DELAVSKA POLITIKA
Uredmitro \t ▼ Maribora, Ruška cesta, poitai predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemalo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni pr*dai 22. Lfoblfefta VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SMS zaaia mesečno 10 Dim, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Maitih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan* 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stan* beseda 1	Din. V oglasnem delu stane peti tna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo,
Štev. 91.	Sreda 6. novembra 1929.	Leto IV.
Še Sest mescev stanovanjske zaščite.
Eno- in dvosobna stanovanja ostanejo zaščitena.
»Službene Novine« z dne 31. oktobra so objavile novi zakon o podaljšanju stanovanjske zaščite, ki je stopil s 1- novembrom v veljavo ter bo veljal do 1. maja 1930.
Novi zakon je samo podaljšanje zakona z dne 27. aprila 1929 in se glasi:
Čl. 1.
§ 2 zakona o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. 1. se izpremeni in slove:
»Od stanovanj, na katera so se doslej nanašale omejitve po zakonu
o	stanovanjih z dne 27. aprila 1929. L, ostanejo tudi po 1. novembru 1929. 1. v mestih z več ko 10.000 prebivalci omejena :
1. stanovanja 2 sob, ako stanuje v njih rodbina z najmanj 3 člani,
2. stanovanja 1 sobe, ako v njih stanuje rodbina z najmanj 2 članoma.
Za sobo ne veljajo kuhinja, predsoba, hodnik, stranišče, instalirana kopalnica in soba za služinčad.
Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi ali po zakonu do vključno drugega kolena, kakor tudi adoptiranai deca.«
Čl. 2.
V 1. odstavku § 4. se zamenja besedica »maj« z besedico »november«.
Čl. 3.
V 1. odstavku § 8. naj! se postavi namesto besede »aprila« beseda »oktober«. V 1. in 2, odstavku pa mesto besed »od 15. junija« besede »s 1. decembrom«.
Čl. 4.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše in dobi obvezno moč 1. novembra 1929 ter bo trajal do 1. maja 1930.
Podaljšanje je bolj načelnega pomena, ker ostanejo zaščiteni aktivni državni uradniki, državni upokojenci, njih rodbine in vdove ter invalidi in vojne vdove, rodbine v vojni padlih in umrlih ali onesposobljenih, končno vsi fizični delavci vseh strok, njih rodbine in vdove. Zaščitena so le
eno- in dvosobna stanovanja, in sicer dvosobna, če stanujejo v njem tri osebe člani rodbine, enosobna pa •z najmanj dvema članoma rodbine.
Stanovanjski najemniki, če se niso z gospodarjem pogodili drugače, m niso več zaščiteni, se morajo izseliti do 31. decembra; ako je pa bilo stanovanje že prej odpovedano, se morajo izseliti do 15. novembra. Pravica do stanovanjske odpovedi ostanete ista v veljavi, kakor doslej. Najemnina ostane neizpremenjena, če se najemnik ne pogodi drugače.
V	hišah, *ki so bile zgrajene do leta 1928, se še nadalje ocenjujejo stanovanja komisijsko in če gospodar ne more oddati stanovanja v treh mesecih po pretirani najemnini, se nakaže stanovanje tistemu, ki ga zahteva in za najemnino, ki jo določi komisija. Vsako izpraznjeno stanovanje je pa prosto na razpolago hišnemu lastniku.
Z novim zakonom dobe
hišni lastniki znatno več svobode m zlasti možnost, da oddajajo stanovanja konkurenčnim potom. Zato se bodo naijemnine stanovanj, ker je še vedno občutno pomanjkanje stanovanj,
znatno zvišale.
Marsikdo je namreč prisiljen, če hoče dobiti stanovanje, ponuditi vsako ceno, če potem tudi strada.
Internacionala in Balkan.
Odposlanec Socijalistične delavske internacijonale ponovno v Jugoslaviji. De Brouckere na povratku z Bolgarije v Jugoslaviji. Njegov prihod v
Ljubljano.
Te dni se mudi v Jugoslaviji belgijski socialistični poslanec De Brouckere kot mandatar Socijalistične delavske internacijonale. Salm je rekel, ko je potoval v Sofijo na kongres bolgarskih socijalistov, da gre na kongres kot opazovalec, ki se hoče vsestransko informirati o dejanskih razmerah in težnjah ter o vzrokih, ki ovirajo mirno sožitje balkanskih narodov. Dobrohotno hoče preštudirati te razmere, da more potem Socialistična delavska internacionala u-smeriti svojo politiko sama v sebi, kakor tudi v vseh korporacijah, parlamentih, držalvah, v Društvu narodov in v tisku, v pravcu dobrohotnega spotazuma med balkanskimi narodi. Vsi važnejši meščanski listi v Jugoslaviji poročajo o dobrohotni intervenciji v tem smislu s priznavanjem, ker mora vsak po napredku stremeči državljan le želeti, da se spori na Balkanu odpravijo in poravnajo tako, da ne ositane v spornih strankah niti iskrice kake prikrite maščevalnosti, ki bi sicer utegnila ostati, če bi se ti spori poravnavali s silo.
Kolikor smo informirani, se je mudil de Brouckere tudi v Skopi j u in v nekaterih obmejnih krajih Jugoslavije. V sredo, to je danes, se bo nahajal v Ljubljani, to je v dravski banovini, kjer ves narod1 čuti potrebo po pomirjenju Balkana že zaradi-tega,, da bo mogoč miren razvoj v
državi, ki je toliko pretrpela zadnja leta, zlasti zaradi nemoralnih političnih razmer, ki so jih povzročale neresne stranke.
Prepričani smo, dla bo de Brouckere dobil vtisk na Balkanu, da narodi žele pomirjenje in mir, da pai -so zgodovinski predsodki in dolgoletna trenja na Balkanu tisto bruno, tisti prag, preko katerega se balkanski narodi do danes, še niso mogli sami iz sebe popeti.
Blagohoten poset de Brouckerea, njegova iskrenost v borbi za svetovni mir nam je porok, da bo to dobrohotnost ob svoji bistrosti vpogleda v razmere, znatno pripomogel tudi Balkanu do miru.
V tem zmislu mu želimo najlepši sprejem med jugoslovanskim delovnim ljudstvom, ki bo enako njemu zvesto podpiralo stremljenje po blagohotnem sporazumu in miru med balkanskimi narodi.
*
Seja Osrednjega tajništva Delavskih zbornic.
V četrtek, dne 7. t. m., se vrši v Ljubljani seja Osrednjega tajništva Delavskih zbornic.
Na predvečer bo na čast zastopnikov Delavskih zbornic prirejen ko-merz v dvorani Delavske zbornice, ki se ga bo najbrž udeležil tudi predstavnik Socialistične delavske internacijonale Louis de Brouckere, ki prispe ta dan v Ljubljano.
