dolenjka.d.d. NOVO MESTO MESEC“ZELENE DOLINE”V“DOLENJKI” sirgauda 1.163,4« SIT/kg 899,0» SIT/kg Sir Luka v.p. 1.237,20 SIT/kg 1.014,10 SIT/kg jogurt 180 g 69,80 SIT/kos 57,20 SIT/kos sadni jogurt 79,10 SIT/kos 64,80 SIT/kos LCA probiotični jogurt 76,40 SIT/kos 62,60 SIT/kos LCA sadni probiotični jogurt 93,60 SIT/kos 76,70 SIT/kos H L D JV J Št. 40 (2615), leto L • Novo mesto, četrtek, 7. oktobra 1999 • Cena: 210 tolarjev ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list Berite danes stran 2: *Plovba Laboda v letošnjem letu stran 3: *Kam z odsluženimi avtomobili? stran 4: *Med Črnomaljci vedno bolj vre stran 8: • Mnogi lastniki stanovanj čakajo stran 9: *Letošnji vinski letnik rekorden? stran U: 'Nasilja, kolikor ga Želimo videti stran 18: * S frajtonarico na svetovno prvenstvo oračev BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO * Upravljamo s finančnim premoženjem * Odkup in prodaja vrednostnih papirjev Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, s 068/460-730 BpH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, s 0608/41-371 Košarka KRKA TELEKOM g Liga Kolinska SLOVAN Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 9.10.1999, ob 20. uri Pokrovitelj: Ključavničarstvo Šmajdek Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra) Zmaga Podobnikove “poštenosti” Vpravdi med podpredsednikom vlade in prvakom SLS Marianom Podobnikom ter tednikom Mladina glede spornega financiranja predvolilne kampanje SLS leta 1992 je prejšnji četrtek ljubljansko okrožno sodišče razsodilo, da mora Mladina preklicati nekatere objavljene trditve, Podobnikov zahtevek zu plačilo 25 milijonov tolarjev odškodnine za prestane duševne bolečine pa je zavrnilo. Marjan Podobnik je sodbo komentiral kot zmago. Omenjena sodba, ki je čuden kompromis, je dejansko Podobnikova zmaga. Čeprav je Mladini uspelo dokazati, da Je bilo vsaj v nekaterih primerih financiranje predvolilne kampanje SLS nezakonito, pa je sodišče mnenja, da ni dokaza, da seje Podobnik zaradi financiranja predvolilne kampanje SLS sestal z direktorjem Leka Metodom Dragonjo. Vendar to v ničemer ne zmanjšuje njegove krivde. Dejstvo je, da je Marjan 'Podobnik, ki se od začetka politične kariere poudarjeno sklicuje na poštenost, moralo in krščanski etos, vedel za nezakonito firtaciranje stranke. Ker Mladini tudi po zaslugi sodišča ni uspelo dokazati vseh zapisanih trditev, je od sodišča prejela poduk o pravilih novinarskega pisanja: novinar Podobnika ne bi smel vnaprej obsoditi za dejanja, zaradi katerih ni bila vložena še niti ovadba, Pisati pa bi moral zgolj o sumu in v pogojniku. Pogreb zq preiskovalno novinarstvo, za demokracijo in tudi za neodvisno sodstvo, ki v primeru političnih veljakov loči poštena od nepoštenih kaznivih dejanj. JOŽICA DORNIŽ “Prebujanja v prebujeni Kočevski” Prireditve ob 3. oktobru - prazniku kočevske občine reditev s svojim naslovom odražala tudi siceršnje trenutno dogajanje, “prebujanje” na Kočevskem, o čemer pričajo tudi številne kulturne, športne in druge prireditve, ki so se in se še bodo zvrstile v mesecu počastitve praznika. Tako bo že danes ob 19. uri v hotelu Valentin predstavitev pesniške zbirke Marijane Malnar Knap “Ko imaš nekoga rad”, jutri ob 17.30 pa bo v Seškovem domu prireditev “Učimo in igrajmo se skupaj”. V soboto in nedeljo, 9. in 10., bo v ŠD Sokol v Šalici vasi tretji občinski turnir v badmintonu, v sredo prihodnji teden pa bodo organizirali razstavo “Predstavitev sokolstva”. Še pred tem bodo v torek ob 12. uri v Likovnem salonu odprli razstavo “Vse o koruzi”, sledila pa bo predstavitev knjige Vasilija Poliča “Erotika in ekologija”, ki jo bo avtor predstavil v pfctek, 15. oktobra v kočevski