p. C. Postäle. — Esce ogni mercoledi e venerdl — 9 Marzo 1928. Posamezna Stevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjuiraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemsivo celo leto Hr 40, Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. st 20 V Gorici, v petek 9. marco 1928 utoxi. Nefrankirana pisma s* ne sprejemajo. Oglait se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaj* konsorcij »Gor. Stra* ie*. — Tisk Katoliikt tiskarne v Gorici. /?/« va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Nauk brez podlage. V moderno človeštvo, zlasti v moderne družine se vedno bolj za; jedu misel, da je stevilen zarod ne; znosljivo brume, da je boj proti nuraščaju opravičen. Na vse men goče in nemogoče načine skušajo razni tako zvani znansiveniki za; govarjati ta zmoini nauk. Najbolj znan med njimi je Robert Maltus. On uči, da je potrebno zmanjšati stevilo človeškega naraščaja, ker da proizvajalna (produktivna) sila zemlje ne zadošča za primerno pre; hrano večjega števila ljudi in da se ista čimdalje zmanjšuje. Trdi, da ¦se človeštvo razmnozuje v geome; trični proporciji, to je, da se v 25 letih podvoji, doom se pomnozuje hruna v aritmetični proporciji, to je le za eno več kakor je biio prvoU no število. Vsem se je zdelo cudno, da bi hožje p.p.redbe same sebi nnsproto; v&le. In res, ne davno, na prvem j mednawdnem kongresu o zemlje; j zn.nns.tvu v Washingtonu je nemški j Ličenjuk Albrecht Penck govoril o j produktivni sili zemlje. Njegovi te; ! metjiti dokuzi, podkrepljeni z dej; \ stvi, so temeljito ovrgli Maliusov j nauk. Pehck je dokazal, da bi žeU j ve, ki so bile pred 100 ieti — leta ; 1820 — lahko prehranile 900 milU \ jnnov ljudi, in l. 1920 bi te žetve za; \ dostovale za še enkrut tako veliko : število ljudi. Ko bi bilo res, da za: \ more zemlja prehraniti le 2500 mi; \ lijonov, kakor se je trdilo, bi bila ze ] v tem stoletju prenapolnjena. Penck je pa zračunil, da bi se pri boljši obdelavi zemlje lahko prehranilo 8000 milijonov ljudi. Poudarjal je, da zumorejo tropični kraji doseči veliko rodovitnest, kakor vidimo n. pr. na otoku Javi. In ravno tro; pični kraji so dsndanes najbolj red; I ko obljudeni. Penck je nadalje ' Kaj se godi $o s\?eiü? Mussolinijev odgovor avstrijskc* mu kanclerju Seiplu je vzbudil ve* likanski odmev po vsem svetu. Ra* zumljivo je, da je nemško easopisje zelo razburjeno in da ostro zavraea izjave načelnika itaii janske vladc. Da bo slovensko občinstvo poučeno o položaju, je najbolj pripravno, da priobčimo poroeilo dopisnega urada Stefani, kaikoa* ga je pri n es ei »Piccolo«: »Glasilo neinških socialistov »Vorwärts« pravi, da ni treba je* mati prevcč tra^no groženj, ki ji-h je izrekel Mussolitii proti Seiplu, ker je to stara navada fašistov. MnoßO' hujše pa je novo zatiranje, napovedano prebivalstvu južncga Tirolskega, kajti izkustvo nas uei, da siede takim prožrijam vselej dc* janja in da bodo nesreeni južni Tirol ei n ceniti jü? naki, katerih sto je treba, da pove;* žejo enega slabiča.« Vera v italijanske obljube zrahljana. Glasilo nemških velcposestnikov »Deutsche Tageszeitung« piše, da je diktator redko kdaj govoril v bolj žaljivem tonu. »Mogoče se ni še nikdar,« nadaljuje list, »bolj gro'bo izrazilo zanieevanje čustev vseh Nemcev na svetu. Kadar pa kljub teüTiu zatrjuje, da hoče biti prijatelj Nemcev, tokrat očividno pozaiblja, da je nemogoče biti pri* jalelj Nemcev in istočasno žaliti vse Nemce. Mussolini je to pot od- fcriio grozil. Izjava, s kateTO razve* Ijavlja vsa zagotovila svojih pred* nikov, mora še bolj zrahljati za= upanje y italijanske obljube. Musso* lini se moti, ako misli, da bo nems'ki znaeaj izbrisal z italijansko barvo. Nasprotrio, eim bolj nasilni so na* čini zatiranja, tcmbolj bo ta za* deva Nem'ccm pri sreu.« Mednarodno vprasanje. Katoliška »CJIcrmania« ugotavlja sledeoe: »Mussolini namigava na naprave na jnžncm Tirolskcm. Res je, da so take naprave, res pa je tu* di, da so te naprave samo za Ita? lijane in za na'iodnc izdajice, med tem kö vse zavedno nemsko prebi* valstvo trpi duševno in gmotno. Na nekaj pa Mussolini ei sto pozablja. namree na preinisljeno uničcvanje nemštva na Tirolstkem in posebno na prepoived poučevanja verstva v nemščini. To mora razgi'bati ves katoliški svet, da bo oslro ugovar* jal proti fašir.tovskim oidredbam. Vprašanje južncga Tirolskega je postalo mednarodno in nem.ški ka* tolieani imajo posebno pravico. da se bavijo z njim. Italijanska duhov* ščina naj protestira in naj za'hteva za svoje verske brate na južnem Tirölskem iste pravice, kot so jih imeli. Italijani v Avstriji.'< Boljše izobraženo ljudstvo kot analfabeti. »Deutsche Allgemeine Zeitung« izvaja: »^ašizem smatra za najvišji ir'eal naredne države enotno dr* žavo in' ne more razumeti förmuile »dobii državljani Italije z nemško kulturo in jezikom.« To> formulo ^matra z-i ncvanio za varnost 42 milijonov Italijanov. Fašizem ta* kisto ni razumel, da je bolje, ako si vzgoji mirnc in za.vednc ljudi kot hlapee in analfabete, ki ne znajo pisati in brati ne po laško ne po nemško.« Tako piše.