Mejni sporazum z Bolgarijo.
Pred končnimi pogajanji med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Jugoslovanska vlada je potrdila pirotske dogovore glede meje med Jugoslavijo in Bolgarijo. S tem s<o stopili 5. novembra pirotski začasni dogovori v veljavo. Dne 15, novembra se pa sestane mešana komisija,
Zanimanje Društva narodov za balkanska
vprašanja.
Generalni tajnik Društva narodov v Jugoslaviji,
Sir Erik Drummond je angleški konservativec in tajnik Društva narodov. Drummond je bil pri papežu v Rimu v avdijenci. Nekateri mislijo, da zaradi palestinskih dogodkov, nekateri pa, da je hotel povabiti papeža, da naj posreduje med Italijo in Jugoslavijo. Povabil je baje papeža, da naj vstopi Vatikan v Društvo na-
Pred državnim udarom na Poljskem.
Maršal Pilsudski je razbil poljski parlament. — Socijalni demokrati pripravljeni na skrajni odpor.
Predsednik poljskega sejma (parlamenta) je poljski socijalist Daszin-ski. V prejšnji seji so prišli v stranske prostore zbornice častniki, ki jih je pa sejmski maršal Daszinski odklanjal, češ, da ima sejm pravico do popolne svobiodie. Seja je bila odgo-dena. Dne 31. oktobra je bila sklicana nova seja ob 4. popoldne. Maršal Pilsudski je prišel v zbornico s sto častniki1, k,i so se nastanili v pred-dvorani parlamenta. Predsednik zbornice je pozval častnike, da za-puste parlament, česar pa niso hoteli storiti. Razgovor med Pilsudskim in Daszinskim ni imel uspeha, predsednik pa ni hotel otvoriti zbornice. Predsednik vlade je svetoval Daszin-
m
ki se bo bavila z nerešenimi vprašanji, zlasti z vprašanjem obmejne cone in dvolastništvom raiznih posestnikov. Pogajanja se bodo vršila1 v Sofiji. Mir bo potem nastal, če bosta obe državi dogovore spoštovali.
rodov. Iz Rima je odpotoval Drummond v Belgradi. V Jugoslaviji ostane več dni ter se bo nedvomno zanimal za vprašanja, ki mcitijo mir na | Balkanu. Obiskal bo tudii Sarajevo, j potem Dubrovnik in jadransko obal ; ob Dalmaciji ter se vrnil preko Trsta j v Ženevo.
skernu, da odgodi sejo sejma, kar je tudi storil. Seja se bo zopet sklicala telegrafično.
Državni maršal Pilsudski, ki je bil nekoč avstrijski socijalnodemokratič-ni poslanec, pozneje dober avstrijski oficir v vojni, je s tem dokazal, da mu do demokracije ni bilo iskreno nikdar.
Iz cele politične afere, ko je poljski parlament v pravici, se utegnejo razviti tudi resnejši nemiri, če Pilsudski ne bo spoštoval volje večine prebivalstva, ki absolutno nič drugega ne zJahteva, kakor da se izvaja demokracija v mejah ustave. Delavstvo se pripravlja na odločno obrambo proti prevratnim nameram maršala Pilsudskega.
Delavci zmagali pri občinskih volitvah na Angleškem.
Pri nadomestnih občinskih volitvah v 300 občinah je Delavska stranka pridobila 90 mandatov.
Dne 1. novembra so imeli v Angliji in Walesu občinske volitve za eno tretjino mandatov. Delavska stranka je pridobila 90 novih mandatov. Konservativci so izgubili 55 mandatov, liberalci pa 15.
Delavci proti Heim-wehru v Avstriji.
Zopet konflikt s Heimvvehri v Stockerau.
V	Stockerauu pri Dunaju je ravnateljstvo tovarne strojev Heid pred kratkim odpustilo več delavcev, češ, da ni zaposlitve. Pred par dnevi je pa sprejelo v obrat tri Heimvvehrovce. Delavstvo je zato kompaktno protestiralo in izrinilo Heimvvehrovce iz to-; varne. Ker ravnateljstvo teh treh ni hotelo odpustiti, je delavstvo stopilo v štrajk. Nato so Heimvvehri iz okolice vprizorili »marš« v Stockerau, da bi oplašili delavce, kar se jim pa ni posrečilo in so morali zopet oditi. Tovarniško ravnateljstvo grozi izpreti vse delavstvo, če se ne vrne na delo.
Medsebojno krvavo obračunavanje „Ma-kedonstvujočih .
Ideološka anarhija v Bolgariji,
Te dni je predsednik sobranja1 Cankov (demokrat) dobil dve grozilni pismi. Odkod sta pismi, ki mu grozita z umorom, ni jasno. Časopisje odreka resnost grožnjam; vendar pa stvar utegne imeti resnejše ozadje. Zakaj macedonsko rovarenje ne preneha v Bolgariji nam bo jasno, če navedemo, dla Cankova stranka podpira Profogerovce in Ljapčeva (predsednik vlade), stranka pa moralno in denalrno pristaše Vanče Mihajlova.
1 Na tak način torej vsaka stranka, ko je na vladi, neguje in izrablja v svojo lastno korist macedonsko gibanje. Odtod je torej utemeljeno krvavo obračunavanje, ki spominjal na divjaštvo. To pa tudi dokazuje, da v Bolgariji ali nočejo ali pa ne morejo odpraviti medsebojnega klanja.
Nemški reakcijonarci po — zmagi
j občutijo glavobol, — Na zmago pri j plebiscitu nimajo nobenega izgleda.
Akcija nemških fašistov pod vodstvom znanega od veleposestnikov kupljenega Hugenberga, da se ratifikacija Youngovega reparacijskega načrta zavrne ter odgovorne ministre obtoži zaradi veleizdaje, je v toliko uspela, da se je desetina volilcev vpisala za plebiscitno glasovanje. Vpisalo se je skoro 4,200.000 volilcev, dasi je kazalo, da fašisti tega števila ne bodo dosegli. Odločilen pri vpisovanju volilcev je bil pritisk skupine veleindustrijcev in pruskih zemljiških posestnikov, ki s svojim delavstvom nemoteno gospodarijo kakor tuTŠki begi s svojo rajo.
Ustavna določba v Nemčiji zahteva, da se izvede plebiscitno glasovanje, če ena desetina volilcev to zahteva. Hugenbergu so desetino volilcev prignali veleposestniki, toda to še ni zmaga, to je komedija, ki mora nemške fašiste dovesti še do bolj ža-
lostnega rezultata, kakor je bila zahteva po plebiscitu.
