Davica ali difteritis.
(Spisal dr. V. G.)
IN i je v otroški dobi bolezni, ki bi zahtevala toliko žrtev kakor davica. Materino srce se krči od žalosti, ko sliši strašno besedo iz ust zdravnikovih, zakaj doslej je bila v 80 do go slučajih od sto gotova smrt. Zaradi tega gotovo ni odveč, ako tu v kratkem podamo o njej nekoliko Črtic, in sicer, kateri je njen značaj, kako se je varujemo, da se ne zanese, in kaj nam je storiti v prvem hipu, sosebno, kadar ni takoj zdravniške pomoči pri rokah.
Kot samostojno bolezen so opisali davico šele Bretonneau, Velpeau in Trousseau (1821 —1826), in od tega časa so jo natančno ločili od drugih boleznij v sapniku in grlu. Toda že Aretej iz Kapadocije, poleg Hipokrata izmed najboljših opazovalcev boleznij, ki je živel proti koncu prvega stoletja po Kr. v Rimu, poznal je menda davico, zakaj popisuje neko bolezen v grlu in sapniku, ki je prav sliČna davici. Isto tako Galen, Gelij Avrelijan, Makrobij in Ecij. Iz srednjega veka nimamo dosti poročil razven iz leta 1517. v letni zgodovini frančiškanov v Thannu. Tu popisuje neki menih, da je nastala neka neznana kuga med ljudmi: naredile so se na jeziku in v grlu smrdljive bele mrene s hudo mrzlico. L. 1576. je bila v Parizu grozna nalezljiva bolezen, na Španskem 1. 1581.—161 3., pozneje v Napolju, na Siciliji. V 18. stoletju se nahajajo že po-vsodi poročila o tej grozni morilki, ki je napadala sosebno otroke. Zdravniki še niso vedeli, v čem je ta bolezen. Šele v začetku 19. stoletja je spoznal, kakor smo omenili poprej, Bretonneau to bolezen in jo imenoval „Di-phterite, Diphteritis" (od grške besede diphtera, t. j. ustrojena koža). Hitro se je razširil njegov nauk po vsem učenjaškem svetu, in sedaj se vsi vjemajo v tem, da je davica (ker davi v grlu) ali difteritis bolezen, ki zgrabi najrajša otroke od  1.—5. leta.
Davica nastane brez vidnega nalezljivega vzroka in se hitro širi; epidemiČna ali razširjena postane najrajša v zimskih mesecih od vinotoka do malega travna. Poletni čas ni ugoden za njeno razširjanje. Ugodna tla so mesta z gostim prebivalstvom. Otroci do jednega leta zbole redkokrat, istotako je ne dobe tako lahko dorastli od desetega do petnajstega leta. Bodisi život otrokov tak ali tak, to nima mnogo pomena za davico; dokazano je pa, da so davici podvrženi najbolj taki otroci, ki bolehajo o času epidemije za kroničnim katarom v nosu, grlu ali dihalnih organih sploh.   Veliko  manj so v
nevarnosti otroci, ki imajo zdravo žlezno kožo v dihalnih organih.
Otrok, ki je jedenkrat prestal pravo septično davico, redkokrat zboli zopet za to boleznijo.
Davico povzročujejo jako majhna živa bitja, bacili, kakor jih imenujejo, ki se zaneso v človeka in se v njem hitro pomnože. Tvarino, v kateri so taka bitja, imenujemo „daviČni strup".
Davični strup pride kakorkoli v grlo in se tu vgnezdi. Pogoji, kateri pospešujejo razvoj da-viČnih bacilov, so: Nagel razloček med gorkoto in hladom, preobilna zračna vlažnost, vlažna nezračna stanovanja, sploh nesnaga. Upira pa se tem malim organizmom snažnost in pa čisti, suhi zrak.
Davica se zanese od otroka na otroka po odpadkih, katere izkašlja bolnik. Otrok se rad obriše z vsako reČjo, katera mu pride pod roke; pljune, kamor je; prime tudi z roko to in ono: tako prenese nase tudi kal bolezni. Lahko pa tudi tisti, ki bolniku streže, pride z onesnaženimi rokami k ustom drugih otrok, kadar jim daje kruha ali kaj drugega, in prenese z jedjo še strup.
Nadalje se zanese bolezen na živali, in od teh zopet na ljudi. Hewit pripoveduje slučaj, v katerem je mačka zbolela za davico; trije otroci, ki so se igrali ž njo, zboleli so vsi in v malo dnevih umrli.
