Štev. 52. V Ljubljani, 24. decembra 1909. IL. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ n II II trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Pr ...... riloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Ott"* Prihodnja — jubilejska — številka našega lista izide dne 7. januarja 1910. Poziv! Tovariše pozivljemo, da nam vsakdo pridobi po enega naročnika „Učit. Tov." ali pa naznani naslov tovarišev in tovarišic, ki še niso naročeni na „Učit. Tov." in bi se morebiti naročili nanj, kakor tudi naslove naših stanovskih in šolskih prijateljev neučiteljev, da se jim dopošlje prva številka z novim letom na ogled. Pozivljemo na delo vsakogar, ker je to vsakogar dolžnost in prosimo, da nam vsakdo nemudoma naznani na dopisnici naslove onih, katerim naj bi se doposlala jubilejna številka, in sicer na naslov: Upravništvo „Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani — Učiteljska tiskarna. Vsakdo sam na delo, da se z jubilejem „Tovariša" pomnoži tudi število njega naročnikov! — Dosedanje naročnike pa prosimo za poravnavo računa, da poravnamo mi račune v tiskarni in drugod! • Upravništvo. Lex Axmann — na Štajerskem, Velikanski napredek Slovanov v Avstriji je postal za Nemce pravo strašilo. Vzgojeni v zavesti, da so oni ustanovitelji in združevalci Avstrije, so pričakovali, da jih bo vlada tudi podpirala in jim dala v roke nadvlado nad drugimi — slovanskimi narodi. To se je res zgodilo, a tak nenaraven način vladanja ne more obstajati zavedno; Slovani, zlasti Čehi, so začeli vedno glasneje in vedno bolj energično zahtevati, kar jim gre. Obenem pa so združili svoje politiško delo s smotrenim izobraževalnim in manjšinskim delom, in lepega dne so Nemci spoznali, da jim ne gre le za nadvlado v deželah z nemško manjšino, ampak tudi za dežele, navidez popolnoma nemške, ki pa imajo večje ali manjše, bolj ali manj zavedne slovanske manjšine. Začutili so se ogrožene v svoji sredini na Dunaju in Sp. Avstrijskem. Ker se z brahijalno silo ne da vse doseči, hočejo potom zakonov preprečiti širjenje slovanstva; češčine v ljudskih šolah ne morejo prepovedati, ker to nasprotuje temeljnim državnim zakonom. Zato so po ovinku sklenili isto z zakonom, da se smejo ljudski učitelji vzgajati le na nemških učiteljiščih v nemškem duhu. Narodu je treba vzeti zavedne narodne vzgojevalce,da postane mlačen in se sčasoma p e n e m č i. Dosegli so to s sankcijo tako-zvane lex Kolisko-Axmann v deželah z.nemško večino. Afera s čehi na Nižjem Avstrijskem pa je bila za Nemce jako poučna: pokazala jim je, da se s samim kričanjem in preziranjem drugih narodnosti teh ne uniči. Skleniti zakon in odkrito reči: to je proti vam — se tudi ne da tam, kjer ni oblast izključno v njih rokah Tam se pa doseže to tudi na tihem, brez vsakega hrupa, in ta način boja je sovražniku še bolj nevaren, ker namena svojega nasprotnika niti ne opazi, ako ni dovolj pozoren. Na Štajerskem vidijo Nemci tudi strahove v slovenskem priseljevanju v mesta in zlasti v Gradec; žal, da so ti strahovi navidezni, brez vsebine. In vendar se hočejo zavarovati za vse slučaje in so postavno uvedli v Gradcu nemščino za uradni jezik, dasi se je dosedaj vedno rabila kot taka. Največji strah pa jih je seveda narodno zavedno mladine, ki prihaja iz "narodnih šol. Tem pa se mora odvzeti zavedno učiteljstvo. S tem namenom je izdal letos poleti prav natihem Štajerski deželni šolski svet na naše okrajne šolske svete odlok, da morajo v prvi vrsti nastavljati le take učiteljske moči, ki absolvirajo kako štajersko učiteljišče. Na prvi pogled ni na tem nič posebnega, a če ga bolje pogledaš, opaziš, da je to lex Axmann v neizpremenjeni izdaji. Onemogočiti se hoče nastavljanje vsakega učitelja (ali učiteljice), kije, dasi domačin Štajerc študiral [na učiteljišču v Ljubljani ali Gorici kjer se vsaj nekaj predmetov predava slovenski. Prisiliti se hoče s tem vse slovenske štajerske učiteljiščnike, da študirajo na nemškem učiteljišču v Mariboru, ki je popolnoma nemško in so ga proglasili Nemci že. za svojo posest, kar izpričujejo zadnja profesorska nastavljenja; slov. učiteljišč-niki so izročeni v tem zavodu nacionalnim nemškim profesorjem na milost in nemilost, da jih poljubno šikanirajo. Predzadnjo maturo je naredilo 18 Nemcev in !e — 7 Slovencev! Izpraševalna komisija za preiskušnjo usposobljenosti je tudi po večini nemška. Kaj čuda, da je vsak pojav narodnosti izključen in mnogo se jih nagiba na nemško stran in postane po letih očiten ali skriven renegat, da bi dobil prej kako boljšo službo. Saj je na zavodu celo več takih, ki ne vedo, ali so Nemci ali Slovenci in se navadno vpišejo za prve. Odtod toliko nemčurjev med učiteljstvom! Dekleta pa naj študirajo na nemškem učiteljišču šolskih sester ali pa na nemškem deželnem 1 Ali — ali! Ce se ne maraš dati vzgojiti za Marijino devico, ki seveda ne sme biti narodna, se moraš vdati najhujšemu fanatizmu profesorjev in |koleginj na deželnem učiteljišču. „Zlati čas zdaj štajerskim prepa-randkam pride". Da ne velja izgovor: odlok je izdan samo zato, da nedomačini iz sosednih dežel ne pridejo k nam in ne izpodrinejo domačih učnih oseb, se je pokazalo začetkom tega šolskega leta, ko so v nekaterih okrajih nastavljali proš-njike iz drugih okrajev, celo brez izpita v slovenščini, domačine pa odklanjali z izrečnim utemeljevanjem, češ, da so maturirali na utra-kvističnem učiteljišču. Ali naj ti ostanejo brez službe, če jih doma ne namestijo, ker povsod drugod se tudi branijo nedomačinov? Ali torej naj čakamo, da nam država, oziroma dežela posloveni mariborska učiteljišča ali pa ustanovi nova? Tega še do sodnega dne ne učakamo! Ali naj pustimo, da se da na ta način nemškim absolventkam dež. učiteljišča v Mariboru lepega kruha — na škodo domačinkam, češ, da ni dovolj kvalificiranih učnih oseb? Edino, kar ?e more v prvem trenutku storiti je, da vse učiteljstvo v vseh svojih društvih, da vsi kraj ni in okrajni šolski sveti, kisov slovenskih rokah, odločno protestu jejo proti temu zahrbtnemu napadu deželnega šolskega sveta na slovenski značaj ljudskih šol in na zapostavljanje domačih učiteljskih oseb ter z vso energijo zahtevajo, da se ta odlok takoj razveljavi. Naši poslanci pa tudi vedo, kaj jim je storiti 1 LISTEK. Silvestrova noč slovenskega učitelja. Spisal Perdo Plemič. Tam nekje na Slovenskem je skromno opremljena sobica, in po tej sobici hodi mož gorindol, puši smodko in premišljuje neljube misli. „Silvestrov večer, in vedno enoiniste misli kot vse leto. Nič svečanostnega v teh možganih, ne trohice romantike kot se spodobi," je dejal, zalučal smodkin ostanek v kot ter sedel k mizi. Odprl je svojo miznico ter segel v tam nakopičene papirje in jih privlekel za dve pesti na debelo ven. Zašumeli so papirji ter se razgrnili po mizni ploskvi. In tedaj je bilo, da so vstali spomini kakor duhovi iz teh papirjev ter pričeli svoje divje kolo krog brleče petrolejke. In mož je strmel T te papirje in jih počasi preobračal. Lepi spomini na lepe kraje in dobre ljudi so mu vstajali v duši, a tudi marsikateri jekleni odmev ljute borbe je zazvenel ob stene njegovih prsi. A tu, ta črnoobrobljen list! Voščene sveče vidi goreti in vzduh sluti kot po gnjijočem mesu. S sklenjenima rokama tišči križ, ki ga je mrtvec nosil vse svoje življenje, in ki so mu ga porinili v smrtni uri med odrevenele prste. Bledo in izpito je njegovo lice, strašno v kontrastu s črnino obleke, njegove poročne obleke. In pokopali so ga kakor sto drugih, in zbrali so se po pogrebu in dejali: „Padel je v plemenitem boju s temo človeškega duha; žrtev bede in jetike kot sto drugih. Plamen njegovih lepih oči se je združil z ognjem najsvetlejše zvezde, in njegova kri je postala rosa, in njegov slednji bolestni dih se je združil z viharjem na morju, ki bo nekoč zavihral preko naše bedne domovine!" Potem so zložili malo vsoto njemu v spomin v dobrodelne namene. Dal je bil tedaj on slednji goldinar ter se vrnil na to peš domov. Kaj pa to! Ta mali listič? Prošnja je vedno „suhega" tovariša. „Kolega. Za Boga samo pet kron, pa sem rešen." Nasmeh zaigra našemu možu krog usten, ko mehanično zmendra zamazan listek. Kako ceno se dandanes že lahko reši učiteljevo življenje. A rešilci? I tole? Zahvala nekega uredništva za „marljivo sodelovanje" in prošnja za „nadaljno naklonjenost". Honorarja seveda ni bilo nič poleg. A kaj to, list se bori za obstanek slednjih ostankov naše narodnosti tam gori nekje ob severni meji. Bori se za obstanek Slovenstva in — za lastni. Plemenito delo je sodelovati. Učiteljsko delo! In tu koncept predavanja. Lepo je bilo oni večer, in vesel je bil naš mož ob spominu, kako je njegova beseda prešla iz srca v srce. Množica glav in ploskanje žuljavih rok, potem je zopet vse utonilo v pozabljenje. V pozablje-nje ? Ne ! Poprej so še romale tajne ovadbe po slovenski domovini. Slednjič so ga poklicali ad audiendum verbum. Nu, in potem je zopet enkrat povezal svojo culo in romal. Ker le eno je potrebno „našemu" ljudstvu, in to — ni veda. Vabilo na „Zavezino" zborovanje. Iz vseh strani slovenskega in slovanskega sveta so se zbrali možje in žene, vsi ene misli, vsi ene ljubezni. In čisto je zalesketala ta misel na shodu, in toplo je zavela ta ljubezen v bratskih srcih. In kresale so se misli, polne živ-ljenske sile, vse v prospeh naroda in njegove mladine. In čul se je vrišč bojnega klica: „Na delo, na delo med narod!" Drugega dne so nekateri „ugledni" časopisi že poročali, da so se na tem zborovanju premlevale le plehke fraze, da je bilo vse zborovanje od A do Ž ponesrečeno. A ta listek, bledorjav in dehteč! Odpoved, slovo za življenje! Srce, nad vse blago sicer, daja slovo srcu, ki ima za doto plemenitost — a tudi nič drugega. Oj, hudo mu je bilo pri sprejemu tega drobnega lista, in še sedaj se mu roka jedva vidno trese, ko ga drži med prsti. Naslonil je svojo glavo v pesti in zastr-mel je v praznoto. Ni videl več kupa listov in izrezkov pred seboj. V duši mu je postalo tako slavnostno otožno. In kakor došli iz daljnih, daljnih jutrovih krajev, so mu pričeli odmevati v bednem srcu glasovi neke čarobne pravljice, pričetkoma plahi, jedva slišni, kasneje čimdalje bolj glasni in razločni. In burno so mu utripale žile ob sencih. Odmevi čarobne pravljice! Je li jo kje čul, bral, ali doživel; bogve. A danes mu je stopila živo pred dušo ta pravljica o Cigu — brezdomovinskem ciganu. Šel je Oigo po svetu in ni imel ne ro-dovine ne doma ne kralja ne zakonov. In zdelo se mu je, da je