Nemški macijonalci in njih meceni veleposestniki so lahko ponosni na to Pirovo zmago, toda za njo mora priti težek pcraz, ki je utemeljen v nemški republikanski ustavi. Plebiscitni predilog bi moral doseči pri glasovanju kvalificirano večino, ki znaša po sedalnjem stanju volilcev okoli 21 milijonov glasov.
Če so Hugenbergovci sedaj spravili komaj nekaj nad zahtevanih 4 milijone 127.889 glasov, ne morejo niti v sanjah pričakovati, da bi dosegli 21 milijonov glasov in morda ne dosežejo niti števila, ki so ga ob silnem terorju dosegli s svojo akcijo za plebiscitno glasovanje.
Vsekakor se pa mora smatrati Hugenbergov poizkus kot atentat na konsolidacijo nemške republike, ki so ga pripravili najhujši reakcijonar-ci junkerji, boječ se zdrave okrepitve politične demokracije.
Desničarska vlada na francoskem.
Dallaidier in Clementel nista mogla sestaviti nove vlade. Zato je dobil mandat za sestavo vlade senator Tardlieu, ki je končno sestavil vlado in bo danes v zbornici predložil program nove vlade. Izjava vlade se tiče v glavnem samo dveh točk, in sicer zunanje politike in državnih financ.
V	novi vladii je tudi Brian d, ki je izjavil, da sprejme ministrstvo zunanjih zadev z ozirom na tekoča zunanjepolitična vprašanja.
Pričakovalo se je, da bo nova vlada skrajno levičarska; Tardieujeva vlada pa je močno mešana, dasi je bolj levičarska, kakor je bila Poin-carejeva. V novo vlado je vabil socialiste že Daiadieir, toda socijalisti so iz taktičnih razlogov odklonili sodelovanje v vladi. Socijalistiona stranka bi prevzela v vladi veliko odgovornost za aktualna1 meščanska politična vprašanja, dasi je v veliki manjšini napram nasprotnikom in bi svoje politike ne mogla uveljaviti. Vrhu tega je potrebna za sodelovanje v vladi na tako ozkem programu, kakor ga ima nova vlada, čvrsta strankina organizacija in široka enoduš-nost članstva za tako politiko. Brez teh predpogojev ne bi imela stranka dobička, ampak le škodo, ker bi zanesla v svoje vrste prepire in morda celo razdor. Med francoskimi socijalisti tudi ni soglasnosti, da bi vstopili v vlado, ker imajo zlasti sedaj trdo borbo, da odvedejo delavske množice iz komuni stičnih voda ter da se stranka zbliža s strokovnimi organizacijami, ki po stari francoski tradiciji ne priznavajo socijalizma. Vstop francoskih socialistov v vlado bi oslabel konsolidacijo socialističnega gibanja v Franciji, ki potrebuje še mnogo dela in truda, preden se
V dvorani „Delavske zbornice“ v Ljubljani
se vrši dne 9. novembra 1929 ob 8. uri zvečer
Ljudski koncert
Novoustanovljeni orkester delavskega glasbenega društva „Zarja“ nastopi prvič pod vodstvom kapelnika Danilo Bučarja z lepim in umet,-glasb enim sporedom. Na koncertu poje šišenski vokalni kvintet.
Po koncertu prosta zabava s plesom. Potom ojačevalca se bodo prvič predvajali kupleti, ki jih je pel kapel. D. Bučar za gramofonske plošče.
Vstopnice seže dobe v Strok, komisiji in v trafiki Sever, Šelenburgova ul. Stanejo 15,10,8D, stojišča 5 D.
bo ustvarilo med organizacijami duhovno in organizacisko skupnost. Šele tedaj bo francoski pokret tako jak, da bo igral v Franciji odločeval-no vlogo. Ta proces v Franciji je zlasti pospešilo dejstvo, dla v Angliji delavska vlada imponira s tsvojo politiko vsemu svetu in naravno tudi javnosti v Franciji, ki se pričenja nagibati k miroljubni politiki.
Nova francoska vlada je desničar-skc-republikanska in bo nedvomno
Doma in po svetu,
Poslovanje velikih županstev preneha z 10. novembrom t. 1. Dne 11. t. m. torej prevzamejo banske uprave vse posle oblasti in oblastnih samouprav.
Državni prazniki in izobešanje zastav, Z zakonom o praznikih z dne 27. 9. 1929 Uradni list št. 100 1929, je končnovelj&vno rešeno vprašanje praznovanja državnih praznikov. Kot taka sta v § 2, tega zakona proglašena 17. december, kot rojstni dan Krallja in 1. december, kot dan zedinjenja. Glasom § 9. ob državnih praznikih v državnih uradih, zavodih in napraivtah delo počiva, izvzemši dežurno službo, od 9. do 11. ure in nujne, neodložne primere, v katerih morajo državni uslužbenci vršiti svojo dolžnost ob vsakem času. Glede izobešanja zastav ob državnih praznikih vsebuje § 9 nastopna važna določila: Državni in samoupravni uradi, i kakor tudi uprave javno-pravnega značaja, morajo na svojih zgradbah lizobešati državne zastave. Za lastnike ostalih zgradb je v kmečkih občinah izobešanje državnih zastav ob državnih praznikih pogojno, v mestih in trgih pa obvezno. V mestih in trgih mora biti tora} v smislu zakona o praznikih dne 1. in 17. decembra vsaka zgradba okinoana z državno zastavo. Odgovorni za izvršitev te zakonite določbe so lastniki, odnosno tod njih postavljeni upravitelji zgradb.
Macdonald se je dne 1. novembra
povrnil s svojega ameriškega poto-! vanja.
nadaljevala Briandovo zunanjo politiko in rešila v prvi vrsti poleg tega notranja politična vprašanja, ker jih miora rešiti zaradi pasivnosti državnega proračuna.
V	novi vladi ni socijlailistov in ne radikalnih socijalistov. Meščansko časopisje trdi, da je nova vlada »močna«, toda z ozirom na obe važni vprašanji ta »moč« ne bo tako zanesljiva.
Dr. Šmeral, ki je bil dalje časa v Rusiji, je bil imenovan komisarjem za boljševiško propagando v Srednji Evropi. Dr. Šmeral je bil čehoslova-ški komunist. Ko so mu postala tla vroča med njegovimi pristaši, je še' v Rusijo. Sedaj se pa naseli v Berlinu. Dr. Šmeral je izboren demagog; poznam ga petnajst let in ko sem takrat govoril prvič in zadnjič z njim, se mi je zdel neiskren človek. Tudi njegova pot potrjuje to.
