SVEČENIKO VET- PAVLA X ZBORNIK SVEČENIKOV SVETEGA PAVLA K. O.: 0 prispevkih občin k troškom za bogoslužje. Med mnogimi zmešnjavami, ki so nas stale v zasedenem ozemlju po nagli in ^nogokrat nepripravljeni uvedbi ita* 'danske zakonodaje, zavzema odlično ^esto tudi zmeda, ki se je pojavila gledé kritje troskov za bogoslužje. To do* kazujejo tudi mnoga vprašanja, ki prk t'ajaip od vseh strani na načelstvo ^Zbora«. Ne bo tedaj odveč, če v krat= kem orišem dejanski položaj, v kolikor «h je seveda to na podlagi mojih izkm štev mogoče. Morda bo s tem kakemu Sobratu ustreženo. I. ^akó je bilo pod prejšnjo zakonodajo? Način kritja troskov »pri zidanju in vzdrževa;nju katoliških cerkev in duj hovnijskih poslopij, pri omišljevanju eerkvene oprave in sprave, in drugih Potrebščin« je uredil deželni zakon gori* Srn z dne 29. XI. 1863 št. dežel. zak. 2 ex *o64. Najdeš pa ta zakon v starem Klav* '•arjevem »priročnem zakoniku«, ki ga lranijo še po mnogih občinskih uradih. Po tem zakonu je določena »konku* r6nca« ali skladanje za kritje bogosluž* nih troškov po sledečih normah: Obvezani so prispevati k tem troškom t(>čno po sledečem redu: b Kdor je v dotično dajatev obvezan P*0 Pogodbi ali kakem drugem pravnem Paslovu; -■ cerkev s prebitkom dohodkov; , 3- zakladno premoženje cerkve, v ko* tbor ni neobhodno potrebno za vzdrže* 'anje (kritje) rednih cerkvenih troskov; Prebitki dohodkov in zakladnega Premoženja podružnic; p- Patron; 6. pri farovžih: prebendar, če so pre* bendni dohodki toliki, da ne prejema do* polnila kongrue. Vsi ti skladovniki prispevajo zapore* doma, to je tako, da se vedno pritegne naslednjega, če in v kolikor predidoči prispevka ne zmore. Kar pa ostane po skladanju vseh teh konkurentov še nepokritega, mora po* kriti 7. občina s tem, da ta svoj prispevek naloži kakor drugo občinsko potrebšči* no kot doklado na vse izravnc davke (zemljiške in hišne) občinarjev*katoliča* nov, ki bivajo v okrožju duhovnije. Kjer so vsi duhovljani združeni v eni sami občini, je imelo vso stvar v rokah dotično starešinstvo, ki je izdelalo za te troske poseben proračun, ločen od ob* črnskega, ter nalagalo doklado; kjer je pa duhovniia sestavljena iz več občin ali občinskih delov, so morala izvoliti vsa prizadeta starešinstva po ključu določe* nem od glavarstva poseben cerkveno* skladovni odbor petih članov za dobo 6 let. Ta odbor je glasom citiranega dežel, zakona — § 12, 13 — samostojno skle* pai, sestavljal proračune in nalagal do* klade, brez vsakega nadaljnega vmeša* vanja prizadetih občin, starešinstev ali županov. Nadzorovalna oblast je bil s početka deželni odbor, a pozneje okrajno glavar* stvo. Kako se je ta zakon v praksi izvrše* val? Precej nerodno. Marsikateremu gla* varju je bil ta zakon, ker je bil le de* želen, skoro nepoznan. Zato je često manjkalo nadzorstvo; in v mnogih du* hovnijah, kjer bi moral obstojati vedno tak odbor, ga sploh ni bilo. Ali pa se je starešinstvo vedno vmešavalo v prora* čune odbora in si lastilo nekako nadzo* rovalno pravico. Vaški mogotci so pač s tem skušali, kjer le mogoče, preprečiti nalaganje doklad. 66 — Toda kljub tem nerednostim je bil ta zakon vendar nekaj dobrega, ker je bila obveznost posameznih konkurentov jas= no določena, in način kritja troskov pre= cej enostaven. Edina — toda žal zelò velika — po* manjkljivost zakona je bila ta, da du= hovnik sam ni bil ex offo — član tega odbora, ampak je prišel vanj le, če ga je katero izmed prizadetih starešinstev vanj izvolilo. V marsikateri duhovniji so imeli radi tega odbor, ki je bil eno= glasno protiven duhovniku in cerkvi. Poznal sem župnika, ki je dolgo let ope« riral radi bogoslužnih troskov le z re* kurzi proti neumnim sklepom lastnega cerkv.*skladovnega odbora. II. Kakšen pa je sedanji položaj? Z uvedbo ital. občinskega zakona v Julijsko krajino, ki se je izvršila s kralj, odlokom z dne 7. I. 1923 št. 9, je bila istočasno ukinjena cela vrsta bivših de* želnih zakonov. Toda čl. 38 tega dekre* ta, ki našteva vse te razveljavljene zako* ne, ne omenja med njimi deželnega za* kona od 29. XI. 1863 o skladbi za bogo* služne troske. Zato je soditi, da je ta za* kon še vedno v veljavi. Tudi na prefek* turi so mi nedavno zagotovili, da stoji ministrstvo na stališču, da so ostale vse prejšnje cerkveno*politične določbe v veljavi. Bili so pa tudi drugi, ki so bili in so še danes nasprotnega mnenia. Po* ložaj je posebno težaven tam, kjer je bil doslej skladovni odbor: kaj pomaga namreč, če danes oblasti trdé, da je za* kon še vedno v veljavi, ko na ne more odbor več priti do tega, da bi smel sesta* viti poseben proračun in naložiti dokla* do. Zavolio te nedoslednosti so morali odbori ustaviti svoje delovanje, in ni* kogar ni, ki bi jih nadomestil. To zmedo je na še pomnožila nejas* nost novega obč. zakona. Člen 329 te postave, ki ie tam označen kot začasna določba, se glasi: »Dokler ni odobren za* kon, ki naj ureia izdatke za bogočastje, so za občino obvezni izdatki za ohrani* tev stavb, ki služijo javnemu bogočastju, če ni drugih sredstev za to.