljonu NOB v Tržiču, kjer bo tudi razstava modelov Pekove obutve, modna revija, dve uri kasneje pa se bo pričela v parku ob paviljonu zabava, ki jo bo popestril kulturni program. Omeniti velja, da je Pekov samoupravni jubilej združen s tradicionalno tržiško »šuštarsko nedeljo«, ki bo dan kasneje. -jk
Včeraj dopoldne se je v dvorani skupščine občine Kranj začelo XI. srečanje šolnikov Centrov za blagovni promet v Sloveniji. Na dvodnevnem posvetovanju se učitelji pogovarjajo o novostih v učnih načrtih in predmetniku, o organizaciji dela na šolah in usmerjenem izobraževanju. Poleg tega so včeraj obiskali Dražgoše, kjer so se pogovarjali z nekaterimi borci, in pa Škofja Loko, kjer so si ogledali muzej NOB in stari del mesta. Zvečer so imeli v Preddvoru pri Kranju družabni večer.
Srečanje bodo sklenili danes popoldne s plenarno sejo, na kateri bodo pregledali stališča razprave in sprejeli sklepe za enotno organizacijo pouka na vseh desetih centrih za blagovni promet v Sloveniji. (Ib) - Foto: F. Perdan
Septembra . odjuga za cene?
Na nove, višje cene smo že tako navajeni, da pomenijo podražitve že skoraj del našega vsakdana. So običajna pot, po kateri delovne organizacije prihajajo do višje akumulativnosti in višjega dohodka. Potrebe po zviševanju cen svojih izdelkov utemeljujejo z upravičenimi in večkrat tudi neupravičenimi razlogi, med drugim tudi z višanjem cen surovin in polizdelkov pa tudi izdelkov na tujem trgu. Toda' vrtoglavo naraščanje cen na tržiščih izven naših meja se je že pred nekaj časa poleglo. Nadomestilo ga je vsesplošno nazadovanje cen osnovnih surovin in reprodukcijskih materialov. Naš trg pa se še vedno obnaša kot da bo proces izredne konju-kture in naraščanja cen- še dolgo trajal. V resnici pa je na svetovnem trgu že dolgo opaziti znake gospodarske stagnacije in recesije; investicijska in osebna poraba nazadujeta, zaloge gotovih izdelkov rastejo, proizvodnja pa se ob večanju nezaposlenosti zmanjšuje. Cene pa seveda padajo.
Našemu gospodarstvu, ki je izredno dobro vključeno v mednarodno delitev dela in menjavo, ti pojavi seveda niso mogli priza-nesti. Toda, ko drugod zaradi posledic recesije cene polzijo navzdol, pri nas še vedno silijo navzgor. Položaj se je v nekaterih panogah stopnjeval do kritičnosti, zlasti zaradi nekon-kurenčnosti na tujih trgih. Jugoslavija je izvoznik surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov, hkrati pa tudi velik uvoznik izdelkov s svetovnih trgov. Če je pred časom ta povezanost s svetovnim trgom bila neizpodbiten vzrok za neizogibne verižne podražitve, je potemtakem logič-i no, da prav ista stopljenost s svetovnim gospodarstvom prinese pocenitve, kakršne v inozemstvu poznajo že več mesecev.
Ni naključje, da je zvezni izvršni svet v začetku julija obravnaval to problematiko in sprejel stališče, da se morajo cene pri nas prilagoditi cenam na svetovnem trgu. Da bi podprl proces nujnih pocenitev, je sam dal vzgled. Znižal je davek od prometa s pohištvom in belo tehniko. Odziv gospodarstva je zaenkrat še šibak, čeravno so nekatere delovne organizacije, ki delajo na zalogo, že začele zniževati cene. Zaenkrat in v več primerih le z izrednimi popusti, vendar začetek je tu. Nekatere industrijske panoge, med njimi tekstilna, pa so pocenitve le najavile, v trgovinah pa tega še ni občutiti.
Pred nami je nova širša akcija padanja cen. Začeli naj bi jo prihodnji mesec in to ZIS in proizvajalci na enotni fronti. S samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem naj bi cene ne le ukrotili, temveč jih celo znižali
na raven, ki je bila predvidena z gospodarsko resolucijo o družbenoekonomskem razvoju za leto 1975.
V vseh prizadevanjih pa moti še nekaj. Nihče se namreč noče ali ne more odreči kosu pogače, ki jo različni porabniki režejo od gospodarstva. Že več let neprestano govorimo o razbremenjevanju gospodarstva, ki pa je, kot že dolgo ni nobena skrivnost več, iz leta v leto bolj obremenjeno. Prva vidnejša razbremenitev je prav znižanje prometnega davka. Res je prišlo šele pet minut pred dvanajsto in je razbremenilo le del proizvodnje, ki so se ji nakopičile zaloge. Po drugi strani pa je tudi treba vedeti, da je vrtoglavo zviševanje cen industrijskih izdelkov nesluteno povečalo maso prometnega davka, ki sodi med dohodke federacije. Zato je znižanje prometnega davka od prodaje pohištva in bele tehnike res dobrodošlo, vendar pa le drobtinica od inflacijsko nakopičenih sredstev tega neusahljivega vira dohodka.
Toda prvi korak je narejen. Drugega bodo morale narediti republike in občine in znižati prometni davek na proizvode, ki je v njihovi pristojnosti. Zadnji, najpomembnejši, pa je gotovo prihranjen za gospodarstvo. Tudi v proizvodnji je najbrž še precej »lukenj«, ki jih bo mogoče pokriti z večjo produktivnostjo, varčevanjem, večjo delovno disciplino in preudarnejšim gospodarjenjem. L B.
Odločilna tekma v torek
Vaterpolisti kranjskega Triglava bodo odigrali odločilno tekmo za naslov prvaka II. zvezne lige in s tem za uvrstitev v I. zvezno ligo v torek, 2. septembra, ob 19. uri v Beogradu. Prvotno je bilo določeno, da bo tekma že to soboto, vendar je naknadno vaterpolska zveza Jugoslavije določila, da bo to pomembno srečanje kranjskega Triglava z Mladostjo iz Bijele šele v torek. J. J.
VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975
Naroč ni k:
Različne marže
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gibanjem cen pri nas, ugotavljajo, da različnim cenam prehrambenih izdelkov v znatni meri botrujejo tudi zelo velike razlike v maržah, saj imajo za enako blago v nekaterih občinah dovoljene marže le do 10 odstotkov, v drugih pa kar do 30 odstotkov.
Rekordno število razstavlj a vce v
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo danes odprli 21. mednarodni sejem vin, žganih pijač in ' sadnih sokov. Na sejmu bo sodelovalo rekordno število razstavljal-cev in sicer kar 378 iz 25 držav. Strokovnjaki pa so za sejem ocenili 771 vinskih vzorcev.
Ameriški odposlanci odpotovali
Delegacija kongresa ZDA, ki se je kot gost skupščine SFRJ mudila v naši državi od 20. do 26. avgusta, je v torek iz Dubrovnika odpotovala v Lis-bono. Delegacija ameriškega kongresa se je pogovarjala z najvišjimi predstavniki našega političnega in gospodarskega življenja. Ameriške kongres-nike je sprejel tudi predsednik SFRJ Josip Broz-Tito.
Večje izgube
V SR Makedoniji je imelo v prvem polletju letos 249 delovnih organizacij okrog 303 milijone dinarjev izgub. V teh delovnih organizacijah, kjer je zaposlenih 51.000 delavcev, so izgube v primerjavi z letom 1974 večje za dvakrat. Polovica izgub je v organizacijah združenega dela s področja Skopja. Skopju po višini izgub sledi bitolsko gospodarstvo.
Modernizacij a železarne
Gradbena dela pri modernizaciji proizvodnih prostorov železarne v Nikšiću napredujejo po predvidenih načrtih. V teh dneh se iztekajo opravila pri obnavljanju vlačilnice jekla.
Velik pridelek tobaka
Strokovnjaki tobačnega inštituta v Mostarju ocenjujejo, da bo letošnji pridelek hercegovskega tobaka po donosu in kakovosti rekorden. Ocenjujejo, da bodo proizvajalci prodali okoli tisoč ton posušenega tobaka v vrednosti okoli 350 milijonov dinarjev. Hercegovski tobak, ki je pi> svetu zelo znan, so začeli obirati junija.
Razstava živilskih izdelkov
Na največji svetovni razstavi živilskih izdelkov, ki bo od 13. do lH. septembra na kiiln-skem mednarodnem sejmu, bo svoje izdelke razstavljalo tudi 16 jugoslovanskih podjetij. Kot je sporočila uprava raz stave, pričakujejo, da bodo jugoslovanski proizvajalci kmetijskih proizvodov povečali menjavo z ZRN. Poslovni ljudje se še posebej zanimajo za sadne sokove, vina, brezalkoholne pijače, konzerve mesa, sadja, zelenjave in rib ter za sušene mesne izdelke, pripravljene jedi, suhe gobe in še nekatera druga živila.
Marksistična biblioteka
Delavska univerza Radomir Vujovie v Požarevcu bo letos odprla marksistično biblioteko. Na voljo ima že več kot 500 zvezkov. Dostopna bo vsem občanom, predvsem pa tistim, ki se vključujejo v razne oblike marksističnega izobražei <i nja.
Pri PD Kranj
aktiv komunistov
V ponedeljek je bil v Kranju ustanovni sestanek aktiva komunistov, članov Planinskega društva Kranj. Oblikovanje aktiva je pomembno, saj je društvo med naj-množičnejšimi organizacijami v občini, povrhu vsega pa združuje veliko mladih. Na sestanku so se odločili vključiti v aktiv tudi komuniste iz drugih planinskih društev v občini. Za sekretarja aktiva so predlagali Poldeta Mraka. -jk
Občinska delegacija septembra v La Cio tat
Konec preteklega tedna se je iž pobratenega mesta La Ciotat v Franciji vrnila skupina kranjskih mladincev. V Franciji so bili osemnajst dni in so s tem vrnili obisk francoskim mladincem, ki so bili konec julija na obisku v Kranju. Pod vodstvom predsednika Viktorja Eržena, predsednika občinskega sindikalnega sveta v Kranju in ob spremstvu prijateljev v La Ciotatu so si ogledali številne zanimivosti v Provansi in se seznanili z gospodarskim življenjem v La Ciotatu in drugih pomembnejših mestih v južni Franciji. Dogovorili pa. so se tudi o obisku kranjske občinske delegacije v La Ciotatu. Predstavniki kranjske občine in družbenopolitičnih organizacij bodo pobrateno francosko mesto obiskali konec prihodnjega meseca. -'h
V Tržiču seminar
Kranj
V ponedeljek, 1. septembra, bo seja predsedstva OK mladih v krajevnih skupnostih in posvet predsednikov osnovnih organizacij v KS Obravnavali w • . , . bodo kadrovska vprašanja, priprave na sejo konference in se dogovorili o
Za S LinPnn 1 ^itp      organizaciji srečanja aktivne mladine v krajevnih skupnostih kranjske obči-O tipe IIUIO IC ne.^Posvet, ki bo ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine Kranj, sklicuje
predsednik OK MKS Milan Bajželj. -lb
Izobraževalna skupnost občine Tržič bo tudi letos organizirala seminar za dijake in študente pedagoških šol, ki so štipendisti izobraževalne skupnosti. Letošnji seminar bo danes in jutri, udeležilo pa se ga bo 60 štipendistov, bodočih prosvetnih delavcev. Štipendisti bodo sodelovali na petih predavanjih. Na uvodnem, začelo se bo danes ob osmih zjutraj, bo predavatelj Janez Železnik govoril o odnosu med šolo, religijo in cerkvijo. -jk
Boris Česen
gre v New York
Za poglobitev dejavnosti Jugoslovanskega informativnega centra v Nevv Yorku je bil za strokovnega sodelavca v tem centru pred nedavnim imenovan Boris Česen. Pred odhodom na novo delovno mesto je v teh dneh obiskal podpredsednika republiškega izvršnega sveta Rudija Čačinoviča, republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Marjana Osolnika in namestnika sekretarja za notranje zadeve Janeza Zemljariča. Pogovarjal se je tudi s predstavniki nekaterih ustanov s področja kulture, ter informativne in izse-ljeniške dejavnosti v naši republiki. A. Ž.
Pri občinski konferenci socialistične zveze v Kranju se bo v ponedeljek < sestal koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti pri < gospodarski stabilizaciji v občini. Na seji bodo še posebej ocenili težave, s < katerimi se srečujejo nekatere večje delovne organizacije v kranjski občini, i Pogovorih pa se bodo tudi o ukrepih za stabilizacijo gospodarstva v občini. 1
Prihodnji teden se bodo sestali tudi nekateri drugi organi občinske | konference  socialistične  zveze  in  razpravljali  predvsem  o  nalogah " « prihodnjem jesensko-zimskem obdobju. Med drugim se bo sestal tudi izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. A Ž. (
Radovljica
Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti W gospodarski stabilizaciji v radovljiški občini, ki deluje pri občinski konferenc socialistične zveze (predsednik odbora je sekretar komiteja občinske k°n' ference zveze komunistov Jože Bohinc) je imel v sredo zjutraj sestanek, kis se ga udeležili tudi vodje skupin, ki so v minulih dneh obiskovale delovn organizacije, v katerih so razpravljali o stabilizacijskih ukrepih. Na sredinec sestanku so ocenili dosedanje obiske in pogovore in ugotovili, da so se v vse delovnih organizacijah zavzeto lotili različnih akcij za stabilizacijo. Dogov0* ^ rili pa so se tudi za izdelavo skupne analize I
V torek se je v Radovljici sestal izvršni svet občinske skupščine. Ocenil J* J polletno poslovanje v občini, razpravljal o dohodkih s področja skupne i f splošne porabe, o razdelitvi preveč natečenih sredstev posameznim interesnP skupnostim in o nekaterih drugih vprašanjih. O predlogu za razdelite preveč natečenih sredstev posameznih interesnih skupnosti krajevnim skup l nostim v občini bo razpravljala na prihodnji seji še občinska skupščina.
A. 2. s
cgp delo
TOZD Časopisi, Podružnica Kranj, Koroška 16
sprejme takoj
prodajalke — prodajalce
za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju in v Tržiču.
Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce), ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu.
Raznašalce
za Delo v jutranjih urah za območja: Jesenice, Škofja Loka — center, Škofja Loku — Podlubnik, Radovljica in Tržič.
Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Nastop dela je možen takoj. Kandidati dobijo informacije v podružnici ČGP Delo Kranj, Koroška 16, tel. 21-280, informacije za raznašalce pa daje tudi podružnica Dela Jesenice, Titova 49, telefon 81-698.
Prijave   na   objavo   sprejema  podružnica  Delo Kranj, Koroška 16.
Škofja Loka
Včeraj popoldne je bila v prostorih družbenopolitičnih organizacij g Škofji Loki seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja _ Lok ^ jj Člani izvršnega odbora so na njej pregledali, kako se uresničujejo sklepi, kis z bili sprejeti na zadnji seji, obravnavali so posamezne prošnje za dodelite g denarne pomoči društvom in organizacijam, spregovorili pa so tudi s predlogih možnih kandidatov za dobitnike nagrad Borisa Kraigherja te i Bloudkovih priznanj za letošnje leto.
V torek, 2. septembra, ob 17. uri bo v Škofji Loki seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dneVza red: primerjalni pregled med doseženimi in planiranimi dohodki in izdatki prvo polletje letošnjega leta, priprava programa za obisk delegacije pobratene občine Smederevske Palanke iz Srbije, obravnava problen1 komunalne dejavnosti v občini ter analiza stabilizacijskih ukrepov v občim-
-jI
V ponedeljek, 1. septembra, bo obiskala škofjeloško občino skupina slovanskih agrarno političnih novinarjev. Novinarje boste spremljala PT < sednik Zadružne zveze SR Slovenije Andrej Petelin in tajnik sveta za zadr. ništvo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije Slavko Glinšek. Namen obisk* 1 j da se novinarji iz vseh republik seznanijo z dosedanjim razvojem, težav** ter bodočimi možnostmi razvoja kmetijske proizvodnje na podeželju v Sk°N ,j loši i občini. Po pogovorih v prostorih hotela Transturist bodo gostje obte* nekatere kmetije v Poljanski dolini. -)%
Tržič
V torek je bila v Tržiču seja izvršnega odbora predsedstva občinske ko^ ference SZDL, na kateri so ocenili aktivnost organizacije, predvsem krajevn konferenc, od zadnje seje, ki je bila 5. junija. Ugotovili so, da so bile v te času oblikovane tudi konference SZDL v Kovorju, Jelendolu in Tržiču, dni pa se bo organizirala po novem tudi socialistična zveza v Lešah. \J&°® so ocenili udeležbo Tržičanov na osrednjih slovenskih in gorenjskih proslav ob 30. obletnici osvoboditve. Člani izvršnega odbora so se seznanili tudi s s bilizacijsko akcijo v tržiški občini, o kateri je organizacija že razpravljala bila njen pobudnik. Člani koordinacijskega odbora obiskujejo te dni or&\0. zacije združenega dela in ugotavljajo, da je delo dobro zastavljeno. Na tor vi seji so razpravljali tudi o polletnem trošenju sredstev občinske konferen j kjer so ugotovili za 7 odstotkov manjšo porabo od planirane, in imenov za posamezne krajevne konference SZDL odgovorne člane izvršnega odbo
Najprej je bila samo želja. Naravna, v milijonih glav in src pomnožena želja po svobodi, po neodvisnosti, po tem, da bi se ljudje končno iz tlačanov, hlapcev, podložnikov in sužnjev prelevili v svobodnjake, v gospodarje samega sebe. A šele konec štiridesetih in v začetku petdesetih let našega stoletja je želja jela polagoma postajati stvarnost. V Afriki, Aziji, v Južni Ameriki so svetovni kolo-nialistični imperiji klasičnega tipa nezadržno razpadali. V solzah, v krvi, v dimu smodnika in na truplih rodoljubov je umiralo nekaj, kar bo prihodnost zagotovo ocenila kot eno najhujših stranpoti v zgodovini človeštva.
Toda proces nastajanja novih držav, dovčerajšnjih priveskov nenasitnega evropskega veleka-pitala, tudi kasneje ni tekel gladko. Prejšnjo neprikrito, vojaško in upravno-admini-strativno podjarmljanje so nadomestile nove, drugačne, bolj prefinjene oblike izkoriščanja prek zapletenega ekonomskega mehanizma, katerega vajeti je kajpak spet- držal v rokah razviti in bogati Zahod. Imenujemo jih neokolonializem in dolgo, veliko predolgo seje zdelo, da proti njim ni učinkovite -ga orožja. Mladi, revolucionarni režimi so sicer dosegli najosnovnejši cilj, svobodo, vendar je v pogojih, ko ni ne dovolj cest, ne bolnišnic in ne sol, ko primanjkuje strokovnjakov, inženirjev, zdravnikov, sposobnih uradnikov in voditeljev, celo svoboda lahko zelo težko breme. Če podležeš mam-
ljivim ponudbam nekdanjih tiranov, ki so ti ga zmeraj pripravljeni pomagati nositi, si stopil z dežja pod kap. Iz gornjega spoznanja je nato polagoma vzklil fenomen povojnega obdobja, gibanje neuvrščenih.
Gre za v bistvu preprosto dejstvo, da revnega revni najbolj razume, da ljudstvo s sorodno preteklostjo, polno trpljenja, edino zmore biti iskren prijatelj, svetovalec in podpornik narodu, stremečemu k istim ciljem — k popolni suverenosti
Ko vest preraste v pest
in neodvisnosti. Dasi so mogoč-niki v Washingtonu, Londonu, Parizu, Moskvi in še kje fronto nevezanih precej časa jemali neresno in gledali nanjo zviška, omalovažujoče, je vendarle stalno krepila svojo moč. Navzlic vmesnim zastojem sta prvotni značilnosti gibanja, solidarnost navznoter in vedno enotnejše nastopanje navzven, neopazno, a zanesljivo pridobivali na pomenu ter širili vpliv na ekonomsko-materialno sfero. »Vest človeštva« prerašča v >*bič človeštva«, seveda onega, ki si krojenje obličja Zemlje predstavlja izključno kot enostransko pravico peščice velja-
kov in ki je lastno blagostanje, lastno, dozdevno zveličavno potrošniško družbo zgradilo v dobršni meri s pomočjo prirodnih bogastev, odvzetih prebivalstvu bivših »pridruženih« ozemelj. Takšen, v osnovi spremenjen položaj, pa nikakor ni pogodu centrom civilizacije našega planeta. V nevezanih deželah že zdavnaj ne vidijo več le papirnatega tigra, ampak odkritega rušilca ustaljenega reda. Obsežen paket načrtovanih ukrepov, možnost kljubovanja maščevalnim potezam silakov ter glasovalna premoč v mednarodnih organizacijah, zlasti v OZN, so dejstva, zaradi katerih industrijski Sever grabi panika. Naftna kriza je bil prvi odkriti izziv izzivanih dosedanjim izzivalcem — prvi, a očitno ne zadnji. ZDA, recimo, je spravila v neznansko živčnost. Reagirale so izredno ostro, z grožnjami in očitki, da na obrobju dveh izginjajočih blokov, Vzhodnega in Zahodnega, vznika tretji, in da po potrebi ne bodo oklevale zapustiti OZN.
Sedanja konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav v glavnem mestu Peruja Limi je samo logično nadaljevanje in dopolnitev Bandunga, Beograda, Kaira, Alžira ... Čez sto delegacij vlad-polnopravnih članic, vlad-opazovalcev in vlad-povabljenih gostov ji prisostvuje. Ako so še poldrugo desetletje nazaj v dnevnih redih in delovnih programih komisij ter v razpravah udeležencev praviloma prevladovale načelne zahteve, ideje, misli in
sugestije »očetov« nevezanosti Nehruja, Tita, Naserja in Su-karna, je zdaj ton govornikov neprimerno konkretnejši. P°<* lupo jemljejo tekoče problem« današnjih dni, kakršna »ta Ciper in Bližnji vzhod, P8 popuščanje napetosti med SZ W ZDA, ki ne bi smelo ostati domena Washingtona in Moskve, ter nujnost premikov v zastarelem svetovnem gospo-darsko-monetarnem sistemu* krivičnem do treh četrtin lju«» naše zemlje.
Ni   naključje,   da   so vlog0 osrednje osebnosti prvega dn« sestanka zaupali vodji jugoslo* vanske odprave, podpredsedn'' ku ZIS in zveznemu sekretar}.11 za zunanje zadeve Milošu Mim* ču, saj nova Jugosla' ija že v»e" skozi zavzema osrednje mesto v procesih demokratizacije m narodnih   odnosov.   Minit J razgrnil stališča SFRJ do n»£ bolj perečih problemov dan«9' njosti   so izraelsko-arabskeg^ in ciperskega zapleta, do gosP0* darskih zagat okrog surovi/jj do prizadevanj svobodoljub«1! nacij   v   Latinski  Ameriki ' Afriki, do Vietnama in Koreji do Indijskega oceana kot c°? miru, do sodelovanja v Sred^. zemlju, do pomena OZN, d° vezanosti dežel  v razvoju r glede na geografski položaj do vzajemne pomoči v izredn okoliščinah. »Peta konferem_. šefov  neuvrščenih držav P ^ hodnje leto v Colombu bo nesljivo  okrepila enotnost solidarnost neuvrščenih ter P večala njihov vpliv v poteku značaju mednarodnih odnos v bodoče,« je dodal.    1 GuzeU
Obsežnejši izobraževalni del
V Tržiču se je začel v sredo tradicionalni »dan prosvetnih delavcev«, za katerega je značilen obširnejši izobraževalni program
Za dosedanje »dneve prosvetnih delavcev« v Tržiču je bilo značilno, da so trajali dva dni. Prvi dan je °J"ganizator, izobraževalna skupnost občine Tržič, pripravil za delavce v Prosveti izobraževalni program, dru-&1 dan pa je imel ponavadi rekreativni značaj.
Letošnji »dan prosvetnih delav-Cev« bo drugačen in obsežnejši od Prejšnjih. Začel se je v sredo s prešanjem Bernarda Stritiha o ^°niuniciranju med udeleženci pedagoškega procesa. Udeležilo se ga je okrog   120   prosvetnih delavcev.
r
eraj pa je izobraževalna skupnost
organizirala zanje enodnevni izlet v Beneško Slovenijo. Tržičani so se srečali v Čedadu s predstavniki zamejskih Slovencev, razen tega pa obiskali tudi Staro in Novo Gorico.
V sredo začeta srečanja tržiških prosvetnih delavcev se bodo nadaljevala še septembra in oktobra. Izobraževalna skupnost je pripravila štiri predavanja, ki ne bodo obravnavala zgolj delo po šolah in drugih vzgojnovarstvenih ustanovah, temveč tudi širšo družbeno problematiko. Spomladi, februarja in marca, pa načrtuje izobraževalna skupnost novih pet predavanj. -jk
Ocena skupne porabe
V radovljiški občini so pred krat-^ razpravljali o uresničevanju družbenega dogovora o skupni pora-°L Ugotovili so, da je celotni dohodek v letošnjem prvem polletju v Primerjavi z enakim obdobjem lani yecji za 32 odstotkov, družbeni prohod za 18, osebni dohodki so se od Predvidenih 25 odstotkov povečali f^J*2: V sedmih mesecih pa so se dogodki za samoupravne interesne ^upnosti povečali v poprečju za 18 °Qstotkov. Tako so se dohodki iz* ooraževalne skupnosti povečali za J odstotkov, za otroško varstvo za r°> lr» za telesno kulturo za 3 odstotke. Za kulturno dejavnost pa so se zmanjšali za 11 odstotkov. Sklenili s°. da morajo izvršni odbori vseh ! 8am°upravnih interesnih skupnosti
čimprej oceniti uresničevanje družbenega dogovora o porabi združenih sredstev in sredstva uskladiti s porastom družbenega proizvoda v občini.
Na seji pa so razpravljali tudi o pripravi osnutkov programov in finančnih načrtov za prihodnje leto. Strokovne službe vseh samoupravnih interesnih skupnosti morajo do 1. septembra pripraviti osnutke programov, občinska konferenca socialistične zveze in občinski svet zveze sindikatov pa bosta od 15. septembra do konca oktobra organizirala javne razprave o osnutkih v vseh krajevnih skupnostih, organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela. jpj
Ob 30. obletnici osvoboditve
Iz Like v Slovenijo
Nikola Dopudja je doma iz Like v SR Hrvatski, toda zdaj že skoraj trideset let živi v Sloveniji, °d tega pa blizu dve desetletji v Škofji Loki. Mladost je preživel v rojstni vasi Čojluk, ki danes spada pod občino Titova Kore-nica. Tu je tudi obiskoval šolo
Komaj sedemnajst ko se je začela vojn
let mu je bilo,
„---w,a vojna.
£e leta  1941  sem vstopil V Partizanske vrste,« pripoveduje Nikola, sedanji načelnik oddelka   za   ljudsko   obrambo pri škofjeloški    občinski skupščini. »Lika, kot veste, je bila takrat močno     zaostalo področje. Kmetijstvo ni nudilo nikakršnih   možnosti   za napredek, zato so prebivalci kmalu zabeli  iskati  zaslužek  v industriji. Te pa je bilo v teh predelih malo. Toda delavsko gibanje je bilo kljub temu v Liki že takrat močno razvito. Ve-8te, že tedaj smo imeli močno Partijsko organizacijo, ki so jo v.°dili sposobni in osveščeni lJUdje. Takoj po razpadu stare dugoslavije, ko se je vojska 8tare   Jugoslavije razbežela, »mo začeli zbirati orožje in ga jjredajati našim zavednim lju-?.?m. Po okupaciji s strani Ita-lMe  se je  vstaja neverjetno mtro razširila na celotno pod-f?čie. Že pozimi leta 1941 so Dl,e ustanovljene prve deseti-Jjej  ustanovljeni  so  bili od-ae'ki. Tako smo v zadnjih decembrskih dneh, sneg je že bil, ar*ali   stražo   ob železniški pr°gi v bližini Vrhovin. Potem p°  se  začeli  vrstiti napadi, f^nota    Djoka    Jovanića je [mela,   denimo,   prvo odprto D°rbo z Italijani. Na prehodu v »eto 1942 smo izvedli napad $■ Titovo Korenico in jo zabeli ter osvobodili.« .. Kmalu so se začele ustanavljati  večje  enote. Ustanovljena sta bila Krbavski bataljon ter
b_
kola se je' v prvem boril vse do etrte ofenzive, nato pa je vstopil
vrste drugega, lit   aJbolj 8e spominjam ve-
*e ofenzive, velikega napada jja Liko. Huda zima je bila. jjM.anajst ali trinajst dni smo ,*1 na položajih. Zmrznile so noge. Toda vztrajali smo. ^Ovražnik nas je potiskal v w eK podnevi, mi smo ga " Sj^aJ    ponoči. Bližnji
ataljon  Mire Radakoviča. Ni-
idbili vas
?rednja gora, vas v bližini Ja.lere se je odvijala bitka, je »V*^ popolnoma opustošena.
so zbežali na varnejše.
'l »mo tudi brez hrane. Z dve-Ua.soborcema smo v vasi ko-;aai našli nekaj za pod zob. Ko
.      Kil*.__!L..!X. (jlll>
i." v 9Ud
°ilo najhujše mimo, so se
Je
začeli   vračati. Tako Sj* vsi skupaj gladovali.«
začetku   leta   1944 je
b.l
J?°la v bližini Bosanskega P« (>V('i» ranjen.  Premestili so ga
v bolnišnico v Italijo. Ponovno se je vrnil v domovino nekaj dni po osvoboditvi Beograda. Tu so mu bile ponovno zaupane zahtevne naloge.