^o vodilni berlinski listi. \Tsi pretresajo Mussolinijcv govor oid različnih strani. Ena točka pa je vsem, skupna, namree bojazen, da ne bo mogoče več verjeti v n ob eno besedo italijanske vladc, ker je Mussolini s trditvijo, da ne prizna* va oblju'b svojih prednikov, ustva? ril nevaren zgled. Drugod po svetu. Mussolinijcv govor je vzbudil pozornost tudi drugod po svetu. V Franciji se je javnost raizdelila. v dve skupini. Desničarsko usmerjeni ljueije, posebno pa skrajni francoski nacionalisti okrog »Action Franeai* se«, odobravajo Mussolinijeve be* sedc, levičarske stranke jih pa zelo odločno obsojajo. Zariimiv je odmev govorä v An* gliji. Tarn so pripadniki verske sek* te kvakerjcv poslaili k zunanjemu ministrü odposlanstvo, ki je podtaj* nikä v ininistrstvu pobaralo, kako bi se dalo' pomagati nemški narod<* ni manjšini v Italiji. Podtajnik Lo* cker Lamp-son jim ni raogel dati nobenih nasvetov. V Avstriji. Tudi avstrijska jävnost se še ni pomirila. »Neues Wiener Tagblatt« zanpa v bodocno'St. »Svet je okro* gel,« pravi, »in v knj'igi üsode mö* gcče ni zäpisano, da mora Avstri* ja tudi v prihodnjosti ostati to, kar je, kakor je Mussolini z zaničljivirn n a smehom i zj a vi 1«. List »Die Stunde« pa pravi: »Da, Mussolini je rekel, da je Avstrija tc, kar je. Dobro, ako je Avstrija to, kar je, potem je Italija to, kar je Avstrija bila.« Med tem se v Avstriji vršijo ve* lika ljudska zborovanja za južno* tirolske Nemcc. V dunajskem pred* mestju Kietzing je na takem zbo* rovanju govcril krščanko * socialni poslanec Kunschak. Rekel je, da nihee ne more braniti Avstrijcem, da ne bi gojili globokega sočutja do rodnih bratov. »Mi smo in ostane* mo tesno zvezani z Nemci na juz* nem Tirölskem. Nobena politiena me ja, noben govor italijanskega diktatorja ne more niti za las spre? meniti tega čustva. Državni zbor ima pravico, da se pritoži na sve* tovno vest. Tudi Mussolini ne mo» rc dclati ko;akov, ki so daljši kot noga.« Dunaiski obeinski svet, ki je v socialističnih rokah, ie sklcnil, da bo nekatere dunajske ulice in trge imenoval po imenih krajev na iuž* nem Tirolskem. Kaj pravi avstrijska vlada? Avstrijska vlada, posebno pa kancler dr. Seipel se javno še niso izrazili o Mussolinijevem govoru. Razpravljali so pa ze o njem. Par? lamentarni odsek zä zunanie zade* vc je namree pozval kancler ja Sei* pla, nai poroča o zunanje*politič* nem položaiu. Seipcl ie v sredo 7. marcä res noročal o svöjem pöto^ vanju v Prago, o prenosu sedčža Zveze narodov na Dunaj, o räz* merju do Italije itd. Seia zunanjega odborä je bila strogo tajna. Po scji so izdali kratko poroČilo, ki pravi samo to. da so se načclniki vseh strnn'k popolnoma štrinjali z izvaja* nji tlržavnega kancleria. Sklep. Zopet se nagibljc h koncu de- ianje zgodovine. List v kniigi se je obrnil, v ospredje so stopila nova vprašanja. S tem pa še ni rečeno, da so stara pozablicna, ako bo kdo pozneje listal po zgodovini seda* njih dni in sc bo prav ustavil na tej znameniti strani. Okno v svet. Radič in Pribičevič prirejata velike ljudske shode. V nedeljo sta imcla tak shod v No* vem Sadu. Tarn sta napadala vlado in zahtevala volitve. Turčija in razorožitev. Sovjetski zastopnik na razorožit* veni konferenci je zahteval, naj se k prihpdnji konferenci povabi tudi Turčija. Locarnska pogodba ratificirana. Italija je ratificirala pogodbo, ki so jö dne 16. oktobra 1925. sklenile Nemčija, Belgija, Francija, Anglija in Italija v Loearnu. Tozadevni ukaz fe priobčen v »Uradnöm listu« (Gazz. Usf.). Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« Zasedanje Zveze narodov. V poncdclick 5. marca se je v Že? nevi otvorila. javna scja sveta Zve? ze narodov. Najvažnejša točka dnevnega rcda bo pač razprava o tihotapljenju orožja na Ogrsko. Ta točka pride danes na vrsto. Med Romunijo in Ogrsko. Romunski minister za poljedel? stvo Argentojanu se je te dni peljal skozi Budimpešto. Vozil se je v po? sebnem romunskem vagonu. S se* boj je imel krsto, v kateri ie bil njegov umrli oee, romunski general in bivši vojni minister. V Budim* pešti so mu pa oblasti ukazalc naj zapusti vagon, ker morajo preiska- tit ali ni to eden tistih vagonov, ki so jih romunske eete zaplenile v easu zasedbe. Argentojanu ie ugo? varjal, a ni nie pomagalo. Iz zadeve se je razvil diplomatski spor. Francoske volitve. Volitve v francoski državni zbor se bodo vršile 22. aprila. To je končnoveljavno doloeen dan. Vojna v Arabiji. Ibn Saud, krali Hedžasa (arab? ska država ob Rdečem morju) je proglasil sveto mohamedansko voj? no proti Anglcžem. Ibn Saud jc najmogo'encjsi vladar med rodovi na arabskem polotoku. V sveti voj? ni si vse mohamedanske države medsebojno pomagajo. Ta sveta vojna je naperjena posebno proti Mezapotamiji, ki je pod angleškim pokrovitel j stvom. Poljske volitve. V ncdeljo so se na Poljskem vr* šile volitve v državni zbor. Izid je sledeč: Blok Pilsudskega 130, kmet? ska stranka 20, socialist] 60, mali kmetje 35, narodni demokratie 40, krščanski demokratjc 35, komuni? sli 25, narodne manjšine 85. Ostale mandate so dobile manjse skupine. Vseh poslancev je 444. Skupina