prost, ker so vsi pravili, da je suženj. A nekoč se mu je zljubilo po domačiji, in postal je nesrečen in otožen je bil dolgo časa. In tedaj mu je prišla naproti ona, ki bi mu lahko darovala domačijo. In položila mu je svojo belo roko na zagorel tilnik. A potem je šla mimo. Jedva še, da ji je poljubil dobro roko, in že je izginil njen sveti obraz. Boj dunajskega učiteljstva. Dunaj, 12. decembra 1909. Dejstvo je in ostane, da se vesoljni kle-rikalizem boji razsvetlenega naroda bolj kakor otrok ognja. Dovolj mu je znano, da se preprost narod takoj otrese jerobstva klerikalnih vodij, kakor hitro postane dovolj izobražen — zakaj prosveta vodi do samostojnosti. In zaradi tega vidimo po vseh onih deželah, kjer imajo klerikalci premoč, da puste ljudskošolskega učitelja stradati, zavedajoč se, da se učitelj, ki mora hiteti danzadnem za postranskim zaslužkom, ne more popolnoma posvetiti šolstvu in narodni izobrazbi in da velja pač še danes znana prislovica v polni veljavi, da mož velja toliko, kolikor plača. — Znana je učiteljska beda na Tirolskem, ki je tolika, da so posamezne občine naprosile c. kr. okrajna glavarstva, da so ona dovolila, da sme hoditi učitelj zopet z malho od hiše do hiše — po bero! — Znana je klerikalna prijaznost kranjskih deželnih poslancev na katoliški podlagi, kako so nastopili v pretečenem zasedanju dež. zbora, ko je šlo za predlog deželnega poslanca E. Gangla in drugov. A nad vse zanimiv je boj, ki ga bije ravnokar dunajsko učiteljstvo za svoj obstanek, za regulacijo svojega gmotnega položaja. Predaleč bi zašli, če bi hoteli zopet pogrevati staro ljubezen nižjeavstrijskih, specialno pa dunajskih krščanskih socialcev, kako sladko so se prilizovali učiteljstvu, da ga zvabijo v svoj tabor. Dosegli so kolikortoliko svoj smoter in prilezli so po ramah ljudskošolskega učiteljstva do one moči, ki so jo imeli do predkratkim. Sedaj pada ta njih moč očividno. — V nagrado za ta priganjaški posel sta vrgla tako nižje-avstrijski deželni zbor, kjer odločuje kršč. soc. stranka, kakor tudi dunajski mestni zastop se-stradenemu in upajočemu učiteljstvu, oglodano kost, ki je vsaj deloma — deloma pravimo — zadostovala za tisti čas. — Dobre tri petine vsega nižjeavstrijskega, osobito dunajskega učiteljstva je res stopilo v takozvani „streber-verein", alias „Verein der Lehrer und Schul-freunde". Kolovodje tega društva so dobili za svoje priganjaško delo lepe nagrade v obliki predčasnega avanzmaja, raznih nagrad, štipendij itd. Generali so bili sicer siti, a prostaki so trpeli lakoto, kar svedočijo sledeče številke: Provizorične učne osebe imajo letno 1200 K nagrade — a nikake stanarine; povprečno znaša tedaj tedenski zaslužek 23 kron. In s tem denarjem naj živi okrog 970 oseb — toliko je provizoričnih učnih oseb — samo na Dunaju, a tudi ostalo učiteljstvo čuti prav občutno vedno večjo draginjo, ki je nastala zadnje čase. Občinski zastop je moral v zadnjem času regulirati plače vsem svojim uslužbencem, edino le za učiteljstvo je imel same obljube in lepe besede. — Učiteljstvo, združeno v znanem „štrebervereinu", je bilo do grla sito večnih obljub, in nezadovoljnost je rasla od dne do dne. In dobro podprti generali so morali — da se obvarujejo blamaže, da ne ostanejo brez armade — sklicati — po njih mnenju — ja- In takrat je zatulilo v njegovih prsih: vedel je, da je izgubil nado do svoje domačije. Niso hoteli, in ne sme biti!. .. „Da, kot oni Cigo, preganjan od strehe do strehe, nikjer pod lastno. Cigan, da, c i -gan,t. j. nepes, ki prodazakos kruha sebe in svoje prepričanje; ampak tiger v goščavi, preganjan, a svoboden, kerje njegov duh svoboden mračnih predsodkov — evo me, slovenski učitelj! — In zdaj bilanca minulega leta. Pričakovali so bratje izboljšanja gmotnih razmer, pričakovali so priznanja za svoje trdo delo. A nič, nič!... V tem hipu je stara stenska ura, dar pokojne babice, odbila polnoč. Mož se zravna. „A ti, novo leto, pozdravljeno! Tudi ti nam ne prineseš še mesijevih časov, četudi vstajajo že krivi preroki. Vendar pozdravljeno tudi ti, novo leto! Ne pričakujemo ničesar od tebe, niti priznanja, ker smo dovolj močni — ničesar pričakovati!" Širila so se mu prsa, zaplamtelo je oko, polagoma so padle stisnjene pesti na mizo, da je trdo zazvenelo po samotni sobici. ven protestni shod — da javno pevedo svojim protektorjem, kje jih črevelj žuli. Sklicali so svoj shad na dan 13. novembra 1.1, v „Volkshalle" in povabili vse krščanskosocialne poslance. Toda prišla sta le dr. Pattai in princ Lichtenstein, ki je pa že po prvih medklicih zbežal. In zgodilo se je čudo pri tem zborovanju. Prvikrat je odpovedala tako poslušna armada svojim poveljnikom in po strahoviti blamaži so morali generali zaključiti shod. Nad vse sijajen pa je bil drugi shod dunajskega učiteljstva, ki so ga sklicala sledeča napredna učiteljska društva: „Bürgerschule", „Verein der Lehrerinnen und Erzieherinnen", „Wiener Lehrerverein" in „Zentralverein der Lehrerschaft" dne 6. decembra t. 1. v Kellsovo dvorano v IX. okraju. Izmed poslancev, oziroma občinskih odbornikov so bili navzoči: Almeder, dr. Dom, dr. Fürth, dr. Hein, Seitz in Sever. Opravičil se je dr. Gdssmanu (?!). Predsedoval je meščanskošolski učitelj 0. Hohensinner, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru poudarjal, da je v Avstriji to najbolj čudno, da zahtevajo vsi merodajni faktorji ravno od učiteljstva. da mora izpolnjevati do pičice šolske postave, a ti faktorji izpolnjujejo postave v toliko, kolikor je njim prav. O regulaciji učiteljskih plač je zanimivo poročal ljudskošolski učitdlj Josip Hellmann, ki je navajal drastične dokaze, da so na Dunaju vsi uslužbenci boljše plačani kakor pa ravno učiteljstvo, suplenti ne pridejo niti v poštev.*) Sprejeta je bila sledeča resolucija: Shod konstatuje, <:da je dunajsko^ učiteljstvo prišlo zaradi nenavadne draginje v naravnost obupen položaj in to tembolj, ker zadnja regulacija ni nikakor odgovarjala tedanjim zahtevam in ker ti dohodki, ki so veliko manjši kakor dohodki ostalih uslužbencev, nikakor ne zadostujejo v pokritje najnavadnejših življenskih in stanovskih potreb. Učitelji in učiteljice Dunaja imajo pravico kakor ostali uradniki enake ali celo manjše izobrazbe zahtevati stanu primerno plačo in zaradi tega zahtevajo plačo, odgovarjajočo vsakokratni plači državnih uradnikov zadnjih štirih razredov, dalje službeno pragmatiko kakor tudi moderni in pravični disciplinarni zakon, posebno pa še sledeče: 1. Kategorija substitutov se odpravi in 600 do 700 v službi se nahajajočih substitutov se imenuje provizoričnim učiteljem oziroma učiteljicam. Te provizorične učne osebe naj dobivajo letno remuneracijo 1200 K in stanarino vsaj 300 K, tako da bo njih plača dosegala vsaj plačo mestnih pogrebcev, ki služijo tedensko 24 K ter imajo 6 K stanarine tedensko ali letno 1251 K plače in 312 K letne stanarine. 2. Mesta nesistemiziranih vzporednic in pomožnih učnih oseb, ki so izpopolnjena s 572 prov. učitelji in učiteljicami drugega razreda, naj se postavno sistemizirajo in dve tretjini teh mest naj se izpolni s stalnimi učitelji, oziroma učiteljicami prvega razreda, a ostalo tretjino z definitivnimi učitelji, oziroma učiteljicami drugega razreda. 3. Tudi za ostalo učiteljstvo naj se uvede časovni avanzma, v katerega stopi vsak provi-zorični učitelj, oziroma vsaka provizorična učiteljica kakor hitro napravi grugi izpit, in sicer s plačo drugega razreda, a po preteku desetih let se pomakne dotičnik v prvi razred. Pri vseh službenih kategorijah se vpošteva prvi dan službenega nastopa, ne oziraje se na to, ako je moral dotičnik zaradi tuje krivde prekiniti službo. 4. Mesta meščanskošolskih učiteljev drugega razreda naj se odpravijo. Dosedanje petletnice naj se nadomeste z 10 trienijami po 200 K in čas do teh triletnic se prične šteti z dnevvom prebitega usposoblje-nostnega izpita. V višje plačilne razrede se pomaknejo dotične učne osebe po predpisanih letih, ki se prično šteti z dnevom prebitega usposoblje-nostnega izpita, ne oziraje se na število prostih mest. Stanarina se primerno zviša. Učitelji, ki po preteku 25 službenih let ne dosežejo nadučiteljskega mesta, imajo pravico do posebne osobne doklade. Službena doba tako pri učiteljih kakor tudi učiteljicah znaša 35 let, stanarina se šteje v pokojnino. Učiteljice so enakopravne z učitelji. Prepoved možitve se odpravi. Shod prizna, da ima tudi učiteljstvo na deželi pravico do vsakovrstne plače državnih uradnikov štirih najnižjih razredov, in v teh zahtevah soglaša popolnoma z ljudskošolskim učiteljstvom na deželi." — Govorili so še učiteljica Gaudernak, obč. odbornik dr. pl. Dom, poslanca učitelja Seitz in GlSckel in drugi. — Shod je zaključil v pozni uri drugi podpredsednik Miiller, ki je poudarjal, da je na današnjem shodu na stotine „bivših katoliških" učiteljev, ki so postali siti — večnih obljub! -<« Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga i omejenim jamstvom. Promet do konca novembra K 233.63551. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od '/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Iz naše organizacije. Kranjsko. Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani bo imelo v torek, dne 28. decembra, ob desetih dopoldne, v Narodnem domu (pritličje, na desno), svoje glavno letno zborovanje. Da bo mogoče sestaviti dovršeno poročilo, opetovano prosimo naslednja društva, da plačajo običajne letnino (po 10 h od uda) in sicer: 1. Badovljiško učiteljsko društvo. 2. Pedagoško društvo v Krškem. 3. Slovensko kočevsko učiteljsko društvo. 4. Belokranjsko učiteljsko društvo. Letnina naj se pošlje blagajniku J. Dimniku. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta bo imelo letošnje glavno zborovanje v torek, dne 28. t. m. ob devetih do p. z Narodnem domu (pritličje, na desno). Štajersko. Učiteljsko drnštvo za brežiški in sevniški okraj ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 9. januarja 1910, ob pol 11. uri dop. v šoli v Rajhenburgu Vzpored: 1. Citanje zapisnika. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo predsednika o društvenem delovanju 1. 1909. 4. Poročilo blagajničarke o stanju društvene blagajnice za 1. 1909. 5. Bazgovor o točkah, ki so izostale pri zadnjem zborovanju. K prav obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Učiteljsko drnštvo za laški okraj ima svoje glavno zborovanje v nedeljo, dne 9. prosinca 1910, ob pol 10. uri dopoldne v šoli na Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Dopisi in društvene zadeve. 