Ako žival užije odpadke bolnikov, dobi večkrat davico.
Toliko v obče o značaju te bolezni. Jako potrebno je, da čim najpreje spoznamo to bolezen v bolniku. Kako pa se pozna davica? Ker se ostrupljenje navadno usede v grlu ali sapniku, treba nam je torej najprvo tukaj iskati prememb.
Otrok, ki zboli za davico, toži, da ga glava boli, mraz trese in vročina kuha; izgubi veselje do jedi, postane klavrn in neče biti v postelji. Toži, da ga boli vrat, če požira, ob jednem pa prosi vedno pijače. Tedaj naj ne pozabi nobena mati, da treba otroku pogledati vrat od zunaj in od znotraj. Na zunanji strani opazimo bezgavke otekle, trde in boleče; na znotranji strani pa so na obeh oteklih bezgavkah bele mrenice, ali pa samo na jedni; na okrog je vse zateklo in rdeče. Nikdar ne smemo misliti, ako zapazimo le malo mrenico, da bolezen ni nevarna. Hipoma se razširi bolezen na ostale, poprej še zdrave kraje, od tod gre naprej v sapnik, in otrok se zaduši v malo urah. Zna-
Dr.  V. G.:  Davica ali difteritis.
213
menja so tako očitna, da jih ni moči prezreti, ako pazimo le količkaj. Dihanje je težko, in ker je pot zadaj skozi nosnice zaprta, govori otrok  „skozi nos"  in ima vedno   usta odprta.
Ako torej najdemo navedena znamenja, treba je takoj bolnega otroka od zdravih odstraniti. Ce zna otrok grgrati, naredi se mu tekočina iz jedne četrtine finega špirita in treh četrtin vode. S tem naj vsako četrt ure grgra. Bljuvati pa ne sme na tla, temveč samo v posebno skledo, v katero naj se dene nekaj kosov živega apna, ali pa, Če tega ni, tudi Čistega kisa. Okoli vratu naj se ovijajo obkladki s prestano vodo, a ob-kladke treba dobro izviti; Čez obkladke pa devaj suho ruto. Take obkladke menjaj vsake pol ure. Otroku dajaj le Čistih in bolj redkih rečij. Dobro je, ako mu daš hitro kako domače zdravilo za Čiščenje ali mečenje. Kdor streže bolnemu otroku, imej vedno privihane rokave, da z robom ne zanese bolezni na druge. Roke naj si vsakikrat, ko je prijel bolnika in hoče delati kaj drugega, dobro umije z milom. Dobro je tudi, ako ima posebno obleko, ki se da prati. Soba se mora zračiti, da bolnik diha sveži zrak, toda paziti treba, da se otrok ne premrazi. Natančnejša določila mora pa dati zdravnik, ki se naj takoj pokliče,  Če je le blizu.
Ali se da zabraniti, da se davica ne razširja? Odgovoriti moramo: Da se. Že v začetku smo omenili, kateri pogoji pospešujejo razširjanje. Če te odstranimo, tedaj smo že dovolj storili.
Ker je bolna, občutljiva žlezna kožica dihalnih delov nagnjena, da sprejme vase davicni strup, in ker ga zdrava, čvrsta kožica odbacne, moramo vse storiti, da se žlezna kožica ne omehkuži in z nespametnim ravnanjem ne prehladi. Načelo, da je treba že malega otroka z mrzlo vodo učvrstiti, ni pravo. Človeško telo, sosebno v mestih, kjer so pogoji drugačni kakor na deželi, mora se šele polagoma navaditi hladne vode, da se ne prehladi. Če se otrok večkrat prehladi, dobi kronični katar. Če se pa ravna pametno, ne bo se otrok vode bal, ampak čakal bo komaj, da ga umijemo. Zjutraj, prej nego užije kaj gorkega, naj si opere usta in grlo z mrzlo vodo; na ta način se učvrsti, da mu pri dihanju ne škoduje mrzli zrak. Vsak dan naj si umije vrat z mrzlo vodo, in nikdar naj ne deva, če je še tako mrzlo, volnate rute okoli vratu. Vrat naj bo prost, le na tak način se učvrsti proti prehlajenju. Že od mladih nog naj navadijo matere otroke, da si dade v grlo gledati. Koliko truda in muke se prihrani, Če so otroci tega vajeni in vedo, kaj se ž njimi zgodi, kadar jim hoče zdravnik pogledati v grlo! Vsak otrok naj prinese svojo žlico, in mati naj pogleda v grlo ter ob jednem z ročajem žlice pri-
tisne jezik navzgor, da se grlo globoko odpre. Če mati tako dela, ne bo prezrla nobene pre-membe na dihalnih delih.