»Postal sem komisar ene od enot iz sestava bataljona garde. Kmalu pa sem bil premeščen v enoto KNOJ-a. Tudi tu sem bil komisar. Naša naloga je   bila,   da   uničimo zadnje ostanke četnikov v Bosni in ustašev   v   Hercegovini. Te ,bande' pa je bilo takrat še precej.   Izpostavljali   smo se res velikim nevarnostim, celo večjim od onih v odprti borbi. Četniki in ustaši so bili dobro zamaskirani, poznali so področje, mnogi prebivalci pa so še vedno simpatizirali z njimi. Z našo enoto smo očistili področje okrog  Prnjavora, Der-vente,   Banja   Luke, Posušja, Širokega     brega, Mostarja, Imotskega . .. Res, zelo dolgo pot smo prehodili.«
Po vojni je Nikola Dopudja zaradi zdravstvenih razlogov zaprosil za premestitev v Slovenijo. Njegova prošnja je bila ugodno rešena. V začetku leta 1947 je prišel v Radovljico, kjer je bil ustanovljen prvi planinski bataljon. Nato se je nekaj let zaradi službenih potreb selil iz kraja v kraj po Sloveniji in severni Istri, pred devetnajstimi leti pa se je za stalno naselil v Škofji Loki.
»Borci VI. liške proletarske divizije se le redkokdaj srečujemo. Mnogi so izgubili življenje že med vojno, mnogi so umrli kasneje. Naj povem, da je iz moje rojstne vasi, ki šteje vsega 21 hiš kar okrog 30 prvoborcev, le malo med njimi pa je še živih. Pa tudi razkropljeni smo po vsej državi,« pravi Nikola. 'I. Govekar
V Gorjah slave
2765 prebivlacev krajevne skupnosti Gorje pri Bledu, ki združuje deset vasi s 560 stanovanjskimi hišami in petimi bloki, v katerih je 38 stanovanj, v teh dneh slavi krajevni praznik v spomin na 28. avgust 1941, ko so Nemci pod Revovco v Spodnjih Gorjah ustrelili pet talcev.
Po vojni so v tej krajevni skupnosti v radovljiški občini zabeležili vrsto uspehov. Zgrajena je bila nova šola s telovadnico. Staro šolo so preuredili v vzgojno varstveno ustanovo, v kateri je prostora za 80 malčkov. Prostore za redno dejavnost je povečal TVI) Partizan. Razen tega so Gorje dobile dve samopostrežni trgovini in lani jeseni so tudi gasilci dogradili svoj dom ter izpopolnili opremo. Pravkar na Lazih gradijo nov vodovod.
Vse organizacije na območju krajevne skupnosti so aktivne. Posebno prizadevni so v planinskem društvu. Društvo ima na skrbi dom Planiko pod Triglavom in ga namerava v prihodnje povečati, podobno kot so pred časom povečali dom na Doliču. Nič manj prizadevni niso radioamaterji. Omembe vredno pa je tudi uspešno povojno delo TVI) Partizana, ki je vzgojil vrsto odličnih smu-čarjev-tekačev, ki so in še vedno zastopajo naše barve na mednarodnih tekmovanjih. Lepe uspehe žanje tudi.gorjanski pihalni orkester, ki ga sestavljajo godbeniki-amaterji. Nadalje so zelo prizadevni aktivisti rdečega križa.
Največ težav imajo v krajevni skupnosti zaradi 34 kilometrov dokaj slabih makadamskih cest. Prav tako bi radi oživili dramski odsek, ki je nekdaj dobro deloval, in pogrešajo svoj pevski zbor.
Kljub temu in še nekaterim pomanjkljivostim pa prebivlaci krajevne skupnosti letos ob 30-letnici osvoboditve praznujejo krajevni praznik v znamenju uspehov.
Kot smo že poročali, so v počastitev praznika za ta teden pripravili več prireditev. Tako je bila.sinoči najprej mokra gasilska vaja v Krnici, nato pa v osnovni šoli slavnostna Seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri so podelili priznanja najprizadevnejšim občanom.
V nedeljo popoldne pa bo sklepna prireditev. Ob 15. uri bo najprej nastop blejskih pevcev, uro zatem pa bo ob gasilnem domu v Gorjah veselica s srečelovom. Igral bo kvintet Nika Kraigherja.   A. Z. - J. A.
Akcija Kozjansko 75 se končuje
V nedeljo bo utihnila brigadirska pesem na gradbišču ceste v Lesič-nem. Sklenila se bo zvezna akcija Kozjansko 75. V zadnji izmeni,dela na gradbišču v nerazviti vzhodni Sloveniji tudi gorenjska mladinska delovna brigada, ki nosi ime po dr. Francetu Prešernu. Sestavljajo jo mladinci iz vseh gorenjskih občin in njihovi tovariši iz drugih jugoslovanskih mest, s katerimi imajo občinske konference prijateljske stike. V brigadi je 52 brigadirjev, polovica jih je iz drugih republik. Pokrovitelj brigade je tovarna Sava Kranj, komandant brigade pa je Soič Neven iz Kranja.
Pretekli teden je medobčinski svet mladine za Gorenjsko organiziral udarniški dan na gradbišču ceste v Lesičnem. Akcije se je udeležilo 23 mladincev iz vse Gorenjske. Dopoldne so pomagali brigadirjem, popoldne pa so si ogledali kulturno zabavni program, ki ga je pripravila brigada Bratstvo in enotnost, ki jo sestavljajo mladi delavci in štipendisti elektro in elektronske industrije iz vse Jugoslavije. Zvečer pa so predstavniki kranjske občinske konference in pokrovitelja Prešernove brigade tovarne Sava organizirali v brigadirskem naselju v Šentvidu zabavni večer. Brigadirje je zabaval kranjski ansambel Dar.
V naselju v Šentvidu so v zadnji izmeni tri delovne brigade: poleg gorenjske še brigada Bratstvo in enotnost in primorska brigada Ivana Gradnika. S slednjo se je Prešernova brigada na včerajšnji slovesnosti pobratila. L. B.
Gost iz Alžira v Vezeninah
Med bivanjem na Bledu je sekretar sveta revolucije Alžira Hamadan prejšnji petek V spremstvu sekretarja komiteja občinske konference /veze komunistov Jožeta Bohinca obiskal tovarno Vezenine Bled. Ogledal si je nekatere obrate in se s predstavniki kolektiva pogovarjal o proizvodnji m organizaciji samoupravljanja.
Spet se odpirajo šolska vrata
V ponedeljek bodo šole po dvomesečnem premoru ponovno oživele. Napolnili jih bodo glasovi učencev in učiteljev, veseli živžav, ki je tako značilen za prve šolske dni. Začenja se novo šolsko leto, ki bo opozorilo na stare, a še nerešene probleme v šolstvu in na nove naloge, ki smo si jih v zadnjem času zavestno zastavili. Začenjamo z novo obliko dela, kajti vzgoja in izobraževanje sta temeljnega pomena za gradnjo novih socialističnih odnosov in zato nam ni in nam ne more biti vseeno, kakšno šolo imamo.
Dosedanja šola, kakršne smo vajeni že nekaj desetletij, ki se v svojem bistvu ni spremenila, čeprav je doživela več reform, ni bila več kos nalogam. Preveč je znala le učiti, premalo vzgajati, preveč je bilo teorije in idealnega prikazovanja dogodkov, premalo pa povezanosti z življenjem, z vsakdanjostjo, z delom v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Poleg tega je bila nesposobna premostiti socialne in vzgojne razlike med učenci. Čas in razvoj sta jo prehitela.
Šola prihodnosti je celodnevna šola, nova oblika dela" učencev in učiteljev. Šola, ki je tesno povezana s krajevno skupnostjo, s krajem v katerem je, z delovnimi ljudmi, občani in starši. Postaja središče kraja, pobudnik in nosilec kulturnega življenja in učitelj ni več samo šolnik, temveč družbenopolitičen delavec. Pomeni preobrazbo vzgojno izobraževalnega sistema v celoti,-spremembe šole v njeni vsebini, metodah in oblikah. Njena naloga ni zgolj posredovanje znanja, temveč oblikovanje mlade osebnosti v izobraženega, kritičnega, delovnega in aktivnega samoupravljavca.
Prve korake k celodnevni šoli smo že naredili. Na Gorenjskem je ledino zaorala osnovna šola Josip Broz Tito v Predosljah v kranjski občini. Uspehi so presegli pričakovanja. Učni uspeh je boljši, zadovoljni so tudi starši. Bojazni, da jim bo šola vzela otroke, ni več. Veseli so, ker jih je celo približala. Ker vse učne obveznosti naredijo v šoli, so popoldne prosti in lahko ves prosti čas preživijo skupaj z roditelji.
V letošnjem šolskem letu bo začela z novim načinom dela tudi osnovna šola v Žirovnici, mogoče pa tudi na Sovodnju v Poljanski dolini. Kljub očitnim uspehom celodnevnega bivanja otrok v šoli, pa nekateri še vedno gledajo nanjo z nezaupanjem in zaskrbljenostjo. Drugi jo sicer težko pričakujejo, vendar prekrižanih rok čakajo na nekoga, ki naj bi pripravil vse potrebno za prehod na nov način pouka. Kot je ob obisku v Predosljah dejal predsednik slovenskih komunistov France Popit, najslabšo uslugo uvajanju celodnevne šole delajo prav tisti, ki enostavno seštevajo, kaj vse bi morali za novo obliko dela še imeti, seštevajo cene in tako prihajajo do nesluteno visokih računov. In seveda to razglašajo v javnost. Za novo šolo se da veliko narediti tudi doma, s pomočjo občanov in ob sedanjih možnostih. Le tako bomo lahko uresničili načrt razvoja celodnevne šole in le tako bomo v petih letih uresničili prvo etapo, da naj ima vsaka občina vsaj eno centralno celodnevno šolo. L.Bogataj
V.
/©   ljubljanska banka
Svet poslovne enote Ljubljanske banke, podružnice Kranj, enote Radovljica
objavlja naslednja prosta delov na mesta:
1   šefa oddelka
višji strokovni referent za stanovanjsko komunalno gospodarstvo
Pogoji: visoka šola ekonomske, pravne ali ustrezne tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj
2. višjega referenta
za kreditno bilanco v odseku sredstev in kreditne bilance
Pogoji: višja šola ekonomske ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
3  šefa blagajne, likvidature in trezorja
Pogoji: višja šola ekonomske ali pravne smeri ali višja šola za organizacijo dela. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika
4  referenta za dinarske posle s prebivalstvom
Pogoji: štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne, upravnoadministrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Delo je v dveh izmenah.
5. blagajnikadinarsko-valutne blagajne za ekspozituro Bled
Pogoji: štiriletna srednja-šola ekonomske, komercialne, upravnoadministrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke v Radovljici — Gorenjska c. 1 6 do vključno 8. septembra 1975. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po roku za prijavo
Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n. sol. o. telefon 24-871
Sodobne Sipove proizvode kot so samonakladalne prikolice, obračalniki in nakladalniki lahko kupite po stari ceni in na kredit s ca. 50 % udeležbo na 2 leti pri KŽK Kranj, Cesta JLA J.
Za kmetijske proizvajalce 3 % obrestna mera.
Z velikim učinkom najprimernejša nakladalna prikolica za srednje velike kmetije
Jesenice do leta 1980
Osnutek družbenega načrta občine Jesenice do leta 1980 je dal izvršni svet občinske skupščine v javno razpravo, kjer se bo izoblikoval predlog načrta, pripravljen za sprejem na občinski skupščini — Oblikovanje družbenega načrta — uresničevanje ustavnega načela o vključevanju delovnih ljudi v družbeno planiranje — Že na izvršnem svetu vrsta tehtnih pripomb
Izvršni svet občinske skupščine Jesenice je na 53. seji prvi temeljito ocenil in razčlenil osnutek družbenega načrta občine Jesenice do leta 1980. Dokument bo odslej dva meseca v javni razpravi, nakar bo nastal predlog družbenega načrta, pripravljen za sprejem na novembrskem zasedanju zborov jeseniške občinske skupščine.
Decembra lani so na Jesenicah med prvimi v republiki in v skladu z navodili republiških organov sprejeli v organizaciji SZDL zasnove družbenega načrta. Konferenca SZDL je imenovala koordinacijski odbor, razen tega pa je zaživel posebni delovni odbor s komisijami za posamezna področja družbenega življenja (gospodarstvo, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, prostorsko planiranje itd.). Dragoceni so bili podatki in načrtovanja organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Vendar prve v vseh primerih niso pokazale dovolj resnosti in volje za sodelovanje s snovalci družbenega načrta, zaradi česar so imeli slednji manj izhodišč za oblikovanje osnutka. Sicer pa gre osnutek oceniti kot uspešen, kar je pokazala tudi razprava na že omenjeni 53. seji občinskega izvršnega sveta. Dokument je realen, čeprav so mu nekateri na seji izvršnega sveta očitali preveliko mero optimizma. Res je, so dejali na seji, da so potrebe in načrti eno, možnosti pa drugo, vendar se bo treba truditi za uresničitev kar največ postavk načrta in iskati tudi dodatne vire financiranja kot so samoprispevki in dajatve na osnovi samoupravnih sporazumov in dogovorov.
Člani izvršnega sveta in gostje so prispevali k osnutku družbenega načrta tehtna dopolnila. Predvsem kaže ponovno preveriti, ali so trendi dosedanjega razvoja realni in lahko veljajo tudi za naslednje srednjeročno obdobje ter kakšne in kolikšne dodatne vire denarja kaže iskati in načrtovati. Jeseničani bodo ponovno primerjali in vsklajevali občinsko in republiško rast najpomembnejših ekonomskih kategorij, kot na primer družbeni proizvod, in skušali na osnovi tega oblikovati čim realnejši predlog družbenega načrta. Slabo bi bilo namreč načrtovati enako stop-
Prenovljen trgovski lokal v Dupljah
V Zgornjih Dupljah pri Klemen-čku so v ponedeljek odprli prenovljen trgovski lokal podjetja Central Kranj — TOZD maloprodaja. Trgovino so prebivalci Dupelj močno pogrešali, saj je bila zaprta skoraj dve leti. Prenovljena trgovina, ki je odprta od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, je dobro založena. Poslovodkinja v trgovini je domačinka Jožica Rako-vec. J. Kuhar
njo rasti dohodka in potrošnje, ker na ta način družba ne bo nič bogatejša. Stopnja rasti dohodka mora prekašati rast potrošnje in s tem prispevati k stabilizaciji. Udeleženci sestanka izvršnega sveta so menili, da kaže ponovno preveriti napovedi družbenega načrta, naj bi pri razširjeni reprodukciji, predvsem investicijah, znašala lastna sredstva 70 in tuja 30 odstotkov in ugotoviti kaj so lastna sredstva, saj nekateri štejejo mednje tudi posojila bank! Ker bodo potrebe po novih delavcih kljub modernizaciji proizvodnje precejšnje (več kot 1500 delavcev), velja več razmišljati o primernejših oblikah
zaposlovanja žena, pridobivanju kvalificiranih delavcev in učinkovitejšem poklicnem usmerjanju na osnovi občinskih potreb, kjer je sedaj za nekatere poklice kandidatov preveč, za druga pa premalo. Hkrati so se na izvršnem svetu odločili temeljiteje obdelati v osnutku in kasnejšem predlogu družbenega načrta gospodarstvo, predvsem pa integracije, preskrbo s surovinami, zunanjetrgovinsko menjavo in preskrbo z energijo. Po sodbi govornikov je premalo napisanega o varstvu okolja. Na koncu pa so predlagali, da kaže zaradi boljše preglednosti obsežnega gradiva le-tega razdeliti v dva dela: v prvem naj bi bil opis sedanjega položaja jeseniške občine, v drugem pa načrt do leta 1980. Zaradi boljše obveščenosti v javni razpravi, trajala bo do 15. oktobra, bodo na Jesenicah strnjene izvlečke iz osnutka družbenega načrta objavili v Zelezarju. Posebna graja pa čaka organizacije združenega dela, ki niso posredovale zaprošenih podatkov sestavljalcem osnutka.
J. Košnjek
9
lip bled
LIP
lesna industrija Bled
TOZD Lesna predelava Rečica
na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja
naslednja prosta delovna mesta v TOZD Lesna predelava Rečica
1. čuvaja — gasilca
(eno delovno mesto)
Pogoji: izprašani gasilec, vsakoletni preizkus ravnanja s protipožarnimi napravami, 3 leta delovnih izkušenj
2. snažilke
(eno delovno mesto) Pogoji: nepopolna osemletka
Prijave za objavljena prosta delovna mesta naj interesenti pošljejo pismeno v 15 dneh po objavi na naslov: LIP, lesna industrija Bled, TOZD Lesna predelava Rečica, 64260 Bled, Rečiška cesta 61 /a.
V^__^P   Industrijski kombinat JIliANIlU.. kranj
oojavlja za delovno skupnost skupnih služb prosta delovna mesta za nedoločen čas
konstruktor orodja
za to delovno mesto se zahteva srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na področju konstruiranja in izdelave orodij,
skladiščnik spodnjih materialov
za to delovno mesto se zahteva srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj pri vodenju skladišča,
administratorja v kadrovskem oddelku
za to delovno mesto se zahteva kvalifikacija (dvolet-administrativna šola) in 2 leti delovnih izkušenj
na
Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo pri kadrovskem oddelku v 15 dneh po objavi.
Draginja, ki je ni
Inflacija, verižne podražitve in v resolucijah napovedano zategovanje pasu na eni strani ter stabilizacijski ukrepi, zlasti umirjeno brzdanje potrošne moči na drugi so pojmi, ki v sedanji fazi gospodarskih prizadevanj najbolj skrbijo nas, navadne državljane, vsakodnevne porabnike dobrin. Kam to pelje, se radi sprašujemo. In kritiziramo, zabavljamo. Hudo pikri smo, kadar je treba pograjati državo in odgovorne ekonomske činitelje, pa hkrati jokavo zaskrbljeni, ko analiziramo lasten položaj, ko v krogu znancev ali prijateljev modrujemo, da draginja presega že vse razumne meje in da življenjski nivo skokovito pada. -       * .
Vendar — mar ne pretiravamo? Prav gotovo. Celo najbolj »tehtne« debate potrošniškega kova so navadno neargumentirano tarnanje, kajti nisem še srečal priložnostnega sobesednika, ki bi v navalu razpravljalske vneme znal svoje navedbe podkrepiti z dovolj prepričljivimi podatki, s številkami, s preverjenimi dejstvi. Bistrejši kuloarni retoriki sicer vedo povedati, koliko je, denimo, leta 1960 stal kilogram bele moke, medtem ko pri najboljši volji ne pomnijo, koliko so tistikrat zaslužili, koliko so si za svojo plačo lahko privoščili in koliko si lahko privoščijo dandanašnji. Ob gornji ugotovitvi je sleherno besedičenje kajpak brez haska, saj v »ad hoc« pomenkih ni mogoče ustvariti niti približno verodostojne slike položaja.
Pričujoči prispevek bo skušal biti objektivnejši. Nastal je P° naključju, potem ko smo obiskali §0-letnega Kranjčana J. C, upokojenega gradbenega tehnika. Čeprav želi ostati anonimen, nima ni* proti, da mu iz obsežnega hišnega knjigovodskega arhiva »ukrademo« nekaj najzanimivejših drobcev, jih objavimo ter obenem naredimo ustrezne primerjave. 15 let zapored namreč mož v lastno zabavo skrbno zapisuje prejemke, izdatke in nasploh finančno poslovanje štiričlanske družine. V zajetni skladovnici zvezkov, pravcati kroniki jugoslovanske inflacije, je zabeleženih tisočero velikih in majhnih nakupov, ki ~ sistematično razporejeni v razpredelnice in tabele — pripovedujejo napeto zgodbo. Prepričan sem, da bije v nazornosti ne mogla pose'kati nobena ekonomska ekspertiza. Le poglejmo.
Leta 1962 so dohodki občana J., novopečenega upokojenca, znašali 480.560 starih dinarjev (ali 40 tisočakov mesečno). V istem obdobju je družinica pojedla, ne vštevši sadja in priboljškov, za 349.988 dinarjev najrazličnejše hrane oziroma prek 72 odstotkov razpoložljive vsote. (Mimogrede: zasluži tudi hčerka, toda zaradi lažjega razumevanja bomo njen delež v proračunu zavestno zanemarili). No, lani je naš gostitelj v 12 obrokih prejel skupno 2 milijona 6812,55 starih din, pri čemer so C-jevi za prehrano odrinili 2 milijona 195.067 din ali 81,6 odstotka pokojnine.
Evo, standard nazaduje, bo nemara vzkliknil kak kronični črnogled. A prenaglo sklepanje ni dobro. Predvsem velja poudariti, da »jugo-penzije« naraščajo malce počasneje kakor postavke na cenikin v prodajalnah živil: razmerje 1962/74 znaša 5,3:5,8 v korist slednjin-Razen tega je izbor artiklov znatno bogatejši kot 12 let nazaj, kar se zanesljivo odraža v pestrejši vsebini shramb in hladilnikov prizadevnih gospodinj. Ker pa ne bi radi učinkovali pretirano optimistično, poglejmo, kako neusklajeno in v resnici stihijsko so rinile kvišku cene posameznih vrst najosnovnejših jestvin. Izraženo v absolutnih zneskih je bila moka danes 7,2-krat dražja kot leta 1960, ajdova 20-krat(-j makaroni 12-krat, riž 3,9-krat, črn kruh 11-krat, mleko 13-krat, sladkor 7,4-krat, jajca 6,5-krat, mast 4,3-krat, olje 6£-krat, kis 12,3-krO' in sol 3,6-krat. .
Seveda bi večina doslej nanizanih navedb še ne opravičevat uvodne trditve o pretiranosti gostilniških modrovanj. Manjka pač zel° pomemben del — tehnični predmeti oziroma izdatki zanje, ki so spri*0 sodobnega načina življenja, spričo stremljenja k praktičnosti in spri*0 revolucije v opremljanju stanovanj v nenehnem porastu. Ni dvoma-gospodinjski aparati postajajo dostopni vedno širšemu krogu potrošni; kov, saj jim cena, relativno vzeto, pada. Leta 1967 je J. C. nabavi, pralni stroj znamke Zoppas ter plačal 286 tisočakov, približno štiri pokojnine. Znatno kvalitetnejša naprava znamke Zanussi C 75 Pa trenutno stane okroglih 550 tisočakov ali dve mesečni pokojnim pedantnega tehnika. Do podobnih ugotovitev bi prišli, ako bi dali poa lupo hladilnike, mešalce, ekonom lonce, električne in plinske štedilnike, pekače, sušilce las, kuhalnike.. . Drži, da jih ne kupujemo in ne zamenjujemo tako pogosto kot srajce in čevlje, katerih podražitve s° tudi dokaj usklajene s tempom dviganja osebnih dohodkov, toda navzlic enkratni naravi stroška za, recimo, črnobeli televizor je treba priznati: če bi v trgovini še zmeraj zahtevali zanj sedem poprečnih slovenskih mesečnih OD kot beta 1960, bi veljal 2,1 milijona dinajre1 in bi zanesljivo ne stal v dnevnih sobah pretežne večine nasin domovanj (manj kot toliko stane danes barvni TV sprejemniki).
In zaključek? Resnica o gospodarski stvarnosti je posebno . vidika prebivalcev-porabnikov občutno svetlejša kakor jo skušajo prl' kazati nesojeni znanilci črnega »jutri«. Težave so skrite drugje: navO-' jeni smo zapravljati, zapravljati hitreje in bolj prizadevno kot zasH1' žiti. Od tu izvirajo poglavitne zagate, ki povzročajo glavobol strokovnjakom. Zdravila poznamo, vendar se mnogim zdijo pregrenko-A slej ko prej bomo prisiljeni ugrizniti vanje. I. GIJZELJ
za vpis na poslovni oddelek fakultete — študijski center
Kandidate ekonomske v Kranju obveščamo,
da bo vpis 12. septembra t.l. ob 15. uri na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj.
Informacije vsak dan od 7. do 14. ure na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj — telefon 21-243.
Gradbeno podjetje Bohinj gradi v Bohinjski Bistrici dva stanovanjska ^ ta, v vsakem pa bo po 16 stanovanj. Nad zadnjo etažo bodo zgradi" ,0bfl(' strešne garsonjere. Razen tega se pripravljajo na gradnjo še enega P°-h0({fl]f ga stanovanjskega objekta. Stanovanja bodo vseljiva najkasneje Prl%y^ leto jeseni. Kaže da bo stanovanja v enem stanovanjskem objektu ou^f Gozdno gospodarstvo Bled za svoje delavce, preostala pa bo odkupil s ^ flt nostni sklad. Tako imenovanih stanovanj za trg iz sedanje gradnje naj bo. - A. Ž. - Foto: F. Perdan
Veliki uspehi v kratkem času
I    Planir,*!^ <zMrnAnin v    nrpk spdp.mdeset liubiteliev planin,    planincev iz Sovodnja za 83. ro
Planinsko društvo v Sovodnju v Pijanski dolini je bilo ustanovljeno °ele v začetku letošnjega leta. Kljub temu pa so prizadevni sovodenjski Planinci že v prvih mesecih svojega jkla dosegli nekaj zavidljivih uspehov.
kmalu po ustanovitvi društva So se sovodenjski planinci udeležili Množičnega zimskega pohoda na ?tol. Zanimanje zanj je bilo neverjetno veliko. Naročiti je bilo potrebno kar poseben avtobus.
V začetku maja so člani PD Sovo-penJ pripravili množičen pohod na *\orezen. Med potjo so obiskali šte-vuna spominska obeležja ter spomene, ki so postavljeni v spomin rivani zadnje vojne, ter ob njih potožili vence ter cvetje. Istočasno so °biskali tudi partizansko bolnišnico Pranjo.
Planinsko društvo je v zimskih in jj^ih spomladanskih mesecih pripravilo v dve rani domačega zadružna doma tudi več predavanj. Naj-STeJ je novinar Antene iz Ljubljane '°ne Fornezzi-Tof predaval o odpravi na Island, domačin Marko Papi o gorah na bovškem področju ^ Predsednik Slavko Hribar o slo-enski planinski transverzali. S predavanji o slovenskih in tujih gorah ^ameravajo planinci v Sovodnju nadevati tudi v prihodnje. . kmalu po ustanovitvi društva Je bil " c3„..5j_;.....*—,„i;„„ f.»u
Ladi k.\
n.mci so pripravili že več izletov na ^venske vršace. Vsi izleti so odlič-n°uspeli.
g v sovodenjskem planinskem dru-:Vu je trenutno včlanjenih že prek ,l° Planincev. Med člani je šest štu-entov, sedemindvajset pionirjev ter
j!,1! v Sovodnju ustanovljen tudi "Uadinski in pionirski planinski od-;e.k- Vodi ga Irena Slabe. Mladi pla-
Kdaj
j telefon na Rupi
.Jvan Aljančič z Rupe pri Kra-nJu se je pred dnevi oglasil v ^ednistvu in povedal, da že dve !,eti čaka na telefonski priključek.
Junima ga, kdaj bo tudi Rupa Vltljučena v telefonsko omrežje.
Za odgovor smo zaprosili PTT Podjetje Kranj, referenta za gradnjo telefonskih naročnikov •Janeza Habichta.
podobno kot Ivan Aljančič z Kupe Čaka na telefonski pri-£lJuček tudi več občanov s Ko-*rice in nekaj tudi z Rupe. Nekaki imajo prijave za priključek Pn našem podjetju že tudi pet ali :est let. Letos smo nekaterim interesentom ustregli, ker smo ob rekonstrukciji ceste JLA položili n.0v telefonski kabel proti Kokri-V\ Tako smo na primer zajeli s^otno individualno gradnjo deti10 od ceste JLA do mostu na ^°krici in del levega dela Kokri-.trenutno na Kokrici še ni-0$° telefonskega priključka tisti liJr?ni' ki stanujejo na Pokopa-,l8ki cesti ali v Bobovku. Le-tem j^1?0 lahko priključili telefone, kric   rekonstru'ran rnost na
t smo ocenjevali potrebe po, 8^efohskifr priključkih na Rupi, te,° ugotovili, da bi bila položitev jonskega kabla s Kokrice na
uPo nesmotrna. Sedanji kabel v pentrale v Gregorčičevi ulici knuanju do gostilne Lakner na itiet je "amreč dolg 2,5 kilo-*na« i' razdalJa do Rupe ua bi En u- Še PriD'izno en kilometer
,    kilometer zračnega telefon
;ega voda    daneg stane m)m)
Sv,h dir
dab .
ft"jWn> kablom iz ulice Moše Jade v Kranju. Ta kabel bomo
linarjev. Zato smo se odlo " bomo Rupo povezali s te-b;.0riskim •
P°ložili predvidoma
Ho Al
,n takrat bodo
prihodnje tako Ivan
& an*ič kot" drugi interesenti na UDl lahko dobili telefon.«
A. Z.
prek sedemdeset ljubiteljev planin, ki plačujejo polno članarino.
Člani PD Sovodenj so v preteklih mesecih navezali tesne stike tudi z ostalimi planinskimi društvi ter še posebno s planinci iz zamejstva. Tako so se Sovodenjčani udeležili srečanja zamejskih planincev na oni strani meje — na Vrhu pri Sovod-njah v Italiji. To je bilo drugo nedeljo v iuniju.
Planinci iz Sovodnja so še posebno ponosni na pismo, na zahvalo, ki so jo pred dnevi prejeli iz kabineta predsednika republike Josipa Broza-Tita. Sovodenjčani so namreč predsedniku republike poslali knjižico loške planinske poti z vsemi dvain-tridesetimi žigi, toliko je postaj s štampiljkami na LPP, ter posebno značko, ki jo za prehojeno pot prejme vsak planinec. To je bilo darilo
planincev iz Sovodnja za 83. rojstni dan tovariša Tita.
»V imenu predsednika republike se prisrčno zahvaljujemo za čestitke ob rojstnem dnevu ter za knjižico in značko loške planinske poti, ki ste jih poslali tovarišu predsedniku. S tovariškim pozdravom! Šef protokola predsednika republike: Mirko Milutinovič!« je bilo zapisano v sporočilu.
Člani sovodenjskega planinskega društva so že pred meseci začeli z množično akcijo, z akcijo obiskov posameznih točk na slovenski planinski transverzalni poti. Večje število članov pa se bo udeležilo tudi izleta, ki ga slovenska planinska zveza ter turistična agencija Alpe-Adria pripravljata v Visoke Tatre v CSSR. Udeleženci ekspedicije se bodo povzpeli tudi na najvišji češkoslovaški vrh Gerlahovski šty t.
