v Ljubljani, Sodna ulica št. 6
priporoča nove publikacije:
1.	Shakespeare-Zupančič,
Sen kresne noči, broš. 22 K, vez. 28 K.
2.	Anatole France-Debeljak, Pingvinski otok, broš. 42 K.
3.	Igo Kaš,
Dalmatinske povesti, broš. 12 K.
4.	J. Habberton-Šorli,
Bob in Tedi. Povest s slikami, broš. 24 K, vez. 30 K.
TñKOPIÜEU PñUIUON
umErni5Kñ
RñZ5TñUñ
NOUEÍT1BER 19Z0
^ñKñC FRñH KRñCJ TOHE KRñLl
mušič
NñPOTNIK 5KñLICKY
USTOPNIHñ 10 K, 5 K
RIHARD JAKOPIČ
FOTOGRAF BERTHOLD | 1__i
2
■^■^■■^■■■■HmHai^fl..... ^■■■L.
XUIII. Umetnostna razstaua.
••.■j 11
Srednji prostor, prui oó-óeiek in soba na leuo:
Božičar lakac
Kolekcija slik in grafike.
Desna soba:
Fran Kralj
S D'
1. mati božja. Z. 5ueta moliteu.
3.	5atana.
4.	5fnubarstuo.
5.	Pridigar.
6.	Dokaz.
7.	Bratec.
8.	Nežna misel.
m
9. 5erafin.
10.	Probuna.
11.	Delo. IZ. Sočutje.
13.	Daljna želja.
14.	Kralj iTlatjaž.
15.	5očba Salomona.
IG. Zasmeh.
17.	Prijateljici.
18.	Priprosta ljubezen.
19.	Povodnji mož.
20.	Hrepenenje.
21.	Ueneie cvetje.
22.	fTlicka in mucka.
23.	Davna pesem.
24.	Finis.
25.	Jabolko.
26.	Ljubčka.
27.	Bolest.
28.	Buc, buc . . .
29.	Cesta.
30.	Rmar.
31.	Pomladna bajka.
Tone Kralj
32. Deček.	40.	metuljček.
33. 5poznanje.	41.	Drvarji.
34. 5tarost.	42.	medicina.
35. Brezmadežna.	43.	marija z
3G. mati.		mavrico.
37. Ločitev.	44.	U prostih
38. U potu svojega		uricah.
obraza.	45.	Malčki.
39. Objem.	46.	Prosjaki.
Srednji prostor, drugi oddelek:
(Darijan (Dušic
od šteu. 47 do 83«
Zdenko 5kalicky
od šteu. 84 do 108«
luan .Napotnik
I. Ženska s pauom.	III. K materi.
II. Pri toaleti.	IU. Sluh.
U. mačka.
m
* šteuilke so urejene časauno.
FOTOGRAF BERTHOLD
MARIJ KOGOJ
UNION
dne 6. novembra ob 8. uri zvečer
.oy .::>'■;::..3 rir. "'2
Marija Kogoja
Sodelujejo: gn. Zdenka Zikovà g. Marij Kogoj
Proizvaja se;
a)	Andantino cantabile
b)	Skica
c)	Piu gravç	.
a)	„Troje solospevov s spremljevanjem za glasovir"
b)	Stopil sem na tihe njive.
Odmor.
a)	Allegretto	; ,
b)	Andante pocco piu mosso
a)	Da sem jaz Jezus : f -•'■'
b)	Otožnost
c)	Gazela
d)	Češka narodna.
Sedeži: à 35 K, 30 K, 25 K, 20 K, 12 K Stojišča : à 5 K, za dijake 3 K.
Jaz se te bom spomnila.
Silvin Sardenko.
Jaz se te bom spomnila marsikdaj in marsikje: Ko bom kosca videla, Ki po travnikih kosi, Ko bom lovca slišala, Ki po šumi nosi strel, Ko bom zrla jastreba, Ki je dobro ptičko vjel.
Sprehod v zimi.
Paul Remer.
Zdaj svojo mi podaj roko, da greva v naravo zimsko to; da bova skoz daljen kraj hodila: Tako naj boš vedno me spremila in tvoja roka vedno naj me varno pelje v tihi raj.
Istrski motivi.
Dr. Iv. Pregelj.
Kakor bolna resnost,	Majka stara dremlje;
Kakor nad gomilo,	lice razorano,
nad obrazom njenim	snivaš pesem tožno,
se je razgrnilo.	Sebi le poznano.
„Solze, solze moje so na kamen pale, Kamen se razsul je, solze so ostale.
Stopil sem na tihe njive ...
Silvin Sardenko.