Smrtna žrtev ogrske justice. Poročali smo, da je v ogrskih zaporih pričelo okoli sto političnih jetnikov 'z gladovno stavko. Aleksander Lo-wy je tudi umrl in so ga dlne 30. oktobra v Waitzu pokopali. Hoteli so ga skrivaj pokopati, vendar se je zbralo na pokopališču veliko število njegovih političnih prijateljev, ki so po pogrebnih ceremonijah obsuli grob z rdečim cvetjem. Pogreb se je vršil ob asistenci žandiaTmerije in ko so pogrebci zapustili pokopališče, jih je žandarmerija 23 aretirala. Aretiranci so bili poslani v Budimpešto in da opravičijo njih zapor, so rekli, da jih morajo preiskati, če niso 'ti zakrivili gladovne stavke političnih jetnikov v zaporih. — Te dni je pa umrl za gladom listotam še en jetnilf in sicer Aleksander Sztaron.
Mussolini se boji razorožitve. Te dni je Mussolini govoril v Rimu na invalidskem kongresu. Poveličeval .je vojno in dejal, da morajo biti ravno vojni invalidi zgled in vzgojitelj naroda. Italijani so danes postali junaški narod, kakršnega so želeli veliki možje. To je potrebno, ker je govor-
jenje o miru iluzija, v tem ko se ves svet oborožuje. — Mussolini je pozabil, da je propaganda za svetovni mir danes svetovni problem. Mussolini pa se boji, da bi se narod okužil z idejo miru, zato nastopa s tako vehemenco za — viteštvo Italijanov.
Primo de Rivera blamiran. Bivši španski ministrski predsednik San-cbez Guerra je bil te drii pred vojnim sodiščem v Valenciji oproščen, dasi-ravno je priznal vse, česar so ga obtožili. Letos v januarju je namreč vto-dil vstajo artileristov proti diktaturi.
V	nekem proglasu je svoji čas izjavili: »Z vsemi sredstvi in vsemi žrtvami bom vodil boj proti diktaturi in za to, da se ustava in parlament v Španiji zopet udomačita.« Narod ga smatra kot mučenika za ideje demokratizma in radi tega uživa1 med njim velike simpatije. To je tudi vzrok, dla si režim ni upal obsoditi ga.
Bivša cesarica Cita in njen sin Oton nameravata spomladi povsem privatno obiskati Madžarsko. Madžari pravijo, da mala antanta privatnega obiska ne bo mogla preprečiti. Značilna je ta nada madžarskih legji-timistov, ki hočejo to priliko porabiti za agitacijo in monarhistično propagando.
*
Lažna zdravnica, V Deutschlands-bergu na Štajerskem se je letos pojavila nova 'zdravnica za razne ženske bolezni Dr. Antonietta Mtillner. Kmalu si je pridobila številno kli-jenteld iz bližnjih in daljnih krajev in se je pustila za vsako ordinacijo prav Hepo plačati, dasiravno je svojim posetnicam pripovedovala, da je rojena grofica Esterhazy (in neizmerno bogata. V treh mesecih svoje »prakse« si je »prislužila« že precej ilepo premoženje. Oblasti so se pa začele za njo zanimati in so ugotovile, da je to bivša kavarniška blagajničarka Antonija Mtillner. (Seveda je sedaj konec njenega delovanja. Pa naj reče kdo, da nimajo služkinje in delavci istih talentov, kakor gosposki ljudje?
Ljubljana.
Družabni večer v dvorani Delavske zbornice. V sredo se zberejo v Ljubljani predstavniki pokrajinskih tajništev Delavskih zbornic na skupno sejo, ki se bo vršila v četrtek, dne 7. novembra. — Na čast zastopnikom vseh Delavskih zbornic Jugoslavije priredi Delavska zbornica v Ljubljani v sredo ob 8. uri zvečer družabni večer pri pogrnjenih mizah. Sodelujejo pevski zbor »Grafike«, orkester »Zarje«, Ivan Skuk, član delavskega odra »Svobode« in Danilo Bučar, ka-; pelnik orkestra »Zarje«. — Pevski ! zbor »Grafike« pod vodstvom prof. j Grobminga zapoje Prelovčevo »Slava j delu«. Jerebovo »Pisemce« in »O ' kresu« ter Adamičevo »Franico«. Iv.
! Skuk recitira dvoje Seliškarjevih : pesmi, orkester »Zarje« zaigra Beet-
Bratfco Kreft:
Človek mrtvaški!? lobanj.
Kronika raztrganih duš,	144
>0, dobro jutro, gospod Vuk! Danes ste pa zgodnji! Kdo bi si mislil! . Gospodična Sonja še spi! Včeraj smo malo pokrokali, zato smo tako pozni. Prejšnji upravitelj nas je obiskal in šli smo doli v drugo vas v krčmo. Tudi žena je bila z njim. Prideta danes sem. Prenočila sta tam doli,« Govori] je nervozno in nekam raztresen je bil. »Ponoči so naju domov grede plašili fantje in Sonji so zapeli podoknico.«
Vse to je bilo tako nevažno za Leona in ga je samo mudilo. Prekinil je razgovor in odhitel v prvo nadstropje, Potrkal je enkrat, dvakrat, trikrat . , . Nič. Nato je začel klicati. Nič. Stekel je po učitelja. »Za boga, Sonja se ne oglasi. 1 ako močno vendar ne spi . . .«
'Ko sta s silo odprla vrata, nista prvi trenotek videla ničesar. Še le, ko je učitelj odgrnil gosti zastor, je Leo zagledal na postelji ležečo Sonjo . . . Desnica ji je visela čez rob, postelja je bila krvava in na levi strani prs je bila strnjena kri. Na tleh ob postelji je ležal samokres . . , Tisti samokres, s katerim sta v pretekli zimi upravitelj in učitelj streljala v steno te sobe, da preženeta praznoto svojega življenja . . . Sonja ga je to pot usmerila v svoje srce . . ■
. . . Dolgo časa se nista mogla znajti. Učitelj je ves trepetal, govoril vse mogoče stvari, celo jokal je mestoma. Hodil je gor in dol po sobi in hodniku, a miru ni mogel najti nikjer. Leo je grizel
ustnico. Zatajil je solze in še preden je učitelj sklical ljudi, je odšel. S seboj je vzel pismo in papirje, ki jih je našel v Sonjini miznici. Med njimi je bilo več započetih pisem nanj, ki pa jih nikoli ni mogla končati!. Tudi tisto pismo je našel, ki mu ga je pisala že lani in v katerem mu je razodela gren, ki ga ;e storil človek nad trinajstletno Sonjo, ko je sla vojna h koncu in je bilo kruha malo, ljubezni pa nič več ...