4. Letno poročilo: a) tajnikovo; b) blagajnikovo. 5. Volitev dveh pregledovalcev društvenih računov. 6. Volitev novega odbora, 7. Določitev društvenine za 1. 1910. 8. Določitev knjig in časnikov, na katere se bo društvo naročilo. 9. Slučajno predavanje. 10. Predlogi in nasveti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj je zborovalo dne 5. dec. v šoli na Vidmu. Bilo je prvo zborovanje v tekočem šolskem letu. Udeležba je bila dobra. Tov. predsednik pozdravi navzoče, se spominja v svojem govoru umrlega tov. Sketa, kakor tudi g. Dernjačeve, ki je preminula pretečem mesec, izreka tov. nadučitelju Mešičku sožalje ob izgubi sinka, s čestitko se spominja tov. Lundvove, ki je premeščena v Hrastnik in tov. Windischerjeve ob njeni poroki, ravno-tako čestita tovarišema, ki sta srečno prebila izpit. Ker se že tako dolgo ni vršilo nobeno zborovanje našega društva, se je snovi tako nakupičilo, da so se prerešetavale samo društvene zadeve in vprašanja, ki so jih stavili tovariši pod točko „Iz šolske prakse". Edino poročilo o novih normalnih šolskih zvezkih se je završilo. Poročili o J skupščinah „Zaveze" in Lehrerbunda" sta se na občo željo opustili. Poročilo „Kako je postopati pri izpraznjevanju šolskih prostorov ob požaru" in predavanje „Kmetijstvo in šola" sta se prihranili za prihodnje zborovanje, ki se vrši 9. prosinca v Bajhenburgu. Konjiško učiteljsko drnštvo je zborovalo meseca novembra v novi okoliški šoli v Konjicah. Zborovanje je bilo precej dobro obiskano. Tov. podpredsednik pozdravi navzoče ter se s toplimi besedami spominja zaslug iz okraja odšlega tov. Jurka, ki si jih je pridobil za naše društvo. Tov. Jurko je bil vseh 21 let svojega delovanja v konjiškem okraju zvest ud društva. Zahajal je rad in vesel v njegov krog ter je posvetil v njegov prospeh vse svoje moči. Kot učiteljski zastopnik v okrajnem šolskem svetu je z vso energijo zastopal interese učiteljstva — ustrašil se ni nikogar. Bil je zadnji čas tudi predsednik društva. Kot tak je imel za njega vedno obilo dobrih idej ter mu ni zmanjkalo vzpodbujajočih besed za toli potrebno organizacijo učiteljstva. Vrlemu budi-telju in dramitelju konjiškega učit. društva želimo mnogo sreče v mariborskem okraju, kamor ga je privedla usoda kakor že več drugih učiteljev očetov. Da ga dostojno počastimo in se hvaležno spominjamo njegovih zaslug, smo ga izvolili za častnega člana. Nato nam je predaval tov. Beno Serajnik o razvoju elektrike in osnovnih potezah brezžične telegrafije Povedal nam je prej kratko zgodovino elektrike, potem je predaval o črtah silokaznicah, magnetoindukciji, samoindukciji, mimobežočih tokih, električnih tresajih, električnih valih, o pojavih svetlobe, toplote in elektrike ter prišel počasi na osnovne poteze brezžične telegrafije. Predavanje je bilo zanimivo tembolj, ker nas je tov. predavatelj zraven elektrizoval, da so nam kar lasje kvišku stali. Nato so se prečitali dopisi ter se je razpravljalo o društvenih zadevah. Društveni tajnik poda poročilo o delovanju društva v pretečenem šol. letu. Društvo je imelo koncem društvenega leta 28 rednih, 4 poporne in 2 častna člana. Zborovanj je bilo pet, odborova seja pa ena. Vsa zborovanja [so bila dobro obiskana. Pri zborovanjih seje predavalo o pedagoških in znanstvenih temah. Bazentega se je društvo skoro pri vseh zborovanjih resno pečalo z razmotrivanji raznih aktualnih društvenih vprašanj in stanovskih zadev, Nadalje je društvo pričelo s poukom v prirodi ter je neumorno nadaljevalo prirejanje roditelj-kih sestankov. Predlanskim so se ti prirejali samo v čadramljah, v pretečenem letu pa razen v Čadramljah tudi na drugih šolah v okraju. Priredilo se je do sedaj 14 takih roditeljskih sestankov, ki bodo, kakor kažejo znamenja, rodili dober sad v prid šole in ljudstva. Ta zasluga pa gre tov. Brumnu v Oadramljah, buditelju in voditelju roditeljskih sestankov v okraju. V Mariboru in Gradcu je bilo konjiško društvo najbolj zastopano. Iz poročila blagajničarke je posneti, da gmotno stanje društva ni preslaho, pa tudi ne posebno ugodno, ker živimo v dobi vednih zborovanj. Ko bi storili vsi udje svojo dolžnost, bi bilo še bolje. Novi odbor se je sestavil sledeče: tov. Beno Serajnik predsednik, tov. Schell podpredsednik, tov. Zgajner in Kerhlanko tajnika, tov. Pavličeva blagajničarka, tov. Kožuh knjižničar, tovariši Brumen, Tribnik in Pukmeister odborniki. V socialni odsek so se volili: tov. Schell kot predsednik, Bezlaj, Pavlič, Schmid, Tribnik, Casl, Serajnik Beno i Zgajner. Prihodnje zborovanje bo dne 6, prosinca v Konjicah. Srednješolski vestnik. ** Za italijansko reformno gimnazijo, tip A. Italijanski srednješolski učitelji v Gorici so pokrenili idejo ustanoviti v Gorici moderno italijansko reformno gimnazijo tipa A. Otvorila bi se naj že prihodnje leto. Imenovani odbor je sklical v nedeljo vse župane iz Furla-nije na tozadevno zborovanje v Gorici, ** V višji čfnovnl razred je pomaknil minister za bogočastje in uk veronauškega profesorja na celovški gimnaziji Leopolda P a z d e r o , profesorja tamošnje realke Ernsta Ebenhocha in profesorja učiteljišča Jožefa K r a m n e g a. Vsi so prišli v sedmi či-novni razred. Književnost in umetnost. Esperantska slovnica. Končno izide težko pričakovana esperantska slovnica, ki je že v tisku. Za 1 K 10 h s poštnino vred dobite v roke popolno slovnico v desetih lekcijah z bogatim besednim zakladom, obsegajočo 50 nalog, 10 beril, pogovorov itd. Za izbornost te slovnice govori dejstvo, da je prirejena že za sedem drugih jezikov. Da se prihranijo starim in novim naročnikom in potrebni stroški, naj blagovolijo poslati denar naprej, čim prej tem bolje. Kdor pošlje s poštnino vred 5 K 30 h za pet izvodov, dobi v dar zanimivo zbirko raznih pripovedk. Propagatorji, naročajte po več izvodov, ker jih pozneje ne bo dobiti, Denar je pošiljati na naslov; Lj. K o s e r , stud. iur., Juršinci pri Ptuju, Štajersko. Društvo „Pravnik" v Ljubljani je izdalo v XIII. in XIV. zvezku 6. knjižico poljudne pravne knjižice". Knjižica obsega predpise o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih, uredil jo je dr. E. Volčič, sodni svetnik v Novem mestu, ter ni dvoma, da bo, kakor njene prednice, v našem narodu jako pripomogla za točno spoznavanje veljavnih Dalje v prilogi. Priloga k 52. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 24. decembra 1909. pravnih določil. Knjižica stane samo 80 h in se dobiva po knjigarnah in pri omenjenem uredniku. Kakor smo pozvedeli, izide kmalu po Novem letu čez 500 strani obsežna knjiga istega urednika „Zakoni o nespornem sodstvu", v kateri bodo predpisi o notarskem redu, o zapuščinskih stvareh in civilnosodnih depozitih z vsem, kar je s temi predpisi v zvezi. Knjiga bo vezana veljala 6 K, do 15. januarja 1910 pa jo dobe naročniki za 5 K 26 h, ako ta znesek pošljejo kar društvu „Pravnik" v Ljubljano. Politiški pregled. * Pri dopolnilnih volitvah v istrski deželni zbor za okraj Piran je bil izvoljen italijanski liberalec dr. Almerigo Ventrella. * Koliko Telja vojaštvo? Izdatki za vojaštvo so določeni za to leto v posameznih državah takole: Angleška 1532 mil. K, Nemčija 1452-2 mil. K, Busija 1348 4 mil. K, Ze-dinjene države 1158 mil. K, Francija 1115 mil K, Avstrija 541 mil. K, Italija 443 mil, kron, Japonska 402'6 mil. K. V celoti pogoltne torej vojaštvo teh osem držav nad 8000 milijonov kron! * Češkim sodnikom je naročil minister Hochenburger naj se ne vmešavajo v politiko, ker bi to utegnilo omajati zaupanje prebivalstva do njih. Za nemške sodnike isto pravilo seveda ne velja. * Srbija in Bolgarska. Na Srbskem imajo zopet ministrsko krizo. Odstopil je vojni minister Marinkovic, ker mu proračunski odsek ni dovolil novih 30 milijonov za vojne namene. Pravijo, da bo odstopilo vse ministrstvo. — Eazmere med Bolgarsko in Srbijo postajajo vedno bolj prijateljske, kar zlasti izpričuje prijateljsko občevanje obeh kraljevskih rodovin med sabo. Preteklo nedeljo se je peljal mimo Belgrada bolgarski kralj Ferdinand. Kraljevič Aleksander se mu je peljal nasproti do Niša. Zatrjuje se, da je kralj Ferdinand določil kraljeviča za ženina svoje hčere Evdoksije. * Statistika katoliškega duhovništva. Na 1500 mil. ljudi in na 270 mil. katoličanov pride 360.000 katoliških duhovnikov. Število je zelo veliko, a razdelitev neenaka, ker na Evropo pride 300.000 duhovnikov, dočim jih odpade na ves ostali svet samo 60.000. Dočim imajo evropski narodi domače duhovnike, jih izvenevropski nimajo, ali pa samo v Ameriki. * Ukrajinska zgodovina je v Busiji prepovedana. Policija je zaplenila zgodovino slovitih Ukrajincev, zlasti ker je vsebovala življenje hetmana Mazepe! Knjiga je izšla v nakladi „Ukrajinske zveze" in zaradi tega je vlada knjigarno zaprla. * Istrski deželni zbor bo sklican še ta mesec na kratko zasedanje, ki bo trajalo baje le par dni. Želeti bi bilo seveda v interesu te izmučene dežele, da bi deželni zbor porabil tudi ta kratki čas za koristno delo. Vse pa je odvisno od tega, kako se razvijejo pogajanja v komisiji za sporazumljenje. Zakaj o tem ne more biti govora, da bi se mogli Slovani vdati kar tako in brez vsake garancije, da bo ustreženo vsaj glavnim postulatom Hrvatov in Slovencev. * Leopold, kralj Belgijcev, je umrl 17. t. m. Pokojni kralj Leopold je bil rojen 1. 1835., je torej doživel 74 let. Vkljub temu je še neposredno pred svojo smrtjo dajal mnogo govoriti o sebi zbog svojih galantnih ljubimskih aventur tako, da.se je v zadnjem času govorilo celo, da ga mislijo Belgijci odstaviti zaradi javnega pohujšanja, ki ga je provzročil. — Poročil se je bil I. 1853. z Marijo Henrieto, hčerjo ogrskega palatina in avstrijskega nadvojvode Josipa. Ta zakon ni bil srečen. Ko se je pokojni kralj kakor prestolonaslednik in princ Brabantski s svojo mlado ženo na ženitovanj-skem potovanju mudil v Benetkah, je napravil z njo izlet po lagunah. Maria Henrieta je bila tako navdušena, da je sklenila ponoviti izlet zvečer v spremstvu godcev. Ko je Leopold II. videl prihajati godce in gondole, je vprašal: „Kaj pomenja vse to?" — „Hotela sem vam pripraviti iznenadenje," je odvrnila mlada žena smehljaje. — „Jaz sem oni, ki ima pripravljati vam iznenadenja," je odvrnil princ in zapove-dal, da so se vsi godci vrnili. Prejšnja avstrijska nadvojvodinja, tedanja belgijska princezinja in pozneje kraljica je takrat prelila svoje prve solze. Mož pa ji je obrnil hrbet. — Gotovo pa je, da je Belgija pod njegovo vlado napredovala v gospodarskem oziru. To pa v prvi vrsti zbog bogastva, ki ga dežela črpa iz Konga. Po drugi strani je zopet dokazano, da je Belgija glede ljudskošolske naobrazbe v zadnjih treh desetletjih znatno nazadovala. Toda to bo stvar zgodovinarja, da dokaže, ali in v koliko je pokojni Leopold II. pospeševal, oziroma oviral napredek. — S svojimi otroki Leopold II. ni imel sreče. Edini, 1 1859. rojeni sin Leopold, vojvoda Brabantski, je umrl 1. 