Pilsudske.ua je najmočnejša, zato bo najbrž vedno tvorila podlago za parlamentarno delo. DNEVNE VEST!. Ljudsko gibanje v goriški pokrajini. V meseeu januarja je bilo 62 po? rok, 472 rojstev in 324 mrtvih, pri? rastek 148; v februarju je bilo 250 porok, 435 rojstev in 262 mrtvih, pri rastek 173. Jugoslovanski skladatelj umrl. V Zagrebu je umrl znani sklada? telj Fr. S. Vilhar, Star je bil 75 let. Uglasbil je tudi vee slovenskih pesmi. Protifašistovski list ustavljen. Francoske oblasti so ustavile ita? lijanski protiiašistovski list »La ve? rita«, ki je izhajal v Parizu. To se je zgodilo radi tega, kcr je list ža* HI I tali jo. Bivši poslanec črtan iz seznama odvetnikov. Bivši socialistični poslanec Mo* digliani je bil te dni na zahtevo za? stopnika fašistovskega sindikata odvetnikov v Rimu črtan iz sezna? ma odvetnikov. Zgubljeni izseljenci. Policijsko oblastvo nam sporoča: Na zunanje ministrstvo v Rimu prihajajo pogosto vloge zasebnikov in županstcv, ki želijo imeti infor? macije o sorodnikih in rojakih, ka* teri živijo v tujini, a niso že dolgo dali nikakega glasu o sebi. Ker so te prošnje navadno nczadostno o? premljcne, določa ministrstvo sle? deče: 1. V vlogi naj bo natančen naslov osebe, katera se išee (ime, priimek, oeetovstvo, rojstni kraj in leto, pristojnost, stan, poklic). — 2. Javi naj se točno zadnji naslov in zadnja sporoeila. — 3. Sporoči naj se, kakšne poizvedbe so bile podvzete, odkar se dotična oseba ni več oglasila. — 4. Naznanijo naj se naslovi oseb, ki so bile skupaj z dotičnim rojakom v njegovcmzad? njem bivališcu, da se lahko na nje obrnejo konzulati radi poizvedb. »Vossische Zeitung« prepovedana. Italijanske oblasti so prepoveda? Ie ncmški list »Vossische Zeitung«, ker je pisal v protiitalijanskem in protifašistovskem duhu. »Vossi* sehe Zeitung« spada med najboljše svetovne liste, lzhaja v Nemčiji. Cast komur cast, Ministrski predsednik Litvanije? Woldcmaras se je — kakor poroča »Allgemeine Rundschau« od 4. febr. 1928. — izjavil o nedavno sklenjcnem konkordatu med sv. stolico in njegovo vlado takole: »Predvsem se moramo v tej zadevi veseliti z msgr. Faiduttijem, ki je tri leta vodil apostolsko internun* cijaturo in je mnogo nripomogel k rešitvi konkordata. Konkordat je po izjavi u^lednega pariškega lista mojstersko dclo in je v prvi vrsti njegovo delo.« Msgr. Faidutti je, kakor znano, prošt goriškega stol* nega kapitelja. Prosvetni minister in glasba. Prosvetni minister Fedele je v torek 6. marca govoril o šolski poli* tiki vlade. V svojem govoru je tudi povedal, da ie izdal odredbo, ki do? loeuje, da se nc sme dovoliti noben koncert, ako ni saj pol vzporeda sestavljcnega iz tock italijanske glasbe. Tržni dan v Gorici. Včcrajšnji tržni dan je privcdel v Gorico veliko deželanov. Živinski trg ni nudil nobenih posebnih no* vosti; cene so ostale prilično stare. Največ zanimanja je bilo za semens ski krompir, katerega so naši hri* bovci pripeljali mnogo na trg. Kups čija pa ni bila prevee živahna; ccna se je sukala okrog 70 lir stot. Novi videmski nadškof. Za videmskega nadškofa je pa? pež imenoval msgrja Gius. Nogara, ki je zdaj kanonik v Rimu. Prej je bil profesor svetega pisma v milan? skem semenišču. Resnična ljubezen do domovine. Angleški industrijec Henrik Bux* ton je pred kratkim priiigral v sve? tovnoznani igralnici v Montecarlo nad pol milijona lir. 10.000 lir je po* daril prvemu beraču, ki ga je prosil vb;:gajme, ostali denar pa je poslal angleškemu tinančnemu ministru, naj ga porabi za državne namene. To so resnični rodoljubi, ki jim ljubezen do domovine ni samo na jcziku. Nemško šolstvo v Sloveniji. Sedaj se je uredilo šolsko vpraša? nje na Kočevskem. Prosvetno mi* nistrstvo je odredilo, da se morajo vsi nemški otroci, ki so bili dozdaj vpisani v slovenskih razredih, vpi? sati v nemške, ako starši to zahte* vajo. Kjer nemških razredov ni, se morajo otvoriti. Zrakoplov in avto v službi misijonov. Pod zaščito kard. Schulteja se je v Kolinu pred letom ustanovila no* va družba, ki ima namen pomagati misijonom z zrakoplovi, motorji in avtomobili. Največja zapreka v mi? sijonih je pomanjkanje obratnih sredstev. Vslcd tega so si misijon* ski škofje oskrbcli za s'voje misijo* ne dva zrakoplova in razne mo? torje in avtomobile. Poslednji slu? žijo zlasti za prevoz bolnikov, živ? ijenskih in zdravilskih potrebščin, p_a tudi sester in zdravnikov. Tudi imajo posebne avtomobile s potu? jočimi kapclami. rFako prihajajo moderna obratna sredstva tudi v ccrkveno službo. Potres v južni Italiji. V južni Italiji so 6. t. m. čutili moene potresne sunke. V Messini v Siciliji je več hiš poškodovanih. Potres je bil skoro tako močan kot lcta 1908., ko je porušil Messino. Brezposelnost v Združenih državah. Senator Wagner je izračunal, da je v Združenih državah severne Amerike kakih 10 milijonov brez-- poselnih. Zgubljeno. Na potu od Cola do Crnega vrha je bilo zgubljeno zlato stilografieno pero. Ker gre za drag spomin, je najditelj naiprošen, da se javi upra? vi »Gor. Straže«. Dobi primerno nagrado. Izvrstna jed za kosilo in veeerjo so testenine