Tr
bile zadnje besede Leonu .
o	pa so
. . . Leo, dragi, ljubljeni! Svoje poslednje pismo Ti začenjam pisati že drugi dan po najinem romanu. Ti veš, kako mislim, kako dvomim o najini skupni bodočnosti, kako vedno drhtim za 1 e, ki si me zadnje čase edini še držal po koncu. Te blede mrtvaške stene, med katerimi je pred leti našel smrt pijani nadučitelj, stene ki so preluknjane od krogel, ki jih je streljalo dvoje izgubljenih duš, me stiskajo danes bolj kot kedaj. Lepota najinega bega, vseh najinih skupnih trenotkov zamre, shira v taki stiskalnici in človek ne ve, kam bi se dal, kam bi zbežal pred puščobo tukajšnjega življenja. Vsak drugi, ki bi bral to pismo, bi se pomilovalno nasmehnil, rekoč, da pretiravam. Toda Tebi, Leo, g a zaupam, Ti ga boš razumel, kakor si edini ves čas razumel in z njo občutil vso Sonjino bol, če tudi je bila po največkrat tako slaba, da se Tr ni razložila, da je bila velikokrat nezaupljiva in da Te ie mučila s svojimi dvomi in svojo hladnostjo*. \ lz vseh mejih zapiskov boš spoznal, kako obupni so bili mnogi samotni moji trenotki, kako sem si želela biti vedno ziraven Tebe, da bi bila samo jaz
Tvoja in da bi bil Ti edini moj. Kmalu bova na razpotju. Ti boš šel po svetu, Sonja pa bo hirala v teh zidovih, kamor so jo poslali, da uči otroke . . -Poslali so jo k pijanemu učielju in brezpožnemu kaplanu, da se z njima skupaj zapraši, zabubi v mrtvi dom tega hriba Vse se je zrušilo v meni in ni mi moči več živeti. Vem, to je nemoč. Vsak dan se bojim, kdaj bo vdrl učitelj v mojo sobo, vsak večer drhtim, ko se obstavlja pri vratih in še noče spat. Vem, da se mu bom udala, da bom grešila zoper n apno belo ljubezen še preden boš Ti šel v svet. Razčlenili so nam življenje v dušo in telo. Moja duša roma nekje za Teboj, včasih išče in velikokrat Te izgubi, ker jo telo kliče nazaj. V meni ni J harmonije med dušo in telesom, v meni se je vse j življenje vzpelo v en sam neudušljiv disakord. Ko j bi mogla našteti vse zavedno težke, dušeče trenotke | svoje mladosti — o dolg križev pot bi bil to in več j postaj bi bilo na njem, kot jih je v Kristusovem ...
*
i Danes sem spokojnejša. Včeraj sem pisala v
j obupu. Nisem se še hotela sprijazniti s svojo usodo.
; In zdaj čutim: vedno mirneje zrem v to, kar bo
j prišlo, kar bom storila sama. i	*
Nocoj sem celo molila. Za Te sem molila, Leo, da bi se nikoli popolnoma ne izgubil, da bi vsaj j v skrivnem kotičku svojega srca vse življenje hra-
1	nil majhen spomin na svojo Sonjo . , .
Sinoči se je pozno v noč vrnil vinjeni učitelj.
1	Udrihal je po vratih, da sem morala odpreti , . •
! Nato —r se je — zgodilo , . ,
hovnovega »Egmonta« (ouverturo in Griegcvo »Vdanostno koračnico«. Na koncu nastopi g. Bučar s kupleti: »Od prvega do zadnjega«, »Tac’ga osla pa še ne« in »Pesem o vinu«. V odmorih svira radio.
Delavsko glasbeno društvo »Zarja« priredi v soboto, dne 9. novembra 1929 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zborniice (Miklošičeva cesita) ljudski koncert, ki ga izvaja na novo ustanovljeni orkester pod' vodstvom dirigenta Danilo Bučarja s sodelovanjem šišenskega vokalneg kvinteta. Spored:	Mendelssohn - Bartholdy:
Svatbena koračnica, orkester; Beethoven: Egmont, overtura., orkester; Grieg: Azina smrt in Peer: Solvejgi-na pesem (Gynlt suite), orkester; J. Pavčič: Deklica, ti si jokala, Z. Prelo-vec: Bela rdeča je gredica, O. Dev: Še ena, zapoje šišenski vokalni kvintet. Po odmoru: Grieg:	Udanostna
koračnica, orkester; Suppe:	Pesnik
in kmet, overtura, orkester; Sousa: Koračnica kadetov, orkester. Vstopnina: Sedeži: Od 1. do 3. vrste Din 15.—, od 4. do 9. vrste Din 10.—, od 10. do 15. vrste Din 8-—. Stojišča po 5.— Din. Predprodaja vstopnic v Strokovni komisiji, palača Delavske zbornice, 1. nadstropje in v trafiki Sever, Šelenburgova ulica od pon-deljka, 4. novembra1, dalje. Po koncertu priredi SK »Svoboda« prosto zabavo s plesom Jazz-band1 »Zarje«. Med prosto zabavo se bodo potom o-jačevalca prvič predvajali kupleti, ki jih je pel Danilo Bučar za gramofonske plošče pri Homophon-Company v Berlinu. Delavci, preskrbite si vstopnice. Ne pozabite, da je glasbeno društvo »Zarja« vaša veja, da je drobec delavskega gibanja in poseti-te koncert.
Celje.
Dve novi cesti so pričeli graditi: eno na inicijativo mestne občine skupno z okoliško občino, ki se odcepi od državne ceste pri bivši Jar-merjevi vili v Aškerčevo ulico in odtod naravnost na kolodvor, kar bo znatno olajšalo naraščajoči promet; drugo 'pa gradi okoliška občina v Gaberju v bližini Baldasina, odnosno državne ceste, za katero se je moledovalo več let, ker je bila nujno potrebna. A žal, se danes od bivših interesentov čuje mnogo graje, češ, da je nepravilno trasirana, tako, da se promet z mestom po tej cesti ne bo mogel razviti. Tako je to povsod, kjer se vpoštevajo interesi posameznika, ne pa celote. Zelo lepo zvezo z mestom pa bodo imeli po tej cesti nekateri občinski veljaki.
Zgubil se je ce! občinski stanovanjski odseli. Pošteni najditelj se naproša, da proti nagradi obvesti celjske brezstanovanjce, kje se trenutno nahaja.
Celjsko upravno sodišče premeste v Ljubljano. Vlada je napravila načelu sklep, da naj vsa upravna sodišča poslujejo na sedežih banovin.
Spremembe osobja v prodajalni Kodesa v Gaberju. Mesto bivšega poslovodje, Otona Kralja, je prevzela vodstvo Prodajalne /adružnica Smolejeva iz Kamnika, kar so vzeli člani in članice z veseljem na znanje. Že sedaj se opaža, da je postal promet živahnejši, postaja pa upanje, da bo napredek še bolj viden. Vsi člani, posebno odborniki v okolici, naj novo poslcvodkinj© pri njenem zadružnem delu podpirajo.
V	pekovski obrti velja pravilo: veiiko dela in malo plačila.