1869. Njegova najstarejša 1. 1858. rojena hči Lujiza je poročena najprvo s princem Filipom Koburškim. Škandali, ki jih je uganjala in jih še uganja princezinja Lujiza, so splošno znani Šele pred kratkim so poročali listi, da so ji v Budimpešti vse zarubili. Druga 1. 1864. rojena hči Štefanija je bila poročena najprvo s pokojnim avstrijskim prestolonaslednikom Budolfom in sedaj z ogrskim grofom Lonyayjem. Edina hči, o kateri se ne govori v širši javnosti, je najmlajša, I. 1872. rojena Klementina, poročena s princem Karlom Antonom Hohenzollern-Sigmarinškim. — Pokojni Leopold je živel v sovraštvu z vsemi svojimi hčerami. Ni se hotel spraviti z njimi niti na smrtni postelji. Zato mu baje niso bila — kakor poroča v Bruselju izhajajoči socialistični list „Peuple" — podana niti svetotajstva za umirajoče. Obrambni vestnik. * Na ravnateljstvo in učno osobje c. kr. učiteljišča t Ljubljani prihaja v zadnjem času vedno več anonimnih pisem, v katerih se podlo denuncira učiteljiščnike in učiteljiščnice. Na kaki podlagi temelje ta pisma, nam znači že „verodostojni podpis" pisca in dejstvo, da se niti enemu prizadetih ne more dokazati resničnosti navedenih dejstev. V Ljubljani se je ugnezdila zalega, ki se peča posebno s tem rokodelstvom. Na kaki podlagi se to vrši, bi vedele morebiti povedati tov. učiteljiščnice — posebnih „družb". Dovolj gnusno je, da se to vrši in žalostno je, da se med dijaštvo uvaja vohunstvo, pri katerem izgineva vsaka poštenost. Čast in poštenje nam branita, da ne odbijamo klina s klinom, a storili bi to vendar na poštenejši način nego anonimni pisci. Tem ialostnejše postaja vse dejstvo, ker smo zvedeli, da je neka učiteljišč-nica grozila svoji tovarišn-i, naj se le pazi — „o nji bode že še neki gospod pisal nekaj gospodu ravnatelju". Hm! Torej se jim daje tudi zaščito ! — Konštatirali smo tu dejstvo, zadoščenje nam pa daje že koš, kamor padajo ta pisma, le poštenje anonimnih piscev ni tu na čistem! * Na učiteljišče t Mariboru pošilja učiteljstvo tov. učiteljiščnikom tudi svoje liste, da jih seznanja s svojimi stremljenji in jih izobrazuje. Kako smo se pa začudili, ko smo dobili liste vrnjene, in sicer z nemškim odgovorom, oziroma označbo: „Wird nicht angenommen!" To se pa godi brez vednosti na-slovljenca. Baje se je že tri tedne vršil nered v tem oziru. Nočemo sumiti niti pošte, a še manj faktorjev na zavodu, ker ti itak ne bodo zabranjevali pedagoškega in vzgojnega čtiva gojencem. — Informirali se pa bomo in dognali istino ter izpregovorili o drugi priliki več — če bo potreba. * Gornjegrajskega dopisnika „Slo-renca" pozivljemo, naj nam pove: 1. Ali je učiteljstvo upravičeno in sme sodelovati pri mladeniških organizacijah? 2. Ali je duhovščina upravičena in sme sodelovati pri mladeniških organizacijah? 3. S katerega poklicom se to bolj ujema? 4. Pod katerega vodstvom se je dogodilo več nemoralnosti? — „Sloven-čeva" načela politiške prostosti in svobode učiteljstva pač ne držo dobro in je bila naša trditev uvodnika v 49 štev. pač resnična! In politiška konsekvenca, ki izvira iz „Slovenčevih" načel, je ta: da se klerikalnega učitelja pri snovanju izobraževalnih društev povzdiguje, medtem ko se naprednemu pripisuje to kot atentat — zločin. * Gospoda K. Simona, slovečemu kritiku „Spomenice šol. odbora obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani". Dovolili ste si zavzemati svoje stališče o tem pri sestanku podružnice „Slomškove zveze" v Ljubljani in ste ljubeznivo „izražali v ostrih besedah nevoljo, da se učitelji, ki bi morali biti vzgojitelji mladine, postavijo v vrste onih, ki so proti poboljšanju mladeničev", kakor čitamo v „Slovenskem učitelju". Dovolite, gospod Simon, da tudi mi zavzamemo tu svoje stališče. — „Spomenica" namreč protestuje, da bi se uvajali na obrtnih nadalj. šolah novi predmeti ... in „Slovenski učitelj" pravi: „Ker se letos zopet poučuje verouk, je vsakemu takoj jasno, kam merijo strelci iz nasprotnega tabora". — Pripomniti moramo, da značijo zgoraj navedt ne pike bolj jasno naše stališče, nego stavek, ki je pred njimi. Nalašč zavijate, zato se nam zdi nevredno, zagovarjati se v tem oziru! Verouk se je uvedel tu na škodo drugim strokovnim predmetom in le s tega stališča smo nasprotni, ker smatramo mi obrt. nadalj. šolo v prvi vrsti strokovnim šolam in ne vzgojevališčem. Da se uvaja verouk in se pri tem odje nekaj ur strokovnim predmetom, to mora izzvati odpor v vsakomur, ki ne smatra obrtno-nad. šole le kot postranski „zaslužek" ali pa delo, ki bi z njim preganjal svoj dolgčas. če bi se verouk uvedel poleg vseh ur, ki so jih imeli dosedaj posamezni predmeti, pa bi bilo vse v redu. Da se pa tako škoduje vajencu na njega strokovni izobrazbi, to mora pa prezreti le ozkosrčni in malobrižni kritičar. — Druga točka, ki je naše somišljenike privedla do tega odstavka spomenice, je pa tudi to, da se z uro, ki se odje strokovnim predmetom, odje tudi zaslužek posvetnemu učitelj-stvu, in sicer ga odje neoženjeni kate-het oženjenemu učitelju. — Da bi se pa hotelo z neko točko „odjesti skorjo kruha mlajšim vašim somišljenikom", nam dovolite pripomnjo, da govori ta odstavek popolnoma v smislu ukaza, ki je prišel na vodstva obrtno-nadaljevalnih šol. — Povest o ježu, ki je zaprosil prostora v lisičji luknji, vam bo znana, čestiti gospod? Zvedeli pa bomo tudi, če je resnica, da se je neki katehet na omenjenih šolah izrazil, „da on dobro v4, kdo je oni učitelj, ki je na shodu pri „Nar. del. organizaciji" govoril o uvedbi verouka". Še ostrejše obsodbe je pa vredno dejstvo, če je resnično, da se je istotako od te strani predbacivalo nekemu vajencu socialno demokratstvo! Vaše „ostre" besede, gospod kolega, menda niso bile na mestu! — če želite, utegnete slišati še kaj! £ Na adreso „Društva slovenskih učiteljic". V „Tovarišu" z dne 3. t. m. nekdo veselo pozdravlja vest, da so se uvedla na moškem učiteljišču predavanja, slična onim na gimnazijah. Všeč mi je konec dotičnega članka, kjer poživlja pisec dijaštvo na drugih učiteljiščih, naj izposluje, da se uvedejo enaka predavanja tudi na njihovih zavodih, čudim se pa, da kolega ni videl še prej našega ženskega učiteljišča, kjer bi bila predavanja nič manj potrebna in koristna kot na moških učiteljiščih. Med drugim našteva dopisnik uspehe, ki jih bodo prinašala predavanja, kot zanimanje do čitanja, samonaobrazba itd. Vprašujem pa, ali ne bi koristilo tudi bodočim učiteljicam, ako bi se zbudilo tudi v njih ista zanimanja? Ali ni učiteljičina naloga, da dela prav tako za narod kot njen moški kolega ? Ali nima tudi učiteljica svojega polja, kjer bi morala delovati? Poglejmo gospodinjstvo in druga taka vprašanja! Mar mislite, da učiteljice ne občutijo naobrazbe? Proč z dvojno mero! Naša parola je enakopravnost z učitelji vselej in povsod, ki se začni že na učiteljišču! Naloga „Društva slov. učiteljic" pa bodi, da stori potrebne korake, naj se izenači ta nedo-statek ter uvedejo predavanja tudi na ženskem učiteljišču! Hkrati pa naj izposluje, da se pri-rede analogno kletarskim tečajem za učitelje, šivalni tečaji za učiteljice, čas je že, da se odpravi iz šole kvačkanje in drugo tako luk-suriozno delo, namesto tega pa stopi v slehrno šolo šivalni stroj in učiteljica, ki ga bo znala uporabljati s pridom! Ako trosi dež. šolski svet denar, da navaja učitelje, indi-rektno k alkoholnemu — za človeštvo negativnemu delovanju, imej tudi denar za šivalni kurz, ki bo brezdvomno prinašal šoli več koristi kot različni kletarski tečaji! — £ Tega pa ne! V slovensko javnost je prišel prav pozno odlok deželnega šolskega sveta štajerskega, v katerem se štajerskim okrajnim šolskim svetom nalaga, da jemljejo v poštev le take učitelje in učiteljice, ki so se izučili na štajerskih učiteljiščih. Več govori o tem naš tozadevni članek. — Za tem odlokom tiči hudobna nakana spodnještajerskih in sploh vseh štajerskih mestnih nemškutarjev in Nemcev, da bi oškodovali naše kmetsko ljudstvo, naše šolstvo, našo narodnost in naše učiteljstvo. Za tem odlokom tiči brezvestna nakana, da bi se spravilo ob kruh domače, zavedne kmetiške sinove in hčere, ki se posvetijo učiteljskemu stanu. Na štajerskem nimamo slovenskega, niti dvojezičnega učiteljišča, V Mariboru obstoja moško učiteljišče, tudi šolske sestre imajo tako učiteljišče za učiteljice, poleg teh dveh pa je še žensko deželno učiteljišče. Vsi ti učni zavodi so nemški in le na prvih dveh se uči tudi slovenščina za Slovence, za to je samoumevno, da se posebno na deželnem učiteljišču ne nauče tega, kar bi pozneje rabili kot učitelji, odnosno učiteljice. To tembolje, ker so po večini nastavljeni profesorji, ki prav nič ne poznajo slovenskega ljudstva, To uvidevajo tudi naši dijaki, naši domačini in zato rajši gredo v Ljubljano in Gorico študirat, zakaj oni se hočejo tako izobraziti, kakor je za naše razmere potrebno. So pač taki dobri profesorji v Mariboru, ki so sinovi slovenskih staršev in so tudi učitelji, ki so v Mariboru študirali, pa so med našimi najboljšimi učitelji, toda ravno ti od prvega do zadnjega potrdijo, da bi bilo vse tisto, kar so jih učili v Mariboru, večinoma popolnoma nerabno, in vsi tudi potrdijo, koliko truda in časa so porabili v dijaški dobi in pozneje kot učitelji, samo da so postali kos svoji nalogi, da so postali dobri naši učitelji. Vse to pa le zaradi dejstva, ker niti učni načrt na učiteljiščih, niti profesorji v Mariboru niso taki, da bi poznali potrebe in zahteve slovenske ljudske šole ter na podlagi tega vzgojili učiteljske pripravnike. Dejstvo je dalje, da se slovenskim sinovom in hčeram učenje v Mariboru otežkoči, da se jih sovraži, zametuje in tlači, nemške in nemškutarske dijake pa na vse mogoče načine podpira in se jim izpregleda vse, najbolj pa še — sposobnost. — Ljudstvo plačuje in žrtvuje mnogo za šolo, ljudstvo torej upravičeno zahteva, da je šola dobra in njegovim potrebam primerna! To pa nikdar ni, ne bo in ne more biti, ako bodo delovali v njej tujci, ki ne poznajo ne našega jezika, ne naših potreb. Ne morejo dobro poučevati ljudje, ki