Po poteh tovarištva in spominov
Loški muzej
ZBIRKE Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Vse obiskovalce galerije obveščamo, da bo razstava del članov GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE na ogled še do vključno 8. septembra 1975.
12. septembra 1975 pa bo otvoritev razstave del slikarja Pavla Bozovičarja.
ZBIRKA v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Mladinski odsek planinskega društva Gorje je v nedeljo, 10. avgusta, pripravil enodnevni izlet v Mejo dolino in na Lipanco na Pokljuki. 40 planincev je obiskalo v Meji dolini grob predvojnega komunista in prvoborca Andreja Prešerna, ki je tamkaj padel že septembra 1941. leta. Po kratkem kulturnem programu je o življenju in delu ljubitelja planin in fotografa-amaterja Andreja Prešerna, po katerem se danes
Veliko zanimanje za Kmečki dan na Bledu
Gozdna šola
kriških tabornikov
partizanska vasica pod Kri-SiT°r° 86 "° konec tega tedna spet h 'ad.il. Taborniki OKG Križe so
iriri°Je najmlajše člane pripravili
Qj nevno gozdno šolo. b b - a to^ka letošnjega programa Sl*X prava   tabornikov   na SLO. \^ teRa se bodo taborniki sezna-H 8* £ taborniškimi dejavnostmi in
°kv■ z k°rc' NOV in lovci. % lru K°zdne šole bo za vse vodjih V  OKG   dvodnevni vodniški
Sej! Se je začela v 8redo 27'8-Ch   ,)a s(' bo v sodoto ,m h-:n H   8e bodo taborniki \ .''[» osrednje
proslavi' slovenji gornikov v Bohinju ob 30-let-^tv>)l><>dit
Priprave za letošnjo že tradicionalno prireditev pod naslovom Kmečki dan na Bledu gredo počasi h kraju. Poseben organizacijski odbor, katerega predsednik je Franc Jere, predsednik občinske konference SZDL Radovljica, se je odločil, da bo prireditev, ki bo 6. in 7. septembra na Bledu, sestavljena iz več delov.
Že v soboto, 6. septembra, popoldne bo na Bledu srečanje izvirne slovenske folklore in glasbe. Več sto članov domačih folklornih skupin in iz zamejstva se bo najprej podalo po blejskih ulicah, potem pa bodo nastopili v festivalni dvorani. Skupine, ki bodo potem sodelovale tudi na nedeljskih prireditvah, bodo v soboto zvečer v gosteh po raznih hotelih.
Prireditev se bo v nedeljo dopoldne odvija ob cesti Lesce —Bled v Hraški gmajni. Tu bo namreč v prihodnje Klub za konjski šport Bled uredil hipodrom. Najprej bo razstava plemenskih konj in krav. Potem pa bo sledilo tekmovanje gozdarskih delavcev v sedmih različnih spretnostih. Po temeljnih organizacijah GG Bled imajo že zdaj tako imenovana izločilna tekmovanja, tako da se bodo v nedeljo dopoldne pomerili le finalisti. Na letošnji prireditvi, ki bo imela tako kmetijski kot turistič-'
Učijo se delati?
Sem lastnik fiata 850. Opazil sem, da mi spušča olje okrog merilca za merjenje olja. Z vprašanjem, kaj je pokvarjeno, sem se zatekel na AMD Kranj, kjer imajo mehanično delavnico. Sledil je odgovor, da so zanič batni obročki. V Slovenija-avto sem zanje odštel 310 din. Ko sem obročke zamenjali, sem plačal za delo, davek in olje 502,50 din. Odpeljal sem se iz delavnice, za mano pa se je kadilo kot iz lokomotive. Na vprašanje, zakaj se tako kadi, so mi odgovorili, da se morajo obročki u ležati, ter da se bo še nekaj časa kadilo. Naslednjega dne je bil motor enako masten kot pred popravilom.
Ob reklamaciji so mi rekli, da moram prinesti drugačne obročke. Teh pa tu ni bilo dobiti, zato sem moral ponje v Italijo, kjer sem za obročke in tesnilo odštel 9500 lir in 160 din. Za zamenjavo na AMD pa sem plačal 198,50 din. Potem sem se zapeljal 20 km iz Kranja, nakar sem ugotovil, da je motor spet masten.
Tedaj pa so mehaniki končno ugotovili, da je pokvarjena bencinska črpalka; zanjo sem odštel 149 din.
Če bi bili na AMD pravi strokovnjaki, bi jaz plačal za okvaro na avtomobilu samo 150 din ali skoraj desetkrat manj. Tako pa lahko mirne duše trdim, da so se na mojem avtu učili delati, oziroma šele spoznavati dele avtomobila. Ker pa nisem edini, ki se je tako opekel, me zanima, koliko časa bomo še plačevali brezpo-trebne storitve?
Malek Peter, Kranj,
Kidričeva 57
iVa -'«'uuitve in 50-letnici tabor lla Slovenskem.
Kranjske opekarne Kranj
prodajajo rabljeno osnovno sredstvo
tovornjak FAP
7 ton-kiper, letnik 1967, registriran za leto 1975. Začetna cena 25.000 din.
Prodaja bo v sredo, 3. septembra 1975, ob 12. uri v obratu Stražišče. Ogled je možen vsak dan od 6. do 13. ure.
Posebna osnovna šola Kranj
razpisuje prosta delovna mesta
2 PRU za razredni pouk PRU za oddelek delovnega usposabljanja U ali VZG za oddelek delovnega usposabljanja 2 P za telesno vzgojo (eno delovno mesto za določen čas) 1 čistilko
imenuje tudi jeseniški lotoklub, spregovoril Janez Pazlar.
Nato so planinci nadaljevali pohod na Lipanco, kjer so obiskali tri spominska obeležja padlih borcev, med katerimi je bilo tudi več planincev. O hudih borbah, ki so se na tem območju odvijale januarja 1942. leta, je goyoril preživeli udeleženec bitk Vinko Repe-Triglavski.
J. Ambrožič
ni značaj bo poleg kmetijskih zadrug sodeloval tudi Kmetijsko živilski kombinat Kranj, ki bo prikazal delovanje posameznih kmetijskih strojev. Klub za konjski šport Bled pa bo v nedeljo dopoldne priredil še kmečka konjeniška tekmovanja.
Popoldanski del nedeljske prireditve se bo odvijal prav na Bledu. Ob 14. uri «bo z zbirnega prostora pri Flegariji krenil po blejskih ulicah sprevod folklornih skupin in skupin iz različnih krajev Gorenjske in drugje, ki bodo prikazale razna kmečka opravila. Nastopile bodo tudi narodne noše in folklorne skupine iz zamejstva. Po končanem sprevodu bo na ploščadi umetnega drsališča velika kmečka veselica. Tamkaj bodo najboljšim skupinam, gozdarjem-tekmovalcem in lastnikom živine podelili nagrade in priznanja. Potem bo za veselo rajanje skrbel ansambel Gorenjci.
Prireditelj — turistično društvo in Klub za konjski šport Bled v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami — se je odiočil, da za to prireditev ne bodo v prodaji običajne vstopnice, marveč bo vstopnica značka, ki bo veljala 10 dinarjev. Razen tega bodo vsi sodelujoči na dopoldanski in popoldanski prireditvi dobili posebne spominske znake —delo akademskega slikarja in medaljerja profesorja Dremlja.
Čeprav je za prireditev veliko zanimanje na Gorenjskem in tudi drugje in so se prijavile že številne folklorne skupine in narodne noše, organizator še vedno vabi skupine, ki bi nastopile na nedeljskem sprevodu s prikazom raznih kmečkih opravil, naj se čimprej prijavijo na Turistično društvo Bled.   A. Žalar
V nedeljo, 7. septembra, bo na Bledu tradicionalni kmečki praznik KMEČKI DAN. V okviru tega praznika bo za področje zadrug Bled in Radovljica
razstava goveje živine in konj
in sicer na Hraški gmajni pod Lescami. Dostop za vprege in vozila na kamp Šobec.
Rejci prijavite govejo živino pri vaši zadrugi (Bled in Radovljica) plemenske kobile in žrebice pa pri Frčej Mihu, Zasip 63, oboje najpozneje do 1. septembra.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske bo po 1. septembru prijavljeno živino še pregledal in posredoval podatke za katalog, ki bo osnova za nagrajevanje (primerjanje).
Prireditveni odbor
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 - z n.sol.o.
Svet samoupravne delovne skupnosti Skupnih služb objavlja prosto delovno mesto:
kurirja
za določen čas 13 mesecev.
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
PK ali NK delavec, za nadomeščanje odsotnega delavca, poskusno delo v času 2 mesecev, terensko delo. Prednost imajo kandidati iz Kranja in bližnje okolice. Nastop dela je mogoč takoj.
Pismene prošnje z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v roku 8 dni od objave.
Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje javno dražbo
za prodajo osebnih avtomobilov, nerabnega inventarja in najdenih dvokoles, ki bo v sredo, 3. septembra 1975, ob 14. uri v garažah skupščine občine Kranj, in sicer:
1.
osebni avto MERCEDES - 200 letnik 1966, opremljen in zelo dobro ohranjen — izklicna cena 45.000 din
osebni avto ZASTAVA 1300, letnik 1973,
opremljen in zelo dobro ohranjen — izklicna cena
28.000 din
nerabni inventar
najdena dvokolesa in mopedi
Interesenti si lahko ogledajo zgoraj navedene predmete eno uro pred pričetkom dražbe. Pravico do dražbe osebnih avtomobilov imajo tisti, ki položijo 10 % od izklicne cene v gotovini ali ga-rantnem pismu za družbene ustanove.
Iskra
industrija izdelkov za široko potrošnjo, skupne komercialne službe, vabi k sodelovanju:
skladiščnika
za delo v skladišču, v Hrastju
Pogoji: končana poklicna šola — elektro smeri, 1 leto prakse, odslužen vojaški rok, 3 mesečno poskusno delo
Cenjene ponudbe pošljite v 10 dneh od objave v časopisu, na naslov: Iskra Commerce, Kadrovsko-socialna služba, Ljubljana, Topniška 58.
Vsa čuda sveta na enem mestu
Že večkrat sem se peljal preko Korenskega sedla proti Celovcu ter opazoval na križišču cest (Dunaj, Ljubelj) napis MINI MONDUS. Spraševal sem se: »Le kaj se skriva za temi besedami?« Nekega dne sem se odločil, da pogledam.
Plačal sem 15 dinarjev vstopnine in zakorakal v svet miniaturnih znamenitih zgradb ' mest vsega sveta. Modeli so izdelani zelo spretno in verodostojno ter razpostavljeni na 1700 kvadratnih metrih ob Vrbskem jezeru. Sprehajal sem se po peščeni poti in opazoval ladjo Titanik, ki se pozibava v pristanišču, razkošni kip svobode iz New Yorka, salzburško stolno cerkev, Belo hišo iz ZDA, visoki Eifflov stolp iz Pariza in poševni iz Pise, ki je nastal tak zaradi nespretnosti arhitektov. Jugoslavije tudi niso pozabili. Zastopana je z modelom cerkve in samostana iz Studenice. Ustavljal sem se pred vsakim eksponatom in se selil v različna mesta.
Modeli so rezultat prostovoljnega dela tehnične strokovne šole in učne delavnice. Izdelava modelov je zahtevna, traja tudi tri leta. Za vsak model posebej je zadolžena ena skupina. Mini mondus je iz leta v leto popolnejši.
Obiskovalcev ne manjka. Najpogostejši so otroci, seveda v spremstvu staršev. Tukaj jim je dana priložnost, da v resnici vidijo in doživijo vso lepoto, ki jo lahko opazujejo le na TV in v časopisu. Otroci si
V nedeljo, 7. septembra, ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu
VELIKA
AVTO-
TOMBOLA
Nagrade:
10 avtomobilov mazda 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt
in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 825.000 AŠ
lahko privoščijo še malo zabave, zlezejo v odprtino slavoloka (glej sliko), se igrajo v vodi. Starši se za ta čas preselijo v Nevv York, Pariz, Carigrad. ..
Najlepši je Mini mondus zvečer. Luči mu dajejo videz pravljičnega sveta. Ko sem odhajal, sem vedel, da se bom še vrnil. Lepote Mini mondu-sa ni lahko pozabiti.      A. Kerštan
Deček leze skozi slavolok zmage, kije v resnici v Parizu.
vse za šolarje
Bela hiša iz Združenih držav Amerike.
Vtikrva,
KRANJ
.globus.
O)
-D O
pisalne in risalne potrebščine, šolske torbe, otroška jesensko-zimska
konfekcija, perilo, trikotaža za šolarje do 14. leta
O
c
C9
3
*nqo\6*
vse za šolarje
Znameniti Eifflov stolp med bujnim zelenjem v Malem svetu.
NEODLOČNOST PRED ODHODOM
Potem ko sem v zadnjih nekaj letih z ladjo preplul vsa svetovna morja in sem z vlakom in avto-stopom prekrižaril skoraj vse evropske države, sem bil pred začetkom lanskega poletja v resni dilemi, kje in kako naj preživim dolge poletne počitnice. Ker sem bil finančno precej na psu, sem se odločil, da jih bom preživel nekje doma, v Jugoslaviji. Kje natančno in kako — tega nisem vedel do zadnjega dne pred odhodom. Svojih potovanj običajno nikoli ne načrtujem vnaprej; — vse prepuščam naključju in trenutnemu navdihu. Tako sem storil tudi tokrat. En dan pred odhodom' sem dvignil a hranilne knjižice svoje prihranke (nekaj manj kot tri tisoč novih dinarjev), v nahrbtnik sem stlačil nekaj nujno potrebnih stvari (spalno vrečo, brisačo, zobno ščetko, nekaj perila, vetrovko, zemljevide, baterijsko svetilko, nož in taborniško sekirico), in šel spat s prepričanjem, da se bom ponoči v postelji že nekako domislil, kam bom šel.
Ljudje si pod besedo počitnice običajno predstavljajo lagodno poležavanje na vročem pesku, namakanje v slani vodi, zvečer pa posedanje v kakšni dalmatinski oštariji ali v hotelski restavraciji. Vino, plesna glasba, pisarjenje razglednic s pozdravi sorodnikom in prijateljem, ki so ostali doma, morda branje kakšnega zabavnega romana, obisk kakšne folklorne prireditve; — vse to omejeno na deset ali štirinajst vročih poletnih dni v juliju ali avgustu. Samo enkrat sem bil na takih počitnicah in potem nikoli več. Tako so me zdolgočasile in utrudile, da še cel mesec po njih nisem imel volje za nobeno pošteno in pametno delo. Da se mi zdaj še enkrat ne bi zgodilo kaj podobnega, sem sklenil, da se bom peljal z vlakom nekam na nasprotni konec Jugoslavije, recimo do Gevgelije in se potem skušal vrniti v Slovenijo peš. Rekel sem »skušal«, to zato, ker sem vedel, da bom pešačil samo takrat in samo toliko časa, dokler me bo to veselilo, niti kilometra dalj. Tisto noč pred odhodom sem s svinčnikom, zemljevidom in šestilom izračunal, da bom
PRAH Z BALKANSKIH CEST
za dva tisoč kilometrov dolgo pot od Gevgelije do Kranja potreboval približno dva meseca in pol. Iz tega sledi, da bi moral prehoditi tam nekje od trideset do štirideset kilometrov na dan; štiri ure zjutraj, tri zvečer. Bil sem prepričan, da imam dovolj kondicije za tako pot. Kljub temu sem se potihem nadejal, da ne bo vse potekalo tako, kakor sem načrtoval. Upal sem, da se mi bo na tej poti zgodilo kaj nenavadnega in nepredvidenega in da se mi bo odprla kakšna povsem nova možnost. Saj se na to potovanje nisem odpravil zato, da bi postavil kakšen nov rekord v pešačenju, ampak predvsem zato, da bi kaj novega doživel.
Z VLAKOM DO GEVGELIJE
Naslednji dan zvečer sem kupil karto za ekspresni vlak do Gevgelije. Blagajničarka, ki me je poznala in je vedela, da se po navadi vozim z vlakom samo do Ljubljane, je naredila tak obraz, kot da bi zahteval vozovnico za Novosibirsk. Po vsej sili je hotela vedeti, kaj bom počel tam doli v tisti »divjini«. Ko sem ji v kratkih besedah razložil svoj načrt, je reagirala natanko tako, kot sem pričakoval. S prstom se je potrkala po čelu, kot bi hotela reči, da že dolgo ve, da nisem pri pravi. Če bi se ženska malo bolj zavedala relativnosti tega, kaj je pametno in kaj ne, prav gotovo ne bi napravila te geste. Ker nisem imel ne časa in ne volje za to, da bi se z njo o tem prerekal, sem jo pustil v prepričanju, da ima prav.
V kupeju akropolis expressa sem se vozil nekaj časa sam, v Ljubljani pa se mi je pridružil neki trgovski potnik, ki je šel na poslovni obisk v Beograd. Čeprav sem sklenil, da ne bom nikomur več govoril o svojem potovanju, pa je človek toliko časa drezal vame, da sem mu nazadnje le povedal, kaj nameravam. Možakar (o njegovi identiteti sem rahlo dvomil; trgovski potniki se po navadi ne valjajo v zamaščenih oblekah po kupejih drugega razreda) se je ob mojih besedah kar zgrozil. Da, če bi rekel, da grem z avtostopom, bi me morebiti že še nekako razumel. Ampak peš, po stranskih cestah in kolovozih, čez bogu in ljudem odmaknjene hribe in soteske, to je bilo zanj že nekoliko preveč. Videti je
bilo, da ga resno skrbi moja usoda in sklenil mi je načrtno zagreniti to potovanje še preden bi ga začel. Vso pot do Zagreba mi je pripovedoval grozljive zgodbice o krvoločnih medvedih in volkovih na Šarplanini, o brezobzirni srbski milici, o ustaških tolpah, ki baje še sedaj strašijo po Bosni in Liki, in o Šiptarjih s Pro-kletij, ki menda vsakega tujca pričakajo z nožem v rokah. Če bi mu človek vse to verjel, bi dobil vtis, da se iz teh krajev nihče ne more vrniti živ in zdrav. Nazadnje se mu je zdelo pomembno še to, da mi spregovori nekaj besed o tem, kako bi on rešil cigansko vprašanje. S prstom mi je zarisal v zrak skelet velike plinske celice, s pomočjo katere bi iztrebil vse Rome na ozemlju Jugoslavije; in ne samo Rome, sploh vse, ki živijo v tej državi brez stalnega bivališča in zaposlitve. Ker sem se bal, da se mi bo ob njegovih idejah obrnil želodec, sem v Zagrebu pobral vse svoje stvari in se umaknil v drug kupe. Ugasnil sem luč, se zavil v spalno" vrečo in spal do Beograda. Na beograjski železniški postaji sem zjutraj kupil tri sirove bureke in pol litra mleka v tetrapaku. To je bilo vse, kar sem pojedel do večera. Mrzli bureki in mleko niso dobro deli mojemu občutljivemu želodcu. Napadla me je driska in med vožnjo od Beograda do Skopja sem moral ves čas tekati na klozet. Kadar nisem bil na stranišču, sem bral VVhitmanove Travne bilke (Kdove katerikrat že; to knjigo nosim s seboj na vsa svoja potovanja) in gledal skozi okno. Vreme v južni Srbiji je bilo skisano: v presledkih je curel dež, reke so bile kalne in narasle, po blatnih in razmočenih poteh so rile svinje, mlake so bile polne rac in gosi. Tam nekje blizu Vranja je skozi težke sive oblake posijalo sonce in ko sem ob petih popoldne izstopil v Skopju, ni bilo na nebu niti enega oblačka več. Nahrbtnik sem spravil v garderobo in se odpravil na sprehod po mestu. Čeprav je od skopskega potresa minilo že enajst let, še vedno niso zgradili nove železniške postaje. Poleg ruševin starega kolodvora (kolodvorska ura še zdaj kaže tisti usodni čas, ko se je zemlja pod mestom zamajala) so postavili nekaj večjih lesenih barak, in to je vse. V glavnem pa je mesto skoraj povsem obnovljeno. Se več: Zdaj je še veliko
večje in modernejše kot prej. Poleg razrušenega kolodvora spominjajo na potres le še montažna stanovanjska naselja v predmestju.
Zvečer so se razlile po ulicah množice ljudi, v glavnem mladih. Se posebej veliko jih je bilo v parkih in na bregovih Vardarja. Dolgo v noč sem posedal po toplih betonskih ploščah pod glavnim vardarskim mostom. Ponoči, ko so se ljudje razšli, sem razgrnil spalno vrečo, da bi tam prenočil, a me je milica na svojem nočnem obhodu po mestu od tam pregnala. Po dolgem tavanju sem si slednjič našel prenočišče v travi na robu nekega nogometnega igrišča. Ker že dolgo nisem spal na prostem, sem se precej nelagodno počutil in sem zadremal šele proti jutru.
PRVI KILOMETRI HOJE
Z razbolelim hrbtom in ves opikan od komarjev sem se s prvim jutranjim vlakom odpeljal v Gevgelijo. Namenoma sem hotel priti tja dopoldne, da bi lahko še isti dan začel 8 pohodom. Neprespan kot sem bil, sem skoraj vso pot dremal. V Gevge-1 i j i sem šel najprej na kosilo. Postregli 80 mi z napol mrzlim ovčjim golažem. Ovčetina ni prijala mojemu okusu, zato sem meso pustil na krožniku. Pojedel sem samo omako, v katero sem močil kose kruha. Zrak v kolodvorski restavraciji je bil vroč in zatohel, čeprav so ventilatorji pod stropom neprestano brenčali. Iz radia so se oglašali takti grške narodne glasbe. Brezdelni natakar je hodil po prostoru in s servieto pobijal nadležne muhe. Zunaj je neusmiljeno pripekalo sonce. Da bi si lahko po poti gasil žejo, sem v bližnji trgovini kupil dva kilograma pomaranč in jih stlačil v nahrbtnik. Prepričan sem bil, da mi bodo zadostovale za cel dan in da mi ne bo treba piti vode iz kakšnih sumljivih vodnjakov in namakalnih kanalov.
Prvi dan sem prehodil petindvajset kilometrov poti. Pešačil sem po stari makadamski cesti na levem bregu Vardarja. Avtomobilov na tej strani ni bilo; le kdaj pa kdaj sem srečal kakšnega kmeta, ki je vodil na povodcu osedlano mulo ali osla. Ljudje, ki so me srečevali, so se ustavljali in me začudeno gledali, ker se jim je najbrž zdelo smešno, da
se nekdo trudi s prenašanjem ^ men na svojem hrbtu, ko pa je K vsod polno živali, ki so ustvarjene to, da delajo namesto človeka. ^ soma se je tudi meni zazdelo^, skupaj malce prismojeno. Ko ^ pred odhodom potežkal svoj lian*,,c nik, se mi je zdel skoraj srnf0jt lahek, a že po prvih kilometrih so se mi jermeni zarezali v rafflH in hrbet se mi je čedalje bolj kr>| od teže. Sonce je neusmiljeno pekalo in mi jemalo moči. P0J\j sem že vse pomaranče, usta pa ^| imel še vedno suha od žeje. J utrujen sem legel v senco ne. § drevesa ob cesti, da bi PremlS3 kako naprej. V navalu malodu* sem skoraj sklenil, da bom P0^ pešačenje k vragu in nadaljeval r z avtostopom. Potem pa sem z* $ mal in ko sem se zbudil, mi je Pa.>
v glavo ideja, da bi bilo še naJ"n^> če bi si za prenašanje nahrbt omislil kakšno mulo ali osla.
KAKO SEM KUPOVAL MUh°
Zvečer sem prišel v Miravce, m liko vas ob vznožju Visoke ČukajB pri prvi hiši ob cesti me je čaK^ prijetno presenečenje. Izmed ki so s pletilkami v rokah sedele^ vrtu, se je dvignilo neko dekle, ste J v hišo in mi prineslo poln vrč ' jj, vode. Ko sem ga v dušku izprf2^ je takoj šlo po drugega. P0frp(,ti stvari so se mi pozneje na m°J'v,*-skozi Makedonijo še večkrat d L-jale. Dobil sem vtis, da so ^ ^ donci in zlasti Makedonke ^.'Pjj* prti, družabni, in gostoljubni 'J ju-bolj kot katerikoli drug narod v goslaviji. £ Pri vodnjaku na sredi vasi jji ložil nahrbtnik, se slekel do P* izmil s svoje kože cestni prah, P^tf-pa sem šel v vaško gostilno- ^e*' niški televizor je prenašal pf no tekmo in gostilničar mi nesel naročeno pivo šele 'ia. $e^, prvega polčasa. Na veČerj,^ ^b'1 moral čakati še dlje, saj sefl>
šele ob koncu drugega polča Med
sedel k meni in me z z
)bedom je gostiln^ jjjj , meni in me z znaC.%pr»s. naško  radovednostjo začel   ^ q» vati, od kod prihajam, kam 9  tj i
menjen, kje nameravani Pre^n «■ podobno. Jezilo me je, k|^-nlj 0*1
moral  odgovarjati s PoIm'ker M vendar tega nisem pokazal,     . || si obetal, da mi bo pomaga' v povanju mule. ]q) (Se bo nadalje
Najuspešnejša zadnja tri leta pri nas: Tara-Pegi,CACIB
Na vežbališču je živahno
V klubu za vzrejo Športnih in službenih psov Bled je v letošnjem letu opaziti živahno dejavnost kot še nikoli doslej. Gonilni sili sta predsednik Milan Vipotnik in tajnik Stane Koren. Pri delu, ki zahteva resnično celega človeka, jima pomagajo še člani upravnega odbora in pa vzrejni referent Janko Kavalar, ki tudi za svoje natančno in odgovorno delo zasluži vso pohvalo. Za uspehe v letu 1974 je klub prejel pohvalo Zveze klubov, to pa je bila hkrati tudi obveza, da se v letošnjem letu dela lotijo še z večjo vnemo.
Načrtno delo v klubu je obrodilo sadove že v zgodnji pomladi. Organizirali so 5. lavinski tečaj pod Bogatinom. Prvo skupino, ki seje pripravljala za izpit L-l, je vodil tov. Vipotnik, drugo, ki se je pripravljala za še težji izpit L-2, pa Janez Ramuš.
Mladi bodo urejali kamp
Pred nedavnim se je sestal sekretariat organizacije mladine v združnem podjetju Iskra, ki so se ga udeležili predstavniki mladinskih organizacij iz vseh branž. Najprej so pregledali delo v zadnjem obdobju in ugotovili, da delo kljub poletnim dopustom dobro teče. Prav sedaj so v teku priprave za srečanje mladih iz celotne SOZD, ki bo 6. septembra v Velenju. Po podatkih, ki so jih zbrali člani sekretariata, se bo tega srečanja udeležilo okrog 800 mladih Iskrašev. Mladi iz Elektromehanike Kranj pa bodo prispevali krajši kulturni program.
Zatem so se pogovarjali o organizaciji letošnje mladinske delovne akcije na Dugem otoku. Od 28. septembra do 8. novembra bosta dve mladinski delovni brigadi, sestavljeni iz mladih delavcev iz vseh branž, urejali kamp in ga pripravljali za potrebe dopustnikov. Izkušnje letošnjih upravljavcev in obiskovalcev kampa so namreč pokazale, da je preskrba z vodo izredno slaba in da bo potrebno zgraditi večji rezervoar. Mladi bodo pod vodstvom strokovnjakov pomagali pri gradnji rezervoarja. Sekretariat je sprejel sklep, da bosta sodelovali dve brigadi po 15 brigadirjev. Iz vsake branže bo na delovno akcijo odpotovalo po 5 mladincev.
Sekretariat je sprejel tudi sklep o ustanovitvi marksističnega krožka v Iskri. Člani naj bi predvsem proučevali aktualno marksistično problematiko, pripravljali naj bi se na sprejem v ZK in podobno. Poleg tega bi krožek pomagal pri organizaciji predavanj in seminarjev za posamezne osnovne organizacije. L. B.
Šesto letovanje AKZ
Akademski komorni zbor iz Kranja je prejšnji teden štiri dni preživel na letovanju na Krvavcu. Srečanje je namenjeno predvsem oddihu in rekreaciji. Na njem na slovesen in šegav način sprejmejo pevci medse nove člane. Letošnje šesto letovanje pa je bilo tudi z delovne plati uspešno. Naučili so se štiri pesmi in tako napovedali novo delovno sezono, ki se bo začela s prvo redno vajo 8. septembra. M. K.
Povedati je treba, da so bili vsi vodniki in psi dobro pripravljeni, saj so vsi izpite tudi opravili. Izpite L-l sta opravila tudi Milan Ulčar s psom Voxom in Stane Koren s psom Cezarjem, ki pa je bil med vsemi najuspešnejši, saj je to trdo preizkušnjo opravil z odličnim uspehom.
Prav tako so se člani kluba udeležili rutinskega tečaja v maju na Vršiču in sodelovali pri reševalnih akcijah v gorah. Seveda pa so se člani kluba udeležili tudi obeh medklubskih tekmovanj službenih psov v Žalcu in v Ljubljani in tudi nekaterih mednarodnih razstav, na katerih strogi sodniki ocenjujejo lepoto psa. V Umagu so tekmovali 18. in 19. maja in dosegli nekaj zelo lepih uspehov: Stane Koten s Cezarjem 1. mesto v razredu mladih, Lojze Vengar z Ulrikom 3. mesto itd. Le nekaj dni pozneje je bila v Celovcu velika mednarodna razstava, kjer je Stane Koren s svojim Cezarjem v razredu mladih nemških ovčarjev osvojil 1. mesto.
Naše največje kinološke prireditve v tem letu, mednarodne razstave psov vseh pasem 16. in 17. avgusta v Ljubljani, se je udeležilo pet članov kluba. Največji uspeh je spet dosegel Stane Koren, saj je njegov ljubljenec Cezar osvojil 1. mesto in naslov kandidata za mednarodnega prvaka v lepoti.
Že 20. in 21. septembra pa bo v Mariboru 10 mednarodno prvenstvo službenih psov in prav tam 5. oktobra še medklubsko tekmovanje. Enega in drugega se bo udeležila ekipa kluba, katero bo, kot že na prej omenjenih tekmovanjih, vodil Milan Vipotnik.