Že večkrat smo imeli povod, da ožigosamo kričeče socijalne razmere v pekovski stroki, zlasti v času, ko so gg. pekovski mojstri odpravili dnevno delo in začeli svoje pomočnike zaposlovati ponoči. V zakonu o zaščiti delavcev je delo za peke v nočnih urah prepovedano. Tarifno pogodbo so gospodje odpravili tako, da so pekovski pomočniki danes brezpravni, kakor so bili v preteklem stoletju. Poleg tega so skrajno slabo plačani, n. pr. Z. plača mesilcu ua teden Din lin.—. to je Din 28.33 na dan, za delo od 19. ure zvečer do 9. ure zjutraj, dela se v tej pekarni celili 14 ur. Če preračunamo plačo, ki jo prejema, na urno mezdo, znese ta ravno Din 2.02.S (dva cela dinarja, dva in pol pare) na uro. Poživljamo me-
rodajne činitelje, da napravijo takemu izkoriščanju konec. Pa tudi teži hlebcev in štruc naj bi se posvečalo več pažnje, da ne bodo tehtale kar po 5 do 8 dkg manj, kakor predvideva tarifa za kruh. — Bivši pomočnik.
MEH ZA SMEH.
Mati: Veseli me, sinko, da se že nahajaš v semenišču. Povej mi, ali pa boš živel tudi tako, kakor je živel Kristus.
Sinko: Oprosti, mama, bom rajši tako, kakor njegovi namestniki.
Cisto nic Vas ne stane
ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek
Kljub zmernim cenam tudi na obroke1
L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9
Strahovita železniška nesreča
pri Rajhenburgu.
Orient-Express je zavozil v tovorni vlak.
njena.
Troje mrtvih, dva težko ra-
V	nedeljo zjutraj ob 2.15 uri je privozil v Rajhenburg tovorni vlak štev. 41-2 in je pred kolodvorom zavozil na levo na stranski tir, d>al se izogne Simplon-Orient-ekspresnemu vlaku, ki je imel v nekaj trenutkih privoziti iz Zagreba in ki se na progi med Zagrebom in Zidanim mostom ne ustavi na nobeni postaji in mora biti zanj proga prosta. Nočno službo na rajhenburški postaji je opravljal prometni uradnik Rantaša. Ko je tovorni vlak zavozil na stranski tir, je takoj postavil signalnico na »svobodno«, misleč, da je že cel vlak na stranskem tiru. Tovarni vlak je bil' pa precej dolg in poleg tega se je pomikal naprej neobičajno počasi. V tem trenutku je pa že privozil z br-zino 50 km na uro ekspresni vlak mimo ptostaje in je na koncu postaje z vso silo treščil v zadnje tri vagone tovornega vlaka, ki ;so stali še na odprti progi, na katero je moral zavoziti ekspresni vlak. Strojevodja ekspresnega vlaka, ki je v zadnjem trenutku opazil pred seboj na tiru v megli neko črno maso, je z vso močjo dal protiparo in s tem vsaj nekoliko ublažil udar. Učinek je bil' strahovit: zadnji vagoni tovornegal vlaka so se iztirili in nagnili, lokomotiva ekspresnega vlaka s tenderjem in službenim vozom se je pa zaletela čez mostiček nizdol po bregu v naraslo Savo, oz. Brestovico. Sledeči vagoni ekspresnega vlaka so bili deloma tudi iztirjeni, vendar ®o še obdržali svojo horicontalno lego. Na ekspresnem1 vlaku je že vse spalo, samo nadzornik vagonov, Francoz Maumy dn plačilni natakar Jug iz Trsta sta poleg strojevodje, dveh kurjačev in sprevodnika še bdela. Od silnega sunka se je takoj vse prebudilo in ljudje so v spodnjih oblekah bežali iz vagonov, kjer se jim ije nudil strašen prizor. Nesrečo je zakrivil prometnik, ker :se je bal kazni, če bi ekspresni vlak ustavil1 pred postajo.
Žrtve katastrofe
so:	kurjač	ekspresnega	vlaka	Jero-
men, ki je padel z lokomotivo vred v Savo in utonil, vlakovodja ekspresnega vlaka Mirko Vodlak, katerega so potegnili zmrcvarjenega izpod' razvalin službenega voza in pa mariborski strojevodja Rudolf Arzenšek,
ki so ga potegnili iz vode potoka Brestovice, ki se ravno tu pod mostom izliva v Savo in kamor je zlete s tenderjem vred.
Poškodovana pa sta.:	strojevodja
ekspresnega vlaka Medle, ki mu je bila zlomljena roka., vendar se mu je še kljub temu posrečilo splavati iz valov [Save, ter sklepni sprevodnik tovornega vlaka Tavčar, ki je sedel na zadnjem vagonu in se je v usode-polnem trenutku krčevito oprijel za-pirainika ter s tem preprečil, da ni zletel z vagona.
Na kraju nesreče se je takoj zbralo preplašeno prebivalstvo bližnjega Rcjhenburga, tamošnji gasilci in zdravnik. Že v zgodnjih jutranjih urah so prispeli na lice mesta rešilni vlaki iz Ljubljane, Zidanega mosta, Maribora in Zagreba, Promet je o-stal prekinjen do 4. ure popoldne v nedeljo, medtem sio se pa dirigirali vlaki iz Ljubljane in Zagreba preko Karlovca, oziroma Čakovca. Nepoškodovani vozovi ekspresa so se vrnili nazaj v Zagreb in od tam preko Karlovca v Trst.
Prometni uradnik Rantaša, ki je bil šele pred kratkim premeščen v Rajhenburg in je bil v službi že od 7. ure zjutraj (v soboto), si je v obupu prerezal žile na obeh rokah, hoteč izvršiti samiomor. 'Nezavestnega so prepeljali v bolnico v Krško.
*	* *
Mariborčani najbolj občutijo izgubo simpatičnega Arzenška, ki ga je dohitela smrt izven službe. Bil je znan športnik-težkoatlet. V soboto zvečer s® je vršila v Zagrebu neka tekma v rokoborbi, v kateri ;je še elegantno premagal svojega nasprotnika. Ker je zamudil vflak, je naprosil svojega kolego z ekspresnega vlaka, da ga je vzel s seboj na lokomotivo, ker je želel dospeti še zarana v Maribor, kjer bi imel sodelovati na popoldanskem letalskem meetingu. Imel pa je svojo zadnjo zamudo. Med tukajšnjimi športniki je bil znan in priljubljen radi svojega prijaznega nastopa in poštenega značaja. Kot težki atlet je bil svojo as četrti v Evropi in še sedaj prvi v Jugoslaviji. Bil je tudi svojčas aktiven član mariborske »Svobode«, v kateri je ustanovil in vodil sekcijo težkih atletov, ki pa danes več ne obstoja. Obranili ga bomo v blagem spominu!