Vsaka javna oblast je postavljena za to, da skrbi za blaginjo vseh prebivalcev, ne samo za posamezne vrste. Ni nam treba dokazovati, da so slaba stanovanja jako kvarljiva za zdravje, ugodna pa za nalezljive bolezni. Vsakdanja izkušnja nas uči, da se take bolezni priČno v nezdravih in zaduhlih krajih mesta, kjer so ljudje nakopičeni po malih stanovanjih brez potrebnega zraka in zadostne svetlobe, kjer vlada uboštvo in nesnaga. Prva naloga umnemu gospodarstvu je torej ta, da se pomore zlasti ubožcem in jim poskrbi zdravih prostorov za stanovanje. Po tej poti se stori največ tudi zoper davico. V drugi vrsti pa je treba občinstvo poučiti o značaju in nevarnosti kakor drugih nalezljivih boleznij, tako tudi o davici, in to  se najlože godi po šolah.
Kadar zaradi neugodnih razmer ni možno zdraviti bolnika doma, treba prepeljati ga v bolnico. Občinstvo ima večkrat napačne nazore o bolnicah. Zato mu treba pojasniti, da so tukaj vsi pomočki, s katerimi se bolnik zdravi uspešno, daje torej tukaj tudi za otroka preskrbljeno bolje kakor doma, kjer morebiti nimajo niti najpotrebnejših rečij pri rokah.
O sredstvih zoper davico, kakorŠna rabijo semtertje, ne namerjam govoriti, ker je težko reči, koliko res pomagajo. Izpregovorim pa nekaj besed o zdravilu, o katerem se je v poslednjem Času mnogo govorilo in pisalo.
V najnovejšem času so namreč zdravniki našli neko novo sredstvo, katero po dosedanjih poročilih obeta uspešno pomoč zoper našo morilko. A kako so prišli do tega sredstva? — Po znanstvenem preiskovanju.
Dokazano je, da so bacili, ta najmanjša organska bitja, vzrok davice. A bacili sami niso neposredno škodljivi, pač pa njihovi obrodki, tako zvani „toksini". Te snovi se tako pomnože v krvi, da slednjič uničijo življenje, ker vsa kri postane strupena in ne more več rediti posameznih telesnih delov. Toda teh „toksinov" se tudi nekako navadi Človeško telo, to je Človek, ki je prebil nalezljivo bolezen, redkokrat zopet drugič zboli za isto boleznijo. Legar, koze, davica, škrlatica, kolera idr. nastanejo zaradi „tok-sinov". Človeška narava sama pa ima v sebi protistrup ali „antitoksine", ki nastanejo s tem, da se telo upira strupu in ga hoče uničiti ali odstraniti. Če je močnejši strup, tedaj človek umrje; če je močnejša narava, ki se strupu upira, tedaj  bolnik ozdravi.
Odkar staBehring inKitasato razglasila svoje izkušnje o zdravljenju davice in „tetanus-a" (krča) s krvnico  (vodenim delom krvi) živalij,
214
Ivan  Kunstič: Sevnica.
ki so bile v ta namen cepljene, zanimali so se zdravniki vedno za to vprašanje.
Prve poskušnje so se vršile seveda na živalih. Za ta namen je bilo treba dobiti čistih davičnih „toksinov". Dobiva se pa tako-le: Posoda se napolni z alkalicno zmesjo, ki ima dva odstotka peptona v sebi. Ta zmes se cepi po natančnem čiščenju s svežimi, jako strupenimi daviČnimi bacili, in vse se ogreje na 37 ° C. Ko minejo trije ali Štirje tedni, tedaj je ta zmes vsa preplavljena s „toksini" in se lahko uporabi. Tekočina se najprej dobro precedi, potem pa se v dobro zatrjenih temnih posodah shrani, da ne pride svetloba ali gorkota do nje. Takega „toksina" jedna desetina kubičnega centimetra umori v 48—60 urah morskega prešička, ki je težak jeden kilogram.