PEKATETE, makaroni, špagete i. dr. Kadar jih kupiš, zahtevaj M> kg zavoje z napisom PEKATETE. Mohorjeve hnjige zo leto 19Z9. Kaj bomo letos prejeli od Gori? ške Mohorjeve družbe? Tako po* vprašujejo tisoči udov te bratov* seine. Radovednost me je gnala, da sem obiskal sobo, kjer za kupi knjig in časnikov tabori urednik, ki pripravlja spise za Goriško Mo? horjevo družbo. Iz poeetka ni ho= tel nič na dan z besedo, toda jaz sem ga po vseh postavah časnikar^ ske prevejanosti navrtal in omeh* čal, da mi je izdal, kakšna bo vse> bina mohorskih knjig. Zgodbe sv. pisma nove zaveze. Začnimo z najvažnejšo knjigo. »Zgodbe« so kratko sveto pismo za mladino. Lanske »Zgodbe« so otroci popadli kakor potico. Vse* binsko so zgoščene, jezik je sila priprost in lahko umljiv, obenem pa jedrn in lep, da mu zlepa ne naj? dete para. To je pač umljivo, saj se ie pisec, ki je Zgodbe sestavljal, tesno držal besedila svetega pisma. Ivan Pregelj, pač vešč mojstcr slo- venske besede in strog sodnik slo? ga, je bil za »Zgodbe« ves zavzet in navdušen. Qtrokom pa, ki nam mo? rajo biti v tej stvari glavni kritiki, so bile še posebej všeč slike, ki po* spremljajo besedilo. Ker tudi gg. katcheti sestavo »Zgodb« splošno hvalijo, je odbor Družbe sklenil. da bo izdal jeseni 1928 za vse članc »Zgodbe sv. pi? sma nove zaveze«. Knjiga bo bolj obširna kot lanske »Zgodbe«, saj hoee otrokom in odrastlim raztoU maeiti življenje Jezusovo, celo ču? dovito, neizčrpno zgodbo o priho? du, mladosti, nastopu, delu, trplje? nju, vstajenju in poveličanju božje? ga Odrešenika, »Zgodbe« bodo kot lani bogato okrašene s slikami. Mislimo, da bo Ie malo sloven? skih vernih družin, ki hi zancmari? Ie priložnost, da ooceni dobe »Zgodbe« v hišo. Slovenske verne matere, poskrbite za to, da bodo vaši otroci brali o življenju Jezu? sovem! Vpišite se v Goriško Mo» horjevo družbo. Članarina znaša šest lir, za kar hoste prejeli »Zgod? be« in še štiri druLje knjige. Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 10-letnico njegove smrti. Krek in njegovo razmer.je do drugih narodnosti. Umestno se mi zdi reči dve tri tudi o du? ševnosti Krekovi z ozirom na druge narod? nosti. Krek je bil v tern poglcdu vseskozi kato? liški mož. Za vzgled mu je bil Kristus in. nje? govi apostoli. Svoj narod, jezik in domovino je ljubil iz srea, a v Kristusu tudi vse druge narodc. Nikdar ni kazal nikakc mržnje do nobencga. Silno se je «^animal za vsak narod. Zato se je tudi učil tolikih, blizu vseh evrop? skih jezikov, proučaval zgodovino, književ? nost in kulturno stanje posamnih narodov. Kot socialnemu zgodovinarju mu je bilo teh študij tudi nujno trcba. V svoji duši se je čutil povsod, kamor je prišel, kakor doma, bil je pravi ud »človeške vesoljnosti«. To jc svet dobro vedel in zato so ga tudi povsod visoko cenili in na učenih, bodi ver? skih, gospodarskih ali kakršnihkoli socialnih mednarodnih in nacionalnih zborovanjih, shodih posvetih itd. so ga tudi drugonarodni elementi smatrali za domaeega. svojega. Vse narodnosti in njihovo duševnost je poznal, vsem se je znal docela prilagoditi. Bil jc n. pr. podpredsednik »Zveze proti? alkoholnih društev« s sedežem na Dunaju. Za posredovalca z vlado je bil dolocen on in ne kak Nemec. Na kongrcsu v Solnogradu je Krek predscdoval. Veliko takih slučajev bi lahko naštcli in to tudi z ozirom na druge narode. Vsi nam pričajo o Krekovcm brat? skem čuvstvovanju do vsakega naroda. Še to omenim. V »Krščansko socialni zvezi v Ljub? ljani« je uvedel.tečaje za vse važnejše evrop? ske jezike. Nas Primorce zanima pa predvsem Kre? kovo razmerje do italijanskega naroda. O tern naj navedem vsaj nekaj podatkov. Ita? lijanščine se jc naučil že na gimnaziji in je je bil popolnoma veše v besedi in pismu. Za ita? lijansko književnost in kulturo (prosveto) se jc vcdno zclo zanimal. Spominjam se še iz idijaških let. kako< visoko' je cenil, pa tudi štu? diral slovitega zgodovinarja Cesare Cantü. Silno se mu je priljubila sveto.vno znana pro? lehirska pesnica Ada Negri in v svojem dc? lavskem listu »Naši moči« je objavil dolgo vrsto odličnih prevodov njenih pesmi. Seda? nji tržaški škof dr. Fogar, ki je med vojno par let občeval z Krckom, jc bil ves zavzet nad njegovim poznavanjem in občudovanjem italijanske stare in moderne književnosti. Koncem prejšnjega in začctkom sedanjega stoletja je dr. Krek veckrat obiskal Trst in imel tarn krščansko socialne delavske shodc in scstanke. Nekoč je imel na nekem takem shodu tudi italijanski govor. Iz onih časov je zclo zanimiv in za Kreka značilcn nasjednji degodek. Pcljal sc jc v Trst. Na Opčinah jc vstopilo v isti voz večjc število tržaških so? cialnih demokratov. Da bi Kreka izzivali so zapeli znano pesem: Quando morirö sotto la bandiera rossa, senza preti, senza frati ... (Kadar jaz umrl bom — pod rdeco zasta? vo — brcz duhovnikov, brez menihov .. .) A Krek, ne bodi len, vstane, se obrne in poje ž njimi. V tako zadrego jih je spravil, da so kar obmolknili. On pa jim je brž nato, ko da bi se nc bilo nič zgodilo. začcl nraviti, kako jc ve? sel, da so vstopili, zakaj skoraj dolg čas mu jc