Večernikovi banici en Slovenci v ©gSedalai*
Ogromni dobički »Mariborer-Zsitung«, — Sokoli germanizirajo, — Nemški
nacijonalci pri »Jutru«.
V .Mariboru izhaja dnevnik »Mariborski Večernik Jutra«, v katerem od časa do časa zagodejo na tako-zvane odločno narodne strune. Kakor
pa je znana doslednost »Veeerniko-viih<- gospodarjev iz raznih bančnih polomov, tako je dosledna tudi njihova narodnost. Kadar gre za žepe
Usnika je razlika med
čevlji in čevlji
Priporočamo Dam najboljše
JCaro čevlje
jtiarlbor, koroška cesta št. 19
narodnih voditeljev, takrat je pri njih vse narod.no, pa če tudi pri tem na debelo izdajajo koristi svojega nar roda.
Ta pesem narodnih veljakov je že tako izlajnana, da je res ni potreba ponavljati. Vsak Mariborčan pozna te ljudi, ima o n jih svoje končno mnenje in lahko na nje vsak hip pokažeš s prstom ter "se jih vsakdo tudi rad ogiblje v javnih lokalih, kjer se ta elitna družba shaja. Posebno dobro pa poznamo mi te rodoljube iz dtoline šentflorijanske in jih zato pustimo na miru, ker se itak potapljajo sami v sv.ojem plačanem rodoljubju. Če pa nas njihovo glasilo Mariborski Večernik« kljub temu drega in izziva, se naj pač gospodje zahvalijo njemu, če vendar zopet zinemo besedo o kšefitu in narodnosti.
»Večerniku« je predvsem samemu najbolje znano, da se tiska na istem stroju v isti »Mariborski tiskar-
ni«, ki izdaja za Nemce celo poseben dnevnik »Mariborer-Zedtung«, še nedavno »Marburger-Zeitung«, ker pač to dobičkonosno podjetje nese upravnemu svetu, obstoječemu iz samih rodoljubov obmejnega Maribora, pel milijona dinarjev na leto.
Za, krasne dobičke torej voditelji mariborskega slovenstva pljunejo na čisto slovenščino in jugoslovanščimo Maribora ter dokumentirajo jugoslovanski Maribor pred svetom z nemškim dnevnikom, ker se pač to podjetju dobro rentira. Dolga leta je vedril in oblačil v »Mariborski tiskarni« in s tem pri »Malrburger-Zeitungi« baš podžupan in upravni svetnik skrahirane Slavenske banke dr. Fr. Lipcld, ki je tudi pravni zastopnik » M a rib o r s k e tis karne «.
Poglejmo pa samega narodnjaka »Večernika,«! Ali ni še pred kratkim oddal v podnajem del svojega lokala v hiši Mestne hranilnice na Aleksandrovi cesti brivcu, ki niti slovensko govoriti nc zna?! Kako zagovarjajo to gospodarsko transakcijo ultraniai-cijonalci podžupan dir, Lipold in tovariši? To je menda po njihovem nacionalizacija Maribora, kakor so svojčas nacionalizirali nemško industrijo, Gotzovo pivovarno itd.
Vsaj vsak teden enkrait beležijo pri »Večerniku« mariborske 'nemške napise in kličejo na pomoč policijo. Celo inozemce morajo baje gostilničarji in trgovci najprej slovensko pozdravljati. Toda »Sokol« in ultra rodoljub, Primorec g. Pregrad, sme brez vsega imeti v svojih velikih izložbah samo nemške napise, ki jih kar mrgoli v njegovi veletrgovini. Seveda, kšeft je kšeft in poleg tega lahko g. Pregrel prispeva za »Sokola«, »Večernik« pa se zaganja na delavce, če kako nemško besedo , spregovore, kar pa, je zopet brez na-daljnjnega dovoljeno tudi na ulici milostljivim damam gospodov rodoljubov bivše »Orjune«, ki se čutijo najblaženejše v družbi nemških dam. Samo poslušajte jih v »Veliki kavarni«, na promenadi itd. Toda tja si »Večernik« najbrže v svoji goreči nacij omahli sramežljivosti ne upa'.
Najnovejša metoda mariborskega nacijcnallizma je pa ta, da se pustijo gospodje celo oprostiti izvrševanja državne službe, zato da lahko vrše težavne posle tajništva rodoljubne organizacije. Posebno težko breme je seve tajništvo »Narodne Obrane« in je moral biti radi tega gospod učitelj A. S, oproščen šolske službe, da lažje razlaga zaljubljene romane v Grajskem kinu, kar je seve tudi nacijo-nalno in veliko delo, ker na ta način podjetniki biografov plačajo za »prosvetne filme« veliko manjše davščine.
Mislimo, da ima za enkrat »Ve-čerr.ik« dovolj hvaležnega materijalaJ za nadaljevanje razpravljanja o pravem rodloljubstvu v Mariboru. Ko pa bodo gospodje zopet prišli k sapi, bomo servirali še par pobeljenih grobov plačtainega nacijonalizma, fotografije svetnikov, ki po hrbtih zaslepljenih plezajo navzgor do dvomljive časti in do premoženja,
Maribor.
Vloge, namenjene velikemu županu, je nasloviti na upravo Dravske banovine. Dne 10. novembra preneha poslovanje mariborskega velikega župana in 11. novembra preidejo vsi posli od velikega župana na upravo Dravske, oziroma Savske banovine. Vse vloge, namenjene velikemu županu, se od 11. t. m, dalje vlagajo na naslov uprave Dravske, oziroma Savske banovine. Od tega dne dalje pa do končane likvidacije, ki mora biti zaključena najkasneje 4. decembra, nosi veliko županstvo naslov:	Žu-
panski urad v likvidaciji.
Smrtna kosa, V torek, dne 5. t. m.
je po dolgi bolezni v 28. letu starosti
Sreminula iaborantinja gdč. Mici ločnikova, hčerka vpokojenega ravnatelja tukajšnje poslovalnice OUZD in med delavstvom nadvse priljubljenega in poznanega dielavca na kulturnem polju VI Močnika. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Konsumno društvo za Slovenijo, podružnica Maribor, sklicuje
Mio zborovanje
ki se bo vTšilo v soboto, 9. nov. ob 19. (7.) uri zvečer v gostilni Friedau na Pobreški cesti 12. Dolžnost vseh članov je, da se tega zborovanja gotovo udeležijo.
Socijalna vprašanja.
Rentnikom, vdovam in sirotam, ki mislijo, da imajo pravico do rent od nezgodnih zavarovalnic v Nemčiji.