sovražijo naše ljudstvo v srcu, ako že ne kažejo sovraštva celo na zunaj. — Ako je na Wastianovo in drugo prizadevanje ustanovila dežela žensko učiteljišče, pa sedaj ne morejo meftne spodnještajerske nemškutarice dobiti mest, in jim sedaj zopet na našo škodo hoče pomagati deželni šolski svet, potem je jasen dokaz, da je ta deželna ponemčevalnica popolnoma nepotrebna, da je naravnost dobremu šolstvu škodljiva. Naglašali so, da rabijo učiteljišče zase, zato naj sedaj tudi te učiteljice obdržijo zase! Vsi tisti učenci, ki so imeli nesrečo, da so morali k takim učiteljicam hoditi v šolo, so reveži za vse življenje, ker se naučijo tega, kar bi se v dobri ljudski šoli lahko naučili. — Uprimo se takemu škodljivemu odloku deželnega šolskega sveta! Besedo imajo predvsem deželni štajerski poslanci, oni morajo preprečiti take našemu ljudstvu škodljive odloke! Dalje pa imajo važno besedo krajni šolski sveti. Tukaj imajo važno besedo naši kmetje, duhovščina in učiteljstvo! Besedo imajo okrajni šolski sveti! Na delo vsak v svojem krogu, vsak na svojem mestu: ta odlok se mora razveljaviti, povedati je treba, da se slovenski spodnji Štajer ne da komandirati na svojo škodo nemškutarjem in nemškim nacionalcem! * Deželni šolski svet koroški pogodi vedno pravo, kadar gre proti Slovencem. Prošnjo, da bi se uvedel na šoli v Blatu slovenski učni jezik, je dež. šolski svet, ki mu bodi prva skrb ljudska izobrazba — odbil! Učiteljiščni vestnik. Pomen telovadbe z narodno gospodarskega stališča. O tej zanimivi temi je predaval prof. dr. P e s t o t n i k pri večeru, ki ga je priredilo „Dež. slov. učit. društvo v Ljubljani" v svrho sestankov, ki jih ima prirejati omenjeno društvo z učiteljiščniki. Predavatelj je označil pomen delavnosti posameznih članov naroda z ozirom na povzdigo gospodarskega stanja naroda in za tem o pomenu telovadbe z ozirom na pomnožitev delavnosti in moči ali sile naroda, s katero se povzdiguje nar. gosp. stanje. Ublažitev umrljivosti s pomočjo telovadbe in tega vpliv na narodno gospodarstvo je g. dr. dokazal statistično. Tudi poročilo o vzdržavanju nar. manjšin in pomenu telovadbe v teh krajih je bilo jako zanimivo. — Poleg tov. učiteljiščnikov in učiteljev je bilo tudi nekaj drugih gostov ne-učiteljev navzočih. Tudi g. šolskega zdravnika dr. Busa smo imeli v svoji sredi. Le vedno in vztrajno po tej poti naprej! Sola in dom. Eeferiral na učiteljižčnem abiturientskem sestanku abit. A. R. Cerar. (Konec.,) Naše delo med ljudstvom je sicer dvojno: prosvetno in tudi politiško. Prosvetno delo, t. j. izobraževalno delo za gospodarski napredek naroda — to nam bodi prvo in glavno. O podrobnosti tega dela ne bom razpravljal, ker o tem se je že veliko pisalo in govorilo. Izobraževalno delo in delo za gospodarski napredek nam je jedro in temelj vsega napredka, da celo pogoj obstanka našega naroda. Vsakega učitelja in vsake učiteljice ne le narodna, ampak tudi stanovska dolžnost je, da dela za povzdigo, naobrazbo in gospodarski napredek naroda. Tovariši in tovarišice! Povzdignimo narod duševno in gospodarsko, a ne potom politike, ampak potom prosvetnega dela. Tovariši, tovarišice, ne puhla politika, ne strankarska sovraštva ne bodo rešila nas in našega naroda, ampak le vztrajno in požrtvovalno prosvetno delo. Le v £tem je napredek. Največjo važnost pa polagaj in posebno pozornost obračaj učitelj pri delu med ljudstvom na to, da se tvoja mladina nadalje izobrazuje in vnema za gospodarski napredek. Gospodarski moment v poli t i k i j e o n a svetla, velika luč, ki nam jasno kaže zrelost naroda; zakaj gospodarskemu osamosvajanju je neobhodni predpogoj duševna osamosvojitev popolna emancipacija duha posameznega individua, da sam s seboj razpolaga. Mladina je dovzetna za napredek. Če dosežemo pri mladini to, kar si želimo, je zmaga naša in naš narod bo rešen sovražnikov in zasvetilo bo solnce boljše bodočnosti. Kakršna mladina, taka bodočnost. Mladina je up, bodočnost naroda. Ko zapusti otrok šolo, ga ne pozabi, ampak brigaj se dalje zanj! Snujejo naj se posebna društva za mladino, da bo imela mladina tem večje veselje za delo. Snujejo se naj n. pr, pevska, tambu-raška, bralna, telovadna in druga društva. To velja bolj za učitelje, a tudi učiteljice najse pečajo z nadaljno naobrazbo ženske mladine. Saj je znano, da je ženska mladina še bolj dovzetna za nadaljno izobrazbo nego moška. čtivo, glasba, petje, ženska ročna dela, gospodinjstvo itd. so zanimivi predmeti, ki spajajo učiteljice z šoli odraslimi dekleti. Po dekletih se bodo matere začele zanimati za to, in veljava in ugled učiteljice bo rastel, da jo bo vse čislalo in ljubilo. Na delo torej, tovarišice, k boljšemu življenju zase, za naš stan in za boljšo bodočnost naroda! Učitelj, ti pa po-sojuj mladini knjige, poučuj mladino v petju, vnemaj jo za gospodarski napredek, prirejaj z njo zabave, poučne izlete, predstave in drugo. Tako privežeš mladino nase, dokler bo v njih srcih raslo spoštovanje do šole in učiteljstva ter ljubezen do izobrazbe in napredka. In takšen rod bo trden jez proti vsem navalom sovražnikov in tak rod bo ljubil svojo slovensko domovino in bo branil pravice svojega naroda. Ponovim še enkrat! Prosvetno delo je glavno in neobhodno potrebno — zavedajmo se tega! Pomagajmo narodu, in narod pomore nam, ker so koristi naroda šoli in učiteljstvu v prid, in obratno je dobrota šole in učitelj-stva narodu v korist. Sedaj bi prišel k prosvetnemu delu. O tem ne bom govoril; samo to rečem: Če bomo prosvetno delo v resnici vztrajno in uspešno upravljali pridobimo zaupanje ljudstva, in naša beseda bo tudi v politiki kaj veljala. Torej tovariši in tovarišice 1 Beseda ostane beseda in nima veljave in pomena, dokler ne postane dejanje, dokler nam ne preide v meso in se ne izrazi v naši volji. Volja in razum sta voditelja vsega delovanja človeštva; ona, spajajoča se s čuvstvom, tvorita človeka, najpopolnejše bitje našega planeta, ki pa ni samemu sebi namen, temveč je omejeno od družbe v kakršni živi in je tudi primorano delovati v njen prid. Socialni duh naj prodre v dušo učitelja in kdaj to lažje nego tedaj, ko je v dobi razvoja, ko je njega duša dovzetna še za vse dobro in še ni kruta usoda položila nanj železne roke, in občutil še realnosti sveta. Naše izvenšolsko delo, delo na domu med ljudstvom se zaj ne vrši le po teh načelih, ampak po sistematičnem načrtu in trdni organizaciji, le potem bo imelo zaželeni uspeh. Svoje moči moramo jačiti in svoje vrste množiti. V svojem stanu začnimo, bodimo boljši in bolje bo. Mnogo tovarišev in tovarišic se še ne briga dosti za narodno delo. Ne mirujmo, dokler ne dobimo vsakega letošnjega tovariša in tovarišico, navdušujmo jih ob vsaki priliki za naše ideale in vne-majmo jih za naša stremljenja. Čim več nas bo in čim zavednejši bomo, tem prej bo imelo naše stremljenje zaželeni uspeh. Zatorej vam kličem h koncu: Zastavimo vsak svoje moči, da se to uresniči, da zasijejo našemu teptanemu narodu in bednemu učiteljstvu boljši dnevi! Pomnimo pa, da vodi do tega smotra le ena pot: delo, neumorno, vztrajno in prosvetno delo! Kranjske vesti. —r— Earnijolske čepice, ki jih nosijo ljubljanski realci, je vlada spoznala, da niso „anstößig". Polhovke in fesi pa! —r— Nove najdbe v Postojnski jami. Baziskovalec podzemskih jam A. Perko je 18. in 14. t. m. umetno odprl prehod skozi ozko skalnato razpoko v „Nadvojvoda Ivanovi jami"; pri tej priliki je nanovo odkril dve veliki dvorani, napolnjeni z najkrasnejšimi kapniškimi oblikami. Eaziskovanje se nadaljuje. Štajerske vesti. —š— Zahvala. Podpisana se srčno zahvaljuje društvu „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks" za takojšnje izplačilo 1460 K po smrti soproga Petra Ivana Fetterja, nadučitelja v p. Obenem prekoristno društvo najtopleje priporočam. — V Gradcu, dne 14. decembra 1909. — Fani Fetterjeva, nadučiteljeva vdova. —š— Resolucija o šolstvu, ki jo je dne 8. t. m. sprejel glavni zbor „Narodne stranke v Celju, se glasi: Glavni zbor „Narodne stranke" za Štajersko je vočigled vedno naraščajočemu ponemčevanju ljudskih šol na Sp. Štajerskem, z ozirom na vedno ponavljajoča zapostavljanja in preganjanja slovenskega uči-teljstva in na brezprimerno protekcijo nemškega in nemškutarskega učiteljskega naraščaja na Sp. Štajerskem celo v krajih, ki so po svojem prebivalstvu izključno slovenski, in končno z ozirom na sistematično zanemarjenje slovenskega ljudskega šolstva ravnotako kakor meščanskega in srednjega — primoran zoper tako tendenciozno postopanje deželnega šolskega sveta štajerskega in šolski oblasti sploh ostro protestirati ter poziva vse trezno misleče Slovence na odločen odpor proti temu nečuvenemu, vsaki pravici in pravičnosti naravnost nasprotujočemu postopanju vlade in šolskih oblasti. Glavni zbor zahteva odločno, da nehajo vlada in šolske oblasti z ljudstvom pogubno šolsko politiko ter da že vendar enkrat po desetletjih brezuspešnega peticioniranja izpolnijo pravične šolske zahteve slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem, posebno glede slov. gimnazije celjske in glede ljudskih šol v Celju in celjski okolici ter glede slovenskih meščanskih šol.— Glavni zbor ponovno odločno zahteva, da se v najkrajšem času da slovenski Spodnji Štajerski šolska avtonomija z delitvijo deželnega, okrajnih in krajuih šolskih svetov v nemški in slovenski del ter tako omogoči potreben razvoj slovenskega šolstva na Sp. Štajerskem v interesu ljudske izobrazbe in ljudskega gospodarskega in splok kulturnega napredka. —š— Odkritje Vaudovega spomenika r Veržeju.