knjižnici. Prireditve, med katere so uvrstili tudi proslavo v počastitev 100-letmce šole v Kočevski Reki, bodo sklenili v soboto s tremi športnimi prireditvami: na stadionu se bo ob 10.30 začela nogometna tekmavmed dečki Kočevja in Belinke Črnuče, v Domu telesne kulture ob 18. uri odbojkarska tekma žensk Kočevje : Radio morje ter KOČEVJE - V počastitev občinskega praznika so letos v Kočevju pripravili toliko prireditev, kot še nobeno leto do sedaj. Pričele so še že v petek, 17. septembra, s celovečernim nastopom mažoretne plesne sekcije Delavske godbe, sklenile pa se bodo z odbojkarsko tekmo med ekipama Kočevja in Črnuč v soboto, 16. oktobra, ki bo od jutra do večera izrazito športno obarvana. Osrednja prireditev je bila v soboto, na predvečer praznika, v Šeškovem domu. “Prebujanja”, kot so prireditev poimenovali, so bila za kočevski prostor novost, ki pa jo je občinstvo toplo sprejelo. Simbolično je pri- "PREBUJANJA” - Slavnostni govornik na osrednji prireditvi v po- tna pr zenu moški odbojkarski dvoboj. M. L.-S. častitev občinskega praznika “Prebujanja ”, ki je bila povsem drugačna od prireditev, ki so jih sicer v Kočevju vajeni, je bil minister dr. Pavel Zgaga. (M. L.-S.) marles hiše d.o.o. Hiše po vaši meri marles mVBEME Za konec tedna ho precej sončno in nekoliko toplejše. Marjanu Legam Dragi Marjan, ob treh popoldne bi morali, tako kot vsak ponedeljek, sedeti na seji uredništva Dolenjskega lista, ki si jih zadnjih 26 let kot odgovorni urednik našega časopisa vodil ti. Pa je nedoumljiva usoda hotela, da smo se zbrali pred obličjem smrti, ki je udarila tako nenadejano in tako strašno. Kruta smrt je strla tvoje trpeče srce, nima pa moči, da bi uničila tisto, kar si ustvaril. Tega je veliko - in je lepo, dobro in koristno. Tako rekoč vse svoje dejavno življenje, polnih 33 let, si posvetil novinarstvu, od prvega dne pri Dolenjskem listu, katerega odgovorni urednik si bil več kot četrt stoletja. Vsem tvojim sodelavcem, ki smo se pretreseni zbrali na tvojem žalostnem slovesu, si bil od prvih negotovih korakov na večkrat nelepi, pogosto razdrapani, trdi in opotekajoči se novinarski poti ne samo skrben in vesten urednik, marveč predvsem razumevajoč in tenko čuteč kolega. Če kdo, si ti poznal in razumel muke in težave tega poklica, a hkrati znal pokazati tudi na njegove lepe plati, na radost, zadovoljstvo in zadoščenje, čeprav samo hipno, ki ga prinaša pokončno in pošteno opravljeno delo. Delo, ki je javno, vsem na očeh in izpostavljeno vsakršnim sodbam. Delo, ki je namenjeno ljudem in zavezano samo njim. Posebej si ves čas cenil delo pišočega novinarja, kar si po srcu in peresu bil tudi sam od prvega do zadnjega novinarskega dne. Kot urednik strpen in odprt za razna, tudi povsem nasprotujoča si mnenja, kot strokovnjak za kmetijstvo poljuden in vsem razumljiv pisec, kot komentator pa odločno, tudi ostro in nepopustljivo pero. Pokončen in neomajen, kot bi rezal, ne pisal. Ob vsem tem pa iskreno in globoko človeško, predvsem socialno čuteč človek, ki jev zrela leta ohranil in obranil prvinski občutek za človekovo dostojanstvo. Posebej občutljiv si bil za krivice, ki so se in se še dogajajo majhnim, nemočnim, ponižanim in razžaljenim ljudem. Ljudem, posameznikom, ne institucijam, ki so se ali se še sklicujejo nanje, da bi na njihovem človeškem trpljenju in preko njihovih upognjenih hrbtov uveljavljale svoje oblastniške interese. Dragi Marjan, ob tvoji smrti smo tvoji sodelavci in prijatelji pretreseni in potrti. Hudo nam je in težko nam bo brez tebe. Danes je prvič po več kot 26 letih Dolenjski list izšel, ko tebe ni več, ker si odšel “tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi ”. Izšel bi celo, če te nikoli ne bi