« Ta »začas* nost« pa traja že skoro 60 let, in obljub* 1 j enega zakona ni od nikoder. Vsemu temu se je pa sedaj pridru* žila še odprava občinskih starešinstev | in združenje več občin v eno. Po tej združitvi občin pride ponekod po več j duhovnij v eno samo občino, drugod pa ena duhovnija pod dve ali tri občine. Začasno in od slučaja do slučaja je v zadnjem času pokazalo prefekturno oblastvo mnogo dobre volje pri rešitvi posamnih zadev te vrste. Deželni uprav* ni odbor (Giunta provinciale ammini* strativa), kateremu načeljuje prefekt, je že v več slučajih odobril vpis troškov za plače organista cerkovnika i. t. d. v ob* činske proračune. Iz te začasne prakse bi se tedaj lahko sklepalo, da kaže cerk* venim predstojništvom predlagati vpis običajnih ali pogodbenih bogoslužnih troškov v občinski proračun, in v slu* čaju odpora rekurirati na deželni uprav» ni odbor v Gorici, (ali Trstu, Reki, Puli.) Treba je pa vedeti, da ni ta deželna oblast vselej povsem svobodna, ker jo vežejo posebni predpisi ki so veljavni : za sestavo občinskih proračunov. Občin* ski troški se delé namreč v dve skupini^ v obvezne (spese obbligatorie) in neob* vezne (facoltative). Če doseže občina kritje vseh svojih troškov ne da bi ji bila treba nalagati višjo nego 100% do* klado na zemljiški in 50% doklado na hišni davek, reši prefektura sama njen proračun in lahko brez težav prepusti in odobri vpisane neobvezne troške. Ta izmera doklad se imenuje »limite legale delle sovrimposte comunali«. Če pa mo* ra občina radi pomanjkanja drugih do* hodkov ali radi velikih troškov dokla* i do zvišati preko te mere, so vsi neob* vezni troški, ki jih je morda tajnik vpi* sai, razven neobhodno nujnih za zdrav* ; stvo, šolstvo, dobrodelnost in kmetij* stvo ter tistih, katerih vpis je bil oblast* ; veno ukazan, v nevarnosti da bodo črta!* ni (čl. 313 obč. zakona). Tak proračun mora biti tudi še pregledan in potrjen oh višje oblasti. Preden pride do definitiv* ne rešitve proračuna, preide mnogokrat celo leto. 67 — Bogoslužne postavke bi bile v prora* čunu varne le tedaj, če bi bile vpisane ftied obvezne troske. In to bi glasom čle* ^a 329 občinskega zakona tudi moralo niti. Vsaj pri troskih, ki slonč na pogod* nah in starih navadah, ali pa so doka* 2ano nujni. Toda bati se je, da se bodo tajniki Ravnali po novem navodilu advokata A. Berna za sestavo obč. proračunov,1) ki Pravi na strani 32: »Težavno je določiti, v koliko so obvezni troski, ki jih morajo °bčine plačevati za kaplane, kurate in cerkvena opravila.........Zato ne bo Pogrešeno, če občine izpustijo (soppri* JPere) v vsakem slučaju vpis teh izdat* kov; izvzemši tiste, o katerih se sodi, da jahko preložijo pravni naslov (titolo) na katerem slonč.« Na ta precej nejasen »pouk« bodo taj* Piki večinoma kratkomalo izpustili bo* Soslužne troske, da dosežejo čim prej Pdobritev proračuna. Zato pa mislim, da bi bilo najbolje, dokler traja ta interim in nimamo zanes* ijivega zakona, da postopajo prizadete cerkvene uprave takoj sedaj, ko se se* Vavljajo obč. proračuni za 1928, takole: 1. Vložijo naj (na kolkovnem papirju 2 L.) na županstvo seznam bogosluž* Pih troskov, ki gredo v breme občini, z Pavedbo njihovega pravnega naslova (pogodba, navada i. t. d.), s prošnjo, naj Se jih na podlagi člena 329 obč. zakona vPiše med obvezne troske; (spese obbli* daterie); in sicer med »obbligatorie or di* Parie« če gre za vsakoletne dajatve, in 'Ped »obbligatorie straordinarie« če gre '-a enkraten trosek, n. pr. poprave in po* dobno. 2. Pazijo naj, kdaj bo proračun skozi Psem dni na javen upogled izložen, in 'akrat naj pogledajo, ali je občina temu Predlogu ustregla. , V negativnem slučaju naj vložijo 'Pa kolkovnem papirju za 2 L.) ugovor proti županstvu na deželni upravni od* Adolfo Perna, I quaderni della pratiea, note PCr la compilazione dei bilanci Comunali. Tisk. Pakežič, Gorica 1927. bor (Giunta provinciale amministrati* va). Osebna istočasna intervencija na prefekturi bo mnogo pripomogla k raz* iasnitvi vprašanja. Po mojem mnenju bi bilo vložiti take ugovore po ordinariatu. 