*) Tri tovariše si je izvolilo učit društva pol. okraja ljutomerskega v odsek, ki se mu je poverila naloga, da postavi do konca *) Poročilo o tem se je sicer malo zakasnilo, kar pa naj blagovolijo interesovani oitatelji oprostiti. oktobra 1909 pokojnemu tov. Vinku Vaudu, bivšemu nadučitelju v Veržeju, ki je lani dne 23. junija^utonil v valovih Mure. V to svrho je jel odsek nabirati prostovoljne prispevke med člani domačega učit. društva, pri občinstvu v okolici, nadalje pa sta sefzadevni prošnji efektno odzvali učiteljski * društvi za šent-lenartski in ptujski okraj; tudi nekateri gg. duhovniki iz bližnje okolice in razni prijatelji pokojnika oddaleč so stopili v vrsto darovalcev. Bodi vsem izražena iskrena zahvala! — Tako se je kmalu nabrala potrebna vsota, in ljutomerski spretni kamnosek in kipar Golobič je izklesal ličen spomenik, ki se je odkril dne 24. oktobra t. 1. ob 11. dopoldne. Udeležba domačega občinstva je bila številna, kar je bil najboljši dokaz, da ve ceniti zasluge pokojnikove, četudi šele po smrti. Domači g. župnik Lovro Janžekovič je vodil izprevod na pokopališče ter po običajnih molitvah izpregovoril presrčne besede o lastnostih in o trudu pok. tovariša v šoli ter tako naj mu goje hvaležnost za vse dobre nauke otroci in odrasli. Omenivši prijateljstvo, ki ju je vezalo s pokojnikom, so mehkočutnemu možu privrele solze iz oči; žalost mu je zaprla besedo . . . Srca vseh prisotnih so bila ganjena G. župnik, ki je vzor konciliantnega moža in znan kot blaga duša daleč naokolo, je pokazal tudi o tej priliki svoje odkrite simpatije do učiteljstva. Srčna mu hvala! — Potem je govoril tov. Cvetko ter orisal v kratkih potezah mnogostransko delovanje pokojnega tovariša Vauda v šoli, pri učiteljskem, pevskem, gasilnem, kmetijskem, godbenem društvu in v občini sploh — vedno nesebično in v blaginjo ljudstva. Poleg svojega često slabega gmotnega položaja pri mnogo-glavi družini je ostal vedno kremenit, neupogljiv značaj. Tako se z njegovo osebnostjo in delovanjem res strinjajo besed (epitaf) na spomeniku: r Bil je mož, značaj, ki nesebično deloval je narodu v blaginjo." In tak mož je zaslužil spomenik na svojo gomilo. Vsi, ki smo ga preživeli, pa pomnik postavimo mu tak, da vsak izkuša biti mu enak! Naša čast in narodne koristi to zahtevajo od nas. — Dodatno izkaz o nabranih prispevkih: Učit. društvo za šentlenartski okraj 31 K, Vauda Anka 20 K; po 10 K: Schneider Franc, Učit. društvo za ptujski okraj, Bralno društvo v Veržeju, Cvetko Franc; po 5 kron: Kryl Ivan, Strelec Ivan, Janžekovič Lovro, Jur-kovič Martin, Golobič Jakob; po 3 K: Herzog Anton, Cvahte Simon, Vogrinec Anton ; po 2 K: Maurič Karel, Novak Anton, Jurančič, Sterniša Josip, Lah Avgust, Zacherl Franc, Wessner Josipina, Petovar Terezija, Kocuvan Mara, Tomažič Ivan, Mursa Marija, Božman Franc, Colnerič Alojzija, Seršen Anton, Dreflak Ivan, Ivančič Nina, Weixl Josip, Bobič Janez, Ostre Alojz, Božman Julijana, Šprager Ferdinand, Gaberc Anton, Gajser Marija; po 1 K 40 h: Hayne Josipina, Prelog Jožef; po 1 K: Sever Frane. Mihalič Matilda, Hercog Leonida, Bobič Julija, Mahorčič Hermina, Bajh Joško, Ceh Franc, Seršen Marija, Pertl Kvirin, Pire Katarina, Mihalič Janko, Zencovich Ema, Mihalič Josip, dr. Kreft Leo, Sehuller Kristina, Tonimir, Sterniša Franc, Neimenovana, Vau-potič Nuša, Bunderl Terezija, Pušenjak Anton, Seršen Alojz, Šeršen Franc, Hedžet Feliks, Vagaja Elizabeta, Vreča Milan, Kosi Josip, Kren Josipina, Ciuha Anica, Pušenjak Toma, Erschenjak Simon, Cvahte Olga, Fandl Fani, Prelog ivan, Osterc Martin, Osterc Frančiška, Zelenko Terezija, Ivančič Josip, Koroša Neža, Šonaja Alojz, Zvare Frančiška, Bajnar Jožefa, Kapun Karel, Panič Jurij, dr. Lebar Josip, Lubi Franc, Horvat Jožef, Osterc Anton, Štu-hec Franc, Štuhec Marija, Gottlich Alojz, Gottlich Josipina, Faušova Franc, Puhar Alojz, Sterniša Alojz, Stanetič Franc, Topolnik Jožef, Heric Andraž, Ostre Marija, Bozmarič Anton, Topolovec Martin, Kosi Anton, Budja Leopold; Koroša Marija 80 h; po 60 h: Grantaša Anton, Bantaša Franc: po 40 h: Hauptmann Ignac, Kuplen Ana, Košar Anton, Lipša Karel, Cimerman Franca, Novak Franc, Kapun Marko; Štuhec Anton 24 h ; po 20 h: Pušenjak Peter, Auer Elizabeta, Babič Franc. Skupaj 242'44 K. Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala! — Za pripravljalni odsek: Karel Maurič, učitelj pri Sv. Križu kot blagajnik. —š— Kozjanski okrajni šolski svet je protestiral proti odredbi dež. šol. sveta, naj bi se pri kompetencah oziralo le na one proš-njike, ki so dovršili kako štajersko učiteljišče. Zgled za druge okrajne šolske svete in učiteljska društva! —š— 100 letnica Stanka Vraza, odličnega ilirskega pesnika in pisatelja se vrši 30. junija 1910 na njegovem rojstnem domu. Goriške vesti. —g— Natečaj za poljedelska štipendija. C. kr. ministrstvo poljedelstva je dovolilo z odlokom z dne 12. novembra 1909, št. 37470, za šolsko leto 1909/10 dva štipendija po 300 K na leto za mladeniče slovenske narodnosti iz Primorja, ki hočejo obiskovati prvi tečaj deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (na Kranjskem). Prosilci za ta štipendij naj vložijo svoje prošnje pri tržaškem c. kr. namestništvu do 1. januarja 1910. — Prošnjam je pridejati: 1. Krstni list (za sprejem v omenjeno šolo je treba, da se je dovršilo 16. leto — izjemno v slučaju prav čvrste rasti zadostuje 15. leto — ne sme pa biti prekoračeno 24. leto), 2. domovinski list, 3. zdravniško izpričevalo o dobrem zdravju in fizični sposobnosti za opravljanje navadnih kmetijskih del, 4. izpričevalo vsaj o dovršenju ljudske šole z dobrim uspehom, 5. izpričevalo o cepljenju koz, 6. občinsko izpričevalo dobrega vedenja, 7. o premoženjskih razmerah prosilca, 8. zaradi vstopa v omenjeno šolo se morajo mladeniči podvreči sprejemnemu izpitu v dokazanje zadostne pripravnosti za uk. —g— Razpisuje se natečaj za mesto strokovnega učitelja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v X. plačilnem razredu (letna plača 2860 K), ki more preiti v IX. plačilni razred deželnih uradnikov. Prosilci naj vložijo pravilno opremljene prošnje pri deželnem odboru do 30. decembra 1909. Prosilci morajo z izpričevali o dovršenih študijah in z izpričevalom o usposobljenosti za kmetijski pouk dokazati, da so znanstveno in strokovno zadostno izobraženi. Nadaljna pojasnila se dajejo pri uradih deželnega odbora. —g— O slovenskih šolskih razmerah v Gorici so razpravljali soc. demokrati na shodu zaupnikov iz Goriške v Gorici. — Tajnik Petejan je predlagal, naj se stranka loti dela tudi na tem polju. Sklenilo se je, da se po deželnozborskih volitvah skliče v Gorico velik ljudski shod, na katerem bi se pojasnilo stališče stranke glede tega vprašanja. Tržaške vesti. —t— V tržaškem mestnem svetu so razpravljali o proračunu za 1. 1910. Šlo je tudi za postavko o podpori 5000 K za Lego nazionale ter podporo Ciril-Metodovi šolski družbi. Puccher je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za podporo Legi in da bi glasovala tudi za podporo slov. šolski družbi, ko bi ne bila pod klerikalnim vplivom. Dasi so mu slovenski poslanci pojasnili, da družba ni klerikalna, da jo nasprotno klerikalci pobijajo, se vendar ni izjavil za podporo. —t— Povišanje pokojnin mestnih uslužbencev tržaških. Municipalni odbor je sklenil predlagati občinskemu svetu povišanje pokojnin onim uradnikom, ki so bili upokojeni pred letom 1895, ko so se nanovo regulirale plače. Uradniki, učitelji in sluge bi naj dobili 15% večjo pokojnino. Pokojnina vdovam pa bi imela biti po novem 50 % višja. Vsega skupaj bi se na leto izdalo 8450'70 kron več kakor doslej. Koroške vesti. —o— Podružnico „Svobodne šole" so hoteli v soboto, 11. t. m., ustanoviti v Celovcu. A prišlo je tako malo nemških „svobo-domislecev", da se zborovanje ni moglo niti vršiti. Kaj pa je renegatski kliki za pravo svo-bodomiselstvo ?! Boj proti Slovanom to je njihov „Freisinn"! —o— V Podkrnosu je 12. t. m. nenadoma umrl nadučitelj M o r 11 v najlepši moški dobi. Kajni je bil korenjak, močen in zdrav. Vzelo ga je v 2 dneh. Bil je splošno priljubljen. B. i. p.! —o— Slovenska županska zveza na Koroškem. Deželna vlada je pravila potrdila. Tekom meseca prosinca se vrši ustanovni občni zbor. —o— Zavetišče za obrtniške učence so ustanovili v Celovcu. Ustanoviti jih nameravajo tudi še v Folšpeiku, Velikovcu, Borovljah; Beljaku, Feldkirchnu! v vseh teh krajih že izvršujejo pripravljalna dela. Tako si bodo vzgojili Nemcj vedno več nemško-nacionalnega obrtniškega naraščaja. Splošni vestnik. Prijateljski sestanek bo v ponedeljek, dne 27. t. m., t. j. na predvečer učiteljskih zborovanj v restavraciji hotela „Južni kolodvor" (A. Seidel.) Društvo slov. učiteljic nas prosi objaviti, da se njega zborovanje ne vrši 19. decembra temveč 29. decembra t 1. z že objavljenim vzporedom. Zavarovanje je najidealnejši način hranitve in najboljše gmotno preskrbljenje posameznikov in celih rodovin. Zato opozarjamo slavno naše učiteljstvo, da se zavaruje in uva-žuje pri tem domače podjetje banko „Slavijo", ki je že dala lepe vsote na korist učiteljstva. — Slavno učiteljstvo se izvoli obrniti za natančnejše podatke na zastopnika banke „Sla-vije", Arnošta Šusteršiča, Ljubljana, Cesta na Božnik, vila „Jerin"- Perotninski zavod v Šiški pri Ljubljani je dograjen in otvorjen. P o 1 e g t r g o v s k e g a z n a č a j a j e ta zavod, ki vzreja čistokrvne pleme n j a k e , namenjen v povzdigo perotninarstva na Kranjskem, in priporočamo perotninorej-cem in drugim interesentom, d a si ta v Avstriji največji zavod ob priliki ogledajo. V dveh vagonih so se pripeljali novi stroji za „Prvo kranjsko tvornico testenin" iz Švice na postajo Trnovo-Bistrica. Stroji so tako orjaški, da je treba mnogo truda, preden se posamezni deli nalože na vozove. Izdelala jih je specialna tvrdka, ki je edina v izdelovanju tako orjaških strojev na kontinentu. Opremljeni so z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki. Z novimi stroji bo izdelovala tvornica v Ilir. Bistrici ne le trikratno množino kot sedaj, temveč se bo vršilo vse delo bolj avtomatično. — Gospodinje, sezite tedaj bolj pridno po ¡zbornih Pekatetah, da bodete tudi tem strojem dajale dovolj dela. Cenjene čitatelje opozarjamo na današnjo prilogo „Prve češke splošne delniške družbe za zavarovanje na življenje", ki naznanja, da je vpeljala zavarovanje v prid naše prekoristne šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vsak po. svoji moči naj pripomore, da dobi naša šolska družba tem potom čim-največ dohodkov. Nova oprema infanterije in lovskih čet je dokončana. Vsak infanterijski in lovski bataljon ima štiri telefonske postaje in štiri mag-netske telefone za improvizirane govorilne postaje z nad 6 km dolgim vodom. Bazentega imajo take čete 16 signalnih postaj s prapori, s petrolejkami za ponoči in 4 postaje z acetilen-kami. Za vojsko vse, a za šolo? Katoliška kultura. Neki bavarski katoliški list prinaša sledeči oglas: „Za o d k i-davanje snega iščem nekoga za zimo 1909/10. Dotičnik mora odkidavati sneg na pokopališču in mora lopato prinesti s seboj. Ker imam drugače dosti opravka in zaslužka kot mežnar, pevec, organist in občinski pisar pa tudi — učitelj, odstopam to službo drugemu. Nadmežnar Abel v Mitterskirchenu". čudovito! Sleparska nemška tvrdka. „Uč. Tov." je poročal, kako je minole velike počitnice hodil tudi po Slovenskem nemški agent ter posebno pri učiteljih