Najtrša preizkušnja za vodstvo kluba in člane bo nedvomno organizacija letošnjega republiškega vzrejnega pregleda za nemške ovčarje. Zveza klubov ga je zaupala klubu Bled. To je nedvomno veliko priznanje, vendar pa tudi velika obveznost. Gledalci bodo brez dvoma prišli na svoj račun, saj je pripravljenih blizu 400 psov. Tekmovanje, ki bo na igrišču nogometnega kluba Lesce v Lescah (za Murko), bo dva dni, in sicer v soboto, 30., in v nedeljo, 31. avgusta. Nadvse zanimivo prvenstvo bo zaključeno z nastopom šolanih psov. Prireditelj oziroma organizator pričakuje dober obisk, saj je tovrstno tekmovanje za vse ljubitelje psov enkratno doživetje. L. Žener
Taborilo skoraj 500 tabornikov
V taboru kranjskih tabornikov v Fazani pri Puli je bilo letos vse poletje živahno. V prvi izmeni so taborili člani odreda Stružnih ognjev, v drugi člani odreda Albina Drolca in v tretji taborniki Kokrškega odreda. Skupaj je od 1. julija do 15. avgusta letovalo skoraj 500 tabornikov iz kranjske občine. Taborjenja so se udeležili celo murni, to je najmlajši vod tabornikov, ki ga sestavljajo otroci od štirih do šestih let.
Taborjenje pa ni bilo le letovanje s kopanjem. Taborniki so imeli gozdno šolo, učili so se plavanja in večji tudi reševanja in drugih taborniških veščin pri plavanju, ob večerih pa so ob tabornem ognju pripravljali razne kulturne točke in športna tekmovanja. Vsi odredi so veliko pozornosti posvetili tudi ohranjanju tradicij NOB in seznanjanju tabornikov z našo revolucijo in socialističnim razvojem. V ta namen so pripravili razne orientacijske pohode, tekmovanja v kvizih in tudi nekaj predavanj oziroma pogovorov.
Najbrž bi se taborjenja udeležilo še več tabornikov in drugih mladih ljudi, če bi lahko letovali v katerikoli izmeni in ne le tedaj, koje letoval njihov odred. Zato se predstavniki vseh treh odredov in občinske zveze tabornikov pogovarjajo, da bi v prihodnje organizacijo taborjenja v celoti prevzela občinska zveza. Skupaj bi letovali člani vseh odredov v občini v več izmenah. S tem pa bi ustvarili tudi boljše pogoje za izobraževanje kadrov za vodstva odredov in vodov. V Fazani bi namreč lahko hkrati s taborjenjem organizirali praktični seminar oziroma tečaj za vodiče. L. B.
80-letnica PD Radovljica
V okviru proslav ob 80-letnici planinskega društva Radovljica, ob 10-letnici ustanovitve postaje gorske reševalne službe Radovljica in ob 30-letnici osvoboditve bo jutri ob 15. uri večja vaja, na kateri bodo prikazali reševanje ponesrečencev iz stene. Vaja bo v pečinah v Dragi pri Begunjah, v njej pa bodo sodelovali člani alpinističnega odseka in radovljiške postaje GRS. V nedeljo, 31. avgusta, ob 10. uri pa bodo svečano odprli prenovljeni Roble-kov dom na Begunjščici. Pripravili so zanimiv kulturni program. Ob tej priliki pa bodo podelili tudi priznanja in nagrade najzaslužnejšim članom in skupinam PD Radovljica. JR
Tudi v nedeljo in v ponedeljek veliko izletnikov
Ker se večina ljubiteljev gora odloča za planinske izlete v petkih, sobotah in nedeljah, kar je brez dvoma eden glavnih vzrokov za gnečo na planinskih potih, nesreče in prenatrpanost planinskih postojank, je Planinsko društvo Kranj organiziralo izlet na Triglav v nedeljo in ponedeljek, ko obiskovalcev gora ni toliko. Poskus je uspel kljub temu, da je bil ponedeljek delovni dan. Za pohod na Triglav se je pri-prijavilo kar 60 izletnikov! Potezo Kranjčanov kaže posnemati. Obisk gora se zaradi tega ne bo zmanjšal, temveč le enakomer-neje porazdelil na vse dni v tednu, obenem pa bo ob koncu tedna manjša gneča v planinskih postojankah in domovih. -jk
Tradicionalno srečanje noš v Kamniku
V nedeljo bo v Kamniku tradicionalna turistič na folklorna prireditev »Dan narodne noše«. Pričakujejo da se bo zbralo več kot 800 narodnih noš iz vse Slovenije in iz zamejstva. Posebno so povabili noše iz Trsta, Rezije, Nabrežine, Ziljske doline, Železne Kaple in Porabske Slovence. Z obiskom jih bodo počastili tudi gostje iz Travnika in Slavonske Požege.
Program se bo začel dopoldne s promenadnim koncertom. Predstavnike vseh skupin narodnih noš bo sprejel Franc Svetelj, predsednik skupščine kamniške občine. Popoldne bo sprevod noš skozi stari del Kamnika, nato pa bo na prireditvenem prostoru nastop nekaterih skupin.
Poudarek letošnjega srečanja je na izvirnosti narodnih noš. Na prireditvi bodo lahko sodelovali vsi oblečeni v narodne noše neglede na prijavo. Pričakujejo veliko gledalcev, ker je prireditev zanimiva in slikovita. ,
1	2	3	4	5	6			7	8	9	10	11 I	12	
13						14		15						16
17		■					19		■	20				
21		22	■		23				r	■				
	26			27					28	29	■8 <''			
		31								32	33			
34	35						36	37	38					
39			■	40	41		42						43	
44			45	■	46	47				■				49
50				51	■					53		■		
55					56			57				58		
	59								60					
Rešitev nagradne križanke z dne 22. avgusta: 1. papiga, 7. nudist, 13. veteran, 14. ilegala, 16. ila. 17. Hrastje, 19. ban, 20. dila, 22. epika, 23. laki, 24. anoda, 26. Aran, 27. etan, 28. seja, 30. aroma, 32. Ra, 33. ŠK, 35. narok, 37. veda, 39. Tugo, 41. obup, 43. teran, 46. Aram, 47. muzik, 49. Rene, 50. nad, 51. bujenje, 53. aed, .54. tratine, 56. cenilka, 58. erotik, 59. Aramis
Izžrebani reševalci: prejeli smo 69 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi BETI HRIBAR, 64290 Tržič, Bistrica; 2. nagrado (40 din) ZDENKA ŠUŠTERŠIČ, 64000 Kranj, Prešernova 4; 3. nagrado (30 din) REZKA MIHELČIC, 64000 Kranj, Trubarjev trg 5. Nagrade bomo poslali po posti.
Relativna vrednost figur
Šahovska igra je soočanje načrtov dveh igralcev, od katerih vsak sestoji iz številnih napadalnih in obrambnih kombinacij, vmesnih in razbremenilnih potez, zapletanja in poenostavljanja igre itn. Pri tem ne gre brez jemanja, t. j. izničevanja nasprotnikovih figur. Pri jemanju v igri mojstrov šahovske igre sicer ni najpomembnejše primerjanje vrednosti figur, ki zapuščajo igrišče, je pa to najosnovnejši element vrednotenja igre pri igralcih, ki se s skrivnostmi šahovske igre šele seznanjajo. Pri tem vrednotenju vzamemo kot izhodiščno enoto vrednost kmeta. Skakač je vreden 3 kmete, lovec 3 in 1/3, trdnjava 5 in dama 9 kmetov. Vendar pa se vrednost figur med igro dejansko spreminja, glede na njihovo gibljivost in še posebno glede na uspešnost sodelovanja z drugimi figurami. Relativno vrednost posamezne figure v primerjavi s kmeti bomo skušali prikazati z naslednjim primerom. Pozicija na sliki 17 je nastala v partiji Gufeljd — Kava-lek (ZSSR - CSSR, 9. svetovno ekipno
frvenstvo študentov, Marianske Lažne 962) po 23. potezi belega.
				
1		i		
	M,	I		
				A
			i	
■&		i		
k	m			
B.				
2. Ke2 x d2 e5 - e4!
Bistvo načrta črnegaie z lovcem kontrolirati polje e3 in braniti kmeta na f2, medtem ko naj bi kmeta na e5 in f5 prodirala proti osnovni vrsti. Beli poskuša to preprečiti.
3. La3-f8 f5-f4
4. b3 -b4 Tg2 -g5!
Na Ke6 - f6 5. Lf8 - c5 Lb6 x c5 6. b4 x c5 e4-e3 + 7. Kd2-d3 Tg2-g7 8. Tfl-dl bi beli še imel obrambne možnosti.
5. Lf8-c5 Tg5 x c5!!
6. b4 x c5 Lb6 x c5
Nastala je zares nenavadna pozicija: črni ima še vedno vse kmete. Skupna vrednost figur je za črnega 11 in 1/3 ter za belega 13, ob obeh kraljih. Vendar pa je ta račun varljiv!
7. Tal - bi Ke6-f5
8. Tbl -b4 f4 -f3!
9. Tb4 -d4 Lc5 x d4 10. c3xd4 Kf5-f4
Sedaj je beli kralj odrezan od f-linije ter ne more zadržati napredovanja kmeta na e. V obupu mu preostane le še žrtev trdnjave.
U. Tfl x f2 e4 -e3 +
12. Kd2-el e3xf2 +
13. Kel x f2 in beli je v izgubljeni poziciji prekoračil čas za razmišljanje.
Na koncu je torej zmagal višek kmetov. Vsaka figura je namreč izničena le enkrat, tako trdnjava, ki je vredna 5 kmetov kot sam samcat kmet. Različni v življenju, enaki v smrti! dr. S. Bavdek
Bi I
Suhoparno prešteto ima črni prednost, saj ima štiri kmete za belega skakača. Vendar pa beli računa na poenostavitev pozicije po Sd2-c4, z osvojitvijo kmeta na f2.
1. ... Td8 x d2 + !
Žrtvuje trdnjavo za skakača in nadaljuje s štirimi kmeti proti beli trdnjavi.
Ko bi videl, kakšen čudovit razgled je šele z vrha!
Vodoravno: 1. ime politika in publicista, ki so ga ustaSi ustrelili, Kerso-vanija, 7. pokopališki delavec, tudi hrošč mrhar, 13. revež, 15. zlatnik, 17. Ivan Levar, 18. kisli južni sadež, plod limonovca, 20. desni pritok reke Missouri v zvezni ameriški državi Missouri, 21. ime francoskega filmskega režiserja Claira, 23. sultanov uradni razglas, 25. spoj, rima, 26. rezultat narejanja, 28. avtomobilska oznaka za Subotico, 30. ženski osebni zaimek, 31. glavno mesto Albanije, 32. francoska pisatelja popularnih romanov, oče (»Trije mušketirji«) Alexandre, in njegov sin (»Dama s kameljami«), 34. vrsta azijske palme in njen plod, 36. zobate ribe, 39. rovt, otrebljen svet, 40. avtomobilska oznaka za Rijeko, 42. dežela Ibercev, nekdanjega naroda na Pirenejskem polotoku, 44. del statev, 46. ameriška denarna enota, 48. teža embalaže, 50. antično ime za nomadska ljudstva južne Rusije, 52. globeli, nižji, navadno podolgovati svet med hribi, 54. rimsko število štiri, 55. nerodna medvedja hoja, 57. večji del glavnega otoka Velike Britanije, 59. ime ameriških vesoljskih sond za raziskavo površine Meseca, 60. močen čevelj, navadno okovan, zlasti za hojo po hribih.
Navpično: 1. osje gnezdo, osišče, 2. redko moško ime, Egidij, 3. oranje, 4. človek z vročekrvnim temperamentom, koleričen človek, 5. Cimosovo vozilo, 6. bela kopriva, azijska rastlina, iz katere vlaken delajo tkanino, 7. najčešče z nasipom in jarkom utrjeno bivališče fevdalcev, 8. znak za kemično prvino rutenij, 9. vrsta pralnega praška, 10. ljubimec Porgy v Gershvvinovi operi »Porgy in B...«, 11. znanost o oblikah in ustroju telesa in njegovih organov, 12. redko žensko ime, kraljica, tudi glavno mesto Saskatchewana v Kanadi, 14. slovenska pevca, oče in sin Braco, 16. posebna žica za električne grelnike, 19. denar, ki se ga komu nakaže, 22. natezalna mišica, 24. najvišja karta, 27. državna blagajna, 29. puč, državni prevrat, 33. prosvetni delavec, 34. francosko ime za belgijsko mesto Aalst, 35. vrsta oblica, 37. obrežje, 38. danski pomorščak, ki je raziskoval Beringovo morje, Vitus, 41. Ivo Daneu, 43. operni spev, 45. vrsta ogljikovega vodika, plin brez barve in vonja, 47. povišana ploščad za gledališke predstave, 49. Ober, 51. kratica akademskega naslova, 53. nekdanji južnovietnamski politik, ... Dinh Diem, 56. Jan Eisner, 58. Iva Zupančič.
Rešitve pošljite do torka, 2. septembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja-1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
Sprava
Tiskovni predstavnik filmskih zvezdnikov Ri-, charda Burtona in Elisabeth Taylor je sporočil, da se je slavni par ponovno pobotal in baje celo namerava obnoviti zakonsko zvezo. •'Nekdanja .zakonca sta se sestala v Švici. Tam naj bi ugotovila, da ne moreta drug brez drugega.
Nova zbiralska strast
V ZDA se je razpasla nova zbiralska strast. Odkar so začeli prikazovati film Jaivs, kar bi po naše pomenilo Zrela, v katerem imajo glavno vlogo morski psi, so ljudje kot nori začeli kupovati »prave« čeljusti teh morskih roparic. Neki trgovec je imel na svoji polici že dolgo zaprašeno zalogo teh spominčkov. Odkar po vsej Ameriki prikazujejo omenjeni film, je zalogo že izpraznil. Če bi imel še enkrat toliko čeljusti, bi obogatel.
Predor velikan
Blizu Tokia np Japonskem so izročili namenu nov predor za avtomobile, dolg 8.489 metrov. Edino predor pod Mont Blancom je še daljši kot japonski. Gradili so ga osem let in zanj porabili 34 milijard jenov. Ventilacijske naprave, protipožarne in druge avtomate v predoru vodijo računalniki.
Kam je šla zapuščina
Množica vernikov v kraju Vasto v bližini Rima je naslovila na papeža protestno pismo, v katerem zahteva pojasnilo, kaj se je zgodilo z vrednotami, ki so jih razni ljudje zapustili cerkvi. V minulih 30 letih se jih je baje precej nabralo. Baron Rulli je zapustil cerkvi 157 ha najboljše zemlje in veliko nepremičnin. V oporoki je določil, da je treba to bogastvo uporabiti za gradnjo šol, gimnazije in nekaterih drugih ustanov za mladino. Vse to je cerkev, v Vasti dobila že leta 1961, vendar se še nič ni zgradilo. Denar je očitno šel nekam drugam, pravijo ogorčeni vaščani in zahtevajo od papeža, da posreduje.
Muzej groze
London ima novo turistično atrakcijo. Londonske ječe so odprle vrata obiskovalcem, ki si želijo ogledati, kaj vse je bilo v britanski zgodovini na voljo pravici oziroma, kaj vse so v srednjem veku uporabljali za mučenje. Demoni, mučenja in usmrtitve so prikazane s pravim muzejem voščenih lutk.
»Ste za en petelinji rep?«
Ni dvoma: za večino nas, laikov, za večino navadnih smrtnikov, ki le redkokdaj zaidemo v nočni lokal in ki smo — kot zavedni Kranjci — zvesti predvsem cvičku in pivu, je barmanstvo popolnoma tuj poklic. A tradicionalni nezaupljivosti gorenjskih Janezov navkljub naj zapišem, da sodi med najbolj prefinjene kulinarične podzvrsti kar jih poznamo. Barmanstvo je umetnost, trdijo redki strokovnjaki, ljubitelji opojne kapljice. To je sinteza znanja, domiselnosti, alkimističjie spretnosti in prefinjenega okusa. Ustvariti slasten koktajl namreč ni nikakršna šala. Zelo redki, zelo cenjeni in zelo iskani so možje, ki zmorejo iz raznih »čistih« pijač in ustreznih dodatkov narediti slastno, poživljajočo mešanico. In v očeh zahtevnejših gostov je izboren barman enako nepogrešljiv kot sta nepogrešljivi, denimo, solidna kuhinja in izdatno založena klet. Torej ni čudno, če pri ocenjevanju najuglednejših svetovnih hotelskih hiš sposobnosti »domačega« čarovnika tekočih specialitet igrajo izjemno pomembno vlogo. Visoka uvrstitev na elitnih nacionalnih in mednarodnih degustacij-skih preizkušnjah zanesljivo bistveno dvigne ugled (in seveda promet) šam-pionovih delodajalcev.
No, eden najspretnejših slovenskih bar-manov zadnjih let je tudi Janko Zorjan, simpatični vodja bistroj a v blejskem hotelu
»Koktajle«, pravi blejski barman Janko Zorjan, »so ,iz umili' gledalci petelinjih bojev v Ameriki«
Toplice. V njegovi interni vitrini bi našli kopico priznanj in nagrad. Poleg ostalega sta vmes zlata medalja za osvojeno prvo mesto v »kratkih« koktajlih in srebro za drugo mesto v generalni uvrstitvi. Obe odličji si je pridobil letos maja, med srečanjem 28 barmanskih virtuozov iz vse Jugoslavije, katerega pobudnik in soorganizator je bil prav on. Zorjanovemu »Labodjemu spevu« (malo Talisovega Old boys gina, malo apricota, malo sladke smetane in ščepec nastrgane čokolade) so sodniki priznali naslov najkvalitetnejšega napitka dneva. Zdaj Janko intenzivno razmišlja o bližnjem tekmovanju jugoslovanskih moj-strov-mešalcev v Beogradu. Upa, da se bo dobro uvrstil, kajti zmaga ali naslov »vice-šampiona« bi mu avtomatično zagotovila udeležbo na prihodnjem evropskem in svetovnem prvenstvu.
Sicer pa zmeraj nasmejani temnolasec nerad govori o sebi.
»V burmanske vrste sem zajadral leta 1967,« pove ter nato brž zaobrne po-menek v bolj splošne vode: »A veste, od kod izvira ime ,koktajl'?«
V hotelu Toplice na Bledu že več kot dve leti igra gostom za ples in zabavo ansambel KIVADO. Ko smo Jeseničane, ki ga sestavljajo vprašali, kako so prišli do tega imena, so nam povedali, da ime nima nobene zveze z latinščino ali s katerikolim drugim jezikom, pač pa so to enostavno dve prvi črki priimkov članov ansambla, in sicer Kirina Dušana, Valanta Franca in Doboviška Sergeja. Ob tem pa so pripomnili, da bi se moralo pravzaprav ime že spremeniti, ker namesto Kirina Dušana že precej časa igra Felicijan Vili. Toda to jih prav nič ne moti in je ansamblu kljub drugačni zasedbi še vedno ime KIVADO. - B. B.
Ne vem, jasno. In mi razloži; izraz »cocktail«, dobesedno preveden v slovenščino, pomeni petelinji rep. Čudno, mar ne? Kaj neki tile smešni Anglosaksonci vidijo skupnega v pisanihokrasihgospodarjev kurjih jat in v skrivnostnih zvarkih čarovnikov izza točilne mize?
»O poreklu naziva .cocktail' kroži kup zgodbic in anekdot,« dodaja Zorjan. »Najbližje resnici so očitno tolmačenja, ki ga spravljajo v zvezo s petelinjimi boji, popularno zabavo prebivalcev ameriškega juga. Sleherni dvoboj posebej dresiranih pernatih živali je spremljalo veliko število gledalcev. Navijali so, kričali in sklepali stave. Običaj je veleval, da lastnik zmagovalca po končanem spopadu sme poražencu izpuliti rep, vendar mora potlej vse prisotne povabiti na požirek močnega. ,Let us have a drink on the cock's tail!' (Gremo zalit petelinov rep!), se je glasil poziv druščini žejnih sorodnikov, prijateljev, znancev in sosedov, ki so hrupno zavzeli pivnico ter naročali, karje pač komu prijalo ...«
Se precej več zanimivih podrobnosti iz zgodovine barmanstva in iz najnovejših prizadevanj v razvoju te nenavadne gostinske specialnosti je bil pripravljen razkriti Zorjan. Toda žal nama čas in sprotne obveznosti niso dovoljevale nadaljevati naključno začetega kramljanja. Stisnila sva si roki, pri čemer moj sobesednik ni pozabil poudariti, da je voljan kadarkoli odgovarjati na kakršnakoli vprašanja, ki zadevajo poklic šarmantnih kemikov v smokingih in metuljčkih. Najčešče tiči kje v hotelu Toplice, v bistroju ali pa v krogu svojih kolegov, kuharjev in natakarjev, katerih delavnik poleti, sredi sezone, ne dovoljuje kaj prida počitka.      I. Guzelj
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
radio gledališče
kino
sobota
30. AVGUSTA
430 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Čustveni svet računalnika Rupreta, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč,otroci,, 20.00 Dobimo se v soboto, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Kaleidoskop popevk, 14.35 Slovenska pop selekcija, 15.40 Portret orkestra Gerrv Mulligan, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Atija Sossa, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Slovenski zbori pretekle in polpretekle dobe, 19.30 Večerna promenada z Danielom Barenboimom, 20.35 Iz oper in glasbenih dram, 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije
nedelja
31. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: Hru.šč in trušč v Nemirju, 8.42 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Iščemo popevko poletja, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko popoldne, 16.00 Zabavna radijska igra — R. Rehar: Mojstrovine Sama Soma — Zamrznjena dediščina, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program JRT — studio Ljubljana, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut numorja, 14.05 Iščemo popevko poletja, 15.(K) Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Koncert v vrtni lopi, 22.00 Vinzenco Bellini: odlomki iz opere Beatrice Di Tenda, 23.(K) Torellija igrajo, 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
1. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelje ansam-belske in solistične glasbe, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Kulturni globus, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Fantje treh dolin, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.1K) Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Poletni pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Mannv Albam, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi, 19.45 Ansam-belska glasba zgodnjih romantikov, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Jurij. Mihevc in Gojmir Krek, 22.30 Se-zimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije
torek
2. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo mali vokalni ansambli, 10.15 Promenadni. koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš gost, 17.20 Zvočni portret Alojza Merdeja, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra - V. Zupan: Upor črvov, 21.24 Zvočne kaskade, 22.20 Orkestrske žalostinke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Borci nam pripovedujejo, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Milana Ferleža, 14.35 Ročk - jazz, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Plesni orkester radia Ljubljana igra za ples, 16.40 Znana imena — znane melodije,
17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Ralphom McTellom, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini, 19.15 Poje basbaritonist Theo Adam, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Kultura danes, 20.50 Dunajski slavnostni tedni 1975, 23.00 Baročne tonske ubranosti, 23.55 Iz slovenske poezije
sreda
3. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto-vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Alberta Semprinija, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana", 18.05 Nenavadni pogovori, 18.25 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Francija Pu-harja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 21.40 Igrajo veliki zabavni orkestri, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Jugoslovanska produkcija plošč, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu sambe, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Beseda in glasba, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Pot izobraževanja, 20.50 Danilo Svara: odlomek iz opere Veronika Deseniška, 21.15 Dvorak, Čajkovski in Ravel v plesnih ritmih, 22.15 Imena sodobne glasbe: Krzvstof Penderecki, 23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
4. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Revija orkestrov in solistov, 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 I ^epe melodije, 22.20 Anto-nin Dvorak: Kvintet Za klavir in godalni kvartet v A-duru, op. 81, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202, 13.60 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra radia Hannover, 14.(M) Samoupravljanje s temelji marksizma, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Top albumov, 15.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva. 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 1H.(K) Popevke na tekočem treku, 18.40 Non-stop ples
Tretji program
19.05 Večerni concertino, 19.50 Renesančni zbori, 20.35 Mednarodna radijska univerza. 20.45 Recital tega tedna, 22.00 Tako muzicira Georg Solti z Dunajskimi filharmoniki, 22.30 V svetu variacij, 23.55 Iz slovenske poezije
petek
5. SEPTEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja," 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak. 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje. 17.20 Poletni divertimento, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Toneta Kmetca, 19.50 Lahko noč. otroci, 20.00 Stop-pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Petek na valu 202. 13iX) Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Za mladi svet. 15.40 Izložba popevk, 16.00 Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino. 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe
Tretji program
19.05 Od premiere do premiere, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 21.55 V nočnih urah, 23.55 Iz slovenske poezije
Kranj CENTER
29. avgusta amer. barv. akcij. GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 16., 18. in 20. uri
30. avgusta amer. barv. akcij. GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. krim. ODKUPNINA ob 22. uri
31. avgusta amer. barv. risani MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 10. uri, amer. barv. akcij. GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. vestema PRESTE J SVOJE KROGLE ob 21. uri
1. septembra angl. barv. krim. ODKUPNINA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽiC
29. avgusta amer. pust. TARZAN IN SIRENE ob 16. uri, franc. barv. akcij. SKRIVNOST ob 18. in 20. uri
30. avgusta amer. barv. risani MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, angl. barv. drama JANE EYRE - SIROTA IZ LOVVOODA ob 18. in 20. uri
31. avgusta amer. pust. TARZAN IN SIRENE ob 14. in 18. uri, franc. barv. akcij. SKRIVNOST ob 16. uri, premiera dok. filmov o Jugoslaviji FILMSKA PRIČEVANJA ob 20. uri
1. septembra dok. filmi o Jugoslaviji FILMSKA PRIČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
29. avgusta amer. barv. LADY POJE BLUES ob 18. in 20. uri
30. avgusta amer. barv. vestem VAGABUNDI ZAHODA ob 18. in 20. uri
31. avgusta amer. barv. risani MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 15. uri, amer. barv. vestem VAGABUNDI ZAHODA ob 17. in 19. uri
1. septembra amer. barv. vestem VAGABUNDI ZAHODA ob 18. uri
Kamnik DOM
30. avgusta premiera šved. barv. filma PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 16. uri, hongkonški barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri
31. avgusta hongkonški barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 15., 17. in 19. uri
1. septembra franc. barv. pust. NEZNANI JUNAKI ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
29. avgusta amer. barv. zgod. IVANHOE ob 18. in 20. uri
30. avgusta amer. barv. grozi j. MOČNEJŠI OD MAFIJE ob 18. in 20. uri
31. avgusta amer. barv. grozlj. MOČNEJŠI OD MAFIJE ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
29. avgusta amer. barv. grozlj. MOČNEJŠI OD MAFIJE ob 20. uri
30. avgusta amer. barv. krim. ZADNJE ZATOČIŠČE ob 20. uri
31. avgusta amer. barv. zgod. IVANHOE ob 18. in 20. uri
Radovljica
29. avgusta amer. barv. RDEČI OBLAK NAD RIATOM ob 20. uri
30. avgusta anlg. barv. PRED MILIJON LETI ob 18. uri, amer. barv. RDECl OBLAK NAD RIATOM ob 20. uri
31. avgusta amer. barv. risani MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 16. uri. franc. barv. krim. ROP NA AZURNl OBALI ob 18. uri, angl. barv. PRED MILIJON LETI ob 20. uri
1. septembra amer. barv. krim. STRELNA CRTA ob 20. uri
Bled
29. avgusta amer. barv. risani MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 18. in 20. uri
30. avgusta franc. barv. krim. ROP NA AZURNl OBALI ob 18. uri, amer. barv. LETO 42 ob 20. uri
31. avgusta amer. barv. RDECl OBLAK NAD RIATOM ob 18. uri, amer. barv. LETO 42 ob 20. uri
1. septembra nem. barv. LORD IZ PREDMESTJA ob 20. uri
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
televizija.
mila
30. AVGUSTA
15.00 Sredozemske igre: košarka, tekma za 3. in 4. mesto — prenos samo, če bo igrala Jugoslavija, B (EVR-Lj), 16.40 Srezodemske igre: filmski pregled — posnetek. B. 17.00 Obzornik (Lj), 17.15 Sredozemske igre: atletika -prenos, B (EVR-Lj), 18.25 Janošik - konec nadaljevanke, 19.15 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.00 Vejika sprememba. B, 20.30 Moda za vas. B, 20.40 Kojak. B, 21.45 TV dnevnik. 22.00 Sredozemske igre: atletika — posnetek, B(Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.15 Sredozemske igre: atletika. 20.40 Egipt za časa Tutankamona, 21.(K) Dokumentarna oddaja. 21.20 Športna sobota, 21.35 Sedem dni, 22.(K) Sredozemske igre: rokomet Alžir : Jugoslavija — prenos
Oddajnik Sljeme
16.45 Poročila. 16.50 Sredozemske igre: filmski pregled. 17.10 Jadrnice - serijski film. 18.00 Kronika. 18.15 Srečanje glasbene mladine v Varaždinu. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Velika sprememba. 20.30 TV magazin, 21.30 TV dnevnik. 21.50 Demonska vrata — celovečerni film
nedelja
31. AVGUSTA
9.30 Poročite, 9.35 R. M. du Gard: Thibaultovi, B. 10.20 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine. B, Biseri morja. B (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Zg), 14.00 Poročila (Lj). 14.00 Sredozemske igre: košarkarski finale -prenos, B (EVR-Lj), 15.55 Za konec tedna. 16.10 Morda vas zanima: Kotalkarji. 16.40 Sredozemske igre: filmski pregled. B (Lj). 17.00 Sredozemske igre: plavanje -prenos, B (EVR-Lj). 18.00 Moda za vas, B. 18.15 Poročila, 18.20 Prepovedana puščava Danakil — film. H. 19.15 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.00 G. Minil: Ženske iz Dja-voljih merdevin. 20.30 S kamero po svetu: Na daljnih vzporednikih. B. 21.00 Black Oek Arkanses - glasbena oddaja. B (Lj). 21 40 Športni pregled (Zg). 21.55 TV dnevnik (Lj)
PREPOVEDANA PUŠČAVA DANAKIL -angleški barvni poljudni film;
Malo je krajev na svetu, kjer ne bi bilo sledov industrijske revolucije in njenih posledic. Eden takšnih predelov je puščava Danakil. Spušča se s pobočij visoke planote Etiopije proti Rdečemu morju. Raziskovalec Thesinger je razkril vrsto skrivnosti te dežele — predvsem mogočne reke Awash, ki se zliva z visoke planote, pa nikdar ne doseže Rdečega morja. Odkril je, da se reka izgublja v hitro hlapečem jezeru v depresiji, globoki čez 200 metrov. Prebivalci teh krajev so sprejeli za svojo vero islam, a so ohranili vrsto navad iz prazgodovine. Predvsem se plemena med seboj neusmiljeno pobijajo, pa tudi tujcu, ki zaide mednje, praviloma ni rešitve.