4. Če tudi deželni upravni odbor re* kurzu ne ugodi, imaš časa 15 dni po do* stavitvi odloka pritožiti se (na kolkov* nem papirju za 3 L) na ministrstvo pra* vosodja in bogočastja (Giustizia e Cul* ti). Če tudi tam pogoriš lahko ugovar jaš tekom 180 dni na kralja (Ricorso stra* ordinario al Re). Namesto te upravne poti uporabiš lahko tudi sodno pot; toda ta je dolga, draga in skrajno nezanesljiva, ker ni niti še gotovo, ali so sodišča sploh kompe* tentna v teh vprašanjih. Tako ima Colombini v svojem »Dirit* to ecclesiastico, I, § 122. III. Kako bi se dalo to vprašanje urediti. Jasno je, da ne nudi takšno provizo* rično stanje nikakega poroštva za ured* bo mnogih zamotanih zadev, ki so ostale nerešene še iz prejšnjih dob. Kajti tu ne gre le za organistovske in mežnarske plače in kake malenkostne prispevke h kongrui, temveč tudi za cela nepremična premoženja, ki so vknjižena na bivše cerkvene občine; gre za plačevanje sta* rih dolgov, za zidanja in obsežne popra* ve i. t. d. Vse te stvari so sedaj preveč odvisne od naklonjenosti posamnih oseb. Za bo* dočnost je treba ustvariti trdnejšo pod* lago, stalen zakon, ki bo olajšal položaj cerkveni upravi in tudi političnim ura* dom. To pa bo mogoče le na ta način, da izposlujemo s primernimi koraki po* tom višjih instanc ali kakorsibodi v Ri* mu posebno postavo, katera naj nado* mesti ali pa vsaj modificira dosedanji goriški deželni zakon. Podobne bivše deželne zakone imamo tudi v Trstu (dvorni dekret 28. 3. 1845 št. 2684, v Istri dež. zak. 9/7 1863 št. d. z. 12) in v Tirolu (dvorni dekret 28.3. 1845 št. 2684), v Istri so najbrže sedaj vsi potrebni revizije. Istotako za del bivše Kranjske zakon od 20/1863 dež. zak. št. 12. — 68 In to bi ne bilo ravno posebno težko, ako bi se morda v glavnem sledilo temde načelom: Predpostavljam dvoje: a) da je v tistih duhovnijah, ki spada* jo v celoti v območje ene same občine, in dokler trajajo sedanje občinske po* stave, kompetenten dotični občinski na* čelnik (podestat), kakor in kjer je bilo prej za te bogoslužne proračune kompe* tentno starešinstvo; b) v tistih duhovnijah, ki obsegajo več občin, ali delov občin, in kjer so bili prej kompetentni cerkveno*skladovni odbori, so zdaj kompetentni dotični ob* činski načelniki. Odbori namreč kljub svoji autonomiji niso bili nič drugega kot posebna ločena funkcija prizadetih starešinstev; s padcem starešinstev pa* dejo logično tudi odbori. Vlada bi se brezdvomno postavila na to stališče. Najbolj enostavna procedura bi bila potem ta*le: 1. Cerkveni upravitelj bi v jeseni spo* ročil svojemu občinskemu načelniku se* znam bogoslužnih troskov za prihodnje leto; pri tem bi navedel njihov pravni naslov, dokazal morda njihovo nujnost s primernim poročilom, sporočil bi ob* čine ali dele občin, ki pridejo za kritje troska v poštev, ter dodal imena nekato* ličanov bivajočih v okrožju duhovnije; 2. Občinski načelnik bi poizvedel pri pristojnem davčnem uradu, koliko dr* žavnega davka na zemljišče in hiše pia* čujejo dotične frakcije. Zadostuje skup* na svota. Navesti pa bi moral občinarje nekatoličane, ki naj jih davčni urad ne upošteva; 3. Občinski načelnik bi med tem po* vabil cerkvenega upravitelja, in kjer je prizadetih več občin, tudi vse dotične občinske načelnike na ustno razpravo o posameznih postavkah predloga. Kjer bo v teku časa ustanovljeno tudi občin* sko svetovalstvo (consulta), katero ima po zakonu precej važno vlogo v občin* skem gospodarstvu, naj bi tudi to priso* stvovalo razpravi. Ex*officio*navzočnost cerkv. upravitelja bi morala biti po za* konu predpisana. O tej razpravi bi se se* stavil zapisnik, tudi v slučaju nesoglasja. 4. Občinski načelnik pošlje zapisnik na prefekturo, ki ima razsoditi, tudi v slučaju nesoglasja, kaj naj pride v bogo* služni proračun. Pri tem ugotovi najprej absolutne obveznosti občine na podlagi pravnih naslovov t. j. pogodb, starih na* vad, zadolžnic, i. t. d.; o ostalih predla* ganih troških pa uvede poizvedovanja o nujnosti in pogajanja o morebitnem skladanju od strani cerkve, patrona, pre* bende, po vrsti in načinu konkurence kot je bila v deželnem zakonu navedena in ki naj ostane v bistvu nespremenjena. 