zc bilo samemu. Položaj se je na mah spremenil. Izprva osupli italijanski delavci so se začeli glasno smejati (samim sebi) in razplel se je med to čudno družbo prijazcn in zelo živahen pogovor. Krek jim je pravil, da grc v Trst jrrav radi delavske organizacije; in prav do Trsta«, mi je pravil sam, »jc trajal ta izredno zanimivi dclavski shod v vagonu«. Ko so se v Trstu poslavljali, so izrazili delav? ci željo, da bi ga kaj radi poslušali na kakem velikem delavskem shodu. »GORISKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Drobočnik pri Sv. Luciji. Leban Ignacij, gostilničar in tr? govec v naši vasi, doma iz Idrije pri Bači, je bil že dolgo časa osum« ljen, da je to in ono oscbo pri iz? ppsojevanju odiral in sleparil. Pred 14. dnevi so ga zaprli in sedaj se nahaja v preiskovalncm zaporu «40? riškega tribunala. Potravno pri Ročinju. Če se ne motim, je to prvi glas iz naše vasice v »Gor. Straži«. Na? ša vas lcži na prijaznem gričku; iz Kanala do nas je eno uro hoda. Vas šteje 13 številk. Pust ie potekcl le? tos pri nas — hvala Bogu — še pre? cej mirno. Javnega plesa pri nas ni bilo nobcncga. Vendar pa ni pust potckel kar tako. V neki zasebni hiši so priredili fantje ples — gran> de ballo. Še nekai bi rad zapisal, pa rajši molčim. Pika. — Mesec marec nam jc prinesel neprijazno vrcme; zapadel je sneg. Po treh dneh se je pa zopet zgubil in upa? mo. da bo zopet posiialo spomla? dansko solncc. — V januarju jc umrla Lucija Lovišček, stara 78 let. Bolehala je dolgo časa; tri leta je ležala. Bila je mati 12 otrokom. Po?" greb se je vršil ob obilni udcležbi. Naj počiva v miru in večna luč naj ji sveti! Grgar. Zadnjo nedeljo zvečer okrog de? vetc ure ic vladalo v neki tukajšnii ^ostilni veliko razburjenje. Povzro? čil ga je šolski vzgojitelj iz Bat. Ta gospod, ki ima radi svoje značaj? nosti in radi svojega službcnega mesta prijatelje., si dovoljuje stva? ri, ki bi si jih nihče drugi ne smel. Brez vsakega povoda je v nedeljo dvignil prepir z vsemi gosti in si skušal samooblastno, s pehaniem in suvanjem, priboriti rešpekt. K sreči so bili gostjc mirni in so izzi? vanja obzirno prenesli. Prav bi bi» lo, da bi se gospod odpovedal ta? kemu vzgojnemu delu. Lazna nad Čepovanom. (Smrt.) — Dne 26. m. m. je umrl v cvetu let mladenič Jožef Pirih, star 28 let. V povojnih letih ie sto? pil v orožniško službo, katero ie vestno vršil. Služil je večinoma v naši krajini, lansko leto so ga pa prcmestili v nižje kraje, kier mu ni prijalo podnebjc. Nakopal si je težko bolezen, jetiko, ki mu ie iz? kopala prerani Urob. — Dragi Pepi! Spavaj mirno v dalnjcm Trstu, Tvoji duši pa večni raj! Mladeniči na Lazni. Kobarid. Kadi bi vcdeli, če je g. prefektu znano, da ima naš sedanji občinski načelnik glede sekanja dreves ena? ko bolezen kot jo jc imcl preišnji. Dal ie namreč te dni posckati sta? rodavno, košato lipo pred cerkvijo sv. Antona. Zakaj mu je bila na p'o* ti ta lipa, ki je bila pravi kras sve? tega kraja, ne vemo. Vemo pa, da postopa obč. načelnik povsem po lastni volji in da sledijo takcmu ravnanju prepiri. Dvomimo, da je to v korist mirnemu sožitju. Žapuže pri Ajdovščini. Po dolgi in mučni bolezni ic 2. t. m. mirno v Gospodu zaspal 224et? ni mladenič Roman Blaško. Trcpe? tajoč smo stali ob mrtvaškem odru in s tugo v srcu zrli v njegov izmu- čen obraz. Pred letom dni, ko smo imeli še prost vhod v naše društve? ne domove, je bil med nami poln veselja in mladeniškc nade, njegov obraz je bil zdrav, lcp in rdeč, da? nes pa že na mrtvaškem odru. Dra? 8i Roman! Preselil si se v domovi? no, kjer vlada mir in veselje, kier ne poznajo človeške zavisti in hu* dobijc. Naj se Tvoja duša spočije v Gospodu. Nam boš ostal v traj* ncm spominu kot vz^leden sloven? ^ki fant. Zalujoči družini naše naj? j iskrenejše sožalje! 1 Batuje. V pctek ponoči je poi*orela lese? na bajta, ki je stala tik Živiceve .1*0? stilne na batujski železniški posta? ji. Ogenj, ki je nastal iz doscdai še nepojasnjenih vzrokov, je spravljal v nevarnost tudi hišo. Ljudern, ki so še pravočasno prihiteli i^asit, se je posrečilo o^enj ukrotiti. Kakor nam sporoca #. Živic, lastnik do? tične barake, so poročila italijan? skih listov o tem požaru netočna. On nikakor ne sumi t^. Leona Tom? šiča, ki je bival v njegovi hiši, da bi bil zakrivil požar. Sedlo. Zadnja dva dopisa iz naše vasi sta zelo bla^odejno vplivala na vsc obeinarje. Le nekaj žensk, pred vsem punc iz bližnjih vasi in neka poprej vodilna oseba, se jezijo na dopisnika, katere^a išeeio. Da bo? do na iasnem, bodi jim povedano, da dopisnik nima nič skupnej4a z ono osebo, ki je na prvo pöstno ncdeljo med sv. mašo delala načr? te za elektriko in vodovod pri Mal? neh, namesto da bi šla v cerkev k sv. inaši, da se zahvali Bo^u za zo? pet dobljeno zdravje. — Letos v je? seni bomo praznovali 50?letnico po« svečenja naše cerkve sv. Križa v Sedlu, katera je med najlepšimi in najvecjimi na vscm Tolminskcm. V ta namen in da primerno proslavi? mo 50?letnico, smo si omislili tudi trctii zvon, katerega v kratkem do? bimo, eeravno ie šlo v današnjih easih in pri sedanjih ljudeh težje