ponujal neke posebne vrsle finih srajc in spodnjih hlač. Plačati bi bilo po preteku enega leta v malih obrokih. Doznajemo, da je ujel na svoje limanice dva ugledna tovariša ua Gorenjskem. Kar šiloma jima je mero vzel ter je rekel, da pošlje nekaj komadov na ogled v priporočilo svoje firme, katere ime je previdno zamolčal. Pri-četkom šolskega leta pa sta dobila omenjena tovariša : prvi 24 komadov, drugi 18 komadov od firme J. Wolf, Kommanditgesellschaft, München, Beichenbachstraße 31. Prvi je plačal samo eolnine in poštnine 29 K 9 h, drugi primeroma manj. Zaračunal pa je Wotf vsako srajco in vsake spodnje hlače po 12 K, ki bi jih bilo plačati v šestih mesecih. Hentajte, to niso mačje solze. Prvi tovariš, imenujmo ga A, je takoj pisal firmi, da on ni toliko naročil in da pošiljatve ne sprejme, ker je cena horendua, oziroma da jo sprejme, če srajce pristajajo in da za vse ne da več kakor 100 K, eolnina pa se mu mora vrniti. Toda mona-kovski slepar je pisal, da ne sprejme pogojev, češ, da je A sam podpisal „Bestellschein" na 24 kosov. V resnici pa je agent tovariša A le prosil, naj zapiše v njegov notes svoje ime, ki si ga baje on „ne more zapomniti". Slepar je potem ta podpis porabil za naročilni list, na katerega je seveda lahko zapisal, kar je hotel. A najlepše šele pride. Prvi tovariš A in drugi, ki ga imenujmo B, sta kasneje eno srajco in ene hlače pomerila in se prepričala, da je mera popolnoma ¡zgrešena in da je potemtakem poslana faktura popolnoma nerabna. Srajce in hlače so sicer dokaj lepe, a nikakor več vredne kakor kvečjemu po 4 K komad, a kamoli po 12 K, kakor zahteva monakovski slepar. Pričela sta tovariša pismeno prijemati sleparsko firmo, a ta se je le kratko odzvala, rekši, da ne vzame ničesar nazaj in zdaj trdovratno molči. Tovariš A se je posvetoval z nekim advokatom, ki mu je rekel, naj počaka, da firma toži. To se nam pa zdi jako r i s k i r a n a stvar. Ali ni sredstva, ki bi monakovskega sleparja prisilila, da bi doslej nerabljeno robo vzel nazaj? Ali je ni oblasti, ki bi rešila tovariša neljube stiske in zadrege. Morebiti je pa omenjeni tvrdki šel še kateri drugih tovarišev na v a d o. Zato razglašam to stvar, da se objavi uredništvu „Učit. Tov." Mogoče, da se dobi blag mož postave ali advokat, ki priskoči osle-parjenim tovarišem na pomoč. Naslov omenjenih dveh tovarišev A in B je na razpolago v uredništvu „Učit. Tov." — Morala iz vsega povedanega pa je: „Varujte s e t u j i h , posebno nemških, judovskih firm! Mi imamo doma trgovce, ki nam postrežejo s solidnim in cenim blagom! Šolsko zdravstvo. Medicinske pridobitve. Prof. Vallée z živinozdravniške velike šole v Alfortu je izumil nov serum proti tuborkulozi, ki se pridobiva na sličen način kakor Marmorekov. — Profesor Pasteurjevega zavoda je našel bacil otroške driske. To je neki takozvani pathogen-bacil „Proteus", ki se nahaja na sadju in svežem sočivju. 22 otrok neke javne šole v Novem Jorku je umrlo, ker je zaužilo pokvarjeno mleko. Zabranjujte mladini kaditi. Neki zdravnik je preiskal 87 učencev v starosti 9 do 14 let, ki so se navadili kaditi. Nasledki kajenja so bili pri 27 učencih jako žalostni: trpeli so na slabi prebavi, bitju srca, njih in-telekt je mnogo izgubil, bili so nagnjeni pitju alkoholnih pijač in njih krvni obtok je bil nepravilen; 12 učencem je mnogokrat tekla kri iz nosa, 12 učencev ni moralo vedno spati, eden je postal tuberkulozen. V krvi pušečih otrok se je našlo mnogo manj rdečih telesc nego pri drugih otrokih. Iz slovanskih pokrajin. O Grof Harrach, eden najuglednejših čeških rodoljubov, je umrl 13. t. m. na Dunaju. Dosegel je visoko starost 82 let. Bil je vnet pospeševalec slovanskega gibanja v Avstriji, poznal je dobro tudi nas Slovence. Zlasti je posvečal svojo pozornost gospodarski povzdigi Dalmacije. Bil je tudi častni občan mesta Ljubljane in „Slovenske Matice". O Paderevski, svetovnoznan poljski virtuoz, je daroval za grunvaldško slavnost spomenik iz brona, ki predstavlja poljskega kralja Jagella, zmagovalca nemškega vitežkega reda. Spomenik stane 300.000 frankov. Grun-valdška zbirka je nabrala že čez 1 mil. kron za ustanovitev novih poljskih šol. To bo še najlepši odgovor na Rossegerja. O Cehi na Dnnajn. Dunajski Nemci po vsi pravici trepečejo pred češko poplavo Dunaja, češki dunajski socialisti imajo nad 90 politiških organizacij; češke strokovne organizacije imajo okroglo 25.000 članov. Češke delavske posredovalnice na Dunaju preskrbujejo svojim rojakom kolikor možno mnogo služb po delavnicah in tvornicah. Pa tudi čeških obrtnikov, zlasti manjših je vedno več. V X. okraju imajo Cehi lastno obrtno nadaljevalno šolo. češki krojači so ustanovili lastno veliko delavnico za obleke. Poleg 11 krajevnih podružnic „Komenskega" imajo dunajski čehi 159 denarnih zavodov in društev, ki podpirajo češki živelj. Bazentega izhaja na Dunaju 31 čeških časopisov, med njimi dva dnevnika z več nego 20.000 naročniki. Najvplivnejši list je „Videnski dennik", ki je sicer nestrankarski, vendar se mu takoj pozna, da ga urejujejo narodni socialci. O Slovanski časnikarski shod. Prihodnji vseslovanski časnikarski shod se vrši v Sofiji meseca julija prihodnjega leta. O Na BeneČanskem je zadnje ljudsko štetje naštelo komaj 30.000 Slovencev; izkazalo pa se je, da v mnogih krajih, ki so čisto slovenski, niso našteli niti enega Slovenca, v drugih krajih zopet so jih našteli mnogo manj, nego jih je v resnici. Mirno se lahko trdi, da živi na Beneškem do 40.000 Slovencev. O Spomenik Karagjorgju, osvoboditelju Srbije, postavijo na Kalemegdanu v Belgradu. Natečaja za načrt tega spomenika so se udeležili vsi srbski kiparji in Splitčan Paška Vučetič. Nagrado za najboljši načrt v znesku 1000 dinarjev je dobil Vučetic, ki mu je tudi poverjena izvedba spomenika. Spomenik Karagjorgju bo stal 60.000 dinarjev. O O Levn Nikolajeviču Tolstem. Dopisnik „Rossije" se je mudil v Jasni Poljani in poroča, da je Tolstoj popolnoma zdrav. Povedal mu je, da objavijo v nekaterih dnevih večji inozemski listi članek pod imenom „čin-giskan", v katerem se bode govorilo o sedanjih ruskih razmerah. Nemilo je iznenadilo pisatelja, ko mu je žurnalist povedal, da je bilo neko zadnje njegovo delo konfiscirano. — Dejal je: Kako strašne čase imamo v Busiji. Pritiska se nas od vseh strani: ne moreš govoriti ne pisati ne potom tiska objaviti. — Preteklo soboto je obiskal Tolstega dirigent Kusevicky s francoskim orkestrom na lok. Tolstoj se je dolgo pogovarjal z godci in se je pokazalo, da izvrstno pozna klasično muziko. O Spomenik komponistu Smetani, ustvaritelju moderne češke glasbe, hoče postaviti v Pragi društvo, ki se je te dni konstituiralo. Predsednikom je bil izvoljen dvorni svetnik prof. dr. Jar. Goli, bivši rektor češke univerze, v odboru sta med drugimi komponist in šef opere „Nar. divadla" Kovafovic in slikar Švabinskj. Drnštvo ima 7570 K premoženja. Razgled po šolskem svetu. — Zabranjeno rusko predavanje v Pragi. Deželni šolski svet za kraljevino Češko je odbil prošnjo „Ruskega kružka", da sme predavati o ruski kulturi. Vzrokov ni navedel. Svoboda! — Eeciprociteta zagrebškega vseučilišča. Poslanca dr. Ploj in dr. Laginja sta vložila v min. predsedstvu in pri naučnem ministru spomenico, v kateri zahtevata, da lahko visokošolci iz Dalmacjje, Istre in Trsta polagajo tudi v Avstriji veljavne izpite na zagrebškem vseučilišču. Oba ministra sta obljubila, da bosta to željo upoštevala, treba bo samo stopiti s hrvaško deželno vlado v dogovor, da se uvede za te dijake tak načrt za predavanja in izkušnje, ki bi ,bil prikladen tudi za avstrijske razmere. Inštalacija rektora češke univerze. Po starinski navadi je bil svečano inštaliran v Pragi novi rektor češke univerze dr. Jo- sip K r a 1. Prorektor dr. Heyrovsky je poročal o delu vseučilišča v minolem letu, posebno o stavbnih delih za nove vseučiliške prostore. — Ob začetku šol. 1. 1909/10. je bilo na univerzi 184 profesorjev in docentov. V zimskem semestru 1908/09 je bilo vpisanih 4193 slušateljev. Dr. Heyrovsky je z osobitim zadoščenjem konstatiral naraščanje števila jugoslovanskih d i j a k o v n a č e š k i univerzi. Dočim je bilo v zimskem semestru 1907/08 26 Hrvatov in Srbov, je v zimskem semestru 1908/09 njihovo število naraslo na 117. Slovenski akademiki so bili naprosili senat, da bi priredil na univerzi posebne slovenske tečaje za slov. pravnike, da bi se tako postavil temelj slovenski univerzi. Senat je bil pripravljen ustreči tej želji, a ministrstvo je odbilo dotično prošnjo, češ, da se na temelju zakona sme na češki univerzi predavati samo v češkem jeziku. Na to je govornik odstopil svojo službo novoizvoljenemu rektorju dr. Josip Kralu. ki se je v svojem imatrikularičnem govoru spominjal prvega češkega rektorja Jana Husa; potem pa je predaval o literarnem delu humanističnih profesorjev Karlove univerze v 1. 1409—1622. Novoizvoljeni rektor je rodom Pražan. Doktoriral je leta 1878. Na univerzi je začel delovati 1882. Dr. Krdl je priznan češki literat; spisal je mnoga dela v češkem, nemškem in latinskem jeziku. — Italijanski dijaki se pripravljajo za vstajo. Italijanski dijaki na Dunaju so imeli zborovanje, na katerem so zahtevali italijansko vseučilišče v Trstu Ogromna večina je bila za to, da se započne energična akcija, a manjšina je razložila, da je bolje nekoliko počakati z ozirom na politiški položaj, a medtem naj se vzdržuje najtesnejše zveze z italijanskimi posjanci. Zaraditega se je sestavila resolucija, v kateri se pozivlje italijanske poslance, naj se najživahnejše zavzamejo da vlada otvori italijansko pravno fakulteto v Trstu za nadomestilo v Inomostu, poleg tega naj se prizna veljavnost izpitov, dovršenih na vseuči-liščik v kraljevini Italiji. Ako vlada tega noče, groze italijanski dijaki z uporom. Z gospodarskega polja. = Ustanovitev „Zveze jugoslovanskih hranilnic" je vprašanje najbližje bodočnosti. Dne 13. novembra so v Ljubljani zastopniki skoro vseh hrv. in slov, hranilnic sklenili tako zvezo osnovati. To bo ogromnega gospodarskega pomena. Boj proti nemškemu kapitalu se mora pričeti sistematično na vseh črtah. Obeta se nam tudi državna zveza slovenskih hranilnic. Po sklepu lista. * Štajerski deželni šolski svet je letos prikrajšal učiteljem božične počitnice s tem, da je odredil, da morajo v četrtek, dne 23. decembra 1909, imeti šolo in to z ozirom na izvršilne predpise k def. šol. in učn. redu § 56.