Če se pa „toksini" le v majhnih množinah cepijo v dotiČno žival, navadi se polagoma strupa. V nekaterih tednih se lahko vbrizgnejo v žival brez škode take množine „toksinov", ki bi jo od začetka kmalu umorile. Taka žival je sedaj „imunizovana", kakor bi rekli; oborožena zoper davične bacile.
Žival je prebila bolezen, in njena kri je polna protistrupa ali  „antitoksinov".
Ako se sedaj izpusti taki živali kri, in se iz krvi izČisti sama krvnica, imamo protistrup proti davici, ker je krvnica polna  „antitoksinov".
IVadar se voziš od Zidanega mosta proti Zagrebu, voziš se dolgo do prve postaje, ki je Sevnica. Ta štajerski trg leži ob levem bregu Save in ima 800 prebivalcev. Tukaj je sedež okrajnega sodišča in davkarije. Hiše so večinoma jednonadstropne, nekaj je pa tudi pritličnih. Glavna ulica je precej dolga in široka; krase jo štirje novi železni vodnjaki. Na lepem trgu stoji velika župna cerkev sv. Nikolaja, zidana v romanskem, posamezni deli tudi v gotskem zlogu, kakor tudi podružna cerkev sv. Flori-jana. V Sevnici se nahaja štirirazredna ljudska šola.
Da je Sevnica tako lična, snažna in redna, to štejemo v hvalo tukajšnjemu „ društvu za olepševanje trga", ki vsako leto v ta namen žrtvuje nekaj  denarja.
Sevnica slovi radi znamenitih živinskih sejmov in izvrstnih jabolk, znanih z imenom „sev-niške voščenke",  katerih se mnogo drago  po-
Telo bolnikovo deluje sicer samo na to, da se v njem izcimi tak protistrup. Toda večinoma je preslabo in omaga. Če pa bolnikovi krvi pomagamo s tem, da ji damo protistrupa, ustavi se lože bolezni in jo premaga. V ta namen se vbrizgne v bolnikovo kri nekoliko take živalske krvnice, ki že ima v sebi protistrup, in s tem se pride naravi na pomoč, da ozdravi. To zdravilo, ta krvnica, se imenuje „zdravilni serum".
Poskusi še nikakor niso dokončani, a že sedaj se slišijo jako ugodni glasovi o novem zdravljenju davice. Seveda so tudi nasprotniki takega zdravljenja. Nasprotovanje ne bo nikomur v škodo, pač pa se bo stvar natančneje preiskala, temeljito pretehtala, večkrat poskušala, da se naposled dožene resnica.
Ako se „zdravilni serum" vbrizgne v kri zdravemu človeku v majhni množini, tedaj ga ob času nalezljive bolezni obvaruje, da je ne dobi.                                                                f
Načelo je isto, kakor pri cepljenju koz, ki se je pri nas že popolnoma udomačilo. Četudi ima to cepljenje še nasprotnike, vendar pripoznava velika večina ljudij, da je dobrota za človeštvo. — Pot je sedaj narisana, po kateri je hoditi; varovati se morajo le učenjaki, da je ne zgreše. Če obveljata iznajdba, storili smo zopet velikanski korak v napredovanju za blaginjo človeštva.
proda. Znamenita je pa tudi kupčija z vsakovrstnimi pridelki v jesenskih časih.
Na severni strani trga na griču se dviga velikanski grad s štirimi stolpi, z lepim vrtom (parkom) in s krasnim razgledom. Starinski spisi spričujejo, da je ta grad jako star. Sevnica se namreč omenja že leta 859. po Kr., ko je tedanji vladar Ludovik Nemški, vnuk Ka-rola Velikega, podaril grajšČino solnograškemu nadškofu Luipramu. Za cesarja Maksimilijana L, zadnjega viteza, pa je prišla zopet pod državno oblast. Na desni strani grajščinskih durij je bil vzidan rimljanski kamenit spomenik; tega pa so z dvema rimljanskima sarkofagoma, ki sta se izkopala v okolici sevniški na nekem griču, katerega ljudstvo imenuje „ajdovska hiša", prepeljali v graški Joanneum okoli 1. 1860.
Čudovita je tako imenovana „Lutrova klet" z nizkim stolpom, ki je kakih 25 korakov oddaljena od grada. Zidana je v bizantinskem zlogu
Sevnica.
(Spisal Ivan Kunstič.)