za en zvon kot pred 50 leti za celo cerkev. Breginj. Zadnjie smo brali v dopisu iz Sedla o bivšem obe. načelniku, ki iz zelo mailo plemenitih nagibov dela proti obcinski elektrarni. Naj danes še mi povemo par besed. Dva most ova preko Nadiže, ki vežcta Logje in Robidišče, je bilo treba obnoviti in popraviti. Kljub temu da je delo bilo proračunjeno na preko 500 lir, La bivši obč. načelnik ni javno razpisal, temveč ga je sa^ molastno oddal ne'kemu tukajšnje^ mu podjetniku, ki naj bi nadzoro« val. Delo se je pričelo in pred ne? doil^im sta bila most ova odprta za 'promet. Eden je töliko popravljen, da je rabljiv, pri drugem so pa dela tako po^rešena, da je nevaren. Vršil se je na licu mesta že komi? sijonelni ogled. Na predlog te ko* misije je prcfektura most zaprla. Ni čuda, saj je tako slabo izdelan, da si še mrtvi ne upajo čez njc^a. Ko se je pred kratkim vršil neki pogreb, se po,qrebci niso upali z mrlieem preko »nove^a« mostu, ampak so raje prebredli Nadižo. Koliko zbadljivk je padlo na ta račun, si lahko mislite g. urednik. Sicer pa v zadevi še ni izrečena zadnja beseda. Stroški za delo zna?' šajo okro-g 7000 Hr. Ker delo ni bilo pravilno oddano in ker je povrh vse^a še skvarjeno, stroški vendar ne smejo pasti na obeino. Nosi naj jih oni, ki je stvar zakrivil. Sežana. Na trgu v Sežani dnc 22. febr. je bilo na prodaj 600 glav živine, in sicer: 409 glav gov. živinc, 57 te* let, 33 konj in 101 prašičkov. Gene gov. živini 280—300 lir stot žive te? že, telcta 450—500 Hr mrtva. konji po navadni ceni, sicer po lepoti, prašički 6—10 tedenski od 120 do 170 lir. Kupeija radi pepelnice srednje do= bra. Na tr#u primanjkuje še vedno mladih prašičkov in lepih vprežnih konj. Na tr^u se prodajajo vsako? vrstna sadna drevesa, železnina, manufaktura itd. Prihodnji tržni dan bo v pone* deljek 12. t. m. GOSPODARSTVO. Mleharstvo v naši deželi. V celoti deluje danes v naši de? želi 152 mlekarskih zadruj*. V na? šili Gorah ima lastno mlekarno vsa? ka večja skupina hiš, tako da je na razpolago zelo malo krajev za no? ve mlekarne. V Brdih ni danes no? bene mlekarne in ravnotako tudi ni nobene na j4oriškem Krasu. V Vipavski dolini so danes dve mle? karski zadrugi (St. Vid in Sempas), tretjo ustanavljajo (Dobravlje» Ccsta). Kar se velikosti mlekarn tiče, je največja mlekarna v Št. Vidu pri Vipavi, ki dobiva dnevno 15 do 20 hl mlcka. Po velikosti slcdi šentvid? ski mlekarni ona v Črnem vrhu, tej Zatolmin, potem Poljubin, od kate? rih zbere vsaka okoli 10 hl dnevnc? Öa mleka. Ostale mlekarne so manj? še, najmanjše ne razpolagajo dnev? no niti z 100 1 mleka. Srednja količina mleka, ki jo do? bivajo mlekarske zadruge znaša približno 300 litrov mleka dnevno. Vse obstoječe mlekarske zadruge dobivajo torej dnevno okoli 45.600 litrov ali 456 hl mleka. Cclo leto zbere jo torej naše mlekarne nad 160.000 hl mleka. Čc računamo, da predstavlja 100 1 mleka najmanj vrednost od 60 L., predstavlja vse mleko, s katerim razpola^ajo naše mlekarne skozi leto in dan, vred? nost okoli 10,000.000 lir. Ce vpošte? vamo še dejstvo. da ne pride v mle? karne vsaj ena tretjina mleka, ker se ga porabi doma ali proda v sve? žem stanu že v vasi, ali bližnjem večjem mestu (Gorica!), predstav? lja vrednost mlcka samo v sloven? skem delu dežele svoto od vsaj 15 miljonov lir letno. Ta Uola številka nam poka/e ve? likansko važnost mlekarstva za na? šo dežclo. To so predvsem uvideli naši živinorejci, ki se oklepa jo mle? karskih zadru^ kot rešilne bilkc iz težkih gospodarskih razmer. O kupeiji z maslom. Danes je v naši deželi komaj 10 mlekarskih zadruj4, ki izdelujejo sa? mo sir. Vse ostale, razen dveh, iz? dclujejo maslo, dve pa1 oddajati sveže mleko. O^romna večina mle? karskih zadruj4 torej izdelu je maslo. Do pred par leti je bilo zelo Iah? ko oddati vse maslo, ki so ga mle? karske zadruge napravile. Danes pa je proda ja masla zelo otežkoče?. na, posebno v nekaterih meseeih, to je meseeih, ko je konsum masla manjši ali pa ko se ima boriti naše maslo s konkurenco iz drugih trgov. Dosedanje izkušnje v prodaji z maslom so naslednjc: Prav lahko proda naša dežela vse maslo od druge polovice mesc? ca julija do decembra, deloma tudi še januarja, potem pa začne kriza, ki traja do začctka posta, nakar sc maslo lahko proda do velike noči, kriza nastopi zopet na velikonočni pondeljek in traja vse do začetka meseca julija. Z močno in smotreno organiza? cijo se bi dalo odpraviti krizo, ki nastopi pri prodaji masla v janua? rju in ki traja do sredi posta. V tem času je veliko povpraševanje za maslo v notranjosti države, kjer je takrat proizvodnja masla zelo piela in rabijo vse sveže maslo za mesa'nje z maslom iz ledenic. Tako je biUi odpravljena kriza pri prodaji masla lansko leto, ko je Zadružna Zveza v Gorici odpoši? ljala v Milan skozi februar in marec po okoli 15 q masla na teden. Vzeti iz našega trga tedenski 15 q masla pa pomeni mnogo. Kdor pa posilja maslo izven na= se dežcle, mora biti prepričan, da pri tem ne bo zaslužil, pač pa izgu? bil. Tako se tudi Zadružna Zveza v Gorici lansko leto ni mogla po? hvaliti z dobičkom