otro^om prijatelj, učitelj in voditelj
Štev. 11.-12.                      Liubljana, 1925                        XXXIII. tefoj
Leopold Turšič:                                                                               M
Pesmica o kruhku                 I
ej,  po njivah kruhek raste,                             I
kruhek sladki, kruhek beli;                          1
preste, žemljice, kolačke                              ¦
bodo naši zobki  mleli ..."                         ¦
Tam  ob njivah plahe breze                         I
.  v vetru lahnem trepetajo,                             ¦
med seboj povest o kruhku                         ¦
si  na skrivnem Sepetajo :                              ™
„0, ne bodo ga ne jeli           „0, saj vemo, da nobena
lačni Janezki, Maričke,             v žitu nikdar ne počiva,
snele jim ga bodo prej že      petpedika in klepeče,           J
klepetulje prepeličke,"              vmes pa sladUi kruhek           1
vživa . . ."