bilo. A ne bi bil tak. Ne bi bil tvoj. Sedaj pa je in bo. Ti ne potrebuješ spomenika. Postavil si si ga sam. Izide vsak četrtek. Tako ba, obljubljamo, še naprej. Tudi v tvoj spomin. Hvala ti, Marjan, za vse. .. , ,v Uredništvo Dolenjskega lista 11. DRŽAVNO PRVENSTVO VODNIKOV SLUŽBENIH PSOV POLICIJE - V četrtek, 30. septembra, se je na novomeškem nogometnem stadionu v Portovalu zaključilo 11. državno prvenstvo vodnikov službenih psov policije, katerega glavni organizator je bila letos PU Novo mesto. Sodelovalo je 35 vodnikov iz vseh slovenskih PU in Specialne policijske enote. Na zaključni prireditvi so najboljšim podelili priznanja in pokale. Na sliki: generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič podeljuje pokal najboljšemu v splošni uporabi, Dejanu Lavriču s psom Erasom, iz Specialne enote Ministrstva za notranje zadeve, drugo mesto je zasedel Emsud Buljubašič s psom Akom iz PU Celje, tretji pa je domačin Marko Štritof s psom Jagom iz PU Novo mesto. Več o državnem prvenstvu na 11. strani. (Foto: L. M.) Tatjana Fink UNICEFOV FESTIVAL - Novomeški regionalni odbor za Unicef in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela sta minulo soboto v Novem mestu organizirala festival "Vsi otroci so naši otroci”. Dopoldan so na Novem trgu nastopili otroška folklorna skupina Kres, romska folklorna skupina in drugi, obiskal pa jih je tudi čarovnik, otroci pa so lahko ustvarjali tudi v različnih delavnicah. Dvorana Kulturnega centra Janeza Trdine pa je bila zvečer, ko so nastopili različni glasbeniki od Lada Leskovarja do Irene Vrčkovnik in brusniških mladih Mačkonov, nabito polna. Denar, ki so ga zbrali, bodo namenili Unicefovemu demonstracijskemu centru, kjer naj bi s pozitivno vzgojo poskrbeli za boljšo izrabo prostega časa otrok. (Foto: A. B.) Tatjana Fink menedžerka leta 1999 Ugledno priznanje Združenja Manager direktorici Trima Trebnje BLED - Na srečanju slovenskih menedžerjev pretekli četrtek na Bledu so direktorici trebanjskega največjega podjetja Trimo Tatjani Fink izročili priznanje Manager leta 1999. Finkova je pretekli petek na novinarski konferenci ta dogodek komentirala ne le kot veliko osebno priznanje, temveč tudi priznanje kolektivu, trebanjski občini in dolenjski regiji. Pod vodstvom Tatjane Fink se je Trimo Trebnje razvijal in preobražal v tržno prodorno in poslovno uspešno firmo v kovinskopredelovalni dejavnosti, so pou- darili predlagatelji priznanja: sekcija menedžerk Združenja Manager, uredniki Gospodarskega vestnika in Dela ter Območna GZS Novo mesto. Diplomirana ekonomistka s končanim MBA na Brdu Finkova je pričela v Trimu leta 1980 po opravljenem pripravništvu kot planer - analitik in že drugo leto zaposlitve postala vodja plansko-analitskega oddelka. Zatem je bila med drugim pomočnica direktorja komercialnega sektorja in direktorica tega sektorja. Od leta 1992 pa je glavna direktorica te gospodarske družbe. Posebej v zadnjem času so bili dosežki Trima izstopajoči, saj so lani povečali prodajo skoraj za petino, prodajo na tujih trgih za več kot tretjino in neto dobiček za četrtino. Prihodki od izvoza, večinoma v Zahodno Evropo, predstavljajo kar 43 odstotkov vseh prihodkov. Delež prihodkov delniške družbe Trimo v prihodkih te dejavnosti v naši državi znaša le malenkost manj kot 30 odstotkov in se nenehno povečuje. Preteklo leto so v Trimu čisti dobiček povečali za 24 odstotkov, vrednost kapitala pa za desetino. Dodana vrednost na zaposlenega je lani presegla 3,8 milijona tolarjev. Veliko pozornost posvečajo tri-movci tudi razvoju. Med uspešne razvojne projekte v lanskem letu spadajo novi sistem streh in fasad, razvoj protihrupnih ograj in enostavnejše rešitve jeklenih