pri pošiljanju l masla v Milan, pač pa so imele od tega korist vse ostale mlekarske zadruge v naši deželi, ker so same lahko oddale svoje maslo in to po mnogo višjih cenah, kot bi ga dru? gače. Nujno potrebno bi bilo, da bi bi? le naše mlekarske zadruge zvezane v močno prodajno organizaeijo, ki bi lahko držala stalne stike z veli? kimi odjemalci v notranjosti dr? žave, zadruga si v tem oziru ne mo? re pomagati. Edino močna prodaj? na organizaeija lahko dobi tudi od? jemalce v inozemstvu, ker danes je že čas, da mislimo na posiljanje' naših mlečnih izdelkov, predvsem masla, tudi v inozemstvo. Naš trg je premajhen za vso domačo proiz? vodnjo. Nadaljevati je potrebno delo, ki ga je započcl bivši odbor Zadružne Zveze v Gorici. Težje je odstraniti krizo, ki na? stopi pri oddaji masla na veliko= nočni pondeljek in ki traja do sre? dc julija. V teh meseeih ni mogoče pošiljati masla v notranjost drža? ve, ker je takrat največja proizvod? nja masla v Severni ltaliji, posebno okoli Mantove in v Emiliji. Leta 1927. so proda jali tarn maslo tudi po 9 lir za kg. Seveda ni to maslo tako dobro kot našc čajno, ki je dclano iz sladke smetane, pridob? ljene s posnemalnikom iz svežega mleka. Maslo v Emiliji in Mantovi je dobljeno ali s posnemanjem mlcka, ki zori v latvicah za sir, ali pa iz sirotke, ko jc bil sir že na? pravljen. Kakovost nasega masla je torej mnogo bolja, a tu ne igra take vlo? ge kakovost kot cena. In danes, ko je potrebno obrniti vsako liro dvakrat, predno se jo izda, pomeni cena mnogo. Zato pa je pri nas potrebno pod? vzeti druge korake. in sicer je po« trebno predvsem omejiti produk? cijo masla, to jc, delati moramo skozi tc mcsccc sir. Žalibog pa da? ncs niso vse mlekarne urejene za izdelovanjc sira. Navedeni dve nalogi mora rešiti naše mlekarstvo. Čim prej jih bo1 re? šilo, tem bolje bo za razvoj trgovi? ne z maslom. Na to vprašanje pa se še povr? nemo. Mleko in prešiči. Kmetijski urad na Švedskem je spoznal iz mnogih poskusov, da predstavlja 'V\ litra eclega mlcka isto vrednost za prešiče kot poldru? gi liter posnetcga mleka. Posneto mleko in sploh ostanki mleka v mlekarnah so izborna krma za pre? šičc, ker vsebujcjo polcg več ali manj sirnine mnogo mineralnih soli in tudi različne vitaminc. Mlečna živina in močna krmila. Naši živinorejci kupujejo vedno več močnih krmil, kcr vedo, da z njimi povečajo mlečnost krav. Kra? ve takoj plačajo močna krmila. V Ameriki krmijo mlečnim kravam 1 kg močnih krmil na vsake 4 litre mlcka, in sicer dobi žival močna% krmila prej kot seno. Ta naein krm? ljenja upcljujejo vedno bolj v vsch evropskih državah. Maslarne. V Italiji je dancs 17 velikih ma? slam, ki zbirajo smctano od manj? ših podeželskih mlekarn oziroma sirarn. Prva je bila ustanovljcna 1. 1921 v Cremi. Zgornjih 17 maslarn izdcla lctno okoii 50 tisoč q masla, tako da pride na vsako maslarno 6 q dnevnega masla. Mnoge maslar? nc dobiva jo smetano tudi iz raz? dal je 100 in vec km in to navadno trikrat na teden, pa tudi samo dva? krat. In pri nas? V poletnih mese? cih sc tudi pri nas vedno bolj ob? čuti konkurenca masla od zgoraj omenjenih 17 maslarn. Inz. J. Rustja. Stran 4._________________________________¦____________»GORLSKA STRAŽA« Koledarček. 12. marca, ponedcljek, Bernard. 13. marca, torck, Teodora, m. 14. marca, sreda, Matilda. 15. marca, četrtek, Son<*in, m. 16. marca, petck, Hilarii, m. 17. marca, sobota, Jedert, d. 18. marca, nedelja, Ciril Jer. uč. Tržne cene , dne 8. marza 1928. Cesnik L 1 do 1.20 kg; brocoli L 1.40 do 1.60 kg; zcljc kislo L 1.60 kg; cy.etaca L 1.50 do 1.60 kg; čebula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; krompir 60 do 70 cent, kg; repa sladka cent. 20 do 30 kg; repa kisla 80 cent, do 1 L kg; radič rdoe L 3.40 do 4.40 kg; špinača L 1.40 do 1.60 kg; zclena L 2.80 do 3 kg; motoviilec L 2.80 do 3,— kg; vrzote Lir 1.50 do 1.70 kg; pomaranče L 1.80 do 3 kg; li* moni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; hruškc L 2 do 4.20 kg; češplje j suhe L 3 do 4 kg; maslo sveže L 14 j kg; maslo presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 do 1.10 !; med L 10 kg; jajca 45 do 50 cent, komad. Valuta. Dne 7 marca si dobil: za 1U0 franc frankov 74.30 do 74.60 Lir za 100 belg. frankov 261.- do 265.— „ za 100 švic. frankov 3(32.50 do 364.50 „ za 100 češ.-slov. kroti 55.95 do 56.25 „ za 100 dinarjev 33.10 do 33 40 „ za 1 sterling 92 20 do Ü.2.40 „ za 1 dolar 18.85 do 18.91 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. Silingov 263 50 do 269.50 „ Rencs'kt obveznice: 8. febr. L. 77.75. Vseh vrst RASTLINE OLEPŠEVALNA DREVESA za vrtove, parke itd. SADNA DREVESA SEMENA Cvetliparski in vrtnarski zavod M. German, Trst, via M. Buonar- roti 38, trgovina via Roma 3. Cenik, na zahtevo, zastonj. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje glave, ondolacije i. t. d, Pri« poroča se And. Rojic, Via Seminas rio št. 2 Gorica. V znanje cerkvenim uradom in gosp. organistom, da ie v tisku krasna, ne pretežka latinska masa za mešan zbor od slovcčega skladatelja Stanka Pre- mrla. Prednaročila sprejema Ivan Ka= cin, tovarna orgelj v Gorici, P. To* maseo 39. Prodam SEMENSKI KROMPIR v vsaki množini in po dnevnih ce= nah. Rudolf Štokclj, Avče (Auzza). Podpisani naznanjam slav. ob* činstvu, da sem na novo odprl v Ai? ' dovščini ženski salon za moderno | striženje las, pranje glave, onduli? I ranje in čisčenje nohtov. Ženska moč. Priporoča se Ergaver Anton, brivec in lasničar v Ajdovščini 36. Kmečka posojilnica v Črničah naznanja, da da v najein v svoji hiši v Crni» can v sredi vasi ob glavni ccsti stanovanje j ! za eno družino obstojcčc iz vežc, kuhinje, ! spalnc sobc in shrambc. Zravcn sta še dvc I sobi, v pritličju z nadstropjem; polcg tcga sta dye lopi, en prostor uporaben za ka* kršnokoli obrt z uporabo dvorišča in zra» ven tcfja je še vclika obzidana brajda, v katcri je vrt, njiva, travnik in sadovnjak. Najrajc bi sc dalo vse skiipaj encmu na» jemniku, katcri bi lahko oddal sebi neupo* rabnc prostore v pudnajem. Natančnejša pojasnila se dobijo pri Ivanu Kosovelu, j Črniče ht. 70, ali pa Alojziju Lojku, Črniče st. 42. Lloyd Sabaude. Frihodnje vožnje: v Severno Anierikos »Conte Grande« 3. 4. 1928. »Conte Rosso« 25. 4. 1928. j Iz Genove v Njujork v 9. dneh. v Južno Ameriko: »Conte Verde« 16. 2. 1928. i »Conte Biancamano« 29. 3. 1928. j »Principessa Giovanna« 23. 3. 1928. j Iz (Jenove v Ri>on.<'.: Ayres n j mi> dneh. " j v AvMiral.ži-:.>; »Maria Cristina« 17. 4. 1928. Inform acije ciajc i^i spreiema prednaročila na vozne listke za? t stopnik I F. Rosich, Goricu. j Via Contavalle ši 4 \ Prenosliivi sramafoni i v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z veliko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pritikline za gramafone, vzmet (peresa) in popravila vB knjigarni WO-W KULAT Gorica % Corso, Tel. 347 PosneiHtilnihi in mleborshi stroji „R O T H" so prvovrstns in navzlic temu ==— -----= veliko cenejši kot vsi drugi. Zahtevajte ilustrirani cenik, da se prepričate. Just Usaj, Gorica Piazza della Vitioria 4. Zastopnih tovornc Roth y Štutgartu. Teod. Hribar (nasi.) - Goi*te«s CORSO Vt:Röi 32 - - (hiša Oentr. Posoj.) W\& sBlgp tz^m {Jiatne tz %nm immt %mr,m?:-1 fi^i^nn, inho- »Fstno blase ztt poročence Mm? n$. nlM izb!r& mfo.w $r mm%& mlrai. —ž- ^* ^' PumPseParator, Stokholm, Švedsko, oziroma nje* ^Hjl ßov glavni zastopnik za Italijo Jtf ZLr^ KNUT JONSON, BOLZANO ,^^^^5^ ima v Gorici v lastni zalogi priljubljeni in obče znani j posnemalnik „Diabolo" &$** Morebitna vprašanja naj se pošiljajo na potnika: Vitforio jonson, Gorizla Via Contavalle 4?II. KURJA QCESA (KALI) ,|T>\ gojno as uporabo '^}\ml k/ iz založbe lekarne SPONZÄ, Trst, Yia Tor S. PieroN. 10 Varujte se pred ponaredbami. V vseh lekarnah po znižani ceni I. 3 ACJüTDEUALAilEiA proti irpadanju isö, Vsebuje kinin in je vsled teg* po« sebno priporočljiva proti prehla;c«' ! po 6 lir - - se. dobivn v iek&rni Ca» i stellanovich, iastiiik F. Boilafi--. j Trst, Via Giuliani 42. - - V Gorici i Via Carducci 9 pri Fiegel. f"""" ' ' !¦!¦¦¦ 'Bag I Zdr*awnLk 1 za zobe in u&tm \ Dr. im mmmii sprejema Y OORIC f | PSazza dclla Vittoria Štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. fcUCIJI štev. 35 ff I Zoyoti ür. BOHCSHfl-FIKETTi I TRST, Via J abio Fllzl 23, V. n. Tel. 48-03 j ZagotovljcTiO 3-dnevno zdravljenje I „ŠIj ATIKE" j Zdravljtr.ji živčtic^a tr^anja v laktih in | V b,0kih. - S;)roieiDa od 10- J2 in oJ 15-17. ', PLJUCNE BOLEZN! ! I ¦ Dott. Cerretti I i Radiologien* kabinet je odprf: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dm) v Ciorici: Via Barzellini 3 (ob sre^ dfth in. pet'.ih ob pop. ;.j\ih). OTr^OC? j se igrojo večkrat na tleh in i vlobijo glisie, zajedevkc, ki sc i morajo lakoj uničiti. da iv. j naslancjo komplikecije. ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PROT! GLISTAM odpravi vse gliste. V zelenih zavitkih po L. 1.- Prodaja sc v vseh lekarnah. CARRIBA COKOLADNi BONBON PROTI GLiSTA^ NA MORJU. \? HRlßfH IN ISA LETO^lSČU IMEJTE ^EDNO N/\ RrtZPOLflGO ..^RRIBO1' ZA ZDRA9JE 9ASIH OTROK. Zahtevajte pri vašem lelkairriLctrjii I JPBucjI znamenite tovarne Eberhardt (varstvena znamka: divia svinja), iula$c izdelani za našo zemljo; imajo Uolca, premenljiv lemcž in ključ: Št. fi teža 68 kg. cena . L. 36O.- , 7 „ 78 „ „ . „ 42O.- - 8 » «6 „ „ . „ 45O. » 10 „ 102 „ „ . „ 58O. „14 „ 154 „ „ . „ 82O.- „Bacchus", mal plug z enim kolesom za vinograde „ 38 „ „ . „ 2©O.— Plugs za gričasto zemljo, lahko obračljivi, za obdelavo spodnjih piasti zemlje, težki za globoko oranje itd. Plugri, čehoslovaški izdelek: St. 5 teža 70 kg. za ceno . ................L. 31O.~ „ 7 „ 84 I „ „ . . :................„ 34O-- o 1)4 39O. "10 " 125 " " ....................5OO. Kultivatorji na kolca, kg. 150, cena.............L. 32O.— Stroji za okopavanje krompirja in turšice, brane lahke in težke, na 2 ali 3 dele; do- inače in inozemske pod najugodnejšimi pogoji. Sesalke za gnojnice iz vlitega železa, cev Mannesmann 83 mm, dolžina 3-4 m, teža 65 kg. zajamčene v vsakein pogledu od L. 300 - 35U. V zalogi so vsakovrstni poljedeljski stroji. Brezplačni proračuni. Ing. Riylii IM. Vidovich, Trst [13] Piazza Boldoni st. 10