-58., ki pravi: Ob četrtkih, pred katerim ali po katerem je neposredno šole prost dan, se mora poučevati. — Toda tega se tudi dež. šol. svet ne drži docela, zakaj letos je n. pr. odredil, da sme četrtek 18. novembra (dan pred Elizabeto), biti pouka prost. Kaka je torej to praktika? Po postavi bi bilo pravil-neja, da bi imeli 18. novembra šolo, kakor da moramo sv. večer ali dan pred Božičem s poukom nadomestiti. To je krivično! Štajersko učiteljstvo se mora pobrigati, da se omenjeni predpisi precizirajo v toliko, da se mora poučevati ob četrtkih, pred katerim ali po katerem je kak praznik (cerkveni), izjemno 18. avgust, 4. oktober in 19. november. — Prosimo še za druga mnenja 1 * Slovenci, poslušajte! V Hartbergu na Gor. Štajerskem se je zbralo dne 5. t. m. petnajst občinskih predstojnikov okrajev Hart-berg in Pollau, med njimi deželni poslanec Gerlitz. Zborovalci so sprejeli sledečo resolucijo: Dne 5. decembra 1909 v gostilnici dež. poslanca g. Gerlitza v Hartbergu zbrani župani 15tih občin okr. Hartberg in Pollau protestirajo v imenu prebivalcev teh občin proti zapostavljanju njihovih šol z ozirom na krajevni razred. Sramotno je za nas, da se ravno šole v imenovanih krajih vedno zapostavljajo. A 1 i so naše šole kazenske postaje, ali dosežejo naši učitelji manj kakor oni prvega in drugega plačilnega razreda? Ali nima naš davčni krajcar polne vrednosti? — V krogih naših učiteljev, ne manj pa tudi vsega prebivalstva navedenih občin vlada zaradi te krivične razdelitve krajevnih razredov velika ogorčenost, ki silno nasprotuje prijaznosti našega prebivalstva napram šoli. Mi zidamo nove šole in jih opremljamo z vsem potrebnim po ukazih šolskih oblastnij — mi zahtevamo torej, da se izvede na naših učiteljih § 55. drž. šol. zakona in zahtevamo, da se takoj uredijo plače naših učiteljev po prvem plačilnem razredu. To pomoč pričakujemo od zasedanja dež. zbora meseca decembra. Končno zahtevamo odpravo krivičnega in času neprimernega krajevnorazrednega sistema!" — Tako Nemci! Kako pa — Slovenci ? 1 Listnica uredništva. Z današnjo številko zaključuje naš list svoj 49. letnik. Zavest imamo, da smo pošteno delali tudi letos natančno po svojem programu. Tako bodi prihodnje leto! Skrb naših prijateljev in prijateljic je, da skrbe za čvrsto gmotno podporo, vse drugo je stvar naših so-trudnikov in našega uredništva. Na delo! P. F.: Porabimo s prihodnjem letniku. Listek jubilejske številke je že napolnjen. — A. W.: Porabimo v jubilejski številki. Kakor vidite, je bilo danes nemogoče. — V London: Literarno zgodovino narodnega gospodarstva smo prejeli in jo začnemo priobčevati v prihodnjem letniku. Veseli nas, da niste v daljnem svetu pozabili na nas, kakor pozabljajo na naše učiteljstvo tisti, ki žive tik njega Pozdrav! — Jubilejska številka je z daljšimi članki dobro preskrbljena. Kdor misli priobčiti kaj krajšega, naj pošlje takoj, sicer se ne moremo na nikogar več ozirati! — Na vse strani: Vesele praznike! Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 3490. Kranjsko. 196 1—1 V šolskem okraju ljubljanske okolice se razpisujeta naslednji učni mesti z zakonitimi prejemki v stalno nameščanje: 1. učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli na Drenovem griču; 2. učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v St. Juriju. Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh učnih mest je predpisanim službenim potom semkaj predlagati do 20. januarja 1910. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 12. decembra 1909. St. 1975. 195 1-1 Na dvorazredni ljudski šoli v Hotedršici se razpisuje « tem nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 15. januarja 1910. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 14. decembra 1909. Uredništvo in upravništvo „Učiteljskega Tovariša" vsem sotrudnikom in naročnikom: Srečno leto 1910! MiiiiiiAMAMAi Srečno novo leto želi vsem cenj. gg. učiteljem in njih rodbinam v mestu in na deželi in se priporoča za obilen obisk Jurij Marenče gostilfličar na Dolenjski cesti. Št. 2626. 199 1-1 V črnomaljskem šolskem okraju se razpisujejo učna mesta na štirirazrednici v Černomlju in učno mesto na trirazrednici v Semiču v stalno ter učno mesto na novi enorazrednici v Starilipi na Vinici v stalno oziroma začasno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 15. januarja 1910. Zaradi otvoritve obrtne nadaljevalne šale na ljudski šoli v Črnomlju, se bodo z» to šolo upoštevali v prvi vrsti moški prosilci. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 16. decembra 1909. ¿iS^ Ne zabite Učiteljskega konvikta!" SBSSSS?^'® Za božične praznike nudiva slavnemu občinstvu v najinem najmodernejše urejenem zavodu z mlekom opitano, zaklano, opukano, iztrebljeno in na francoski način dresirano perotnino najfinejšega mesa in izbornega okusa, kakor: purane, gosi, race, kapune, pularde, kokoši za juho, piščance za peko in piščance za ocvrtje po najnižjih dnevnih cenah. — P. n. perotninorejce opozarjava na v najinem zavodu izrejeno kuretnino, jamčeno najčistejših pasem kakor: „Phym. Rocks", „Orpington", „Brahma", „Wyandottes" in „Mechelner" ter na jajca od teh plemenjakov, ki jih oddajava po najnižje mogočih cenah. — Zaloga različnega perja za pernice, blazine itd. — BSSP* Ogled zavoda je vsakemu interesentu proti zglasitvi v najini pisarni dovoljen. Z odličnim spoštovanjem Krapš & nitrirh Prv' ®n nalveCj' zavod za izrejo in opitanje IX l/lil 1111; jjerotnine na Kranjskem. Zgornja Šiška pri Ljubljani. Telefon št. 276. 200—1 Srečno novo leto želi cenjenemu učiteljstvu „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka T7" FK-A-O-I zavaruje v žlvijenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene zaloge..... Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva..... Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 V vsem pa doslej . . . V letu 1905 se je premoženje pomnožilo za V 37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . . „ 97,814.430 97 Vsa pojasnila daje 14 26-26 General, zastop banke .Slavije' v Ljubljani, <3-osposIse mlice št. ±2. K 1053,737.389 88 8,090.621-62 4,361.283-89 „ 41,335.041-01 2,188.391-24 34,087.781-48 206.296-40 1,606.893-21 3,004.509-80 Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. ¿\8 Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 133 (Češko). Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. A Ä -y. O- Ä JA JX Ä & Ä j';- .-'V J% <> A Najlepše darilo a vsakemu otroku je lepa s knjiga! Zato kupujte krasne knjige za mladino, ki so; A. Rape: Mladini A. Rape: Dane J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka E. Gangl: Zbrani spisi za mladino Vsak izvod v elegantni vezlbi stane samo 1 K, po pošti 16 h več. Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. 172 9-5 Knjigarna L. Schwentner Ljubljana, Prešernove uice3 priporoča nastopne novosti: Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4-50. 92 30—20 Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3"—, eleg. vez. K 4 50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 3 50. Milčinski Fran: Igračke, črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. Murni k Bado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3'50. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu, Izvolite pisati po vzorce! viv I i) ~ m 26-3 po znižanih cenali. Modno biago. — Sukno. — Barhenti. — Flaneli. — Havličkove tkanine. — Namizne in kavine garniture. — Brisače. — Robci. — Izbere za neveste. V. J. Havliček a bratr v Podebradech na Češkem 1 kes Havličkcve tkanine Libuisa 23 m 16 kron. 1 zavoj 40 m ostankov letnih ali zimskih, okusno razdeljenih za 18 kron po povzetju. Le pri nas vse dobro! Božično blago 1 kos 15 m 10 K 50 h. Ta dobite najbolje! Vzorci franko! Našim rodbinam priporočamo 43 - Kolinsko cikorijo - Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice m 52_25 Marije Jirsove učiteljeve soproge v Novem Hradku n/Met. (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. V nattngni ajlofcitfttru }«g teAla: vojvodina kranjska Izdava A za šole: 17 zemljepisnih nariskov v barvotrsku z besediiMii m dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj. Sestavil in nuntt FRAN MAROLT, učitelj t Ljubljani. Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 3463, odobril in pripasti! to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih lolati s slovenskim učnim jezikom. Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 X 60 cm. Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v teki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo. Cena 10 K. Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilo«. Sestavil in n trkal FRAN MAROLT, uatetj v Ljubljani. Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni nčni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svtt z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, hi k* velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih ioi. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sv&a kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to deia odobreno kot učilo na ljudskih m meščanskih šotah. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Cem 1 K. v Dornbergu na Goriškem ima naprodaj mnogo tisoč hektolitrov najizbornejšega vina. Na zahtevo se služi z vzorci. Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige: Učne načrte za Kranjsko za eno- in K dvorazrednice po........—"50 od tri- do osemrazrednice po . . . —"60 Načela za obči načrt ponavljalne šole —'25 Cesarska pesem, čveteroglasna . . . —-14 Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja 4 — Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. 4-— Besedilo k Adamičevi spevoigri ... —'10 Štupar, O prvinah in spojinah . . . l-50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe.........—'20 Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu 120 Učit. pokojninski zakon za Kranjsko —-20 Mladinski spisi: A. Bape: Mladini 1..................1'— J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I. T— E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . I-— A. Bape: Dano....................1'— Telefon št. 118. Poštna hranilnica št. 76.307. Učiteljska tiskarna registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4 priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in ueiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzi kalij in časopisov. Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno: Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Eazne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.