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
18.05 Sprehod skozi čas. 18.30 Viking Viki. I9.IMI Mladina vprašuje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Adriano Celentano. 20.50 24 ur. 21.00 Anzio — celovečerni film. 23.00 S. Kolar: 1'metno gnojilo
Oddajnik Sljeme
9.35 Porntfla, 9.45 Otroški sixued. 10.45 Narodna glasba. ,11.15 Kmetijska oddaja. 12.00 Jugoslavija, dober dan. 14.00 Sredozemske igre. 18.00 Ko nastaja življenje -film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ženske i/. Djavoljih merdevin. 20.50 Dok. oddaja. 21.20 Športni pregled. 21.55 TV dnevnik
ponedeljek
1. SEPTEMBRA
15.45 Sredozemske igre: filmski pregled. B. 16.05 Sredozemske igre: vaterpolo Grčija : -Jugoslavija — |x>snctek. B (Lj), 17.00 Sredozemske igle: plavanje — prenos. B (EVR-Lj). 18.00 Obzornik. 18.10 V. Pečjak: Polet na Mars — serija Drejček in trije Marsovčki. IH.35 l/tim minevajo, čas teče. B. 19.011 Odločamo. 19.10 Risanka. B.
BALADA O ULICI je dramatizacija istoimenskega proznega dela slovenskega pisatelja Juša Kozaka. Glavnega junaka pravzaprav ni: glavna oseba, upokojeni novinar Mohor (Frane Milčinski). je sicer oseba, ki dejanje vodi in o kateri v igri največ izvemo, je pa kljub svoji življenjskosti le orodje, katero pisatelj uporablja za podajanje vzdušja neke ljubljanske ulice v prvem desetletju po minuli vojni. Ulica je kot živo bitje, ki ima svojo preteklost in sedanjost pa tudi svojo prihodnost, zasejano v usodah, ki se delno že kažejo v značajih in načrtih njenih prebivalcev. Tako izvirna predloga kot njena dramatizacija sta V celoti posvečeni razmišljanjem o človekovi usodi, tako da je ulica s svojim rojevanjem, spreminjanjem in umiranjem v bistvu tudi simbol človeškega žitja in bitja na splošno, ne glede na cas in kraj dogajanja.
19.30 TV dnevnik. 20.05 J. Kozak-V. Frantar: Balada o ulici — TV drama, 21.10 Kulturne diagonale. 21.40 Mozaik kratkega filma: Dežela številnih resnic, B. 22.05 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.30 V znamenju dvojčkov. 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika. 18.15 Ljudska ustvarjalnost. 18.45 Branje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna oddaja. 20.35 C. Saint Saens: Koncert za klavir in orkester. 21.00 24 ur. 21.15 Živi danes, umri jutri — celovečerni film
Oddajnik Sljeme
17.00 Poročila. 17.10 Sredozemske igre: filmski pregled, od 17.:«) do 19.30 isto kot na UHF. 19:«) TV dnevnik. 20.00 M. Kranjec: Pot domin — drama T V Ljubljana 20.50 Liki revolucije: Žarko Zrenjanin. 21.25 Mladi zi mlade. 21.55 T V dnevnik
torek
2. SEPTEMBRA -
16.15 Madžarski TVI) (Bg). 17.35 Sredozemske igre: filmski pregled. B. 17.55 Obzornik. 18.05 L Suhodolčan: Polonca — serija Naočnik in Očalnik. 18.40 Ikebana: Viseči slog. B. 18.45 Biseri morja. B. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Železna zavesa — dok. serija Tretji svetovni mir. 21.25 C Bronte: Jane Evre — nadaljevanka. B. 22.15 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17..30 Mikavnosti cirkuškega |x>klica 18.00 Kronika Zagreba. 18.15 Ohridsko poletje. 18.45 Trenutek spoznanja. 19..30 TV dnevnik. 20.00 Mamin sin — humoristična oddaja. 20.30 24 ur. 20.:15 Gospod Hulot na počitnicah — film
Oddajnik Sljeme
16.40 Izbrana tema. 17.(K) Poročila. 17.10 Sredozemske igre: filmski pregled, od 17..30 do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Argumenti 75. 20.5(1 Mikrobi iu ljudje — serijski film. 21.40 Mozaik. 22.10 TV dnevnik. 22.20 Sredozemske igre: judo
sreda
3. SEPTEMBRA
15.45 Sredozemske igle: filmski pregled. B. 16.05 Sredozemske igre: vaterpolo Jugoslavija : Španija — |x>sne-tek. B (Lj). 17.00 Sredozemske igre: plavanje — prenos. B (EVR-Lj). 18.30 Obzornik. 18.45 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta. B. 19.10 Risanka. B. 19.3(1 TV dnevnik. 20.05 Sonce vzhaja enkrat na dan — film. 21.40 TV dnevnik. 21.55 Sredozemske igre: bok* — prenos in posnetek. B (Lj)
SONCE VZHAJA ENKRAT DNEVNO -poljski film; režiser Henrvk Kluba, igrajo: Franciszek Pieczka, Rvchard Filipski, Stanislav Gronkowski;
Film načenja zanimivo družbenopolitično temo iz časa neposredno po drugi svetovni vojni. Odkrivajo se problemi kmečke miselnosti v novi politični situaciji. Gre za šolo. ki so jo zgradili kmetje za svoje otroke, torej je družbena last Novi zakon o nacionalizaciji nepremičnin bi jim torej ne mogel odvzeti šole. Toda kmetje novih časov ne razumejo, okrajni uradniki pa se ne potrudijo, da bi razložili kmetom, za kaj pravzaprav gre. Ko jim hočejo »vzeti« šolo, pride do tragedije.
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila. 17 30 Pahljača. 18.00 Kronika Osijeka. 18.15 Narodna glasba. I8.:{5 Znanstveni studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vidocci - serijski film. 20.55 2« ur. 21.00 Po sledeh fotografije
Oddajnik Sljeme
15.40 Sredozemske igre: filmski pregled. 16.1x1 Sredozemske igre: vaterpolo Jugoslavija Španija. 17.0»! Kratki filmi, od 17.20 do 19.30 isto kot na UHF. 1930 TV dnevnik. 20.00 Nežna koža — celovečerni film. 21.55 Človek in čas. 22.25 TV dnevnik. 22.45 Globus
četrtek
4. SEPTEMBRA
13.40 Sredozemske igre: odltojka — |x>snclek samo. če bo igrala Jugoslav i ja. B. 14.40 Sredozemske igle. filmski pregled. B IL ji 15.00 Sredozemske igre: boks — prenos. B. 17.00 Sredozemske igre: plavanje — prenos. B l EVR-Lj). 18.(15 Obzornik. 18.20 Napoleon m liubezeli. B. 19.10 Risanka. B. 19.:«) TV dnevnik. 20.05 Cvetni prah — serirska oddaja 110. policija. 21.05 Kam in kako na oddih. 21.15 Diagonale. 21.45 TV dnevnik. 22.00 Sredozemske igre: vaterpolo in nogomet — posnetki. B (Ljl
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
I7.«> Ulica sezam. 18.(M) Kronika Splita. 18.15 Pesmi z Donave. 18.35 Teles|x>rt. 19.00 Kulturni pregled. 19.:«) TV dnevnik. 20.00 Krog. 20.45 Profesor Baltazar -risanka. 20.55 21 ur. 21.10 S. Pavić: Stare bajte
Oddajnik Sljeme
17.00 Poročila. 17.10 Sredozemske igre: filmski oregled. od 17.30 do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 F. David: Nekega dne, moj Jamel — TV drama. 20.45 Reflektor. 21.35 Dok. film. 21 45 TV dnevnik. 22.05 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb s solisti
petek
5. SEPTEMBRA
15.40 Sredozemske igre: vaterpolo za 3. in 4. mesto — posnetek, če bo igrala Jugoslavija. B. 16..'«) Sredozemske igre: filmski pregled. B. 16.50 Obzornik (Lil. 17on Sredozemske igre: plavanje — prenos. B (EVR-Lj I. 18.05 Pisani svet: Vis. I. del. B. 18.40 Ansambla Bi-ei niča in Gorenjci. B. 19.10 Risanka. B. 19..«) TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Zaljubljena v (Kler - film. 21.40 625. 22.0») TV dnevnik. 22.15 Sredozemske igre: vaterpolo — |x»snetek finalne tekme, če bo igrala Jugoslavija, ter lx>ks — finale (Lj)
ZALJUBLJENA V ODER - ameriški film, 1958; režiser Sidnev Lumet, v gl. vlogah: Henrv Fonda, Susan Strasberg, Joan Green-wood, Christopher Plummer;
Pc velikem uspehu filma 12 porotnikov je posnel Sidnev Lumet manj uspešen, a privlačen melodramski film Zaljubljena v oder. Kot pove že naslov, gre za ambiciozno mlado igralko, ki bi rada uspela.
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.'«) Otroški spored. 18.(10 Kronika Reke. 18 15 Re/.er vii m čas. 19.30 TV dnevnik. 20500 Farma - TV drama. 21 tri 24 ur. 21.15 Gost urednik: Slavko Zlatic. 22.25 Zabav no glasbena oddaja
Oddajnik Sljeme
17.00 Poiix'ila. 17.10 Sredozemske igre: filmski pregled od 17.:«) do 19 M) isto kot na UHF. 19«) TV dnevnik. 20.(X) Zabava vas Frank Sinatra. 20..5O Kojak - Herifiki filnn 21.40 TV dnevnik. 22.00 Sredo/em»ke igre: U»k-
poročili so se
V KRANJU
Hafnar Danilo in Toporiš Stanislava. Mohorič Branko in Belehar Danica. Pustovrh Bojan in Zidan Ireni a. Hobič Vojko in Savli Klara Marta. Koleni Anton in Keršič Zdenka. Zumer Janez in Juvari Marica. Bajda Silvester in Pišljar Milenka. Osterman Rajko in Podobnik Mihaela. W'etz Jane/, in Pavec Ana. Porenta Metod in Jagiuiic Elizabeta
VTRZlCl
Roblek Andrej in Kavčič Marija. Rožič Jožef in Fn Marija
umrli so
v kran.jl:
Plšek Jože. roj. 1941. Hlebec Valentin, roj. 1914 Eržen Franc. roj. 1909. Velkavrh Janez. roj. 19.1-1. Košnik Anton. roj. 1909. Kolenc Katarina, roj. 1899 Hudobivnik Marjana, roj. 1911. Vrečko Martin. n>i 1887. Obeti Marija, roj. 1885
VTRZlCl
Jezermk Jožefa, roj. 1899. Košir Jožefa, roj 1894
tržni pregled
JESENICE
Solata 8.50 din. špinača 10 din. cvetača 15.40 din. korenček 6.50 din. čebula 5.80 din. fižol !» din. pesa 4.-ti din. kumare 5.20 din. paradižnik 8.50 do 10 din. paprika 6.30 din. slive 10.50 din. jabolka 10.50 din. hruške 12 »lin. grozdje 13 din. breskve 14.20 din. ohrovt 7.5<> din. pomaranče 16.70 din. limone 13.80 din. ajdova moka 19.20 din. koruzna moka 5.65 din. kaša 13.13 din. surovo maslo 58 do 61.70 din. smetana 27.85 din. skuta 18,10 din. sladko zelje 5 din. orehi 102 din. jajčka 1.45 do 1.55 din. krompii 3.60 din
TRZIC
Solata 8 do 10 din. korenček 10 din. česen 20 do 25 din. čebula 7 din. fižol 8 do 12 din. pesa 8 do 10 din. kumare 7 din. paradižnik 8 do 10 din. paprika 10 din. slive 8 do 10 din. jabolka 12 do 14 din, hruške 13 do 14 din. grozdje 11 do 14 din. banane 10 din, pomaranče 13 din. limone 15 do 16 din. ajdova moka 16 din. koruzna moka 6 din. kaša 15 din, surovo maslo 14 din. smetana 6 din. skuta 3 din. sladko zelje 5 din. orehi 10 do 12 din. jajčka 1.40 do 1.60 din. krompir 5 din
r/ri/ž/'/is/ct /jft/rie/t /et
Za najbolj navdušene pletUje se je poletje že končalo: ves dan že zven-kečejo s pletilkami in ustvarjajo nove pletene modele. Tu je predlog za moderen volnen pulover: izrez obkroža večji ovratnik, spodaj pa je puli v isti barvi.
Marija iz Šk. Loke — Prosim vas za nasvet, kakšen naj bo moj jesenski plašč. Visoka sem 176 cm, tehtam 80 kg, imam temnorjave lase, stara pa sem 25 let. Blago za plašč je temno oranžne barve. Povem naj še to, da sem v boke in noge bolj močna.
Marta - Plašč za vas je polopri-jetega kroja z žepi v stranskih šivih. Zapenja se eno-redno, ima ovratnik in sega čez kolena. Ker je od pasu plašč rahlo zvončast, bo lepo zakril. preveč široke boke. Izogibajte pa se midi dolžin, ker te preveč optično odebelijo noge.
Še malo pa bo šola
Nepravilna prehrana, kot smo rekli v prejšnjem sestavku, lahko vpliva na hitrejše utrujanje učenca. To pa ni edini vzrok. Nekateri starši so dokaj brezbrižni in ne zahtevajo od šoloobveznega otroka, da gre zgodaj spat. Res so včasih zvečer zanimive oddaje na televiziji in včasih je morda res dobro narediti izjemo, če smo prepričani, da otrok res mora videti oddajo; vendar pa je večina večernih oddaj namenjenih odraslim, tako da po osmi uri otrok nima kaj početi v dnevni sobi. Vedeti moramo tudi, da večerne predstave kina ali razburljive oddaje na televiziji podaljšujejo prihod spanca. Otrok v starosti od 7 do 11 let mora spati 11 ur: nočni počitek pa je lahko za uro krajši, če- čez dan eno uro počiva ali spi. Učenec star 11 do 15 let se vedno potrebuje 9 do 10 ur spanja.
Ne recite, da se z začetkom šole igra za otroka konča. Če mu boste prepovedali vsako igro, bo zanjo izkoristil vsako prosto minuto pa tudi tisti čas, ko bi moral sedeti pri zvezku. Ne pozabimo, da učenec prebije pol dneva v šoli, nato pa ga čakata še učenje in pisanje doma. Če mu ne dovolimo sprostitve v igri, ga bo ta obremenitev preutrudila, uspeh v šoli bo slabši.
Ničkolikokrat smo že rekli otroku, naj vendarle nekaj časa lepo sedi pri knjigi. Vendar otrok v starosti od 7 do 9 let ne more biti zbran pri učenju več kot 30 minut; starejši od 10 let pa ne več kot 45 minut. Nato potrebuje 15 do 20 minut odmora, potem pa spet lahko nadaljuje z učenjem. Ko so naloge in učenje pri kraju, dovolimo otroku, da se naskače na dvorišču, v parku, da teka za žogo, se vozi s kolesom. Otrok tako gibanje potrebuje, da se mu organizem razvija, obenem pa nabira moč za nove šolske obveznosti.
Če se frizirate sami: pričeska bo bolje oblikovana, če na vrhu glave med velike navijače vstavimo dva manjša.
Potrebujemo: 25 dkg cvetače, 25 dkg graha, maslo ali margarino, 25 dkg gob, 5 jajc, pol skodelice kisle smetane, sol, poper, četrt žličke nastrganega muškat-nega oreščka, četrt skodelice moke, malo nastrganega parmezana, TO dkg šunke.
Mi^^^^^^      Zelenjavni in gojboi
;S;,;!f;    s   ■ nar as te k 1 Spi
Cvetačo skuhamo, grah vzamemo iz konzerve. Na maslu dušimo zrezane gobe. Tretjino skodelice masla penasto umešamo, dodamo rumenjake, smetano, poper, sol in muškatni orešček. Polagoma primešamo moko, dve žlici nastrganega sira in nato še sneg iz beljakov. V pomaščeno posodo za narastke stresemo najprej polovico pripravljene jajčne zmesi, nato pa zelenjavo z gobami in narezano šunko ter vse potresemo s sirom in postopek ponovimo. Po vrhu parmezana potresemo še koščke surovega masla in potisnemo v pečico ogreto na 225 stopinj Celzija za kake pol ure, da narastek lepo porumeni.
Lepo perilo
Pogled v omaro dokaj zgovorno pripoveduje, 'kako gospodinja zna vzdrževati posteljno perilo, brisače in osebno perilo. Ali ve, koliko praška potrebuje posamezna vrsta perila, ali ve, da je treba včasih ponavljati izpiranje in dodati mehčalce vode ali otipa.
Če imamo prostor, kier spravljamo umazano perilo, dokaj velik, si lahko delo pri sortiranju precej olajšamo. Za posamezne vrste perila sešijemo platnene vreče in perilo takoj, ko je umazano, spravimo v določeno vrečko. Tako bomo videli, kdaj je perila dovolj za pranje, ne bo ga treba Šele sortirati in ocenjevati ali ga je dovolj za daljše pranje ali za krajši program. Perilo razdelimo vsaj na tri skupine: na belo, pisano in sintetično. Natančnejše gospodinje pa seveda ločijo še posebej frotir, pa "belo in barvasto perilo, ki se lahko kuha, pa pisano z obstojnejšimi barvami in z občutljivimi in pa belo sintetično in barvasto sintetično perilo.
2e tedaj, ko sortiramo perilo, obrnemo žepe, da ne bo kak železen predmet zašel v boben, zavežemo naramnice in pasove, da se ne zapletajo v dsuge kose perila. Večje madeže odstranjujemo še pred pranjem. Šminko odstranimo kar z milom, kri z mrzlo vodo in milnico, prav tako tudi jajčne madeže.
Bolj umazano perilo, kot vemo, peremo s predpranjem, če pa je perilo umazano s krvjo, jajci ali podobnimi snovmi, pa uporabimo pralni prašek z encimi in namakamo ter peremo po navodilu na vrečki. Ne natrpajmo v stroj preveč perila, ker se ne bo lepo opralo, pa tudi stroj bo preobremenjen in mu bomo skrajševali življenjsko dobo. Navodila na škatlah pralnega praška upoštevajmo, da ne bomo poškodovali perila. Ne mešajmo različnih praškov med seboj. Za pranje v stroju velja, da perilo ne sme biti preveč umazano. Pozanimajmo se, kakšno trdoto ima voda v našem kraju; če je pretrda, ji dodajmo mehčalec. Prašek bo tako bolje deloval, pa tudi manj vodnega kamna bo v stroju. Brisače in oblačila iz frotirja peremo posebej in dodajamo sredstvo za mehčanje otipa.
Šentjanževe rože
Rastlina je trajnica, ki cveti skoraj vse leto, najpogosteje pa julija in avgusta. Pogosto raste na neobdelanem in pustem zemljišču, na obronkih gozdov, na pašnikih in ob poteh. Nabiramo jo v začetku cvetenja, in sicer vso rastlino v dolžini kakih 30 cm: sušimo v senci in na zračnem mestu.
Rastlina vsebuje celo vrsto zdravilnih snovi: tanin, eterično olje, smolo, stearin, fitoserin itd. Šentjanževe rože so zelo znano domače sredstvo za zdravljenje notranjih organov, od ledvic, mehurja in želodca, do jeter, pomagajo tudi pri živčnih boleznih in pri menstrualnih težavah. Uporabljajo jih tudi pri driskah, hemeroidih in celo za pljučne bolezni. Rastlina se posušena pripravlja kot čaj, pri menstrualnih težavah pa se meša z drugimi zdravilnimi rastlinami.
Olje iz šentjanževih rož se pripravlja tako, da se na določeno količino sveže nabranih listov nalije dva- do trikrat večja količina čistega olivnega olja. Steklenico dobro zamašimo in pustimo šest do osem tednov na soncu, vmes pa vsebino večkrat pretresemo. Ko dobi olje rdečkasto barvo, ga precedimo skozi krpo. Uporablja se v ljudskem zdravilstvu pri oteklinah, za zdravljenje čirov in ran in celo v kozmetiki. S tem oljem masiramo pri revmatičnih bolečinah in pri bolečinah v križu. Olje hranimo v temni steklenici in na temnem mestu.
in drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Zabije)
Izredno ugodno lahko kupite na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU jeans obleko zanj. Vseh velikosti jih imajo.
Cena: 600 do 710 din
Pri ALMIRI so spletli tale izredno lep ženski pulover iz sintetičnega frizeja. V vseh pastelnih barvah se dobe v njihovi prodajalni v Radovljici. Vprašajte za model DAŠA.
Cena: 160 din •
Jeseniška ZARJA je svojo trgovino TEKSTILKA na tržnici bogato založila tudi z usnjeno konfekcijo. Predstavljamo vam krilo, izdelek Industrije usnja Vrhnika. V temno modri, svetlo zeleni, opečnati in oker barvi jih imajo.
Cena: 750 din
\_
(19. zapis)
Ker smo že začeli, moramo tudi končati pripoved o goriški farni cerkvi.
SKRBNI GOSPODARJI
prašujem se dostikrat, le zakaj so nekatere cerkve, ki si jih iz kraje-pisne ali zgodovinske radovednosti ogledujem, tako skrbno počiščene, vzdrževane, urejene — nekateri zadružni domovi pa ne. Spominjam se še predobro, ko smo sicer kampanjsko, a vendar z velikim navdušenjem in celo udarniško gradili po vaseh zadružne domove, češ, to bodo tudi vaška politična in kulturna žarišča, skratka kulturni domovi, na katere bomo ponosni. Vsa družbena in društvena dejavnost naj bi se v njih razvijala. Knjižnice, čitalnice, klubske sobe — vse urejeno z okusom, da ne bi razvrednotili socialistične kulture. Potihem smo si celo mislili, da bodo poslej to naši duhovni hrami namesto cerkev.
Kako pa je sedaj z našimi zadružnimi domovi? Slabo oskrbovani, nevzdrževani, z neuglednimi pročelji. Kaj res nikogar ne grize pogled na tak zadružni dom. Zakaj pa so cerkve lahko oskrbovane — naši domovi pa ne? Res je, mnogi podeželski fajmoštri so dobri gospodarji — mar predsedniki zadrug ali upravniki domov to ne znajo biti? — Pa še zanimivo zgodovino ima goriški zadružni dom: zgrajen je na temeljih dobre stare šole, ki jo lahko pokažem tudi na sliki.
FARNA CERKEV
a vzpetini sredi vasi stoji goriška farna cerkev; posvečena je sv. Andreju. Notranjščina je vsa nova. Na prav zanimiv način je bila izvedena obnova in restavriranje starih baročnih oltarjev: pritrjeni so zdaj na steno, mašna miza pa je odstranjena. Tega drugje še nisem videl. Ohraniti to, kar je vrednega, drugo pa umakniti. Dobro načelo!
Do cerkvenih vrat vodi 22 strmih kamnitih stopnic. — Sloga pa cerkvi ni mogoče določiti. Arhitekt se je pač poslužil raznih stilskih prvin sredine preteklega stoletja. Kajti one prav stare prve cerkve ali kapele sv. Andreja že zdavnaj ni več — le zapis v listini iz leta 1376 jo še izpričuje. Sedanja cerkev pa je bila zgrajena leta 1851 — torej je v primerjavi z drugimi gorenjskimi božjimi hrami še zelo »mlada«. Seveda so v vmesnem času Goričani imeli svojo tesno cerkev — bila je podružnica nakelske fare — a so jo nadomestili s sedanjo, novo. Prej pa so vaščani sami skrbeli za potrebe svoje stare cerkvice. Po listini iz leta 1696 spoznamo, da se je tačas goriški sv. Andrej moral trdo otepati s stroški. Zvonik, ki so ga tedaj prizidali cerkvici, »je požrl ves denar s tistimi 50 goldinarji vred, katere je podarila baronesa Glavniška (t. j. golniška Marija Ana). In še je moral primakniti Nakelski vikarij Jarnej Jenko 65 goldinarjev in 30 krajcarjev.«
Pokopališče je bilo nekdaj okrog cerkve, leta 1786 so ga prestavili na južno stran vasi.
ANDREJEV KRIŽ
olj za informacijo še besedo o križih, ki jih poznamo več vrst: krščanski križ je najbolj znan, potem je še enokraki grški križ, ruski pravoslavni križ, malteški križ, galski križ in nazadnje staro-indijska svastika, ki si jo je Hitler prilastil kot svoj kljukasti križ.
In še: Andrejev križ (prekrižana poševna tramova v obliki X). Menda si je apostol Andrej, brat apostola Petra, ko so ga v grškem Patrasu obsodili na počasno smrt na križu, sam želel, da bodi njegov križ drugačen kot Kristusov — zaradi ponižnosti. Nesrečni mučenik je umiral, razpet med tramovi, cela dva dneva. To je bil čas v prvi polovici prvega stoletja našega štetja.
POMNIKI NOB
reden se podamo v sosednji Zalog, poglejmo, kako Goričani skrbe za pomnike velikega časa narodnoosvobodilnega boja.
Zelo lep, arhitektonsko nekaj posebnega, je osrednji spomenik padlim Gori-čanom. V obliko spirale zasukan kamnit kvader (višina 460 cm) nazorno simbolizira spremembo (zasuk!) družbenega reda po zmagi revolucije.
V prednjo stran so vklesana imena padlih borcev, v zadnjo ploskev pa imena ustreljenih talcev-domačinov s področja Goric in bližnje okolice. Vseh imen skupaj je 49 (padlih borcev 26, ustreljenih talcev 23). Spomenik so slovesno odkrili dne 28. junija 1953.
Goriški osrednji spomenik je nekaj posebnega tudi zato. ker je tik poleg njega urejeno grobišče padlih junakov, in sicer tako, da tvori s spominskim stebrom arhitektonsko celoto. Seveda je grobišče nakazano v obliki kripte, postavljena levo od spomenika. Tu spe svoj večni sen štirje padli borci in deset talcev.
Na opornem zidu — na ovinku ceste, nasproti osrednjemu spomeniku NOB, je pritrjena skromna plošča iz sivega marmorja. Napis pove:
Na tem kraju je padlo dne 10. 7. 1942 pod sovražnimi streli 5 neznanih talcev.
Ploščo je že v jeseni leta 1945 postavila goriška AF2. — Ustrelitev petih talcev na tem mestu je bil okupatorjev maščevalni ukrep zaradi likvidacije njegovega sodelavca. — Domačini so morali talce, ki so jih Nemci pripeljali iz Begunj, pokopati na kraju ustrelitve. Po osvoboditvi so bila trupla prekopana, plošča pa še dandanašnji kaže na kraj okupatorjevega zločina.
V preddverju goriškega zadružnega doma je vzidana v steno velika plošča (106 cm X 100 cm) iz sivega marmorja. Napis je vklesan in pozlačen:
Spomin padlim borcem in talcem NOV 1941 iz KLO Gorice 1945.
Potem slede imena: pet iz Goric, štiri iz Srednje vasi, štiri iz Zaloga, osem z Golnika in dva iz Letenic. — (Pri padlih iz Srednje vasi bo treba vklesati še ime Petra Ro-tarja.) Ć. Z.
Stara šola v Goricah. — Na njenem mestu stoji zdaj zadružni dom.
r
r
36
V sodelovanju s Prešernovo družbo obfavliamo v nadaJje vanjih kriminalko Claudea Avelina Maćj'e oko. DeJo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družb«
»In vi, gospod,« nadaljuj a ženske, »vi ste gotovo od policije? Ne vem, po kaj ste prišli sem, jaz pa vam bom povedala, kaj boste našli: mater!
Resnično mater! Nikoli nisem imela otroka, ker je bilo tako usojeno mojemu možu, če pa bi ga imela, bi hotela, da bi bil podobem temu mlademu Lvončanu! Ponarejevalec? Kar povejte: zakaj pa ne morilec? Saj vemo, kako pridete do priznanja od tistih, ki jih zaslišujete! Človek mora biti beden kot je Bedat, da si upa misliti, kako jočem, ker sem odkrila, da je ničvrednež! Jočem, ker ste ga spravili v ječo! Mučitelji!«
Bedat je izginil. Belotu se zdi, da stoji pred njim prikazen stare matere: res je nekaj izrednega, kako je Jean Marc znal očarati Žensko, ne žensk. Stopi do enega izmed stolov v tesni pisarni.
»Ne bom zlorabil vaše stiske, gospa, naj še tako krivično mislite o nas« — in zavzdihne, dvigne glavo in si trpko prizna: »Zakaj pustiti igralsko umetnost samo zlikovcem? — Nikomur nočemo nič zalega. Prišel sem, da bi zaslišal vas. Mladi Berger najbolj zaupa vam. Vi ga boste lahko najbolje branili.«
Gospa Bedatova, ki je poslušala molče, spusti zdaj vso težo svojega telesa na stol, ne da bi se zmenila za Belota, ki je sedel na drug stol.
»Kako veste, da mi zaupa? Vam je to sam povedal? Težko je govoriti z vami! Človek se vas boji... Mali je boječ, ker je občutljiv in zadržan. Ce si z njim grob, lahko pripoveduje kdove kaj, kdove kaj! Lahko celo prizna, ne da bi bil kriv!«
Belot potegne globoko vase vonj sivke in zamrmra: »Zaupal vam je svoj denar.«
»Da, gospod.«
»Vemo, koliko.«
CLAUDE AVELINE
MAČJE OKO
»Torej veste več kakor jaz. Jaz vem samo za število ovojnic. Tri so. Na vsako je zapisal s svojo lepo pisavo: ,Last Jeana Marca Bergera.'«
»Bi mi jih hoteli pokazati?«
»Ne, gospod,« odgovori prav tako odločno. »In nihče na svetu me ne prisili, da jih pokažem. Sicer pa me je zapustil spomin, sploh ne vem več, kje so. Verjemite mi!«
»Ne, gospa,« odvrne zdaj Belot. »Ker pa jih imate vi, mi to zadošča. Ne skrbi me. Branili jih boste pred vsemi, kakor jih branite pred menoj.«
V modrih očeh, ki se tako lepo ujemajo z glasom, je videti začudenje, morda celo malce strahu.