5. Po ugotovitvi prispevka, ki ga mora občina skladati, izda prefektura občin* skemu načelniku sedeža duhovnije od* lok z nalogom, da sestavi proračun. Ta proračun pa bi moral biti ločen od sploš* nega občinskega proračuna. Med izdat* ke vpiše občina le tiste, katere navaja prefekturni odlok, dodavši še trošek za sestavo dokladnih seznamov (ruoli): kot kritje pa določi doklado v odstotkih na svoto davkov, kakor mu je bila med tem sporočena od davčnega urada. 6. Tako sestavljen proračun bi imela občina razglasiti in razgrniti skozi 8 dni na javen vpogled, kot je to predpisano tudi za občinske proračune. 7. Po preteku 8 dni bi vposlal obč. na* čelnik proračun na prefekturo v pregled in vidimiranje; prefektura bi, kot obi* čajno, potr jeni proračun izročila finančni intendane}, ki bi dala po podrejenem davčnem uradu sestaviti poseben »Ruo* lo di riscossione delllmposta per spese di culto«, in sicer enega ali več, kolikor je pač občin prizadetih pri eni duhovniji-Za to delo zahteva davčni urad majhno odškodnino. NB. Take separatne davčne sezname imamo že; n. pr. trgovska zbornica, cestni deželni urad (per l’udienza stradale), ki tudi nalagajo naklade le na določene ka* tegorije obvezancev. 8. Intendanca bi te sezname vposlal^ skupno z drugimi kot običajno v prVj. polovici januarja na javen vpogled skozi 8 dni na dotična županstva, ki bi jih po* j tem izročila kot po navadi iztir jevalnici (esattoria). Tako bi se iztir jevanje vršilo skupno z ostalimi davki. 9. Kjer je več občin ali delov občin v eni duhovniji, naj bi iztirjevalnica vse iztirjane svote zunanjih oddelkov pripb sala v dobro tisti občini kjer je sedež duhovnije. Obč. načelnik te občine, ki je tudi proračun izdelal, bi imel tako ves Proračunjeni znesek skupaj in bi iž njega nakazoval plačila upravičencem. Koncem leta bi s pomočjo iztirjevab niče, ki posluje, v naših občinah kot »te* soreria comunale«, izdelal račun prete* klega leta (conto consuntivo) in ga pred* ložil prefekturi v odobritev. Torej po* vsem tako, kakor velja tudi za občinske Proračune in račune. S tem postopkom bi bila zaprta pot mnogim rekurzom, pa bi se ob jednem Preprečilo tudi krivična obremenjenja, kakršna se sedaj prav lahko pojavijo tam, kjer prispevajo k bogoslužnim tro* škom potom skupne občinske naklade tudi oddelki občine, ki so cerkveno pri* deljeni drugi duhovniji. Zapiski. Matični izpiski. K obvestilu, objavljenem v zadnji šte* vilki »Zbornika« pod gorenjim našlo* vom, si uso jam pripomniti sledeče: Res je izdalo ministrstvo za pravo in bogočastje odredbo od dne 7. oktobra 1927, Div. VIL Sez. 1. N. 15652*232 H. 4 P- G., s kojo je določilo, da pisnino za Matične prepise mora plačati, kdor pre* Pis zahteva, toda pozneje se je postavilo ravno isto ministrstvo na nasprotno sta* lišče. V nekem konkretnem slučaju — sklicevaje se na gorenjo odredbo (po* slal je županstvu prepis te odredbe) je Pisec zahteval pisnino za nek matični Prepis. Županstvo je napravilo priziv na Prefekturo, in ta na ministrstvo. Z noto r*d dne 27. januarja 1928 št. 17713*232 H d F. O. je ministrstvo odločilo, da v tem konkretnem slučaju (šlo je za miličnika) lfc treba izdati matični prepis koleka in Pisnine prosto, in sicer na podlagi člena 170 obrazca A k postavi o kolekih z dne 30. 12. 1923, št. 3228, ter štev. 2 izkaza priloženega postavi o državnih popustih od dne 30. 12. 1923, štev. 3279. Glej »Fo* Hum ecclesiasticum« 1928, stran 2.3. Da se bomo znali prav ravnati, prosim č. uredništvo »Zbornika«, naj blagovoli ob* javiti v prihodnji številki »Zbornika« gori navedena izkaza, iz katerih je raz* vidno, kateri matični prepisi so koleka in kateri pisnine prosti. Sovodenjski vikarij. Podružne cerkve. n. Podružne cerkve je smatrala država za zasebna bitja, zato je njih popravo ali pozidavo prepu* ščala finančni intendanci. Finančne intendance pa imamo v Gorici, Trstu itd., zato naj se dotični dušni pastirji obračajo na prave naslove. Večinoma, ako ne vsi, ste sklenili konkordate, ki so bili v škodo cerkvi. Tako mi n. pr. piše pri* jatelj: »Dobili smo 4500 L v bonih, a škode je okoli 20.000 L. Zgubili smo orgle, a za nove ni* smo prejeli nič.« — Take konkordate bo treba opugnirati z argumenti cerkvenega in civilnega prava. »Zbor« se seveda ne more v to spuščati, ker ni nobena javnopravna institucija, ampak mora vzeti to zadevo v roke pristojna škofija. Smernice delu za pridobitev vojne odškodnine za podružnice so tede: 1. Če je bil konkordat sklenjen za svoto, ki je manjša od 500 K predvojne cene, naj se napravi zapisnik o popravi cerkve, ki ga podpišeta oba ključarja in dušni pastir. Obenem nesi zapisnik v potrdilo karabinijerski postaji ter županstvu, ki pristavi svoj »Visto«. Tako izpolnjeno listino pošljete dotični finančni intendanci, ki Vam črez čas izplača dolžno svoto. 