konstrukcij. Uveljavili so dva nova lastna patenta. Razširili so tržno mrežo na nove države: Norveško, Dansko, Poljsko in Romunijo, v tujini pa ima Trimo tudi dve svoji firmi. (Nadaljevanje na 2. str.) So verni zapostavljeni? Tokratno anketno vprašanje je, ali so verniki v slovenski družbi zapostavljeni. Kot odgovarjajo vprašani, ki so ali verni ali neverujoči, se ne počutijo zapostavljene. Nekateri ob tem menijo, da so imeli verujoči morda več razlogov za občutek manjvrednosti in morebiti celo za strah v preteklosti. Vendar tudi takrat - tako odgovori v tokratni anketi - niso doživljali sebe kot 'ogroženo vrsto’. Nihče ne potarna, da ni smel h krstu, cerkveni poroki, verouku, spovedi. Splet družbenih odnosov je seveda preveč zamotan, da bi ga lahko v celoti pojasnili z nekaj odgovori na anketno vprašanje o (ne)zapostavljenosti vernih. Seveda so na to temo na voljo še drugi odgovori. Enega od teh je nedavno prispeval nadškof dr. Rode, ki je v pridigi očital, da slovenski tisk napada cerkev z namenom, da bi jo očrnil pri ljudeh. Odgovori v tokratni anketi ne ponavljajo nadškofovih trditev. Kako je v resnici z versko svobodo v Sloveniji. Lahko bi se tudi vprašali, kako je v Sloveniji s svobodo ver, teh je poleg prevladujoče krščanske še več. Navsezadnje bi lahko pri vseh razpravah o odnosu do Cerkve razmišljali še o nečem: v času, ko se z velikih prižnic, svetih in posvetnih, prepirajo o položaju Cerkve v sodobni Sloveniji, po mnogih krajevnih skupnostih širom dežele župniki, predsedniki in davkoplačevalci skupaj kujejo načrte in zbirajo denar za obnovo oltarjev, streh in drugih delov vaških cerkva. JANI KRAMAR, komercialist iz Novega mesta: “Nas kristjane že vera uči, da ne moremo biti v podrejenem položaju, in kdor je iskreno veren, tudi res ni. Kot človek definitivno nisem zapostavljen zato, ker sem vernik. Tudi v socializmu nisem imel tega občutka. Kar se tiče odnosa naše mlade države do vernih in do Cerkve kot institucije, pa smo pričakovali več.” VILJEM UDOVIČ, obrtnik iz Trebnjega: “Mislim, da verniki pri nas sploh niso ogroženi. V zadnjih časih, po nekaterih nastopih najvišjih slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov, se postavlja vprašanje, ali niso v resni nevarnosti neverujoči, posebej še, če bi se uresničile ambicije Cerkve, da bi si pridobila položaj, kakršnega je imela rimskokatoliška cerkev pri nas nekdaj.” MIRAN REPŠEj samostojni podjetnik iz Sevnice: “Čeprav izhajam iz verne družine, nisem imel nikoli občutka, da bi bil zato 'ogrožena vrsta’. Verjetno pa je bojazen pred kakršnimikoli posledicami v prejšnjem režimu nekatere ateiste ovirala, da se niso upali odkrito spoštovati tradicionalnih krščanskih praznikov in običajev, tudi, da bi šli, denimo, h krstu in cerkveni poroki.” ELION ROJEC, zdravstveni tehnik v domu starejših v Krškem: “Krščanska vera v Sloveniji ni zapostavljena. Tudi pri nas v domu starejših v Krškem je poskrbljeno za verne; sem prihaja župnik iz Leskovca pri Krškem. Ne vem, kako je z drugimi verami. V Krškem te niti niso toliko razširjene. Vsaj v družbi nas mladih ni važno, katere vere si. Glavno je, da si človek.” FRANC UREK, predsednik KS Kapele, iz Kapel: “V Sloveniji je menda nekaj več kot 30 ver. Vse te je potrebno obravnavati enako. Predlagajo, da bi vpeljali v šolo katoliško vero. Ali se ne bi ob tem pripadniki drugih ver počutili zapostavljene? Če ni v šoli verouka, to ne pomeni, da so verujoči zapostavljeni. Kajti vsaka verska skupnost ima možnost za verouk v svojih prostorih.” BARBARA ROGINA, kmečka gospodinja iz Velikega Nerajca pri Dragatušu: “Sem verna, hodim k maši, a se mi še ni zgodilo, da bi mi to kdo očital ali bi bila zaradi tega kaj manj vredna. Nikoli