»Govorite kakor odvetnik. To ni normalno za policaja.« »Vi pa govorite kot angel varuh, kar je precej nenavadno za hotelirko. Gospod Bedat seveda ne ve, da imate denar Jeana
Marca?«
»Varujem se vseh tatov.« »Veliko ga je, veste.«
»Toliko bolje za ubožca! Vsaj to mu bo ostalo, ko bo te odvratne zgodbe konec. Bil je tako srečen! Zmeraj, kadar sva bila sama, mi je pripovedoval o zasebnem hotelu v Neuillvju, o zbirki, o gospodični!«
»Preden je v nedeljo zvečer odšel. . .«
»Da, odšel je, da bi se dokončno pogovorila o poroki!«
» . . . jo je obiskal.«
Gospa Bedatova prikima.
»Telefonirala je proti poldnevu. Oglasila sem se jaz, ker je bil Bedat kakor vsako nedeljo s svojimi tovariši, malopridneži, kakršen je sam. In prvič se je predstavila tudi z imenom, pomislite! Zmeraj sem takoj spoznala njen glas, toda vedno je rekla — gospa Bedatova posnema pariški naglas: — ,Bi lahko govorila z gospodom Jeanom Marcom Bergerom? Prijateljica sem mu.' Tokrat pa je rekla naravnost: ,Tukaj gospodična Sarrazinova, rada bi govorila z Jeanom Marcom. Upam, da je tam?' Odgovorila sem, kakor sem najboljše znala: ,Da gospodična, tukaj je, morda opravlja svojo nedeljsko kopel, ker bo nocoj odpotoval!' Odvrnila je: ,Da prav zato kličem, obiskati bi me moral šele pred večerom, pa bi rada, da bi prišel prej, denimo popoldne.' Odgovorila sem: .Počakajte trenutek,' in sem poklicala sobarico. Sicer pa se zaradi prehlada ni kopal. Takoj je prihitel k telefonu, govorila sta in naposled je dejal: ,Prav, naj bo tako.'«
»Proti večeru se je vrnil, da bi si pripravil kovčke? Je kaj rekel?«
»Ne, saj ni mogel, ker so me strašne bolečine prikovale na posteljo — pripravljalo se je neurje. Samo nos je pomolil skozi moja vrata in rekel: ,Na svidenje, na svidenje, kmalu okrevajte, draga gospa Bedatova!' In jaz sem mu odgovorila: ,Tudi vi, Jean Marc, prav slabi ste videti, fant moj, pazite nase in se kmalu vrnite!'«
Izpod zatisnjenih vek zdrsita po napetih licih dve solzi. Belot se zahvali in se umakne.
Ko bo prišel večer, se bodo zadnji rezultati preiskave zaokrožili takole: Mercierov avto se natančno ujema s tistim, ki je v nedeljo zvečer prepeljal Jeana Marca (in za katerega je lažni Američan zatrjeval, da ga je najel), če lahko verjamemo opisom, ki so jih zaporedoma dali Jean Marc, postrešček Girouard Lucien in policist Larrouv Raoul.
Nasprotno pa ni v kartotekah prefekture in na konzulatu Združenih držav nobenega potnega lista na ime Luzarche in Mercierov zadnji je izpred desetih let. Ce je Mercier v resnici Luzarche, bi to potrjevalo Picardovo domnevo: dva lažna potna lista to zimo, ne samo Luzarchov tam po hotelih, ampak še eden, s katerim je prišel in odšel iz Združenih držav. *
Gospod Chenelong in Simon Riviere nista med Augustinimi papirji našla nič uporabnega. Gospod Chenelong se je v nekaj urah zelo postaral. Uredil je formalnosti za jutrišnji prevoz v Lyon in se za ta čas nastanil v hotelu. Stara mati je sklenila, da mu bo delala družbo do konca. Med drugim srečanjem z Belotom na P. P. je pojasnila:
»Kot kaže, so v teh furgonih zelo udobni naslanjači. Zmeraj sem raje potovala po cesti. Toda avto v družini, lahko si mislite, s temi mojimi sinovi!«
Belot ji ni povedal, kdo je gospa B. Sicer pa je imela eno samo vprašanje:
»Mislite, da nam bo zadeva kmalu bolj jasna?«
Skoraj bi bila dodala »Frederic«, toda v bližini je Simon.
»Mislim, da bo, gospa.«
»Ugriznila se je v ustnice, nato je rekla:
»Vsekakor bi bilo tako boljše.«
Washington je poslal sporočilo o novih pritožbah. Se ena je prispela iz Montreala. In še ena iz Milana.
Belot je že od jutra prežal na kakšno obvestilo o zmešnjavi v Neuillvju, ne da bi sposobnost njegovega stroja za razmišljanje za las popustila. Ko se začne nočiti, je še bolj nestrpen. Ura je že sedem. Osem.
Ob osmi in dvajset se prikaže Malicorne, zasopel, vendar zadovoljen. Zamahne z belim, precej debelim omotom običajne velikosti in poči z njim ob svojem ušesu.
»Denar ni,« pravi, »gotovo so papirji.«
Našli so ga v neki stari knjigi Voltairovih Romanov, na straneh 276 in 277, na eni najvišjih polic knjižne omare. Belot seže po njem, si ga ogleduje, ga obrne, znova obrne, Malicorne pa pripomni:
»Ne. Nič.«
SEZNANJANJE NI POTREBNO
Opolnoči stojita Belot in Simon s klobuki na glavah v Picardovem kabinetu. Belot predlaga:
»Gremo tja. Blondel in Toussaint že hodita tam okrog.« Picard zagodrnja za svojo mizo:
»Nič hudega, vendar bi mi bilo ljubše, če bi ga lahko dobil kje drugje.«
»Zakaj? Glasba ublaži aretacijo!«
»Zlasti ob žvižganju zgrešenih krogel, hvala lepa!«
Belot odkima.
»Bodi miren, edine zgrešene krogle v Seau Grenuju so nocoj že padle iz listnic«
»Vso srečo,« odvrne Picard. »Naročili si bomo sendvič na vaše zdravje, da si skrajšamo čakanje. Truflot?«
»Da, gospod. In kdor večerja, spi.«
V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiia umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975.
Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarskn-Rnrsetova 27.
Počitniški utrinki z dalmatinske obale
Odbor za kadrovske zadeve
Tekstilni center Kranj
TOZD Tekstilna tovarna Zvezda, b.o. razpisuje naslednji vodilni delovni mesti
1. vodje tehničnega — proizvodnega sektorja
2. vodje komercialnega sektorja
Pogoji:
pod l.s visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne ali organizacijske smeri z najmanj 5-letno prakso v tekstilni stroki (od tega najmanj 2 leti na vodstvenih delovnih mestih) ali srednje strokovna izobrazba tekstilne smeri z najmanj 10-letno prakso v tekstilni stroki (od tega najmanj 5 let na vodstvenih delovnih mestih v proizvodnji), znanje nemškega jezika,
pod 2.: visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne ali komercialne smeri z najmanj 5-letno prakso v tekstilni stroki ( »,ega najmanj 2 leti na vodstvenih delovnih mestih) ali sredujn strokovna izobrazba tekstilne ali komercialne smeri z najmanj 10-letno prakso v tekstilni stroki (od tega najmanj 5 let na vodstvenih delovnih mestih v komerciali) znanje nemškega jezika.
Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo osebe, ki kandidirajo za vodilno delovno mesto, imeti tudi moralnopoli-tične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje sektorja ter potrdilo, da niso bile kaznovane.
Prošnje z dokazili o strokovnosti, zahtevani praksi in o izpolnitvi ostalih pogojev razpisa pošljite na naslov: Tekstilni center Kranj, TOZD Tekstilna tovarna Zvezda, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 — Odbor za kadrovske zadeve. Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Turistična agencija Inex turist iz Ljubljane ter letalsko podjetje Inex Adria Aviopromet sta povabila skupino slovenskih novinarjev na dvodnevno križarjenje ob kaštelanski in šibeniški rivieri. — Uspešna sezona — 8-dnevni dopust na otoku Čiovu je letos veljal vsega 1300 din — Ob jadranski obali še mnogi neodkriti kotički
Veletrgovina Živila Kranj
TOZD Veleprodaja Kranj, n.sol.o.
Vse stranke in poslovne partnerje obveščamo, da bomo od 1. septembra 1975 dalje poslovali v novem skladišču Naklo pri Kranju. Istočasno vam sporočamo nove telefonske številke:
Centrala (klicna številka)
Direktni:
vodja TOZD
vodja PE — Prehrana
PE — Prehrana — komerciala
vodja PE — Sadje-zelenjava
PE — Sadje-zelenjava — komerciala
PE — Prehrana — prodajni oddelek
PE — Prehrana — kalkulacije
fakturni oddelek
skladišče PE — Prehrana — prevzem skladišče PE — Prehrana — izdaja skladišče PE — Sadje-zelenjava
47-060
47-007 47-008 47-009 47-013 47-014 47-016 47-042 47-049 47-077 47-078 47-079
Vse stranke in poslovne partnerje prosimo, da z razumevanjem upoštevajo težave, ki jih bomo imeli zaradi selitve in pri začetku poslovanja v novih prostorih.
Brniško letališče minuli petek zvečer. Na pristajalni stezi ni niti enega letala. Pristaniška zgradba pa je nabito polna. Tako polna, da se je komaj mogoče kam prebiti. Bežen pogled na vozni red je povedal, da se l)o »glavni« letalski promet tistega dne pravzaprav šele začel. Bele številke in črke na črni tabli so naznanjale, da bodo priletela še letala iz Beograda, Londona. . ., da bosta poleteli še dve letali proti Splitu, tja dol proti morju. In prav potnikov, ki so se bodisi odpravljali na dopust ali pa (morda) tudi na službeno pot proti jadranski obali, je bilo daleč največ. Skratka, Brnik je bil tisti večer poln dopustnikov, ljudi, ki so se tik pred začetkom jeseni hoteli spočiti, se izpostaviti sončnim žarkom in še pošteno porjaveti. Med njimi pa ni manjkalo tudi predstavnikov slovenske »sedme sile«. Turistična agencija Inex turist iz Ljubljane ter letalsko podjetje Inex Adria Aviopromet sta namreč povabila novinarje slovenskih časopisnih hiš ter radia in televizije na dvodnevno križarjenje ob kaštelanski in šibeniški rivieri.
Začetek dober, vse dobro! Tak je pregovor. In res je bilo vse dobro. Na letališču Brnik so nas predstavniki gostiteljev prisrčno sprejeli. Neumorni Jože Jarc je razdelil letalske vozovnice in v rahlem mraku smo se vkrcali v Inexovo »devetko«. Kapetan Skale je le nekaj trenutkov kasneje jekleno ptico usmeril pod nebo, prikupna dekleta pa so nam postregla z okrepčilnimi pijačami. Ilirska Bistrica, Rijeka ... in prileteli smo nad jadransko obalo, nad številne otoke. Z višine 8000 metrov smo opazovali migetajoče lučke daleč pod nami. luči po zaselkih na velikih, srednjih in čisto majhnih otokih. Pod nami smo videli Zadar in Šibenik, veliki pristaniški mesti. Preleteli smo še Kaštele, sedem jih je, in po slabih štiridesetih minutah leta z Brnika se je belo-modra ptica Inex Adrie Aviopromet a spustila na splitsko letališče.
Tik pred pristankom sem se spomnil dobre domislice, ki sem jo slišal o Kaštelih že pred desetletjem ali še več. To so bili časi, ko so za jugoslovansko nogometno reprezentanco igrali sami prekaljeni borci — Beara,
Oceanografski in ribiški inštitut v Splitu.
mm NISTE
KUPILI KVALITETE TAKO POCENI!
RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA LASTNE PROIZVODNJE
□O 31.VIII.1S75
Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, tudi ob nedeljah od 9. do 19. ure.
DOSTAVA IMA DOM
SPALNICE — REGALI - KOMBINIRANE OMARE - VITRINE — OTROŠKE POSTELJICE — OTROŠKO POHIŠTVO — KOSOVNO POHIŠTVO
KRANI - PRIMSKOUO
Bobek, Zebec, Mitič. Nogometna odprava se je z vlakom peljala prek Avstrije na mednarodno tekmo v eno od skandinavskih držav. Večina igralcev je navdušeno igrala karte v enem od kupejev, le enega ali dva so imeli »v službi«, da jim je pripovedoval, kje trenutno potujejo! Pa se je našel nekdo, ki mu je bil nemški jezik popolna neznanka. Na vsaki postaji je kvartopirce seznanil, da so pravkar prispeli na postajo »Aus-gang«. Seveda so ga nekaj časa poslušali, končno pa je eden izmed »žo-gobrcev« le ugotovil, da vsi kraji le ne morejo imeti enakega imena. Kaj se boš razburjal, mu je ugovarjal slavni vratar Beara, saj imamo tudi pri nas sedem Kaštelov. In res jih je! Kaštel Stafilič je najbližji Trogiru, proti jugu pa se vrstijo Kaštel Novi, Kaštel Stari, Kaštel Lukšić, Kaštel Kambelovac, Kaštel Gomilac in Kaštel Su ču rac.
Po prihodu na splitsko letališče smo se odpravili v vsega dva kilometra oddaljeni hotel Resnik. Res-nik je hotel B kategorije in razpolaga s 450 posteljami. Vsaka soba ima stranišče, tuš, poleg tega pa tudi balkon s pogledom na morje. Gostje imajo na razpolago veliko restavracijo, kavarno, bar, vrt s plesiščem, kjer lahko vsak večer poslušajo koncertno in plesno glasbo, kopališče in sploh vse, kar je potrebno za razvedrilo in zabavo. Čeprav je stavba v neposredni bližini letališča, gostje zaradi odlične izolacije ponoči sploh ne čutijo hrupa jeklenih ptic.
Sobotno jutro je bilo čudovito. Nebo je bilo brez oblačka, morska voda v neposredni bližini hotela pa kristalno čista. Takoj po zajtrku smo se vkrcali na ladjico »Milena« in zapluli po kaštelanskem zalivu. Stari krmar Nikola, prekaljen in izkušen morski maček, je barkačo usmeril ob obali proti oceanografskemu in ribiškemu inštitutu. Na hladnem, v naravnost čudovitem hladu, v steklenih vitrinah je res kaj videti. Videti je mogoče morske živali, o katerih se navadnim zemljanom lahko samo sanja, saj živijo nekaj deset metrov pod morsko gladino. Splitski oceanografski in ribiški inštitut je zares vreden ogleda. Je eden najbolje urejenih pri nas.
Malo pred poldnevom, v precejšnji sončni pripeki, ki pa so jo vendar nekoliko blažile hladne sapice z morske gladine, je »Milena« zarezala valove proti otoku Ciovu. Ciav,o do letos skorajda ni bil poznan otok. Prvi gaje »odkril« Inex turist.
»Želimo vam pokazati, kje naši delovni ljudje preživljajo letni dopust,« so nam dejali predstavniki gostiteljev na krovu ladjice, ko se je le-ta zasidrala ob obali otoka. »Kaštele smo uvrstili v programe naših počitniških paketov pred štirimi leti. Od takrat pa do danes je dopuste na tem področju preživelo prek 2().(K)0 Slovencev samo v naši organizaciji. Hotel Resnik je sprejel okrog 2800 naših gostov, ostali pa so bili nastanjeni po privatnih turističnih sobah.«
In zakaj so se pri Inex turistu zdaj odločili še za otok Ciovo? To bo brez dvoma za prihodnja leta velika popestritev. Toda, če zdaj to imenujemo popestritev, le-ta do letos ni bila mogoča. Otok je bil namreč dokaj osamljen, na njem ni bilo cest, ni bilo vode, prebivalci pa so se turizma domala otepali. No, zdaj se je miselnost domačinov čez noč spremenila. Spoznali so, da jim samo 'turizem lahko prinese boljše čase, da z ribolovom, s prodajo nekaj kilogramov fig in drugega sadja, s kmetovanjem njihovo področje ne bo doseglo posebnega napredka. Pa tudi ceste in vodo ima zdaj Otok.
»Priznavamo, niti sami nismo pričakovali takega uspeha,« pravijo Inexovi fantje. »Ciovo je bilo tudi za nas povsem nekaj novega, kaj šele za' naše ljudi. Toda uspeh je spodbuden. Svoje počitnice je na turistično novoodkritem jadranskem otoku preživelo že prek petsto dopustnikov i/. Slovenije. Kapacitete se iz dneva v dan večajo.«
Turisti so za zdaj v glavnem domala vsi nastanjeni po privatnih turističnih sobah v vasi Slatine. Hranijo pa se v dveh gostiščih: v Slatinki in v Hajduku. In kaj je tisto, kar ljudi najbolj privlači na Ciovo? To so brez dvoma stalnost vremena. Na otoku je od 260 do 300 sončnih dni letno. Torej v poletnem času obstaja le majhna verjetnost slabega vremena. Poleg tega pa se gostje tu zares lahko odpočijejo, saj avtomobila na otoških cestah skoraj ni videti. Tu je dovolj miru, tu je dobra domača hrana, ob obalah je čista voda, v zaselkih na otoku pa prijazni ljudje.
»Turistično središče na otoku je za zdaj vas Slatine,« je bilo rečeno na novinarski konferenci »v kopalkah« na krovu ladjice »Milena«. »Naši gostje so v tej vasi lahko letos preživeli najcenejše 8-dnevne počitnice v naši • organizaciji. Vsega 1300 dinarjev jih je veljal letalski prevoz do Splita, hrana in vse kar spada k dopustu. Naj povemo še to, da izredno uspešno sodelujemo s podjetjem Kaštelanska riviera. Seveda se bo Ciovo pokazalo v pravi luči šele takrat, ko bodo na njem zgrajeni hoteli, ko se bodo turistične zmogljivosti še povečale. Čeprav verjamemo, da .romantikom' otok takrat ne bo več tako všeč kot zdaj.«
Po tiskovni konferenci je »barba« Nikola zakuril ogenj in le malo kasneje smo se že sladkali z okusnimi ribami, s skušami, pečenimi na pečici kar na krovu njegove barke. Seveda pa je bilo ribjo pojedino potrebno še p< steno zaliti s pravo istrsko črnino. I'a tudi večerja nekaj ur pozneje je bila okusna. »In taka hrana je tu vsak dan,« so mi zatrdili zagoreli slovenski dopustniki.
Nadaljevanje in konec prihodnjič
Besedilo in slike: J. Govekar
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA razpisuje
za šolsko leto 1975/76
štipendijo
za študij na visoki šoli za organizacijo dela, organi-zacijskopedagoška usmeritev, III. oziroma IV. letnik.
Prošnje je treba vložiti na naslov: Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka.
11
JHk
57
80-letnica PGD Zabreznica
V nedeljo, 17. avgusta, so v Za-breznici praznovali 80-letnico obstoja in uspešnega dela prostovoljnega gasilskega društva in 30-letnico osvoboditve.
Na proslavi, ki se je začela ob 14. uri, so najprej z enominutnim molkom počastili spomin na padle v NOB, nato pa je spregovoril predsednik društva Jože Bulovec. V govoru je posebno poudaril pomoč prebivalcev in občinske gasilske zveze. S sredstvi, ki so jih zbrali, so namreč medernizirali gasilsko opremo. Za dosežena prva mesta na občinskih tekmovanjih je zatem Jože Rebol, predstavnik Planike, pionirjem razvil prapor. Predstavnik Gasilske zveze Slovenije Valentin Kejžar je ob tej priliki izročil več odlikovanj, priznanj, plaket in diplom. Prejeli so jih: Jože Bulovec (predsednik društva) gasilsko odlikovanje II. stopnje, poveljnik Darko
Zupan gasilsko plamenico II. stopnje, plaketo in diplomo gasilca veterana Anton Legat, Anton Jugo-vič, Jože Slamnik in Jože Rev, ki so aktivni gasilci zabrezniškega društva že nad 40 let, ter gasilci drugih jeseniških občin, Lado Dolžan s Hru-šice gasilsko odlikovanje I. stopnje in Božislav Globelnik iz Smokuča gasilsko plamenico III. stopnje.
Sledil je pester kulturni program, v katerem so sodelovali recitatorji osnovne šole, domači oktet in godba na pihala iz Gorij. Izostala ni parada gasilcev enot jeseniške in radovljiške občine. Posebno veliko pozornosti so zbudili gasilci — konjeniki v narodnih nošah.
Proslave so se udeležili tudi predstavniki gasilskega društva iz Zabni-ce v Kanalski dolini.
Prireditvi je sledila velika vrtna veselica in bogat srečelov.
B. Blenkuš
Proslave 80-letnice gasilskega društva Zabreznica so se kot gostje udeležili tudi člani prostovoljnega gasilskega društva iz Zabnice v Kanalski dolini. Društvu v Zabreznici so vrnili obisk, ko so se gasilci iz Zabreznice udeležili mednarodnega gasilskega tekmovanja, kije bilo pred kratkim v Zabnici. Društvu iz Zabreznice je v imenu delegacije gasilcev k visokemu jubileju v slovenščini čestital in pozdravil na proslavi navzoče Anton Kravina, poveljnik gasilcev iz Zabnice (tretji z desne).
Kar zadeva oblek gasilcev iz Zabnice pa je zanimivo to, da so kroji in čini še avstrijski, kape pa imajo italijansko obliko. — B. B.
Prizadevni gasilci Hrušice
Gasilsko društvo Hrušica ima 47 članov in 21 mladincev ter pionirjev. Njihova oprema je tehnično dovršena. Nabavili so jo s sredstvi, dobljenimi s prostovoljnim delom in iz gasilskega sklada.
Veliko pozornosti posvečajo strokovni Vzgoji kadra, udeležujejo pa se tudi občinskih tekmovanj. Lani so
12 €1 LIS
dosegli lepe uspehe. Člani so zasedli tretje, mladinci prvo in pionirji drugo mesto. Največje zasluge pri tem ima podpolkovnik Martin Podlipnik, ki je vse desetine dobro pripravil.
Poleg že vseh omenjenih aktivnosti ne smemo pozabiti še na njihovo udeležbo pri sektorskih vajah, na bakladi na Jesenicah in na pogrebih gasilcev sosednjih društev. Kupili so nove gasilske obleke, številni gasilci pa so opravili izpite za častnike in podčastnike. Lani so tako dobili 8 podčastnikov in letos 4 gasilske častnike. H. B.
Vložili 80.000 rib
Leto dni bo kmalu, ko so zaradi izpusta vode iz akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste poginile vse ribe v Savi in tudi v Zbilj-skem jezeru. Kranjska ribiška družina skrbi, da bi tako Sava kot Zbiljsko jezero čimprej oživela. Tako so letos že vložili v Zbiljsko jezero več rib. V začetku tega tedna pa so tudi v Savo od Kranja do Zbiljskega jezera vložili 8().()(K) mladic postrvi-šerenke dolgih od 9 do 12 centimetrov. A. Ž.
Poginile ribe v gojitvenem potoku
Približno dve leti bo tega, ko je ribiška družina Bled utrpela precejšnjo škodo zaradi pogina rib v enem od gojitvenih potokov in v ribogojnici na Bledu. Sredi tega meseca pa se je zgodilo nekaj podobnega. V gojitvenem potoku Buč so 15. avgusta poginile vse potočne postrvi. Posebna komisija je pobrala iz potoka 516 potočnih postrvi v velikosti 20 do 35 centimetrov. Ugotovili pa so, da so poginile tudi ribje mladice.
Komisija je ugotovila, da je bil potok to jutro močno onesnažen s silazno vodo in gnojnico, ki sta odtekali vanj s kmetijskega posestva Bled Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. Posestvo namreč nima čistilnih naprav in fekalije odtekajo v potok. Izkazalo se je tudi, da je po požaru, ki je izbruhnil na kmetijskem posestvu v noči od 14. na 15. avgust, umazana in strupena voda odtekala s pogorišča v potok po kanalizaciji.
Škodo, ki jo je zaradi tega utrpela ribiška družina Bled, ocenjuje Zavod za ribištvo v Ljubljani. A. 2.
Septembra na Jesenicah krvodajalska akcija
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije bo organiziral tudi septembra več krvodajalskih akcij, na katere poziva čim več zdravih občanov, prostovoljnih krvodajalcev. Prijave sprejemajo občinski odbori Rdečega križa in poverjeniki za krvodajalstvo po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Septembra bo krvodajalska akcija tudi na Jesenicah. Začela se bo 2. septembra in nadaljevala 3., 4., 5., 9.in 10. septembra. -jk
Oves so že pospravili
V teh dneh so kmetovalci na Gorenjskem pospravili letošnji pridelek ovsa. Zaradi ugodnega vremena v času zorenja je letos oves na Gorenjskem obrodil kakor v običajnih letih. Kmetovalci na Gorenjskem so ga letos posejali nekoliko več kakor v zadnjih obdobjih, ker opuščajo pridelovanje nekaterih kultur, predvsem ajdo, proso itd. Pridelujejo ga v glavnem za svoje potrebe, za krmo živine. -an
Cvetoča ajda je bila vedno ponos naših polj. Zal zaradi najrazličnejših vzrokov še vedno iskana poljščina izginja. Tudi letos jo je srečati na gorenjskih poljih, vendar si pridelovalci ne obetajo kaj prida pridelek, (jk) - Foto: F. Perdnr.
Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka
vabijo k sodelovanju
— dve K V ali priučni gostinski delavki
za delo v okrepčevalnici
(eno delovno mesto je v TOZD Poljane)
— administrativnega tehnika
za delo v kadrovski službi (za določen čas)
— več K V in priučenih strugar je v
— več KV in priučenih ključavničarjev
— več KV in VK električarjev
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi.
Slovenske železarne
Tovarna verig Lesce p.o. Lesce
na podlagi sklepa odbora za kadrovska in socialna vprašanja
razpisuje štipendije za šolsko leto 1975/76:
— štipendijo na pravni fakulteti
— štipendijo na fakulteti za strojništvo
— štipendijo na metalurški fakulteti
— štipendijo na upravno administrativni šoli
Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora o štipendiranju učencev in študentov v občini Radovljica. Prosilci naj predložijo pravilno izpolnjen obrazec »Prošnja za štipendijo« — obrazec DZS 1,65 in priloge:
— overjen prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdila 0 opravljenih izpitih
— potrdilo o vpisu oz. frekventacijsko potrdilo
— potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
— potrdilo o dohodkih staršev oz. skrbnikov
— izjavo, da prosilec ne prejema štipendije drugje.
Prošnje naj prosilci predložijo najpoznaje do 15. septembra 1975 na naslov: SŽ Tovarna verig Lesce, Lesce, Alpska 43.
Gasilsko društvo Smokuč, je najbolj delovna množična organizacija svojega območja. Ima 68 aktivnih članov, 9 mladincev in 11 pionirjev. Pred leti 80 izvoli/i upravni odbor, ki posveča največ pozornosti pridobivanju noviji članov in vzgoji kadra. Poleg vseh obveznosti kot so sektorske raje in vaje t okviru društva, pa se mleležujejo tudi tekmovanj r ohviru občinske gasilske ZVeze. Kot vsa društva imajo tudi oni materialne težave. Njihova oprema je zastarela, potrebujejo /><t tudi večji požarni bazen. Z letošnjim programom dela in s ponioč/O prebtvalstva upajo da bodo dobili denar ter nabavili najnujnejšo gasilsko opremo, popravili gasilski stolp in oprtmili gasilsko sobo.
40 govedi na Obranci in Lipanci
Planina   na   Ubranci (Mežakla) meri okrog 16 hektarov in jo upra • ljajo prebivalci oziroma kmetova vasi Grad. Poleg Obrance je še PasI]0 planina v Čisovcu, na kateri im*J^ po urbarju pašno pravico Zvan Bleda, Tavčar iz Spodnjih GoflJ Marolt iz Podhoma. >(jj
Dogon živine v te planine je *re maja, sredi junija pa se živina P seli na Lipanco na Pokljuko in oS ^0 ne tam do osmega septembra " ^ malega šmarna, ko se zopet vrneno. Obranco in potem oktobra v do'1 Q Dostop na Obranco je bil včasin V ozki gozdni poti zelo težak. Odk*r ^ je GG Bled zgradilo cesto, je "j priti tjakaj  z  avtomobilom. ^^c\ vojno sta bili na Obranci in Lipa ta tudi pastirski koči. Med v(,Jn(jeni. bili požgani, zdaj pa sta obnovlj . Sicer pa se na teh pašnih P'anlgjav
pašni zadržuje okrog
pa
vsako leto govedi.
In še tale zanimivost. Na UD ,ika je bila pred osemdesetimi leti vetjje kmetija. Zadnja nevesta s te h01* :ste je imela kar sedem voz bale. Za čase je bilo to celo premoženje.
J. Ambroži
mali oglasi • mali oglasi
prodam
PULT, OMARO s predali za trgovino, skladišče ali obrtno delavnico, ugodno prodam. Kašman, Škofja Loka, Mestn i trg 7 /1 4583
Prodam 380-litrsko, novo ZAMRZOVALNO SKRINJO za 3.000 din; Naslov v oglasnem oddelku.
4632
Novo vezano OKNO, dvodelno s Plastično roleto, zidarske mere 165X140 cm, ugodno prodam. Milka Perne, Mlaka 23 pri Komendi 4634
Dobro ohranjeno DNEVNO SOBO prodam. Ogled vsak dan od 8. do 15. ure. S. Peternel, Kranj, Planina št. 22 4538
Prodam MINI KUHINJO. Zupančič, Dolenčeva 4, Kranj 4664
ŠKOTSKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Mlinar Franc, Dobra-Čeva 15, Ziri 4665 c Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Polica 2, Naklo 4666
Poceni prodam 4000 kosov STRESNE OPEKE bobrovec. Jazbec, Ži-ganja vas 11, Tržič 4667
Prodam dobro ohranjen PONY EKSPRES, 48 m gumi KABLA 4x6 ln kompletno gradbiščno kovinsko OMARICO. Čadež, Hotavlje 62, Gornja vas nad Škofio Loko 4668 „ Prodam novo " ZAMRZOVALNO SKRINJO, monta OPEKO 910 kosov, gradbeno PARCELO, primer-no za vikend, DESKE za fabjon 2 crn in colarice ter PLOHE. Ogled v.sak dan od 15. do 16. ure ali v nede-'Jo. Naslov v oglasnem oddelku.