2. Ako pa konkordirani znesek presega 5000 K predvojne vrednosti ter ste podružnice že popra* vili, tedaj naj duhovni urad sporoči finančni in* tendanci, da je cerkev že popravljena. Intendali* ca pošlje komisijo na lice mesta, da ugotovi ško* do in popravila, 3. Veliko vlogo pri izplačevanju vojne škode igra čas popravila.k er je od tega odvisna viso* kost količnika pri izplačilu. — Kdor hoče biti gotov, naj se obme na finančno intcndanco ali na podpisanega za topredmetno pojasnilo. Na pisma brez priloženih znamk ne dajem odgovora. F. S. Dek; — 70 Misijonska misel. Za misijone so darovali leta 1927. za f D. Š. V. pred misijonskem dnevu Dk. Gorica 170 _ 1650 60 159 100 245 70 2 40 Štandrež — — 126 — — — skupaj . . . 170 — 1776 60 159 — 100 — 245 70 2 40 Dk. Biljana — 113 90 5 — Fojana . • 3 — 31 75 10 — Gradno — — — — Kojsko 15 — 131 30 21 — 8 — Kozana 5 — 190 — 6 — Kožbana 10 — 30 — 5 — Medana 16 10 181 65 100 — Št. Lovrenc — — 20 — 5 — Šmartno 5 — — — 8 35 Vedrijan 347 70 103 55 54 25 50 10 — Vipolže — 101 20 4 80 30 — Skupaj . . . 401 80 903 35 80 05 50 — 187 35 Dk. Bovec 30 _ 125 — 47 50 Čezsoča 20 ; — — 38 35 Log 30 — — — 20 Soča — 353 90 11 40 15 — Srpenica 10 — — — — — 14 70 skupaj . . . 90 — 478 90 11 40 135 55 Dk. Cerkno 40 — 347 85 35 — Bukovo — — Jageršče — — Novaki — — 15 Orehek 6 — Otalež 15 — 150 — 17 — Ravne 6 — 111 50 Šebrelje 7 90 50 — 94 55 skupaj . . . 74 90 659 35 161 55 Dk. Ločnik Števerjan — - 49 — 50 — Podgora — 318 — 15 — Cerovo — 25 — skupaj . . . — - 392 — 65 — Dk. Črniče 84 60 97 60 33 — 109 Ajdovščina 48 — 215 45 — 162 15 Batuje 94 — 65 — 48 — 8 — Kamnje 10 — 474 — 76 — 225 — 17 Sv. Križ 50 — — — 37 — Lokavec 125 10 160 — 100 — Osek — — 136 — 27 30 Otlica — — — — Šempas 10 - 80 — 6 — Štomaž 30 — 219 30 13 70 28 15 Velike Žablje 27 — 50 — 18 60 skupaj . . . 478 70 1497 35 170 70 721 20 17 | D. S. D. D. S. P. Afriko A. C. M. •S, •— D. Š. V. 1 1 pred po D. S. D. D. S. P. Afriko A. C. M. Q misijonskem dnevu Dk. Devin Brestovica Doberdob 28 25 Jamlje Kostanjevica Nabrežina 131 Opatjeselo 20 — Šempolaj 150 — 109 50 22 70 200 — Zgonik 40 — skupaj . . . 150 - 280 50 22 70 248 25 Dk. Kanal Avče 4 90 25 60 Banjšice Deskle 62 Gorenjepolje - Plave . . Kal Levpa 55 17 — Lokavec Lom 218 80 30 — 19 Marijino Celje Ročinj 65 — 50 25 14 — skupaj . . . 65 — 390 95 30 — 75 60 Dk. Kobarid . • 330 — 48 30 Borjana 10 — Breginj 12 60 87 30 5 40 Drežnica 250 — 25 — Kred 41 — j Libušnje 861 10 120 — 8 40 46 — Livek 120 — Logje 35 — Sedlo • . . 28 60 106 — oU skupaj . . 902 30 1099 30 13 80 149 30 Dk.! Komen 228 60 50 50 — Branica — — Vojščica 5 40 51 50 8 — 2 40 Gaber j e 200 — 50 1U Gabrovica 16 — _ Veliki Dol 10 — Gorjansko 101 35 19 50 Kobjeglava 50 — 0 Lipa - Škerbina Pliskovica 37 50 30 — 40 — 20 — Rihenberg 5 — 290 50 142 60 4 5 90 15 Šmarje . . . . • . . • . 75 55 5 20 22 35 21 30 Štanjel Štjak Temnica 50 skupaj . . . 40 40 1141 — 147 80 104 155* 75 38 70 Dk. Št. Peter pri Gorici . . 235 65 Bilje 582 40 63 60 24 — Dornberg 130 10 — 10 50 — Gaberje Gradišče 175 80 7 20 22 95 2 40 Dek; .2, 1 D. Š. V. pred misijonskem dnevu D. S. D. D. S. P. Afriko A. C. M. Miren 163 114 50 Prvačina 115 — Renče . . . ’ 152 — 10 — Sovodnje 60 — Vogersko 78 — 140 — Vertojba 121 50 skupaj . . . 138 — 1815 35 80 80 10 — 147 45 76 40 Dk. Solkan 424 65 351 30 54 38 40 Bate ... ■ 75 — 305 — 45 - 20 — Čepovan 125 — 27 45 Grgar 80 — 1161 100 — 77 — Kronberg 189 —- 12 — Lokve 10 — 14 45 Št. Maver Pevma 50 — Podsabotin 47 — Ravnica 60 — 1013 80 85 — 97 — Trnovo pri Gorici . . . 120 skupaj . . . 639 65 3372 10 296 — 20 — 254 30 Dk. Idrija 587 — 327 — 327 90 50 — Zavratec 130 — 226 — 25 — Črnivrh 300 — 250 — Godovič 122 — 287 20 Gora 25 — 166 60 16 40 12 — Spodnja Idrija 130 — 46 60 165 — 11 — Ledine 105 10 120 — Vojsko 75 — skupaj . . . 969 10 1631 80 390 90 490 — 23 — Dk. Tolmin 404 60 62 75 7 20 Grahovo 30 — Idrija pri Bači 58 50 Sv. Lucija ob Soči . . . 181 80 230 — 128 35 46 75 Nemški Rut 45 20 Obloke Pečine - Ponikve .... 366 — 92 — Podbrdo 635 20 90 — 81 60 Podmelec 320 — 20 — 230 — Roče 45 — 118 45 Št. Viška gora 161 — 223 50 273 — Volče 256 40 195 20 41 05 40 - Stržišče 80 — 20 — Dol. Tribuša Gor. Tribuša 179 60 44 40 4 — 17 15 skupaj . . . 