zaradi tega tudi nisem imela nikakršnih težav in nihče se ni nikdar spotaknil ob mojo vernost. Tudi sicer nisem zasledila, da bi kdaj ljudi v moji okolici delili na verne in neverne.” JOŽE KOSTELEC, strojni tehnik v metliški Kolpi; “Hodim k maši, a nimam občutka, da bi me v službi, kjer sem kar uspešen, kdo zaradi tega gledal postrani. Delo in sposobnosti so namreč eno, odločitev glede vere pa drugo. In slednja je zasebna stvar vsakega posameznika. Predvsem mislim, daje lahko spoštovan vsak pošteni in delavni človek, ne glede na svojo versko opredelitev.” JERNEJ ŠKRAJNAR, gozdarski tehnik iz Kočevja: “V otroštvu so me versko vzgajali in to ohranjam naprej. Zaradi tega se nikoli nisem počutil ogroženega. Človek je lahkoveren, ni pa mu potrebno biti - tako kot tudi sam nisem - v politiki. Vera in politika sta nekaj povsem različnega. Menim, daje dr. Šuštar dobro delal, in ni mi bila všeč Rodetova izjava, da pred njim ni bilo nič narejenega!” ANGELCA ARKO, študentka iz Ribnice: “V izražanju svojega verskega prepričanja verniki nismo več tako ogroženi kot v preteklosti. Osebno se ne čutim ne ogrožene ne zapostavljene v nobenem pogledu. Slišim pa, da se na fakultetah še vedno ni dobro pojavljati s križcem, obešenim okoli vratu. Situacija je kočljiva, spremembo pa, mislim, bo prinesla šele zamenjava generacij.” Tatjana Fink... piovba Laboda v letošnjem letu fMnHalipvtinip c 1 ctr ^ ^ (Nadaljevanje s 1. str.) Imajo razvejeno mrežo predstavništev in prodajo preko lokalnih prodajalcev na tujih trgih. Lani pa so podelili licenco stotemu podjetju oz. posamezniku, ki montirajo Trimove izdelke. Lani so nastopili kar na 17 sejmih, od tega jih je bilo 14 v tujini. Pod vodstvom Tatjane Fink je Trimo, d.d., že leta 1993 z uvedbo ISO 9001 postavil osnovo za zagotavljanje visoke kakovosti proizvodov in poslovnih procesov, za kakovostne medsebojne odnose zaposlenih ter v povezavah z dobavitelji in kupci. Trimo se je lani in predlani vključil v projekt poslovne odličnosti v Sloveniji in prišel v ožji izbor. Pri razvojnih in tekočih poslovnih dosežkih je bil prispevek Fin-kove izjemen. Na njeno pobudo so med drugim organizirali posebno obliko vodenja razvoja preko strokovnega sveta kot tima, ki vključuje v razvojne naloge tudi tuje strokovnjake. V projekt “Proces kontinuiranih izboljšav” so samo lani uspešno zaključili 46 nalog, pri katerih je sodelovalo več kot štiri desetine zaposlenih. Pri svojem delu Finkova potrebuje stalne spremembe in izzive. Če sprememb ni, jih spodbtdi sama. Največje ovire so zanjo hkrati največji izzivi. Zaveda se, da bo tisto, kar je danes odlično, jutri le še dobro. Prepričana je, da spremembe lahko uresničujejo le izobraženi, ustvarjalni in inovativni ljudje. Zato spodbuja izobraževanje vseh sodelavcev in zaposlenih. Ima izjemen smisel za timsko delo. V svoji viziji Trimo, d.d., je zapisala: “V prvem desetletju tretjega tisočletja bomo vodilni evropski proizvajalec montažnih objektov!” Kdor jo vsaj malo pozna, tudi kot članico sveta Banke Slovenije ali denimo predsednico nadzornega sveta Krke, d.d., ve, da Tatjana Fink izvede tisto, kar obljubi. P. P. RAZSTAVA LIKOVNE DELAVNICE MALA LOKA - Na gradu Mala Loka bo do petka, 8. oktobra, na ogled likovna razstava udeležencev likovne delavnice. Odprli so jo v sredo, 6. oktobra, ob 17. uri, prireja pa jo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna enota Trebnje, v sodelovanju z malološkim graščakom Dušanom Šparov- DOBRNIC VABI DOBRNIČ - V nedeljo, 10. oktobra, se bo v Dobrniču ob 11. uri začelo zdaj že tradicionalno srečanje žensk v spomin na obletnico I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze. Govorila bo Danica Simšič predvsem o tem, kako