Umorjeni Cesarici spomin!

ila Avstrijska obraz zakrij, pa še Vila slovenska.

Sest sto let je že prešlo, kar Kranjska je Avstriji hčerka;
Mačeha nikdar ne, pač pa dobrotna jej mati.

Temu skrbel je vladar, skrbela je mila Vladica.
Kje je Vladica sedaj ? Oj Vila ob krsti poklekni,
Moli in tarnaj, zdihuj, oči še solzečih ne brani!
Daj jim najmočnejši tok, da srčna osuši se žalost.
Misli si blago Gospo prevzvišeno strankam prepiru,
Ona ljubila je vse in vsem je delila dobrote,
Tudi če polno nesreč Nji je bilo prekratko življenje.
Angelj je nosil dobrot v obilici spredaj in zadej,
Kamor Presvitla je šla, puščala je blagčst in radost.
Njeno življenje bilo posvečeno .le občnemu blagru.
Največ pa ve to Soprog Prevzvišeni, milostni Cesar,
Kteremu v teku nesreč najmilejša bila tolažba.

Nadzemeljsko Bitje pa to v zemljo podere, da grozno
Besna nevere pošdst s krvavo krutostjo, se slastjo !
Tiger napade svoj plen iz glada, da sebe ohrani;

Dvonožni pa tiger je več, štirinožni pred njim bo še bežal,
Ker on le napada v obraz, zavratno pa ne še z bodalom,
Ta anarhija je res le izrod brez narodnosti, vere!

Človek postane pač zver nevarna človeškemu društvu.

Ti pa, Presvitla, si zdaj tam, kamor si mi še želimo.

Prva Si bila, kar svet, tako Ti nedolžna žrtev,
Bog Ti naproti prišel in Kristus nedolžni še tudi.

Mi pa, Presvitla, bi Te še radi med sabo imeli,

Koliko steza se rok hvaležnih za Tabo v nebesa,

Koliko bi bila dobrot storila premila še roka!

Vendar, Presvitla, gotovo Ti to: na zemlji enake

Matere-Carice ni, daj Bč>g nam naslednico slično!

Mrtva je Carica res, a med nami živela bo vedno, ,  /„■ j

Vedno živela nam bo Cesarica še ELIZABETA.

Jakob Alešovec.

KATOLIŠKA TISKARNA, LJUBLJANA.

It/, .