Socijalno-zavarovalna pogodba med našo državo in Nemčijo je ratificirana. Vsi rentniki naj nemudoma prijavijo svoje zahteve napram nem-
škim socijalno-zavarovalnLm zavodom. Ta poziv se tiče tudi oseb, katerim rente ali druge dajatve sploh niso bile priznane, pa so prizadete osebe mišljenja, da jim rente ali dajatve po zakonu pripadajo. Predvsem pa se poziv tiče oseb, katerim je bilo svioječasno nadaljnjo izplačevanje rente po nemških zavodih ustavljeno, ker so prebivale na ozemilju naše kraljevine, a jim renta iz istega razloga sploh ni bila; priznana.
Organ, kateremu je ministrstvo poverilo praktično izvedbo pogodbe, je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Mihailoviča ulica bir. 3).
Prijave, katere pa morajo biti o-premljene z vsemi potrebnimi listinami, je pismeno ali ustmena predložiti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, njegovim ekspozituram ali pa bratovskim skladni-cam. Stranka, katera potrebnih listin nima pri rokah, naj v prijavi izjavi, ako se morda te listine že nahajajo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, v nasprotnem slučaju pa mora stranka listine od u-rada ali osebe, pri kateri iste leže, zahtevati nazaj in priložiti prijavi.
Uledinlenl Sovez železničarjev Jugoslavije, sekcija strojevodij v Mariboru, javlja, da je njen član
Rudolf Arzenšek
strojevodja državne železnice
v nedeljo, dne 3. novembra 1929 pri železniški nesreči v Rajhenburgu na tragičen način v 38. letu svoje starosti preminul.
Pogreb nepozabnega, zvestega člana se bo vršil v sredo ob 16. uri iz mrtvašnice starega pokopališča v Strossmayerjevi ulici na Magdalensko pokopališče v Pobrežju-
Maribor, dne 5. novembra 1929-
Ne čakajte s prijavo! Prijave in dokumente pošiljajte po pošti priporočeno!
Kulturni pregled.
»Svoboda«. Izšla je novemberska (11.) številka »Svobode« v nekoliko širšem obsegu in z vsebino, ki prekaša dosedanje zvezke, čeprav so bili tudi ti prav dobri.
Izmed teoretičnih in popularno znanstvenih člankov naj opozorimo predvsem na nadaljevanje Simmelove razprave »Kako si je človek ustvaril boga«; kdor bo to razpravo temeljito preštudiral, se mu bo razpršil marsikateri predsodek, ki se mogoče pod vplivom našega verskega miljeja še drži tega ali onega našega člana. — Štukelj se zavzema v članku »Radio, kultura, delavstvo« za uvedbo delavskih ur pri ljubljanskem radiu; vemo, da je ta radio v posesti gotove grupe in da prav radi tega ne more prodreti simpatija zanj med delavstvo. Predlogi, ki jih stavi j a Štukelj, so izvedljivi in zato upamo, da jih bo radio Ljubljana upošteval. Dajte tudi pri radiju delavcu, kar je njegovega! — Naš berlinski dopisnik in esejist Heinz Luedecke nam je to pot poslal izredno lepo pisan esej o »Novi plesni umetnosti in njenih socialnih nalogah« (s 6 slikami) ; esej zasluži, da si ga naši športniki dobro prebero in da' se tudi ravnajo po njegovih navodilih, kajti skrajni čas je že, da se naši športniki delavci rešijo ne samo meščanskega tutorstva, temveč tudi meščanskega načina gojitve športa. Isti pisec nam podaja v »Problemih zakona« kritiko sodobne »zakonske« literature, ki preplavlja
svet. — Mile Klopčič, naš specialist za re— citacijske zbore, razpravlja zopet o njih. Naša želja je (izrekli smo jo že zadnjič!), da nam čimpreje organizira v Ljubljani tak zbor. — Talpa podaja vsebino »Cementa« (od Fj. Gladkova). — Uvodnik, ki je posvečen 75 letnici Karla Kautskega, je napisal Cv. Kristan.
Tudi leposlovni del je prav lep. Iv. Vuk nam je prevedel L. Lakatosov odlomek »Iz milijonarjevega dnevnika« (2 sliki). — Črtica, ki govori o mentalitetu bogataša več kot vsaka psihološka razprava. Po zadnjih pesmih sodeč, naš Seliškar vidno napreduje; vržen iz rudarskega revirja, je začel pesniško oblikovati našo socialno resničnost, prikazuje nam življenje najnižjih in najbolj zaničevanih (dekle, cestarji itd.). Njegova »Cesta« je poleg »Pisma« najlepše, kar je v zadnjem času objavil. — Dobra je tudi Čufarjeva pesem »Na praznik smrti«, ki jo odlikuje žgoča ironija; v črtici »V kačjem carstvu« pa nam slika težko delo in življenje v tovarni. — Mile Klopčič je prevedel Petzoldov »Pomni!« —
Z življenjem v naših organizacijah nas seznanja organizacijski del. Želel bi si malo; več dopisov!
Apel »Ne bodite tako mlačni« bo vsak zaveden Svobodaš podpisal z obema rokama. Uredništvo in uprava, ki pošilja sedaj list na dom, sta storila vse, kar je v njuni moči, na slovenskem delavcu pa je ležeče, da se revija razširja in čita. Poznam mnogo-svetovnih proletarskih revij in reči moram, da »Svoboda« za njimi v ničemer ne zaostaja, mnoge pa celo prekaša. Naša revija je doživela polno priznanje tudi v inozemstvu! In doma? — Talpa.
Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla* sujejo v „Delav-ski Politiki11! —
; eks	&xs ssa sxg sxs sjcg ss
HEMEME
Nabirajte
nove
naročnike
Trbovlje
Ali že veste, da dobite vse električne in radio potrebščine pri Elektro-tehničnem podjetju, telefonski in radio-oddelek
m
J. Klenovšek
Trbovlje I. (Zadružna elektr.)
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, Slomškov trg 5
LIPUŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90.
Tvornica Štampiljk
In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43'
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke,; plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
Elektrotehniena delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer; Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnnisches i,exnton, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
ČITAJTE!
novo izišlo, socialno dramo Rndolla Golouha
KRIZA.
Naroča sc pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
I. MARIBORSKA DELAVSKA	z»
Ustnn. 1898	MABIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 38-38	Telefon	324
prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. IS
Moderno in higljensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pokarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Ali ste že krilil
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd„
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
nraranannnnnanannnnnnannnnnncinci
ra r
G|
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
Ali ste že preizkusili
„PR0JA“ ječmenovo kavo?
P
Dobiva se Jo povsod. Dobiva se jo povsod.
3
3
3
3
3
3
□
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
3
Tiska: Ljudska tlskavla d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Maribor«. — Za komami) Izdaja ki arofnje Viktor Eržen v Mariboru.