Stopil sem na tihe njive, tiho kakor bi se bal, da se vzdrami kdo pokojnih in bi vstal —
Kaj me v miru motiš sladkem? Če so trudne ti, oči: — Kaj gomil je praznih! Pojdi! in zaspi!
Če pa moč se v rokah tvojih, volja še iskri v očeh, pojdi, delaj! Kaj postajaš na grobeh.
Tiho, tiho, brat pokojni! Prišel sem vas obiskat, da bi rajši šel, Ko pridem zadnjikrat.
Da sem jaz Jezus.
Cvetko Golar.
Da sem jaz Jezus šel na morje bi široko, z vetrom, plugom božjim v prsi izorano, —
stopala bi noga po gladini sinji, ne ugreznilo bi morje se pod mano. Sam pod svojim Bogom, daleč nad vodami, naokoli večnost in samota tajna
zarja sklanjala bi name svetlo lice, v duši mi zvenela melodija bajna. Da sem jaz Jezus,
K nebu dvignil svojo roko in k očetu molil bi molitev vneto: glej, sejalec sem, ljubezen seme sveto, daj mi klasja zrelega pod srp visoko.
Murn-Aleksandrov.
Koliko je rožic sred polja, ali zame ni nobene, Koliko je misli sred srca, a vesele niti ene.
Radost šla je, a prišla žalost in vse njene hčere: trpkost, zlost et cetera pa zamera vrh zamere.
Otožnost.
Gazela.
Drayotin Kette.
Pa zelene brstiče poganja vsaka vejica kostanja. In poljubi jih solnce jedenkrat, pa privabi že listke zelene in poljubi jih solnce drugikrat, sredi listov že cvetje požene in poljubi jih solnce tretjjkrat ah, že je omamila tudi mene.
ki na dobek seda; Ktera ima ljubega, da je vsaka bleda! Molči, molči, laž je, laž tvoja govorica dasi ljubega imam rdeča so mi lica.
narodna.
Dragotin Kette. Kaj mi pravi tiček ta,

:
ANTON PODBEVŠEK
FOTOGRAF BERTHOLD
r
Dramsko gledališče
dne 12. novembra ob 8. uri zvečer
Antona Podbevška
„Človek z bombami".
V pravljičnem gorovju.
Titanova serenada.
Ob dnevu vpoklica na kolodvoru.
Na deželi.
Izumitelj na zemlji.
O prerijskem bivolu.
Himna o carju mavričnih kač.
Električna žoga.
Čarovnik iz pekla.
Plesalec v ječi.
Cene običajne
ñUSÜST BERTHOLD f
UÍDETHI5K1 FOTOBRñF |
DñLmñTlHÜUñ ULirñ	k

Troje solospevov MARIJA KOGOJA.
Skladatelj z napetostjo, skoro bi dejal ljubosumno zasleduje vsako najrahlejšo alteracijo, vsak najgloblji utrip pesnikovega čuvstva ter hoče doseči to, da v istem hipu, na istem mestu vzbudi poslušalcu ne le enako močan odmev, ampak mogočno potenciran učinek.
Dr. 2r. Kimavec.
Tu ponavljam, da je Kogoj eden naših najmodernejših in najizrazitejših mlajših skladateljev. Moderni skladatelj išče in se potrudi, da najde in da vsakemu, tudi najrahlejšemu nihljaju raznih čuvstvovanj kar moč primernega, do pičice natančnega izraza. Posebno v tem pogledu so Kogojeve skladbe vobče in tako tudi ti trije samospevi izredno intimnega značaja, so res nekak „misterij notranjosti", da rabim besede, kot jih je Kogoj sam pisal v neki glasbeni oceni in ž njimi povedal, kako si on glasbo misli. Bili so časi, ko je bilo treba Lajovičevim samospevom od koncerta do koncerta utirati pot in vzgajati občinstvo za njih ume-vanje. Danes so ti časi, lahko rečemo, že za nami. Sedaj bo treba utirati pot še drznešim mojstrom.
Sian&j 'Premrf.
Kogoj je zanimiv pojav, ker zastopa v naši produkciji "nekaj novega in posebnega, kar -je treba vzeti ne samo kot reakcijo proti našemu občemu glasbenemu konservatizmu, nego tudi kot odpiranje novih vidikov in novih možnosti izražanja.	Tinte Do6ronič.
lisi naročila vi» Jugoslovanska hnjigarna".



Kongresni trg
Dr. J. Cankar: S poti. 8 K. —: Obiski.