778 80 2574 70 276 55 4 — 775 85 318 80 Dk Postojna Hrenovice 183 — 43 — Matenjavas . • Orehek Št. Peter na Krasu . . . 156 — 50 — 48 — Razdrto - Ubeljsko . . . 76 — Senožeče Studeno 94 20 72 85 2 Ab 209 50 1 1 'p D. Š. V. 1 pred po D. S. D. D. S. P. Afriko A. C. M. Q misijonskem dnevu Trnje Slavina 215 skupaj . . . 94 20 702 85 52 25 252 50 48 — Dk. Trnovo pri Bistrici . . 260 — Košana Nadanjeselo 22 — Suhorje 40 — 26 Vreme Knežak 78 60 160 — skupaj . . . 322 — 78 60 186 — Dk. Vipava 255 — 615 — 70 — 240 — Budanje Col 150 30 Goče . . 34 244 — 40 — 70 — 8 — j Lozice 58 — 10 — 30 — Planina 115 — 30 — 30 — Podkraj Podraga 185 85 — Slap . 65 — bt. Vid 100 — 40 — Šturje Ustje Vrabče 25 — 25 Vrhpolje 275 20 28 20 4 — 27 50 skupaj . . . 289 1832 20 178 20 4 — 520 — 65 50 i Dk. Trbiž 60 — 50 Ukve 350 — 600 — 90 - Žabnica Naborjet 112 — 300 — 60 Kokovo 5 — Rajbelj 15 — skupaj . . . 462 — 960 — 220 — delo bo tudi versko življenje doma oplodilo blagoslovi vse, ki hočejo misijonsko idejo realizirati*. in pomladilo. SBog Biskup ^Mahnič. (Čas XIV. st. 285.) — 74 Dek. D. Š. V. D. S. D. D. S. P. Afriko A. C. M. Skupaj Dk. Gorica 1946 10 159 10C 245 70 2 40 2453 10 Biljana 1305 15 80 03 50 - 187 35 1622 53 Bovec 568 90 11 40 135 55 715 85 Cerkno 734 25 161 55 895 80 Ločnik slov. del .... 392 — 65 — 457 — Črniče 1976 05 170 70 721 20 17 — 2884 95 Devin 430 50 22 70 248 25 701 45 Kanal 455 95 30 — 75 60 561 55 Kobarid 2001 60 13 80 149 30 2164 70 Komen 1181 40 147 80 104 — 155 75 38 70 1627 65 Št. Pt ter pri Gorici . . . 1953 35 80 80 10 — 147 45 76 40 2268 — Solkan 40i 1 75 296 — 20 — 254 30 4582 05 Tolmin . . . ■ .... 3353 50 276 55 4 — 775 85 318 80 4728 70 Idrija 2600 90 390 90 490 — 23 — 3504 80 Postojna 797 30 52 — 252 50 48 _ 1149 80 Trnovo-Bistrica .... 322 — 78 60 186 — 586 60 Vipava 2121 20 178 20 . 4 — 520 — 65 50 2888 90 » Trbiž 1422 — 220 — 1642 — Skupaj . . . 35435 43 Tržaška škofija 1165 30 36600 73 Za leto 1928. po sklepu računov so poslali še za: D. Š. V. Sv. Lucija 296 50 Gorica 220 — Črniče 294 80 Ajdovščina 14 20 Batuje 116 — Kamnje 249 — Sv. Križ 100 — Lokavec 146 — Osek 15 75 Velike rablje 5 60 Ukve 660 — Kojsko 2 40 Novaki 25 — Breginj 18 40 Šturje 500 — Matenjavas 86 55 Orehek 10 60 Roče 20 — Idrija ob Bači 15 — Vrhpolje Pečine 70 15 50 Ponikve 31 50 Št. Vid 358 50 Podraga 340 Idrija 315 15 Črni Vrh 250 — Renče 6 — Idrija 10 — Avče 35 1 Libušnje 846 25 Šebrelje 303 — skupaj . . . 5376 70 Za Afriko Podbrda 40 — Črniče 100 — Batuje . . . . • .... 8 — Kamnje 90 — Sv. Križ 15 — Lokavec 44 10 Osek 15 — Šempas 5 — Štomaž 10 60 Naborjet 56 — Ukve 70 — Otlica 102 — Idrija 50 — Godovič 76 85 Spodnja Idrija 40 — Zavratec 40 1 Solkan 5 — Avče 13 80 skupaj . . . 781 35 — Ib — Ta seznam misijonskih prispevkov nam priča: 1. Da se je misijonska gorečnost tudi Pri nas močno dvignila. 2. Da naša duhovščina in naše verno ljudstvo res katoliško čuti, ko vkljub težkim prilikam v domači hiši radodar* no odpira srce in roke potrebam in stis* kam tudi najoddaljenejših bratov. 3. Da se za interese božje lahko ve* liko stori tudi v najrevnejših duhov* nijah. 4. Da bomo mogli z majhnim trudom tu in tam v deželi še mnogo več storiti za razširjenje Kristusovega kraljestva med pogani. 5. Da bomo morali nekoliko več storiti Posebno za Apostolstvo sv. Cirila in Me* toda. Predsednik U. M. Cl. in D. Š. V. v Rimu msgr. Alojzij Deago je pisal pod* Pisanemu dne 23. I. t. 1. pismo sledeče vsebine. Najprej se toplo zahvaljuje vodstvu U. M. Cl. za poslani misijonski znesek. Nato se zahvaljuje vneti sloven* ski duhovščini, ki se tako plemenito tru* di za misijonsko misel. Potem se zahva* Ruje »a tutta la nobile e credente popo* lazione slava del Goriziano, la quale nelle pratiche della vita cristiana e nella generosità per tutto quanto ha attinenza con il culto e con la fede non è e non sarà mai seconda a nessuno. È veramen* te ammirabile lo slancio della carità che noi constatiamo nel Goriziano. — Po* tem govori celo o gorečnosti, ki presega lastne moči (»generosità superiore alle Proprie facoltà«) radi vsega gorja, ki ga je naša dežela prestala v vojnih in po* Vojnih letih. Predsednik ne gleda samo na dar, ampak uvažuje s hvaležnim sr* cem, da je to dar siromakov, ki se bo* ri j o s težkimi gospodarskimi prilikami. Zahvalo končuje z besedami: »Sia lode e plauso solenne al clero sloveno e alle Popolazioni per questa loro santa gara nella carità cristiana e missionaria: cari* tà che avrà potente forza sul Cuore SS. di Gesù ed attirerà su tutte le famiglie torrenti di grazie.