4669
Prodam dobro ohranjena dva KAVČA, dvodelno OMARO in otroško POSTELJO. R. Vobič, Kranj, Savska c. 50 4670
Prodam dva BIKA za dopitanje, Po izbiri. Huje 13, Kranj 5671
Prodam TELEVIZOR -znamke ZAGREB po zelo nizki ceni. Ogled P° 15. uri. Golub Stanislav, Kranjca 4, Šenčur • 4672
Prodam malo rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico in mlade fAPlGE SKOBČEVKE. Zaplotnik, Naklo 213 4673
Prodam malo rabljen radijski SPREJEMNIK PORTOROŽ UKV jn kasetni MAGNETOFON TELE-FUNKEN in staro stensko URO. Sp. Brnik 36 - 4674
Prodam ŽLEBOVE, cevi, kljuke c^hAšo' Polavtomatičen PRALNI ^TROJ g centrifugo, ŠTEDILNIK VtJvi • gor*Vo - kabinet, električni štedilnik ter pomivalno korito — Ovojno. Naslov v oglasnem oddelku.
4675
. Poceni prodam SOBNO POHIŠTVO. Komenskega 5, Kranj 4676 Ugodno prodam SMUČI, PALICE, PANCERJE in ženske DRSALKE. Informacije pod »Ohranjeno«
4677
Prodam PEČ za centralno ogre-yanje, rabljena 2 zimi, za 2500 din. *relih, Beleharjeva 39, Šenčur 4678 Prodam 1,5 kub. m SIPOREKSA Rcm, za oblaganje, po stari ceni. K°zman Pavel, Valburga 58, Smled-mk 4679 v Prodam dvojna balkonska vezana .,HATA 80x200 cm, vezano OKNO
7°X80*cm in OKNO 140X170, dvojna ZaPora. Bijol Stanko, Na Trati 26, Lesce 4680 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA pa rejo. Zlebir Franc, Dvorje 30, Lerklje 4681 Prodam PRAŠIČA za rejo. Vele-8°Vo 33 4682 . Prodam ročno KOSILNICO in ^°krilna hrastova vhodna VRATA. Markun Blaž, Srednja vas 7, Šenčur
4683
a Prodam globok italijanski OTROČKI VOZIČEK. Britof 115 4684
Rabljeno POHIŠTVO, francosko o, tridelno omaro in komplet-
?° spalnico, poceni prodam. Groharji0 naselje 49, Škofja Loka, tele-l°n (064)60-962 4721 7 Prodam 500 kg betonskega ZEL K 7 mm in 130 vogalnikov za stebre ;Jr dobro ohranjena OKNA. Poljan-a*a C. 20, Škofja Loka, telefon (064) 60-996 4722 r^Prodam sodem tednov stare PUJSKE. Stanonik, Vincarje 26, Škofja L°ka 4723 Prodam KRAVO simentalko dru-ie, teleti. Šilar, Virmaše 4, Škofja °ka 4724 p Poceni prodam rabljeno sobno {^HlŠTVO in kuhinjsko kredenco. [*vala, Groharjevo naselje 2, Škofja ^ka 4725
Prodam KRAVO s teletom. Gorenja vas 39, Reteče, Škofja Loka
4726
Prodam KAVČ in dva FOTELJA, dobro ohranjeno. Gosteče 16, Škofja Loka 4727
Prodam dobro ohranjene vinske hrastove SODE od 100 do 120 litrov, rabljeno visoko lončeno PEČ ter malo rabljen BOJLER, 50-li-trski. Češnjica 10, Železniki 4728
Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Sp. Brnik 70 4729
Prodam PSA, nemškega OVČARJA, starega 9 tednov. Kranj, Valjav-čeva 4, stanovanje 1 4730
Prodam FILODENDRON, visck 2 metra. Telefon 21-172 4731
Prodam dobro ohranjen KMEČKI VOZ (gumiradel), 16-colski in mešalnik SONCE 3. Bučan Marjeta, Šentvid, Vižmarska pot 28 4732
Prodam KRAVO simentalko s teličkom ali frizijko po teletu. Voglje 61, Šenčur 4733
Ugodno prodam novo vezano OKNO z roleto 130 X 130. Jevšek, Britof 209, Kranj 4771
Prodam 5-letno KOBILO ali zamenjam za starejšo. Virmaše 42, Škofja Loka 4734
Prodam ročno vrtno KOSILNICO, pištolo za brizganje barv-lakov Iskra ter bate in GE-ZE obročke za fiat 850. Jezerska c. 124 A, Kranj
4735
Prodam MLATILNICO z reto in tresali,  dve  SLAMOREZNICI ter KOBILO, staro 8 let, vajeno vseh kmečkih del. V račun vzamem tudi .mlado goved. Javornik 3, Kranj
4736
Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ, 4 KW v brezhibnem stanju. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Mrak Marija, Zlato polje 3, blok, Kranj 4737
Ugodno prodam zakonsko SPALNICO. Ogled popoldne. Novinec, Oprešnikova 25, Kranj, Klanec 4738
Enoosni TRAKTOR PASQUALI, bencinski, prikolico in plug, prodam. Ogled v nedeljo. Log 4, Kranjska gora 4739
Prodam dobro ohranjeno električno KITARO »EKO - Kadett«. Šor-lijeva 19, stanovanje 29, Kranj, telefon 24-579 4740
Kasetni TRANZISTOR prodam. Dolenc, Zevnikova 5, Orehek, Kranj
4741
Prodam KRAVO simentalko po teletu. Rovte 9, Podnart 4742
Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Jože Urh, Zasip 23, Bled 4745
Prodam PEČ na olje OLMAR, 6500 kcal in dodatni ŠTEDILNIK na olje EM0 6, 5(MX) kcal ter ročno KOSILNICO za negovano trato SCHLEMPER. Rojnik, Industrijska 8, Jesenice, telefon 81-519 4745
Prodam dve OKNI 120 x 140 in okno 60 X 120 z roletami Jelovica in garažna VRATA — macesnova. Cerklje 57 4745
Prodam KRAVO, sedem mesecev brejo. Pozenik 20, Cerklje 4746
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 4747
Prodam KRAVO s teletom ali brez, dobro mlekarico. Lahovče 17, Cerklje 4748
Prodam PRAŠIČKE po dvajset kilogramov težke. Glinje 10, Cerklje
4749
Prodam smrekove, borove PLOHE in colarice ter IZRUVAČ za kompir. Zg. Brnik 6, Cerklje 4750
Prodam BETONSKI MEŠALEC LESCHO najboljšemu ponudniku. Skodler Lojze, Kranj, Jezerska 99
4751
Prodam KRAVO, ki bo tretjič telila. Jerič, Možjanca 8, Preddvoi
4752
Ugodno prodam Gradisove betonske ZIDAKE. 170 kosov, širine 30 cm — 8,70 din in 150 kosov širine 20 cm - 5,90 din. Telefon 064-24-166
4753
Prodam PISALNI STROJ in večjo PRIKOLICO Z8 osebni avto. Zupan, ZalošeH, p. Podnart.
j*daja CP Glfin, Kranj, Ulica Moi« "'jadcja 1. Stavek: OP OorcnJHki J»k Kranj, tink: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. - Nanlov uredništva in "Prava lista: Kranj, MoSe Pijadeja \ - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - IV-'efoni: glavni urednik, odgovorni Ur«lnik in uprava 21-lttO, uredništvo 21-835, novinarji 21-HttO, malo-"KlaHnl in narocniAki oddelek «1-194. - Naročnina: letna 140 din, po'letna 70 din, cena za 1 Številko '•50 dinarja. — OproAceno promet-nt'Ka davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
soboto popoldne in nedeljo dopoldne. 4690
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, prevoženih 19000 km. Naslov v oglasnem oddelku. 4691
Kupim STROJ za NSU 110 ali pogonsko GRED in prodam ZASTAVO 750 po delih. Ješetova 10, Kranj
4692
Prodam dobro ohranjen OPEL KADET, letnik 1969. Telefon (064) 42-034 4693
Ugodno prodam SPAČKA, letnik
1966. Informacije na telefon (064) 26-501, od 19. do 21. ure 4694
Prodam ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1971. Ogled popoldan od 15. ure dalje. Zupin Marinka, Drolčevo naselje 13, Kranj 4695
Prodam razne dele za OPEL REKORD 1965. Petrič, C. na Klanec 32
VVARTBURG, letnik 1966, prodam. Pajič, Moše Pijadeja 11, Kranj
4697
Poceni prodam KATRCO, letnik
1967. Peklenik, Mlaka 43 4«%
Prodam ZASTAVO 750, luxe, letnik 1974, po ugodni ceni. Tel. 24-891
4754
Prodam sprednje vetrobransko STEKLO za fiat 124. Dolenc Franc, Stara Loka 24, Škofja Loka 4755
Prodam DKW univerzal 900 karavan, dobro ohranjen, registriran do julija 1976. Čadež, Binkelj 28, Škofja Loka 4756
Poceni prodam PONY EKS-PRESS s puchovim motorjem. Mravlje, Staneta Rozmana 5, Kranj
4757
Škofo 1000 MB prodam skupaj ali po delih. Moše Pijadeja 3, Kranj, stanovanje 2 475t
Kupim' ZASTAVO 850 SPORT. Zan Milan, Pševo 5, Kranj 4759
Prodam ohranjen FIAT 1100, letnik 1963 in dve nevozni ZASTAVI 750, letnik 1965/69. Voklo 70 4760
Prodam FIAT 750 v voznem stanju za 5000 din. Cerklje 150 4761
Kupim avtomobil do 20.000 din na mesečne obroke 1.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 4699
Kupim avtomobil do 20.000 din na mesečne obroke do 1.500 din.-Naslov v oglasnem oddelku. 4700
Prodam RENAULT DAUPHINE GORDINI, lažje karamboliran — vozen, 75000 km, odličen stroj, gume nove, cena ugodna. Gašperin Janez, Tavčarjeva 22, Radovljica 4701
stanovanja
Oddam opremljeno, centralno ogrevano SOBO s souporabo kopalnice v središču Kranja. Ponudbe poslati na Glas pod »Predplačilo« 4704
Zamenjam dvo in pol sobno STANOVANJE na Planini za večje na Zlatem polju ali pri Vodovodnem stolpu. Ponudbe pod »Možnost doplačila«. 4694
Oddam opremljeno SOBO dvema moškima. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj * 4706
Iščem sobo v okolici Kranja. Pomagam na kmetiji. Usnija Deljanin, Huje 2, Kranj 4707
Iščem sobo s kuhinjo ali večjo SOBO. Dam nagrado 1000 din in tudi nekaj predplačila. Naslov v oglasnem oddelku. 4708
SOBO opremljeno, centralno ogrevano, išče miren študent in redni plačnik, v Kranju. Nabil A. Poste restante Ljubljana 4709
Učiteljica išče SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe pod »September« 4710
Dekle išče SOBO v okolici Kranja. Ponudbe pod »Jesen« 4711
Oddam opremljeno SOBO poštenemu  mirnemu  moškemu. Naslov v oglasnem oddelku. 4763 Pošteno dekle sprejmem na STANOVANJE. Jezerska 6, Kranj 4764
obvestila
ROLETE vseh vrst naročite ŠPI-LERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 4113
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ objavlja vpis v VEČERNO ŠOLO za strokovno izobraževanje poklicnih voznikov motornih vozil. Informacije in prijave do 5. septembra pri Mravlje Vinko, Kranj, Staneta Rozmana 5, tel. 23-623 4480
Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801 4657
ZŠAM TRŽIČ bo organiziralo v oktobru VEČERNO ŠOLO za strokovno usposabljanje poklicnih voznikov motornih vozil. Informacije daje in prijave sprejema do 20. 9. 1975 Jože Goričan, Tržič, Ročevni-ca 35 4658
ostalo
Katera prijazna preprosta upokojenka, nekadilka, dobra gospodinja, s svojim stanovanjem v Kranju, bi vzela v skupno gospodinjstvo zdravega starejšega upokojenca, vdovca, nekadilca, nealkoholika. Ženitev možna. Odgovor pod šifro »Mirno življenje« 4719
kupim
Kupim STROJ za prebiranje krompirja. Orehovlje 13, Kranj 4702
Kupim STREŠNO OPEKO KI-K1NDA do 200 kosov. Sajovic, Kranj, Moše Pijadeja 10 4703
Kupim CIL1NDARICO. Mlakar, Kranj, Koroška 49 4762
vozila
Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1970, dobro ohranjen. Informacije: Rozman Franc, avtome-hanik, Kranj, Ljubljanska 5 4685
Prodam NSU 1200 C, letnik 1971, prevoženih   53300   km.   Bijol, Na
Trati 26, Lesce 4680
Prodam ZASTAVO 750, zelo dobro ohranjeno. Prešern, Golnik 55
4687
TAUNUS 12 M poceni prodam. Pogačar, Smokuč 1 (i pri Žirovnici
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Poženik 14, Cerklje 4689
Prodam MERCEDES 190 D, letnik 1961. Zbilje 31. Medvode. Otjled v
GASILSKO DRUŠTVO VELE-SOVO priredi, 31. 8. 1975, ponovitev VRTNE VESELICE. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 4716
P.G.D. ŽEJE - BISTRICA prireja, 31. 8. 1975, ob 13. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim sre-čelovom in kegljanjem za 100 kg težkega prašiča. Zabaval vas bo ansambel TIGRI! 4717
ŠPORTNO DRUŠTVO VOKLO prireja v nedeljo, 31. avgusta, ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO s kegljanjem za teleta in srečelov. Igral bo ansambel KLANČNIK. V soboto, 30. avgusta bo ob 19. uri KRESNA NOČ. Igral bo ansambel TIGRI! 4718
Pri objavi zahvale, 26. 8. 1975 za pokojnega Janeza Hafnerja, se nam je vrinila neljuba napaka. Pravilno se glasi: Zahvala predsedniku gasilskega društva Stara Loka in ne Škofja Loka, kot je bilo pomotoma objavljeno. 4720
loterija
zahvala
Zahvaljujem se Trgovskemu podjetju Kovinotehna Celje — Blagovnica Fužinar Jesenice, posebno pa tov. poslovodji Jožetu Režku za izredno trgovsko moralo.
Jože Bogataj
izgubljeno
V kinu (.'ENTER sem v četrtek, 14.8. 1975 med 20. in 22. uro izgubil DENARNICO. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne: Kropar Sašo, Škofjeloška 19, Kranj 4772
posesti
kamenjam GARAŽO na Kidričevi, za garažo v Triplex, vodovodni stolp II. Informacije telefon 22-926 od 15. ure dalje 4765
Polovico HIŠE, dvosobno STANOVANJE 60kv.m, I. nadstropje s podstrešjem in polovico vrta, prodam v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 4712
Oddam GARAŽO za določen čas. Šempeterska 48, Kranj 4713
Prodava HIŠO v /Kranju, visoko pritlično, zgrajeno do IV. faze. Naslov v oglasnem oddelku. 4714
Poceni prodam GOZD na Brniku in TOMOS avtomatik. Poizve se pri Kogovšek, Vodice 22 nad Ljubljano
4715
prireditve
MLADINSKI AKTIV POLJANE priredi v nedeljo, 31.8.1975, ob 17. uri VELIKO VRTNO VESELICO. V slučaju slabega vremena bo veselica v dvorani. Igra ansambel JEVŠEK. Vablieni.       ' 47«u
MLADINSKI AKTIV MOŠNJE priredi vsako SOBOTO ob 20. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni. 4770
	c		c
i	•3	'i	■5
-1	i, £ "Z -*	j, —	
	•o i s .~	Ji c Z <;	tj «; »s .t;
% c u 3	"S	5 - 0	N .o c o
CG -*	J -5	X -*	x "o
740	HM)	43205	800
22210	600	H5725	8(K)
64650	1 000	14855	KMM)
		039145	5(MM)
1	10	264665	5(MM)
«4761	(HM)		
59811	KMM)	26	.10
:*«»<>:$«♦ 1 ,	10.000	6(i	40
		856	60
82	30	5556	2(M)
34662	hoo	9:1790	(MM)
69002	800	<M)79(>	8(M)
126782	5000	7l94(i	KMM)
2:15872	10.IMM)	466106	KMM)
na	20	57	20
93	r>o	77	30
6H3	H0	617	80
oo<ks:s	000	51797	KMM)
20<w:t	000	284257	5(MM)
53723	K00	4H(i(>97	5(MM)
23133	H00	508777	5001)
13793	1000	.197807	K).(MM)
192353	150.000		
		18	40
14	20	72H	00
74	20	9048	:t(M)
H634	500	071.18	(MM)
70704	<;oo	(>(i<)28	(MM)
001 lil	800	420808	5(MM)
<;:!<>04	800		
34024	KMM)	9	10
241604	lO.(MK)	097H9	6(M)
		1 191!)	8(M)
H.r>	20	1209!)	KMM)
H.r)10.r)	(>(M)	311969	5(MM)
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli
PADLIH PRVOBORCEV Žiri razpisuje prosto delovno mesto
vzgojiteljice
v vzgojno varstvenem zavodu Žiri, s polnim delovnim časom za določen čas od 1. septembra 1975 do 1. aprila 1976.
Pogoj: srednja vzgojiteljska šola z diplomo.
Kandidati za zgoraj razpisano prosto delovno mesto naj pismene vloge pošljejo OŠ PADLIH PRVOBORCEV Žiri, v 8 dneh od objave razpisa.
Obletnica
Minilo je leto dni, odkar je zaradi bolezni prenehalo biti utrujeno srce, polno dobrote in volje do življenja mojemu možu, očetu, očimu in bratu
Ignacu Šveglju
roj. 1908
Še vedno si v mislih med nami, v naših srcih pa se skriva tiha bolečina. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in kdaj obiščete njihov grob, smo iz srca hvaležni.
Žena Julijana, hčerka Olga z družino in ostalo sorodstvo.
Gorice, 31. avgusta 1975
zaposlitve
NARODNO ZABAVNI TRIO išče stalno igranje. Oglasite se na naslov: Bajželj Franc, Tomšičeva 20, Kranj 4766
Iščem starejšo žensko za VARSTVO trimesečnega otroka. Sorica 22, Medvode 4767
FRIZERSKO VAJEN KO sprejme salon ŽELEZNIKI. 4768
Sprejmem a> tokleparskega in avtoličarskega VAJENCA. Franc Smerkolj, Obrtniška 10, Domžale
.Sprejmem VAJENCA ličarske stroke, kvalificiranega, nekvalificiranega ali delavca. Draksler Izidor, 36 b. Orehek, Kranj 4656
Obletnica
V neizmerni bolečini mineva leto in dve leti in pol, odkar nam je nepravična usoda iztrgala, kar smo najbolj ljubili, nenadomestljivega ata in mamo
Janeza in Ivano Močnik
V našem domu, v katerem je bila samo vajina ljubezen, skrb in toplina, je le bolečina, solze in nedoumljivo spoznanje, da vama ne bomo mogli nikoli več povedati, kako sta naša, kako zelo vaju potrebujemo, ne moremo vama povedati, da nam je hudo in da vaju najin dom vsak dan bolj pogreša. Hvala za vsako prižgano svečko, cvetlico in lepo misel, s katero se spominjate naših najdražjih.
Vajini!
Zalog, 27. avgusta 1975
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Franca Eržena
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za cvetje in vence ter izraženo sožalje. Prav posebno pa se zahvaljujemo dr. Janezu Bajželju, duhovščini za pogrebni obred, vsem sosedom za njihovo pomoč ter govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pepca, hčerki Maksa in Silva
. ' Bitnje, 26. avgusta 1975
Zahvala
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Jožeta Karkuta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,' sosedom, znancem, prijateljem, Gasilskemu društvu Stražišče, Društvu upokojencev in Zvezi borcev. Vsem prisrčna hvala za darovano cvetje, izrečeno sožalje in pomoč. Zahvala dr. Javorniku za lajšanje bolečin, tov. Dolencu za nagrobni govor, g. župniku za pogrebni obred, pevcem Društva upokojencev ter vsem, ki ste ga spremili "na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Dragica in Jožica z družinama ter vsi ostali sorodniki.
Kranj, 26. avgusta 1975
Zahvala
Ob smrti moje dobre žene in naše dobre matere
Mance Hudobivnik
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno smo hvaležni sosedom, darovalcem cvetja in vencev, kokrškim pevcem, ZB Kokrici, gasilcem in g. župniku za pogrebni obred in poslovilni govor. Hvala tudi vsem tistim, ki ste nam ob njeni smrti izrazili sočutje in si prizadevali lajšati našo bolečino.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože z ženo in sin Tone.
Kokrica, 26. avgusta 1975
Zahvala
Ob boleči in nenadni izgubi dragega očeta, brata, strica in svaka
Vinka Šimnovca
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ZB Trboje, ki so ga spremili v njegov prerani grob. Zahvaljujemo se 'vsem, ki so mu poklonili vence, nam izrazili sožalje ali drugače počastili njegov spomin.
Žalujoči: hčerka Majda z družino, sestra Cilka z možem J ožetom, nečaka Bojan in  Irena, svakinja Helena in drugo sorodstvo.
Trboje, Šenčur, 18. avgusta 1975
Zahvala
Ob izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica
Janeza Arha
Brolhov ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, duhovščini, dr. Zgajnarju, pevskemu zboru Tugo Vidmar ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Žalujoči: otroci Ciril, Jože ter Janez, Stane, Marija in Jernej
z družinami.
Tupaliče, 27. avgusta 1975
Zahvala
Za vedno se je poslovil od nas dragi mož, oče, ded in stric
Jakob Jensterle
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo delovnima kolektivoma Zdravstvenega doma Kranj in Kroja Škofja Loka. Hvala vsem, posebno pa dobrim sosedom, ki ste nam pomagali.
Njegovi.
Davča, 28. avgusta 1975
Zahvala
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice in
tete
Katarine Kolenc
roj. S ve tel j
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji kakorkoli pomagali ob njeni bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Novaku in sestri Anici Košnik za lajšanje bolečin in gospodu duhovniku za pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo za sočustvovanje in podarjene vence delovnim kolektivom IBI, Sava, Tekstilindus in Iskra Kranj — Ljubljana.
Žalujoči otroci: Kati, Pepca, Marjana, Franci z družinami in ostalo sorodstvo.
Kranj, Voglje, Ljubljana, 26. avgusta 1975
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, ata, starega ata, brata in strica
Miha Bobnarja
Reškovega ata
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ZG Godešič in LTH, vsem podjetjem, osebju Nevrološke klinike v Ljubljani. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi!
Godešič, 26. avgusta 1975
Obletnica
Z žalostjo se spominjamo 1. septemora, ko bo minilo leto dni, odkar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dobri
mož in oče
Anton Šink
Ko se spominjamo tega žalostnega dne, odkar smo ostali sami brez našega skrbnega ata, se moramo zahvaliti vsem, ki so nam v tem hudem času pomagali in z nami sočustvovali. Ne moremo pa se dovolj zahvaliti dobrim sosedom, sorodnikom in Viktorjevim kolegom, ki nam vedno, posebno pa, koje najhujše, tako nesebično pomagajo.
Žalujoči: žena Justina, sinova Viktor in Igor.
Zabnica, 29. avgusta 1975
r
Zahvala
Ob izgubi nam dragega ata
Janeza Filipiča
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in drugim, kateri so nam v teh težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami ali kako drugače počastili njegov spomin. Zahvala tudi g. župniku za poslovilni govor.
Se enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Žirovnica, 25. avgusta 1975
Alpinistične novice
TE2KE PONOVITVE V JULIJCIH
Brata Marko in Andrej Štremfelj (AO Kranj) sta opravila nekaj redkih in pomembnih ponovitev v stenah naših gora. Dne 7. 8. sta plezala Dibonov raz v Široki peči (Martuljkova skupina) V, VI, 800 m. Za steno je značilna velika krušljivost. Dne 17.8. sta v Stenarju (dolina Vrat) opravila 3. ponovitev Ancljevega stebra, V, VI, 400 m. Dne 23. 8. pa sta v tihi in odmaknjeni Martuljkovi skupini opravila še 2. ponovitev Liberaške smeri v Frdamanih policah VI, 700 m.
Dne 21.8. sta Nande Kern in Andrej Stremfelj v šestih urah ponovila Dularjevo zajedo v Jalovcu VI, 300 m.
IZ AO RADOVLJICA
V nedeljo so Zvone Andrejčič in Janez Pfajfar (AO Radovljica) ter Drago Bregar in Bojan Zupet (AO Železničar) v petih urah kot četrti ponovili Direktno smer na Tshadov steber v steni Travnika V, 300 m Smer sta prva preplezala Ante Mahkota m Milan Schara.
V STENI ŠPIKA
Tržičani se razen težkih in redkih vzponov (teh imajo letos že lepo število) lotevajo tudi lepih, klasičnih smeri. Eden takšnih vzponov je Krušičeva smer v steni Špika V. VI-, 9(X) m. To sta v soboto ,23.». ponovila Borut Bergant in Slavko Frantar. Za smer je značilna stalno napeta in tehnično zahtevna plezarija.        Franci Ster
SREČANJE PLANINCEV
Planinsko društvo »Obrtnik« iz LJubljane bo v nedeljo, 31. avgusta, pripravilo že tradicionalno srečanje planincev v obrtniškem domu na Govejku. Pripravili so tudi srečelov z bogatimi dobitki. "ft
r
KOŠARKA: končalo se je tekmovanje za I. Medcelinski pokal v "košarki. Dvoboj Evropa : Amerika se je končal neodločeno 10:16. Najuspešnejša ekipa je bila Sovjetska zveza, ki je tekmovanje končala s sedmimi zmagami in le enim porazom. Potem sledita Jugoslavija in Brazilija (5, 3), Italija. Kanada in ZDA (4, 4), Mehika (3, 5) in Grčija (0,8).
MOTORISTIKA: na treningu za »GP Anglije« na progi v Brands Hatchil je pade) in se težje poškodoval letošnji svetovi« prvak v kategoriji do 350 ccm Venezuele*-' Johnv Cecotto. Poleg zloma roke je dobi' še precej manjših poškodb, zato ne n*? mogel nastopiti na zadnji dirki za svetovno prvenstvo v Opatiji (G P Jugoslavije).
AVTOMOBILIZEM: v dirki avtomobilov formule 1 za »VN Švice«, ki pa je veljala za svetovno prvenstvo, je zmagal domačin Rega/.zoni (ferrari) pred Francozom Depalierjem (tyrrell-ford), Nemcem Mas-som (mclarec-ford), Švedom Petersonom (lotus-ford), Angležem VVatsonom (surtees) in Brazilcem Pacejem (brabham-ford)-Pred 13. dirko za SP v Monzi je pomemben dvig forme pri Regazzoniju in Švedu Peter-sonu, ki mu letos ni in ni šlo. Ker je Peter-son v Monzi na zadnjih dveh dirkah zmagal, bi v primeru letošnje zmage dosegel hat-trik, kar se ne posreči veliko dirkačem-- V bolnišnici v Knitelfeldu je za posledicami nesreče Američana Marka Doiiohua umrl tudi redar ob progi Manfred Schaller-Tako je do sedaj najbolj varna proga v Zelt-wegu zahtevala letos kar dve življenji. —
V šestem rallvju za svetovno prvenstvo na Portugalskem je zmagal Finec Marku Al len (fiat-abarth). Po šestih rallvjih je vrstni red za SP naslednji: 1. Lancia 55 točk, 2. Fiat 43, 3. Peugeot 40, 4. Opel 33, 5. Alpine 33, 6 Datsun 22. 7. Mitsubischi 22, 8. Saab 15 ... — Po deseti dirki za evropsko prvenstvo F 2 je vrstni red naslednji: 1. Laftite 54 točk, 2. Jabouile 20, 3. Larrousse 19, y Tarnhav (vsi Francija) 18, 5. Bourgotgnie (Belgija) 18. 8. Flamini (Italija) 14... '
V tekmovanju za evropsko prvenstvo turističnih vozil vodi po štirih dirkah v prvi diviziji BMVV, v drugi pa Ford. Med Posa" mezmki vodita Peltier in Mueller s 55 točkami.
ATLETIKA: na atletskem mitingu J Zurichu je bilo doseženih nekaj zel" dobrih rezultatov. Tako je Faina Meljnik dosegla nov svetovni rekord v metu diska z metom 70,20 m in tako kot prva ženska presegla mejo sedemdesetih metrov. — Henate Stecher (NI)R) je dosegla nov evropsk' rekord v teku na 220 y s časom 22,70. Prepoji rekord je imela Šzevvinska (Poljska) " časom 22,80, - Kenijec Mike Boit je pretekel 8(X)m v času 1.43,79, kar je sanjo devet stotink slabše od svetovnega rekorda Italijana Fiasconara. — Amerikance Stevve Kiddick je 100 m pretekel v času 10.05, kar je letošnji najboljši rezultat z električnim merjenjem. — Francoz Gay DlUt je »°" segel nov svetovni rekord v teku na 11" m z ovirami s časom 13,0. Prejšnji rekord Je imel on sam s časom 13,1. F- * ■
Pionirji za ekipni državni naslov
Kranjski letni bazen bo od danes do nedelje prizorišče se zadnjega plavalnega prvenstva. V njem se bodo namreč za ekipn° državno prvenstvo poteg0" vali starejši pionirji A. V»e" kakor se obetajo zanimiv* borbe, saj bo nastopilo na" 150 mladih plavalcev »n plavalk iz 22 Jugoslovan-skih plavalnih kolektivov-
Spored tekmovanja: da" nes ob 9. uri predtekmova-nja, ob 18. uri finale, sobot*1 ob 9. uri predtekmovanj*' ob 18. uri finale ter v nedelj0 dopoldne ob 9. uri predteK-movanja se v zadnjih disciplinah, ob 16. uri finain« del ter zaključek tekmovanja. "n
Slovenska vaterpolska liga
Kamnik nasledil Vodovodni stolp
Končano je letošnje tekmovanje v slovenski vaterpolski ligi. Naslov najboljšega v Sloveniji so si priborili Hladi vaterpolisti Kamnika, ki so tako nasledili na prvem mestu trikratnega zaporednega republiškega Prvaka kranjski Vodovodni stolp. Kamničani so v osmih kolih oddali le eno točko, v dvobojih v Kranju in doma pa so brez težav premagali edinega tekmeca za naslov Vodovodni stolp. Tretje mesto so osvojili vaterpolisti Renč, četrti pa je celjski Neptun, medtem ko je Triglav II natopil zunaj konkurence.