ohraniti pridobitve, ki sojih slovenske žene do danes dosegle v družbi. Medtem ko gre prodaja lastnih blagovnih znamk dokaj dobro, pa imajo težave z zasedenostjo zmogljivosti za dodelavne posle za tuje partnerje - Lastna prodajna mreža_______________________________ NOVO MESTO - Na torkovi novinarski konferenci je vodstvo Laboda z generalnim direktorjem mag. Andrejem Kirmom na čelu prikazalo poslovanje tega podjetja v letošnjem letu. Labodova realizacija v letošnjih devetih mesecih je pri prodaji lastnih blagovnih znamk, kar predstavlja tričetrt vse Labodove prodaje, znašala okoli 2,7 milijarde tolarjev, kar je malo manj kot v enakem lanskem obdobju. Do konca leta naj bi bil skupni prihodek na ravni lanskoletnega, s tem, da je zaposlenih manj. V koncernu Labod je zaposlenih okoli 1.350 ljudi, od tega okoli 600 v delniški družbi v Novem mestu. Po novem ima Labod 6 odvisnih družb, saj je v začetku oktobra na Ptuju začela delovati firma Valido Stil, ki je prva Labodova vnukinja, firma v lasti Labodove hčere Valido. “Valido v zadnjih dveh mesecih dosega plan in posluje pozitivno,” je povedal direktor Kirm. Gre za tisto, kar je ostalo od nekdanje Labodove ptujske firme Delta, ki je šla v stečaj. “Rešili smo tudi hude težave v naši firmi Tip top iz Ljubljane, ki sedaj posluje pozitivno. Dobro in pozitivno posluje tudi naša Libna v Krškem, Labodov Postopna obnova regionalke Od Dvora do Šmihela ŽUŽEMBERK - Ljudje v Suhi krajini se nad cestami pogosto razburjajo. Še predvsem nad zelo slabo vzdrževano regionalno cesto od Dvora do Šmihela. Žalostno je, da si mnogi popotniki Žužemberk zapomnijo zgolj po slabi cesti. Za omenjeno cesto bi morala poskrbeti država in na nujno obnovo jo je že velikokrat opozorila tudi žužemberška-občina. Žužemberški župan Franc Škufca je povedal, da so jim obljubili, da se bo obnova začela po korakih že naslednje leto. Tako naj bi najprej obnovili regionalno cesto od Žužemberka do Belega Grabna, problem pa je v Praprečah, kjer bo treba podreti nekaj hiš. Za cesto skozi Beli Graben letos pripravljajo idejne projekte. Žužem-berška občina je predlagala začasno rešitev, da bi skozi Beli Graben odkopali meter ter tako razširili cesto. V zadnjih treh letih se je namreč na tem delu ceste zgodilo več kot 25 nesreč. Medtem ko so projekti o obnovi ceste od Dvora do Broda že narejeni, pa je od države potrebno dobiti le še denar. Problematičen pa je tudi zadnji del ceste pred Žužemberkom. Omenjena cesta je bila asfaltirana leta 1963 in to v 14 dneh, ko se je Josip Broz Tito prvič po voj** ni peljal v Dolenjske Toplice, pred dvemi leti pa so jo za silo obnovili. Žalostno je, da naj bi država sedaj za obnovo desetih kilometrov potrebovala kar tri do štiri leta. A. J. profitni center v Novem mestu pa je letos še izboljšal poslovanje. Z dobrim poslovanjem se lahko pohvali tudi Labodova tovarna v Trebnjem,” pravi generalni direktor. “Vseh 6 naših odvisnih družb je za 8 odst. povečalo produktivnost glede na enako lansko obdobje, in to tudi na račun posrečenih organizacijskih prijemov. To je rezultiralo tudi v tem, da lahko v celoti spoštujemo pravice delavcev po kolektivni pogodbi glede plač in regresa za letni dopust.” To po direktorjevih besedah velja za celoten Labod razen za idrijsko Zalo, kjer težav še niso rešili. Zaradi odpovedi naročil dolgoletnih tujih partnerjev imajo težave v proizvodnji tako v Krškem kot v Trebnjem pa tudi drugje, zato je bilo septembra, ki je zanje tako in tako medsezonski mesec, pol Labodove proizvodnje na kolektivnem dopustu. Bolj zaskrbljujoče je, da težave s tujimi partnerji še trajajo. Na domačem trgu jih je prizadela uvedba davka na dodano vrednost, ker so trgovci zaradi tega