« To priznanje in ta prisrčna zahvala nas veselita, a ne smeta nas prevzeti. Do ideala, ki ga moramo doseči, smo še da* leč. Naš ideal pa je: vsak slovenski ver* nik bodi član kake misijonske družbe — ali pa Apostolstva sv. Cirila in Metoda, kar naj skušajo doseči naši župnijski misijonski odbori. Pomnite še! 1. Ves misijonski denar pošilja pod* pisani, ko se nabere večja vsota, druž* bam, za katere je namenjen. Odbije se sporazumno s Prevzvišenim samo to in izključno le to, kar potrebujemo za mi* sijonski tisk, če ga verniki posebej ne plačajo. Te vsote se pa misijonom bo* gato obrestujejo, kar zgovorno priča na* predek misijonskih zbirk, odkar izdaja* mo poseben letni misijonski letak. 2. Č. sobrate opozarjamo še enkrat na vprašalni list, ki smo ga priložili poši* Ijatvi »Kat. misijonov«. Obžalujemo, da ga je le neznatno število duhovnikov iz* polnilo. In vendar je gotovo, da bi bila statistika misijonskega gibanja zelo po* trebna; brez točnih podatkov vseh duš* nih pastirjev je pa taka statistika nemo* goča. Kdor še ni poslal izpolnjenega mi* si jonskega vprašalnega lista, naj to stori čimprej. Kdor je omenjeni list izgubil ali založil, naj nam sporoči, da mu po* šljemo drugega. Čč. gg. dekane prosimo, naj na to še posebej opozore gg. duhov* nike svojih dekanatov. 3. Da ne bo zastankov pri plačevanju udnine U. M. Cl., naj vsaka konferenca določi enega gospoda, ki jo bo redno vsako leto pobiral. Nekateri gg. dekani skrbijo sami za to, in sicer na prvi kon* ferenci vsakega leta. Tako naj bi bilo povsod. Podpisanemu tajništvu bi tako močno olajšali delo in nevšečnosti radi pogostih opominov iz Rima. Čč. sobrat* je, ki ne mislijo plačevati članarine, naj nam to sporočijo, da jih izbrišemo iz družbe. 4. Sprejemnice Apostolstva sv. Cirila in Metoda s podobo Matere cerkvene edinosti so nam pošle, a druga naklada je že dotiskana. 5. L. 1929. bo poklonila U. M. Cl. v Italiji sv. očetu za petdesetletnico maš* ništva album s seznamom vseh župnij, kjer deluje župnijski misijonski odbor. Naša želja je, da bi v tistem albumu ne manjkala nobena naša duhovnija. Na delo! Ustanovite takoj župnijske misijonske odbore in sporočite ustanov vitev podpisanemu. V Gorici 10. februarja 1928. Za vodstvo U. M. Cl. Ivan Reščič, t. č. tajnik. _______________Gorizia, V. Molino 9. Superior Valentin Eržen je dne 9. marca v Radečah na Dolenj* skem po kratki pljučnici umrl. Dočakal je lepo starost skoraj 77 let. Od prve mladosti do pozne starosti je živel zelo skromno, začetkoma tudi v pomanjka* nju, vedno pa v neprestanem delu. Šel je bolj pozno v šolo, ker domači niso zamogli zmagovati stroškov za študira* nje. S pomočjo duhovnov je prišel do 6. gimnazije, a tu ga je vojaška oblast poklicala za 3 leta v aktivno službo. Bil je ves čas v Ptuju pri pijonirjih in tam dosegel narednikovo čast, kar mu je pri okupaciji Bosne 1. 1878. prav došlo. Bil je mobiliziran in je odšel na vojsko, ko so kompanijo formirali, se je izkaza* lo, da imajo dva narednika. Starejšega so poslali domov in tako se je bogoslo* vec Eržen veselil daljših počitnic. Pred odhodom je delal izpit, ko se je vrnil, smo drugi še poslušali predavanja, nje* mu po že končanem izpitu tega ni bilo treba. Kaplanovala sva skupaj 3 leta v Škofji Loki. Bila so to najlepša leta v pastir* stvu, kajti s takim tovarišem, vedno ve* selim, neutrudljivo delavnim, ki je bil zmiraj pripravljen kaj storiti za tovari* ša, ali prevzeti kako delo mesto njega, bivati skupaj je bila prava naslada. — Prišel sem v nedeljo od podružnice krog ene ure popoldne domov. Njega še ni bilo iz cerkve. Na vse zgodaj je začel spovedovati, imel ob 6. govor in mašo, potem zopet v spovednico; prišel je krog ene še tešč iz cerkve, nič nejevo* Ijen, smehljaje se, izpil malo juhe, pa šel v sobo se pripravljat za krščanski nauk. Po blagoslovu ga je spremljala truma otrok in odraščenih v sobo, da se je šele na večer oddahnil. A sedaj ga je še ča* kal brevir in takrat je bil neznansko dolg de Dominica. A pri večerji je bil dobre volje, pravil je razne dogodke iz vojaškega življenja, da smo se vsi smejali. Naj enega navedem. — Na Božič je bil »komandiran« s tovarišem — grašča* kom — naj gresta posnažit stranišča. Eržen je mirno sprejel ta ukaz, a tova* rišu graščaku se je pokadilo, vendar slu* sati je treba, kajti bčfel je bčfel. — Pa sta vzela velike brezaste metle na viso* kem drogu in škaf ter sta jo urezala na dvorišče k vodnjaku. Tam sta napolnila posodo in jo polno vode s prav primer* no natančnostjo in slovesnostjo počasi nesla na določeni kraj. Nekaj časa sta molče opravljala svoj posel. A tovariša je premagalo. Naslonil se je na metlo, se bridko razjokal ter vzdihoval: »Oj, ko bi me sedaj videla moja mama pri takem delu na tako svet dan, bi gotovo omedlela ali bi jo celo kap zadela. Oni so sedaj v graščini pri ko* šilu, jaz, bodoči posestnik velikega imet* ja, pa pri takem poslu!