Fr. Levstik: Martin Krpan. 7 K. Stanko Majcen: Kasija. 8 K. Vojeslav Mole: Tristia ex Siberia. Dr. Jos. Debevec: Vzori in boji. 12 K. Fr. Jaklič: Ljudske povesti. 8 K. Dr. Brecelj: Jetiki boj. 2 K.
Mesečnik za ieposlouje in znanstuo
DOM IN SVET
Naroča se v Jugoslovanski tiskarni.
Lauo5lau5chu;entner
Prešernova
(Tluzikalije	Umetnine
Knjigarna
Založništvo
UMETNOSTNI PAVILJON
-XIX. —
UMETNOSTNA RAZSTAVA
MAJ — JUNI 1921
IMENIK
GASPARI MAKSIM:
1.	Sv. Trojica
2.	Sv. Krištof
3.	Koroški motiv
GUSTINČIČ PAVEL:
4.	Motiv iz Podgrada
KAMBIČ MIHAEL:
5.	Mlinska struga
6.	Motiv iz Ljubljane
7.	Za mestom
8.	Bled
9.	Kontrast
KLEMENČIČ FRAN:
10.	Pokrajina I., pastel
11.	Pokrajina II., pastel
12.	Tihožitje, olje
13.	Kranjica, študija, olje
14.	Zamišljena, olje
15.	Študija, olje
KOS GOJMIR ANTON:
16.	Portret filozofa
17.	Portret matere
18.	Portret v rudečih barvah
19.	Alojzij Res, risba
20.	Voda
21.	Jablana, risba
22.	Študija drevesa, risba
KRALJ FRAN:
23.	Sveta mati, les
24.	Evangelist Janez
25.	Sv. Boštjan, risba
26.	Dojenček
27.	Portret
28.	V nebesa
29.	Krokar
30.—69.	Kralj Matjaž, ilustracij
70.	Starci
71.	Radovednici
72.	Materin egoizem
73.	Portret
74.	Pomladna pesem
75.	Dvojni ljudje
76.	Vizija sv. Antona
77.	Pekoča vest
78.	Težak spomin
79.	Umetnik
80.	Pošastne sanje
KRALJ TONE:
81. -110. Radiranke 111.—119. Študije za cerkev v D., radiranke 120. Detajl za cerkev v D., olje 121., 122. Delo, radiranke
123.	David, radiranka	'
124.	Mihael, radiranka
125.	Obup, les
126.	Plaketica
127.	Levinje
128.	Vile
129.	Deveta dežela, plakete:
a)	Izvoljenci I.
b)	Kralj devete dežele
c)	Ukleta kraljičina č) Boginja slast
d)	Izvoljenci II.
130.	Hroma
131.	Zločinec
132.	Ideal
133.	V zatonu življenja
134.	Križani
135.	Za zvezdo
136.	Lesorez
137.—142.	Življenje, radiranke
143.	Jutro, les
144.	Idealist, les
145.	Uklenjena ljubezen, les
146.	Tuga, les
MUŠIČ MARJAN:
147.	V pravljičnem gorovju, pastel
148.	Drevo, pastel
149.	V gozdu, pastel
150.	Pokrajina
*
NAPOTNIK IVAN:
151.	Krist, les
152.	Šaloma, les
153.	Pri toaleti, les
154.	Ivan Cankar, les
155.	Mati, les
156.	K materi, les
157.	Plesalka, les
158.	Zadovoljnost, les
SIMONIČ-BLUMENAU VERA:
159.	Portret
SKALICKY ZDENKO:
160.	Dolenjska pokrajina, pastel
161.	Dolina, pastel
162.	Skale, pastel
163.	Polotok, pastel
ŠANTEL HENRIKA:
164.	V skrbeh, akvarel
165.	Študija z lučjo, akvarel
166.	Počitek, akvarel
167.	Dušica* akvarel
168.	Vojica, akvarel
ŠANTEL SAŠA:
169.	Počitek, olje
170.	Nikola Faller, olje
171.	Študija iz Pazina, olje
172.	Pogled na Reko, olje
173.	Motiv iz Pasinga pri Monakovem, olje
174.	Motiv iz stare Reke, kombinirani tisek
175.	Lajovic, risba
176.	Adamič, lesorez
177.	Hubad, lesorez
178.	Jeraj, lesorez
179.	Kogoj, lesorez
180.	Skerjanec, lesorez
181.	Stritof, lesorez
182.	Motiv iz Pazina, linotipija
183.	Portret moje matere, olje
184.	Kvarnerski motiv, lesores v barvah
185.	Objem, perorisba
186.	V hlevu, cinkopis
187.	Trsatski grad, cinkopis
188.	Motiv	iz Podgfore, bakropis
189.	Motiv	v Istri, perorisba
190.	Motiv	iz Sušaka, olje
191.	Motiv	iz Zminja v Istri, olje
TRATNIK FRAN:
192.	Portret ge. P.
193.	Portret ge. dr. Z.
194.	Lastni portret
195.	Slepa
196.	Mati in otrok
197.	Študija
198.	Inspiracija
199.	Pianissimo
200.	Učenca
201.	Portret
202.	Pokrajina I
203.	Pokrajina II
204.	Dekorativna študiji
205.	Blazna
206.	Študija konjske gfl;
207.	Skica
208.	Mati
209.	Risba I
210.	Risba II
211.	Risba III
VAVPOTIČ IVAN:
212.	Portret ge. R.
213.	Portret ge. P.
ZAJEC IVAN:
214.	Medea, mramor
215.	Sappho, mramor
ZUPAN	FRAN:
216.	Peščena jama, akvarel
217.	Na Veliki petek, olje
218.	Križ pod Kamnitnikom, akvarel
219.	V mraku, akvarel
220.	Breze v jeseni, akvarel
221.	Samotna breza, akvarel
222.	Krvaveča breza, akvarel
223.	Džamija v Sarajevu I., akvarel
224.	Džamija v Sarajevu II., akvarel
225.	Proti večeru, akvarel
226.	Grenka povest, akvarel
227.	Iz Slovenskih goric, akvarel
228.	V jeseni, akvarel
229.	Iz Dravske doline, akvarel
230.	Mrzla pokrajina, akvarel
231.	V vetru, akvarel
232.	Ob ribniku, akvarel
ZUPANEC ANICA:
233.	Študija
234.	Nad Bohinjem, akvarel
235.	Pogled na Bogatin, akvarel
236.	Motiv iz Rakovnika, akvarel
237.	Z Gorjuš pri Bohinju, akvarel
ŽMITEK	PETER:
238.	Sanje
239.	Bratec in sestra
240.	Jesen na Molniku
241.	Pogled na Tlake
242.	Vila
243.	Vodnjak
244.	Ob luži
245.	Lovski grad
246.	Pod arkadami
POJASNILO.
Fran Kralj. Št. 79. Umetnik: Vodoravne linije so njegove stopnje, vrhnja masa višek, preko katerega kljub duševni zmožnosti (glava normalna) radi slabosti telesa (telo samo v obrisih) ne seže (obdaja glavo).
Št. 75. Dvojni ljudje (relijef): Tri ženske z enakimi življenjskimi pogoji (tla skupna) iščejo sreče (loveče roke). Spodnja jo najde (smehljaj, popolno telo), vrhnji dve blodita (prerezano nepopolno telo) po temi
Št. 78. Težak spomin: Robovi (črte) vezi z mladostjo
Št. 70. Starci: Sprstenela telesa padajo v poslednjih žarkih (oči) življenja (žarki).
Št. 72. Materin egoizem: Mati zavrže (roka pred prsmi, odbijajoče linije) radi svoje lepote (živa barva) rodnega otroka poginu (mrtva barva).
Št. 77. Pekoča vest: Sokrivca (objem rok, stik glav) žge (goreča roka, okvir) vest (modre niti).
Št. 76. Vizija sv. Antona: Dva ekstrema: Kristus (levo zgoraj) — poltena zapeljivost (ognjene oči, prsa, topli barvni ton — desno spodaj); zmaga v Kristusu (trnjeva krona, združen sij).
Št. 80. Pošastne sanje — blodnja: Človeka z razbito črepinjo (levo oko iztaknjeno, desno izbuljeno bolečine) preganjajo rmenozelene, kri pijoče pošasti.
Št. 74. Pomladna pesem : Podstavek zima, zgoraj nastopajoča pomlad.
Št. 30.—69. Kralj Matjaž : Tekst od štev 33-47 na stop-njevaje črnem (za Matjaža se povečuje negotovost Alenčine usode) ozadju. Linije besedila in risb odgovarjajo vsebini.
Št. 144. Idealist: Človek, hrepeneč po slavi (spredaj) in njegov mameči (dviga knjigo nepozabnosti), nedosegljivi (visoko dvignjeni roki) Ideal (breztelesna senca).
Št. 131. Zločinec: Morilca preganja brez utehe (gibajoča se tla v objemu duha) strahoten (zevajoča rana) duh (torzo v višini) žrtve.
Št. 137. Rojstvo : Materino srečo zatemni smrt.
Št. 145. Uklenjena ljubezen: Mož koprni (navzgor kipeče linije) po namišljeni (žena na oblaku\ nedosegljivi (objem žene, posekane roke in noge — nemoč) ljubezni.