precej previdnejši in naročajo manjše količine. Še bolj kot to pa jih prizadeva združevanje tekstilnih trgovskih podjetij. Tako kot na prehrambenem področju vajeti v svoje roke jemlje Mercator, se dogaja tudi na tekstilnem, kjer to vlogo igra Tekstil Ljubljana, ki, vse močnejši, izvaja vse večji pritisk na proizvajalce glede zniževanja cen. “Njim ne gre za čim večjo kakovost domačih blagovnih NADZORNI SISTEM V LESKOVCU? ŠENTJANŽ - Sevniški župan Kristijan Janc se je pogovarjal s svetovalcem vlade iz uprave RS za telekomunikacije Andrejem Leskovarjem o postavitvi antenskega nadzornomerilnega sistema v Leskovcu v krajevni skupnosti Šentjanž. Republiška uprava za telekomunikacije bi rada postavila ta sistem, ki bi omogočal kontrolo delovanja in pokritosti različnih frekvenčnih območij tudi v tem delu Slovenije. Zagotavljajo, da sistem ne povzroča nobenega valovanja, ampak samo beleži in spremlja že obstoječe, zato ne predstavlja nobene nove obremenitve prostora z elektromagnetnimi valovanji in sevanji. Uprava se z lastniki zemljišča že dogovarja o najemu, sprožila pa bo tudi postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije. znamk, ampak stavijo na uvoz, pravijo v Labodu. Tudi zato Labod krepi lastno prodajno mrežo in išče povezave z domačimi trgovci. Tako po izgradnji prodajnega paviljona v Novem mestu, ki Je veljal okoli 130 milijonov tolarjev, sedaj urejajo veliko trgovino v okviru ljubljanskega Tip topa v vrednosti okoli 100 milijonov tolarjev. Načrtujejo tudi gradnjo_trgovine v Trebnjem, kjer pa se jun zatika pri pridobitvi potrebne dokumentacije. “Medtem ko dosegamo dobrp prodajne rezultate v Dalmaciji, kjer smo lani prodali za blizu milijona mark, pa šepamo pri pr0‘ daji v centralni Hrvaški, zlasti na zagrebškem območju, kjer je P' a realizacija le tretjino dalmatinske,” je povedal direktor. Pre nedavnim so končali zaključevanje kolekcije za pomlad in poletj 2000 in računajo, da je bodo prodali več kot letošnje. , Direktor Kirm je povedal se, vse Labodove tovarne razen ldnj ske Zale izplačujejo plačo po ko lektivni pogodbi - izhodiščna zn ša 53.500 tolarjev bruto, sicer p povprečna bruto plača v k°nce nu Labod za letošnjih prvih ose mesecev znaša 108.036 t0‘ar! bruto oziroma 72.090 tolarj neto. A. BARTELJ VERSKE SKUPNOSTI IN DDV LJUBLJANA - Na nedav-nem posvetu Urada vlade za verske skupnosti, ki s? ga udeležili predstavniki 1 verskih skupnosti, so govorili predvsem o davku na doda no vrednost. Državna p° sekretarka v ministrstvu za ti-nance Marija Ferlež je pre stavila osnove novega davka, obveznosti, ki izhajajo iz za kona in zadevajo tudi versk skupnosti kot davčne zavezance, pa tudi oprostitve da ka. Predmet obdavčitve i tega zakona npr. niso na grade in prispevki verniko za verske obrede in opravil > verske skupnosti pa plačati DDV v primerih, ko njihovi dohodki od prem°z® nja in iz premoženjskih pr vic presežejo 5 milijonov larjev. OB TEDNU OTROKA - Novomeško društvo prijateljev mladine Mojca je ob mednarodnem tednu otroka organiziralo več prireditev. V ponedeljek je župan novomeške občine dr. Tone Starc s sodelavci sprejel delegacijo učencev iz vseh enajstih novomeških osnovnih šol, ki so se predstavili z dosežki, opozorili pa so tudi na probleme. Učenci so ob tej priložnosti županu izročili darila. Potem je okrog 300 otrok pred osnovno šolo Center spustilo balone, na katere so napisali svoja sporočila na letošnjo osrednjo temo Sožitje med generacijami. Priredile bodo potekale vse do sobote, še danes in jutri pa bo v knjižnici Mirana Jarca na oddelku za mladino ob 17. uri, ura pravljic. V soboto bo Zavarovalnica Tilia peljala na izlet po Sloveniji 120 otrok iz vseh šestih dolenjskih občin. V