« A Eržen ga je vzdramil: »Kaj boš ja* dikoval, ko nič ne pomaga, le parkrat še krepko potegniva z metlo in izlijva zad* njo vodo, pa sva opravila.« Ko je odslužil vojaška leta, ni vedel, kam bi se podal. Latinščino in grščino je bil že pozabil, tudi logaritmi niso šli več gladko, ko jih ni rabil že 3 leta, torej za šolo ni kazalo. Kako primerno službo dobiti, je bilo osobito težko, ker mu je mati vedno klicala: »Le Iblajtar ne — finančni stražnik ali fronkar — davčni uradnik — mi ne bodi! Taki ljudje ved* no kolnejo.« Na prigovarjanje domače* ga župnika se je odločil za nadaljevanje študij. Doma se je celo leto učil vseh predmetov za 7. in 8. razred, potem se pa oglasil za maturo v Novem mestu. Že vse predmete je izdelal, samo v latin* skem je bil reprobiran. Na vprašanje, koliko klasikov je bral, se ni hotel zla* 77 Sati. Povedal je po resnici, koliko je pre= bral, a komisija je odločila, da je toliko premalo. Klavrno se je vračal na dom, še celo leto študiral, a potem napravil maturo z odliko. Ni pomišljeval kateri stan bi si izbral. V bogosloviu je bil nam vsem zgled po« božnega, marljivega, a vedno veselega tovariša. Po 3. letih je pel novo mašo in leto pozneje prišel za kaplana v Škofjo Loko. Eno leto za njim še jaz. Bila sva si 3 leta tovariša. Najlepše ure v pastir« stvu sem prebil tam. Župnik vzoren, iz« šolan pevec z mogočnim glasom, tova« riš, kakor si ga kaplansko srce poželi, dela čez glavo. Komponiral sem za naše 3 glasove, naj bo kai v cerkvi ali pri po« grebih. Eržen je s svojim nizkim kom« Paktnim basom markiral svoje figure, pa so tujci in domačini postajali na ulici, ko smo peli »Miserere« in še čakali za sporedom, ko so odmevali krepki gla« sovi v umetni harmoniji med ozkimi mestnimi ulicami. — Konzistorijalni svétnik, Ločan Janez Kalan, mi je za« trdil, da še sedaj, po 40. letih, se starejši Ijudie spominjajo, kako so se mestni go« spodje ljubili in kako krasno peli, ko so bili za kaplana gg. Balantin in Mihclj, Pa župnik Blaž Soklič. G. Eržen je bil vedno revež. Za novo mašo, za obleko in kaplansko opravo se je zadolžil in menda je šele čez 20 let Poplačal zadnji svoj dolg. Bil je predobrega srca. Vsakemu pro« silcu je verjel in vsakemu dal po potrebi, včasih celo čez potrebo. Spominjam se, kako je na večer jokal neki hlapec na stopnicah pred Erženovo sobo. Baje je zgubil dva goldinarja na Potu v prodajalno, kamor ga je poslala gospodinja, naj preskrbi potrebno za domačo kuhinjo. Na upanje ne dobi nič brez blaga si ne upa domov, zato se je v taki zadregi zatekel h g. Balantinu. Šel sem ravno mimo in takoj spoznal Položaj. Rekel sem tovarišu po nemško: »Pusti ga, ne verjemi mu, saj vidiš, da je pijan.« — A on mu je verjel, smilil se mu je ubožec, ki je tako milo prosil, vzdihoval in jokal, da mu je dal dva gol« dinarja. Hlapec je šel iz župnišča čez cesto kar v prvo gostilno. Tam je popival in dajal za pijačo tovarišem, da so pognali oba goldinarja, a se pri tem norčevali iz far« ja, ki je tako otroško priprost, da nase« de na prve beračeve limanice. Že drugi dan je g. Eržen zvedel, kako ga je navidezni hlapec potegnil in kako se je iz njega norčeval. Bil je hud na »beštjača«. ne radi dveh goldinarjev, temveč radi tega, ker ima dobrotnike celo za norca. Zmodrilo ga na le ni. Sam anima can« dida, je po sebi sodil druge, zato so ga prefrigani prosilci izrabljali. Dnevnik »Slovenec« je takrat hiral na jetiki. Manjkalo mu je duševne in ma« terjelne hrane. Govorili so že. kako naj ustavijo list. Celo tako vneti prof. Marn je agitjral po Štajerskem: »Zberimo 2000 goldinarjev in plačajmo dolg v tiskarni, pa častno nehajmo!« Nekaj mladih kaplanov iz loške oko« lice smo se zavezali dopisovati in s pre« plačili utrditi list. Radi tega so v Ljub« Ijani sklenili, naj se nadaljuje, ako bode novi naraščaj mož«beseda_. G. Eržen je bil najbolj vnet in goreč za naš list. Na« hranil si je bil takrat 60 goldinarjev. Te je prinesel k meni. naj jih pridenem zbirki, ki sem jo nabral za »Slovenca«. Vedel sem,