Izidi: Renče : Vodovodni stolp 12:13, Renče : Kamnik 11:16, Neptun : Kamnik 6:16, Vodovodni stolp ; Neptun 16:2, Kamnik : Vodovodni stolp 18:15. Renče : Triglav
Start v novo šolsko leto
Začetek šolskega leta je Podoben pripravam na športno tekmovanje. V novo etapo startajo učenci, vodijo jih učitelji, smer in težavnost etape pa določajo Šolske oblasti. Med učitelji in učenci se bo ponovno vnel vzgojni boj, uresničevalo se bo bolj ali manj nspešno posredovanje in dojemanje znanje.
Učenci bodo širili in °8trili pogled v naravo in družbo, postajali bodo bolj izobraženi in omikani. Pri tem pa bodo morali biti dovolj sposobni, vestni, zavzeti, pozorni in pametni.
A sposobnosti, skrbnost, nčna vnema, interesi in prizadevnost še ne zagotavljajo uspeha. Učenci se soočajo tudi z drugimi težavami, ki jih morajo znati premostiti. Te težave so razvojne, gmotne, šolske, pa številni negativni vplivi in pritiski ob spodrsljajih, ki ugonab-Uajo mlado osebnost.
Tisti, ki zmore premagati težave, se prilagajati zahtevam šole in drugim dejavnikom, ki zna usmerjati misli ln počutje in je taktično zrel, bo ob približno izenačenih sposobnostih, znanju in učni vnemi bolje uspeval, kakor oni, ki klone pod Pritiskom se ne zna umiriti in ni taktično dovolj zrel ali zvit.
Telovadba ali telesna vzgoja, kakor jo še vedno mienujemo v sholastičnem smislu, čeprav ista kri °greva glavo in noge, je izšla iz okvira predmetne togosti in ji je namenjeno bolj vzgojno poslanstvo - nič Vec ne bo strahu pred slabo °ceno, niti pretiranega izogibanja vadbi in ocena ne °° več kvarila splošnega UsPeha.
Vendar bo šolska športna dejavnost ponovno oživela. Pedagogi bodo z novimi spodbudnimi metodami z osebnim zgledom in vnemo skušaj mladino usmerjati v 8Port, da bi v treniranju in Vftdbi našla protiutež dolgotrajnemu sedenju v šolskih klopeh, zasičenosti in žlvčnosti.
Soli sedenja morajo sledi-r1 Pestre oblike sprostitve ln razvedrila, vadba mora Xrniti učencem to, za kar J** je prikrajšal ostali pouk. *° je razvedrilo, neposrednost igre, oblikovanje hladne postave in vse-8transkega razvoja.
.Gibanje je bistvena sestavina    športa    in športne Vzgoje. A gibanje je potrebno  razvijati,  negovati, ga bogatiti po oblikah in VS6-Dlni. Učitelji naj bi učenem  izoblikovali naravne, "Portno-tehnične    in življenjsko praktične navade, n»vajali naj bi jih na zdrav JJftcin življenja, pripravljali j*a   pomembne življenjske peizkušnje, razvijali pravi-en odnos do dela, ter podedovali  vrednost  in po-***en športa za mlado osebnost. Vedeti moramo, da sta Port in mladost neločljiva ^ijatelja  in ne more biti Radost    brez    športa in Porta brez mladosti. Športne vrline pridoblje-* v mladosti bi morale polagati    vsakemu,   da bi repk0) pošteno in neumor-0 korakal skozi življenje.
-lože Ažman
II 13:19, Triglav II : Neptun 13:6, Vodovodni stolp : Triglav 5:15, Triglav- II  :  Kamnik 9:9, Neptun Renče 3:7.
Lestvica:
Kamnik      8 7  1 0 112: 70 15
Vod. stolp   8 5 0 3  135: 68 10
Renče          8 2 0 6   84: 97 4
Neptun 8 1 0 7 37:122 2 izven konkurence
Trigl. II(-i) 8 4  1 3 83: 79 8
V II. LIGI NAJBOLJŠA RADOVLJICA
V II. slovenski vaterpolski ligi je prvo mesto osvojila Radovljica, ki je s tem pridobila pravico, da v prihodnji sezoni nastopi v elitni slovenski ligi. Tu je prišlo do diskvalifikacij Triglava III in Kamnika II. Obe moštvi sta namreč kršili propozicije tekmovanja.
Izidi: Triglav III : Kamnik II 6:7, Triglav III Radovljica 14:7, Triglav III : Domžale 23:4, Triglav III : Koper.II 9:12, Kamnik : Radovljica 12:8, Kamnik II : Domžale 23:5,' Kamnik II : Koper II 15:3, Radovljica : Domžale 19:3, Radovljica : Koper II 8:6, Domžale : Koper II 6:16.
Vrstni red: 1. Radovljica, 2. Koper II, 3. Domžale. -dh
Mladi atleti za prvake SRS
Atletski delavci kranjskega Triglava bodo danes in jutri organizatorji letošnjega atletskega prvenstva SRS za mlajše mladince in mladinke. Nastopilo bo nad 110 mladih tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov.
Tako kot na plavalnem prvenstvu, se tudi tu obetajo zanimivi boji. Oba dneva, danes in jutri, se bo tekmovanje začelo ob 15. uri.
-dh
V_
XXIII. državno padalsko prvenstvo
Uspeh članov ALC Lesce
Državni prvak za leto 1975je Branko Hrast
iz Lesc
r
Letošnji državni prvak Branko Hrast
V Leskovcu je bilo od 16. do 24. avgusta letošnje XXIII. državno padalsko prvenstvo. Udeležilo se ga je 17 ekip iz vse države. Največji uspeh so zabeležili padalci iz Slovenije, saj so tako ekipno kot posamično osvojili letošnje državno prvenstvo.
Slovenija je bila na prvenstvu zastopana z dvema ekipama. Prva slovenska ekipa je bila v celoti sestavljena iz članov ALC Lesce, druga pa je bila poleg Leščanov ojačana
z enim članom Pomurskega letalskega centra iz Murske Sobote. Tako pomeni uspeh Slovenije na letošnjem državnem prvenstvu hkrati tudi uspeh za člane Alpskega letalskega centra Lesce. Ekipno je naslov državnega prvaka osvojila prva slovenska ekipa, druga ekipa iz naše republike pa je bila šesta. Med posamezniki je osvojil letošnji naslov državnega prvaka v padalstvu 26-letni član ALC Lesce Branko Hrast.
V. začetku tega tedna, ko so se fantje vrnili iz Leskovca, smo jih srečali na letališču v Lescah. Bili so zadovoljni. Povedali so, da je bila konkurenca huda, vendar po skrbnih in vsestranskih pripravah uspeh ni izostal. Pri tem pa je zanimivo, da je Slovenija že tretjič zapored tako ekipno kot posamično osvojila državno prvenstvo v padalstvu. Kot rečeno, slovenske ekipe na državnem prvenstvu že nekaj časa v glavnem sestavljajo člani ALC Lesce. Sicer pa so tudi med petimi člani drjavne reprezentance kar trije člani Jz le-škega alpskega letalskega centra.
Veteran med leškimi padalci, 32-letni Štefan Pesjak, ki je že 15 let padalec in član ALC Lesce in ima za seboj že prek 16()() skokov, je takole komentiral letošnji uspeh: »Zadnjih deset let v Sloveniji sistematično delamo v padalskem športu. Pred tem smo bili na državnih prvenstvih vedno nekako v senci. Zdaj posegamo po najvišjih naslovih. Pot do takšnega uspeha pa tako kot včasih tudi zdaj ni lahka. Glavna težava, s katero se srečujemo v našem letalskem centru, je pomanjkanje denarja. Vsak skok, ki precej stane, moramo najprej zaslužiti.«
A. Zalar
Popravek
V 63. številki Glasa je v sestavku »Bogata šahovska tradicija« napačno napisano ime Janeza Lukca — pravilno je: Janeza Zurca. Za neljubo napako se bralcem in prizadetemu opravičujemo.
Uredništvo
Košarkarski turnir
v Cerkljah
V soboto je bil v Cerkljah mladinski košarkarski turnir, kjer so sodelovale tri ekipe. Tekme so bile izredno zanimive, posebno še med Planino in Krvavcem, ki je bila odločena šele v podaljšku.
Rezultati: Krvavec Lahovče 56:43 (26:13). Planina : Lahovče 48:27 (15:18), Planina : Krvavec 58:51 (42:42, 23:23). Vrstni red: I. Planina, 2. Krvavec, 3. Lahovče.
-J. Bobnar
Košarkarji
Olimpije v Komendi
Danes popoldne, ob 17. uri, bodo v Komendi gostovali najboljši košarkarji ljubljanske Olimpije. V pripravah na novo prvenstveno sezono se bodo pomerili z domačim moštvom. Cisti izkupiček s tekme bodo košarkarji namenili za nakup športne opreme. Po tekmi bo družabni večer.
Sredi septembra pa bo ekipa Komende sodelovala na mednarodnem košarkarskem turnirju v Celovcu. Na turnirju bosta nastopili še dve moštvi iz Nemčije ter eno iz Avstrije. Lani so mladi Komendčani na tem tekmovanju osvojili prvo mesto in za zmago prejeli lep prehodni pokal. Letos ga bodo seveda skušali obdržati. -jg
Tekmovanje balinarjev
Balinarski klub Trata pri Škofji Loki je minulo soboto v počastitev 30-letnice osvoboditve pripravil velik balinarski turnir. Turnirja se je udeležilo osem ekip. Na tekmovanju so bili najboljši domačini.
Rezultati: 1. Trata I, 2. Šiška, i Železničar (Postojna), 4. Loka K K M) (Škofja Loka), 5. Trata II, 6. Sta dion (Ljubljana), 7. Zarja (Ljubljana), 8. Ziri.
Ekipe, ki so se uvrstile na prva tri mesta, so za dosežene uspehe prejele pokale. -JK
Del prve slovenske ekipe z letošnjega državnega padalskega prvenstva (z leve proti desni): Štefan Pesjak, Branko Hrast, Drago Buncič - vsi ALC Lesce. - Foto: F. Perdan
Pred dnevom planincev
Minuli petek pozno ponoči se je v planinskem domu na Lubniku nad Škof jo Loko končal 48. redni posvet predstavnikov planinskih društev Gorenjske, ki je izredno dobro uspel.
Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi praznovanje dneva planincev, ki ga bodo, kakor so se dogovorili, letos praznovali po vsej Sloveniji 14. septembra. Osrednjo slovesnost bodo pripravili na Snežniku v sodelovanju s planinskim društvom Ilirska Bistrica. Kakor v prejšnjih letih, bodo tudi letos vsa društva na ta dan organizirala razne izlete in pohode v gore, na mnogih vrhovih pa bodo na predvečer zagoreli kresovi.
Na posvetu so mnogo časa posvetili vprašanju bodočega financiranja planinske dejavnosti. Ugotovili so, da temeljne telesne kulturne skupnosti vse premalo cenijo delo planinske organizacije in da jim zato odmerjajo vse premalo sredstev za njeno množično in rekreativno dejavnost. Iz leta v leto več ljubiteljev gora izkorišča svoje redne dopuste v planinah in gorah in tudi sicer je opaziti vse večje zanimanje za planinsko dejavnost. Za letošnje leto menijo, da se je število obiskovalcev gora povečalo za kakih 20 odstotkov. Zal pa obiskovalci premalo poznajo razmere v gorah in zato je tudi toliko hudih nesreč. Prav zato so sklenili, da bo treba v bodoče posvetiti še več pozornosti organizaciji planinskih šol, namenjenih predvsem mladini. Poskrbeli bodo za večje število vodnikov in za temelji-tejše varstvo v gorah. Varstvo v gorah in dobro počutje obiskovalcev v planinskih postojankah mora biti skrb vseh planinskih društev in tudi vse naše družbe. -an
Koliko za hokejske
tekme na Jesenicah?
Hokejsko društvo Jesenice je že določilo cene vstopnicam za hokejske prireditve v sezoni 1975/76. Za meddržavne tekme bo treba odšteti 20 dinarjev. Letos bo na Jesenicah kar 12 mednarodnih srečanj, med katerimi bo zanesljivo najzanimivejše srečanje med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike, ki bo 16. septembra v dvorani pod Mežakljo. 20 dinarjev- bo veljala tudi vstopnica za mednarodne tekme jeseniškega prvega moštva in njegove nastope v A ligi državnega prvenstva. Vstopnica za tekme državnega prvenstva in mednarodna srečanja Hokejskega kluba Kranjska gora pa bo stala 10 dinarjev. Jeseničani so za pomembnejše mladinske tekme kvalitetnejšega ali mednarodnega značaja določili vstopnino pet dinarjev, za vse druge tekme tega ranga pa bo vstop prost. Razen tega so se v klubu odločili, da bodo otroci do 14. leta starosti plačevali za tekme enotno vstopnino pet dinarjev.
Tudi za letošnjo tekmovalno hokejsko sezono so značilni popusti. Za upokojence, člane Hokejskega društva znaša popust pri nakupu vstopnice 50 odstotkov. Ce pa ljubitelji hokeja kupijo v društveni pisarni sezonsko karto, ki velja 350 dinarjev in jo bo moč dobiti od 1. septembra dalje, in predlože še lansko, znaša običajni popust 25 odstotkov, za upokojence s člansko društveno izkaznico pa 50 odstotkov.
-jk
Peternelju bron na Sredozemskih igrah
Kranjčan Franc Peternelj je na Sredozemskih igrah osvojil bronasto medaljo v streljanju s hitrostrelno pištolo na silhuete. Zadel je 586 krogov, v vsaki seriji po 293. Zmagal je Italijan Manteli s 593 krogi. Osvojitev bronaste medalje je eden izmed največjih uspehov Peternelja doslej. F. P.
Košarkarji startali v jesenski del
V soboto se je nadaljevalo tekmovanje v vseh treh republiških košarkarskih ligah. Prve tekme jesenskega dela prvenstva so pokazale, da ekipe še niso najbolje pripravljene za nadaljevanje prvenstva. V moški I A ligi je Triglav doma zasluženo premagal zadnjeuvrščeno Vrhniko s 84:63 (46:25). Najresnejši kandidat za 1. mesto, ljubljanska Ilirija, pa je doma premagala Beti in ima sedaj že 8 točk prednosti pred Triglavom.
V moški I B ligi so Jesenice izgubile v Šoštanju s tamkajšnjo Elektro s 75:85 (32:41). V tej ligi vodi Bežigrad, Jesenice pa so na^ 5. mestu.
V ženski republiški ligi so igralke škofjeloškega Kroja premagale v Ljubljani Slovan z 48:43 (19:24). Kladivar pa je na domačem igrišču v Zireh premagal slabo ekipo Pomurja z 78:47 (40:26).
V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednje tekme: Trnovo : Triglav, Jesenice : Radenska, Kroj : Kladivar. J. J.
Naporni treningi jeseniških hokejistov
v ČSSR
Minuli četrtek so se vrnili domov jeseniški hokejisti, ki so petnajst dni trenirali v CSSR, in sicer najprej v Krvvini in potem v Brnu. Ob povratku so, tako tehnično vodstvo na čelu s trenerjem Vlastimilom Bub-nikom kot igralci sami, ocenili turnejo kot zelo uspešno.
Brez dvoma je trening na ledeni ploskvi v avgustu velikega pomena za pridobitev potrebne kondicije za hokejsko sezono, ki je takorekoč pred vrati. Kot so ob povratku povedali hokejisti, so bili treningi izredno naporni, posebno zadnje dni v Brnu se je že poznala utrujenost. To je bilo tudi pričakovati, saj dosedaj jeseniški hokejisti niso bili vajeni takih treningov.
Na turneji so hokejisti odigrali več tekem s tamkajšnjimi moštvi. Najbolj zanimive so bile brez dvoma tekme v Brnu, kjer so jih odigrali pet. Od tega so tri izgubili, dve pa dobili.
Ob povratku so hokejisti ostali doma le dva dni. V nedeljo so namreč že spet odpotovali na krajšo turnejo po Italiji, Tam so odigrali nekaj tekem z italijanskimi moštvi in enim moštvom iz Švice.
Priprave na novo hokejsko sezono pa so v polnem teku tudi na Jesenicah. 1. septembra bo usposobljena ledena ploskev, 3. septembra pa bo že prva letošnja tekma, in sicer med Jesenicami in Olimpijo za karavanški pokal. J. Rabič
Otrin prvak SRS
V Ljubljani se je končalo prvenstvo SRS v streljanju z MK puško standardne izdelave za vse kategorije in z MK puško proste izbire za člane. Na prvenstvu sta bila dosežena tudi dva slovenska mladinska rekorda, in sicer Kleindinst z MK puško standardne izdelave, med ekipami pa Krim. Na prvenstvu se je izkazal tudi Jeseničan Otrin, ki je /. M K puško proste izbire zasedel prvo mesto, s standardno puško pa je bil tretji. Kraljeva (Jesenice) pa je bila tretja s standardno puško. Rezultati: MK standardna puška: 3x20 člani: 1. Mikolič (Olimpija) 556, 3. Otrin (Jesenice) 549; MK puška proste izbire 60 leže: 1. Brezovu ik (01.) 581, 3. Kraljeva (Jes.) 578; MK standardna puška 60 leže: 1. Otrin (Jes.) 1110; MK st. puška 3x20 mladinci: 1. Kleindinst (Krim) 545. F. P.
Včeraj se je v Vikrčah pri Ljubljani končala letošnja mladinska poletna politična šola. Udeležilo se je je blizu Štiristo slušateljev iz vse Slovenije. Mladi so se v njej seznanili z družbenopolitičnimi in ekonomskimi razmerami pri nas, s prizadevanji za stabilizacijo gospodarstva, mednarodnim socialističnim delavskim gibanjem, aktualnimi vprašanji na področju ljudske obrambe in varnosti, materialnimi možnostmi šolanja, SZDL kot enotno fronto organiziranih socialističnih sil, etiko v socialistični družbi, idejnimi jedri v ZSMS, problemi tehnokratizma, problematiko Slovencev v zamejstvu, vlogo ZK pri aktualnih vprašanjih uveljavljanja zakonitosti, vlogo ženske v sodobni družbi, delom ZSMJ in ZSMS itd. Poleg tega so posamezne skupine, bilo jih je osem, odšle na enodnevne strokovne ekskurzije. Tri udeležence poletne politične šole z Gorenjske smo poprosili za kratko oceno pomena tovrstnega izobraževanja.
Franc Kemperle iz Radovljice: »Sem absolvent fakultete za strojništvo, poletno politično šolo pa letos obiskujem drugič. V Vikrče sem prišel z namenom, da se še bolj izpopolnim na nekaterih področjih. Sem namreč član predsedstva univerzitetne konference ZSMS. Tu sem se vključil v delo skupine za družbene organizacije in društva. Tudi v predsedstvu univerzitetne konference je to moja domena. V Radovljici se na žalost ne morem posebno veliko udej-stvovati, saj čez teden živim v Ljubljani. Vem pa, da bi se moral, da bi bilo to potrebno. .Menim, da je letošnja šola pripravljena precej bolje kot lani. Teme so izbrane naravnost odlično. Prav prikrojene so sedanjemu trenutku. Slušatelji lahko dobijo mnogo praktičnega znanja. Najbolj me je pritegnilo predavanje Vide Tomšičeve o vlogi ženske v s(xlobni družbi ter Marjana Rožiča o družbenopolitični in ekonomski situaciji v SFRJ.«
Nevenka Klančar, doma iz Krope: »Obiskujem srednjo ekonomsko šolo. Poletne politične šole se letos udeležujem prvič. Za vpis vanjo sem se odločila sama. Ze nekaj mesecev
sem namreč predsednica osnovne organizacije ZSMS v Kropi. Čutila sem potrebo, da se še bolj soočim z delom, ki me čaka v mladinski organizaciji. Vključila sem se v delo skupine iz krajevnih skupnosti. Zdi se mi namreč, da je povezava med krajevno skupnostjo in osnovno organizacijo ZSMS marsikje še zelo slaba. Tu bi bilo z obeh strani potrebno pokazati večjo pripravljenost za sodelovanje. Mladi na našem področju so dokaj aktivni v športu in kulturi nikakor pa ni zadovoljivo delo v pripravah na SLO in še marsikje. Med predavanji me 'je najbolj pritegnilo tisto o mladinskih klubih, večerne javne tribune, na katerih so predavali znani slovenski družbenopolitični delavci, pa so mi bile sploh vse zelo všeč.«
Ivo   Ščavničar,   doma z
Jesenic: »Na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo študiram matematiko. Letos sem končal tretji letnik. V politični šoli sem tokrat prvič. Mnogo takih nas je letos v Vikrčah. Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice sem predsednik komisije za idejno-politično delo in kulturo. To pa je, po pravici povedano, dokaj odgovorna naloga. Ker pa doslej še nisem obiskoval podobne šole ali seminarja, sem že lep čas čutil potrebo po usposabljanju na mojem pod- , ročju. Veliko sem pridobil v teh dneh, to lahko rečem že zdaj. Najbolj pomembno pa se mi zdi to, da se v šoli srečajo mladi i/, vse Slovenije, da si med sabo izmenjajo izkušnje. Člani skupine za idejnopoli-tično usposabljanje smo že v soboto obiskali Borisa Ziherla in imeli z njim daljši pogovor o marksističnem izobraževanju.«
J. Govekar
Horuk za vodovod v Lazah
V Tržiču končno le avtobusna postaja
Po nekajletnih pripravah so v Tržiču končno le začeli graditi novo avtobusno postajo. Delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane so zemljišče utrdili in zabili pilote, Projekt iz Kranja pa je pričel z gradnjo temeljev. Zaradi postavitve Žerjava so bili graditelji prisiljeni zagraditi precejšen del sicer zelo prometne ceste, vendar bo po zagotovilu grad bincev, ki delajo nepretrgoma ves
dan, ozko grlo kmalu odstranjeno. Ce bo vreme ugodno, bo objekt že do zime pod streho. Promet še posebno ob dveh popoldne urejajo miličniki, katerih navodil se kaže držati, sicer utegnejo biti prometni problemi še večji. Pričakovati je, da bo avtobusna postaja zgrajena in opremljena do aprila prihodnje leto.
M. Valjavec
Na Vačilah v Spodnjih Lazah v krajevni skupnosti Gorje od 22. avgusta naprej v taboru letošnje občinske mladinske delovne akcije plapola zastava. Sedem šotorov je v taboru in v njih je trinajst brigadirjev. Življenje v taboru se začne že zgodaj zjutraj, ko jim iz osnovne šole v Gorjah pripeljejo zajtrk. Potem se brigadirji, mladi fantje in tri dekleta odpravijo na nekaj sto metrov oddaljeno delovišče.
Vas Laze v krajevni skupnosti Gorje je trenutno edina, ki še nima vodovoda. Letos ga bodo dobili. Ve- ■ čino del bodo opravili stroji in podjetja, le krajšega, najtežjega odseka so se zdaj lotili brigadirji. Nekaj sto metrov meter in 20 centimetrov globokega in 60 centimetrov širokega jarka bodo izkopali. Čeprav vreme ni ravno naklonjeno, jim gre delo dobro od rok.
Mira iz Bohinjske Bele, prvič na delovni akciji
»Ko smo se prvi dan z lopatami in krampi zarili v breg, kar verjeti nisem mogla, da bomo uspeli. A že v nedeljo, ko so se razboleli žulji malo
Do nedelje bodo brigadirji izkopali nekaj sto metrov dolg jarek za vodovod
Spet rekord Petriča
Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Sofiji je komaj 14-letni kranjski plavalec Borut Petrič spet izboljšal dosedanji absolutni jugoslovanski rekord na 400 m kravi. Progo je preplaval v času 4.13,92. Nova jugoslovanska rekorda sta dosegli tudi štafeti 4 x 100 m kravi in 4 x 100 metrov mešano. K. P.
ohladili in smo naredili nekaj deset metrov jarka, smo bili vsi skupaj prepričani, da ni ovire, ki je ne bi premagali,« je med nedavnim obiskom povedala Mira z Bohinjske Bele, ki je letos prvič v brigadi. Pravi, da ji ni bilo prav nič žal, da se je odločila za to akcijo. Je sicer že redno zaposlena, vendar so ji v podjetju odobrili izreden plačan dopust. •
Čeprav je to občinska mladinska delovna akcija, se življenje brigadirjev ne razhkuje prav nič od zvezne mladinske akcije, kot so bile letos na . Kozjanskem, Brkinih, Halozah in v Suhi krajini.
»Delamo od 6. do 14. ure, popoj-dne pa imamo na programu razne aktivnosti. Tako bomo do konca akcije, ki bo trajala do 31. avgusta, imeli nekaj predavanj in zabavnih prireditev. Nastopili bomo tudi na prireditvah v počastitev praznika krajevne skupnosti Gorje,« pravi komandant brigade, ki se imenuje po narodnem heroju Stanetu Žagarju, Andrej Rekelj. Doma je iz Zasipa, zaposlen pa je v podjetju Vezenine Bled. Doslej je bil že dvakrat v brigadi. Prvič na akciji Sava pri Zagrebu in nato v Brkinih, kjer je bil prav tako komandant brigade.
Mladinski brigadirski horuk se torej v teh dneh vsak dan razlega v taboru in na delovišču. Vzbudil je zanimanje tako pri mladih kot starejših prebivalcih naselja Laze. Zato ni čudno, da se jim mladi, še šoloobvezni fantiči radi priključijo na delovišču in jih potem obiščejo tudi v taboru. 12-letni Jože Frčelj, ki hodi v šesti razred osnovne šole v Gorjah, če le more pomaga na delovišču. Pravi, da bo šel po končani osnovni šoli tudi v mladinsko delovno brigado.
Zadovoljni z mladimi fanti U1 dekleti pa so tudi starejši prebivalci. Prve dni morda niso bili ravne prepričani, da bodo kaj prida naredili. »Zares so zagrabili za delo in prav veseli smo jih,« so povedali Pn Blažu v Spodnjih Lazah.
Andrej Rekelj, komandant brigade
Občinska mladinska delovna akci' ja Laze 75 bo uspešna, čeprav ne b° trajala cel mesec. Prebivalci teg^ dela radovljiške občine bodo dobil' vodovod, mladi fantje in dekleta Pa bodo z nje odnesli prijetne brigadu-' ske spomine.
Besedilo: A. Žalar \ Slike: F. Perdan
Mladinski tabor na Vačilah v Spodnjih Lazah
Brek
Avtobus in osebni avtomobil trčila
V torek, 26. avgusta, ob enih popoldne sta v bližini Podklanca Prl :ovici na cesti Rovte —Žiri trčila avtobus in osebni avtomobil. Vzrok 1
ui,t;i\uviv.i  na  venu   x v\j v tc — uui   ti^iia  a v ivn/uii  u i   uncui h  av tuiuuuii.    » «-»*
trčenje, pri katerem je bilo okrog 20.000 dinarjev škode, je bila neprime«" j hitrost. Avtobus z Jožetom Vavknom (1941) iz Rovt za krmilom je v0 od Rovt proti Zirem. V bližini Podklanca, v ostrem desnem ovinku, je av busu nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Albreht (1"^ Ker voznika hitrosti nista zmanjšala, počakala in poiskala primernejše mes za srečanje, sta vozili trčili.
Alkohol botroval nesreči
Voznik osebnega avtomobila Trajko Zdravkovič (1931) iz Kranja seJjj peljal v torek, 26. avgusta, ob dveh popoldne od Nemilj proti Kranju. Zar neprimerne hitrosti, ozke in valovite ceste ter vožnje pod vplivom alkohola ^
je v Spodnji Besnici zaneslo desno. 13 metrov je peljal po robu ceste, na*je je trčil v poldrug meter od ceste odmaknjeno drevo. V nesreči se Je , poškodoval Zdravkovičev sopotnik Martin GeriČ (1948) iz Kranja, škoda vozilu pa znaša 8000 dinarjev.
Motorist padel
Neprimerna hitrost voznika kolesa s pomožnim motorjem je bila vzr(),jn<? nesrečo, ki se je pripetila v torek, 26. avgusta, okrog tretje ure pop0'S| v Tržiču na cesti od mesta proti Ravnam. Vinko Ponjavič (1958) iz T1"^ se je peljal od mesta proti Ravnam. Zaradi neprimerne hitrosti je v bla# desnem ovinku pri hiši številka 7 trčil v robnik, padel in drsel še 15 m^tr Zaradi poškodb so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Padel s traktorja
• se)e
Voznik neregistriranega traktorja Stanislav Celar (1941) iz Kranja pod vplivom alkohola peljal v torek, 26. avgusta od Ceste Staneta 'Jty0{)& v Kranju proti Britofu. Na Jezerski cesti pri hišni številki 14 je s trak ^ nenadoma omahnil sopotnik Peter Košnik (1924) iz Kranja, ki je sed^ ti levem blatniku in bil prav tako pod vplivom alkohola. Sopotnika so z ran prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Kolesar pred avtomobil
eU
Voznik osebnega avtomobila Anton Guzelj (19.36) iz Puštala se je P rflo v sredo, 27. avgusta od Škofje Loke proti Medvodam. Ko je s Pr,II1t,|jfil hitrostjo vozil skozi Puštal, je pri hiši številka 22 nenadoma z desne zap' .^1 na cesto kolesar Sandi Dolenc (1961). Avtomobilist je zaviral in se iz°*Lj0 kolesarju, vendar ga je vseeno zadel s prednjim delom vozila. Sandija ^°e|jali so po nuđenju prve pomoči na škofjeloškem zdravstvenem domu PreP? v ljubljansko bolnišnico. '•'