tem tednu je društvo Mojca poiskalo tudi otrokom prijazne trgovine: Direndaj na Glavnem trgu, vse prodajalne Mercatorja Dolenjske, modna hiša Julija ter Novoteksove trgovine. (Polo: J. Dorniž) mestnem središču na Lentu ob Mariborsko pismo Vezi prijateljstva Modra kavčina obrana MARIBOR - Mariborčane in Novomeščane povezuje mnogo gospodarskih, kulturnih in drugih vezi, najmočnejšo pa je stkal olimpionik Leon Štukelj, ki je ambasador Dolenjske na Štajerskem in obratno. Pred dnevi so se po njegovi zaslugi najvišji predstavniki Novega mesta in Maribora ponovno srečali: tokrat so v Muzeju Narodne osvoboditve v Mariboru odprli razstavo “100 let Leona Štuklja”, ki jo je ob olimpioni-kovem 100. rojstnem dnevu v njegovem rodnem mestu pripravil Dolenjski muzej. Ob Štukljevem 101. rojstnem dnevu pa si bodo zanimivo in za mlade tudi poučno razstavo lahko ogledali tudi Mariborčani in drugi na Štajerskem. Razstavo o Štukljevi življenjski in športni poti je v Mariboru odprl ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, na otvoritveni slovesnosti pa sta spregovorila novomeški in mariborski župan dr. Tone Starc in Boris Sovič. Zbrane je pozdravil tudi Leon Štukelj, kije kljub častitljivim letom še vedno v središču javnega življenja, saj se udeležuje vseh najpomembnejših kulturnih, športnih, družabnih in drugih prireditev. Novomeščane in Mariborčane pa povezuje tudi najstarejša trta na svetu, ki že več kot 400 let raste v starem mariborskem Dravi, saj je njeno cepi)^n ■ mariborski župan že pred podaril svojemu novomeške kolegu. Novonteščani soxc® v Ijenko zasadili v deželi cvič Šentjerneju, kjer po Eese mariborskega mestnega vi čarja Toneta Zafošnika, ki <*P ljenke redno obiskuje, do uspeva, saj je imela lani že logramov kakovostnega po ka. Sicer pa je mestna obci Maribor doslej cepljenke svoj. znamenite trte, ki jo bodo F sali tudi v Guinnessovo knj B rekordov, podarila že 13 pr' . teljskim mestom v Slove -• Avstraliji"' tudi v Avstriji, Franciji na Japonskem, raste p" večnem mestu, saj so jo o VvLllLllI I IILMUi ** J J' j* njem obisku poklonih tu 1j^, glavarju rimskokatoliške c papežu Janezu Pavlu IL . Staro modro kavčino ozir^ ma žametno črnino na Le Mariborčani obrali v ne Pod skrbnim očesom mes ^ viničarja so trtopostajih^gg jih obrali brači iz r.;lo-so 2/ K;... gramov grozdja speclj"J i empetra, nato pa in sprešali. Mošt niodre kavči ki je vseboval rekordni . y odst. sladkorja, so Pre |d nego mariborskemu Vin 8 1 ^ na Martinovo vino naj s ^ ^5. trte na svetu ustekleniči ’ decilitrske stekleničke, J .jj, oblikoval znani slovens kovalec Oskar Kogoj * k; uporablja mariborski zup je gospodar trte, za Pr larne namene. _. Ao- SicerpajenaŠtajers. ma pregovor: Lc no * bro, bo tudi za prijate,J." 0ri-tos bodo Štajerci svoj. vjji! limelisčimnazdra TOMAŽ KSI1 jateljem 1 Novomeška kronika VRATARNICA - Vsako tudi najbolj zanikrno podjetje ima urejeno varovanje. Konkurenčni varnostni službi se v borbi za posel ne samo obrekujeta in obkladata z očitki, ampak njuni varnostniki ob srečanju skoraj grabijo za orožje. Kot jeleni vboju za košute poteka boj varnostnikov za varovance. Menda je od pomembnmih ustanov le še novomeška občina slepa Pega v tem varovalnem ruku. Se dnevne vratarnice ne morejo postaviti, ker je zadnji predsednik novomeškega izvršnega sveta pritličje občinske stavbe prodal ministrstvu za obrambo. Tako se lahko po občini nemoteno sprehaja vsak klošar. In Prav ti imajo za to tudi največ časa in volje. Štoparka Fani si za svoje zasluženo počivališče rada izbere prostor pred županovo pisarno, kjer jo občinski uslužbenci vso slinasto budijo in odganjajo. Zbrihtana Fani pa ima za miren odhod svojo tarifo- Če bo tako stanje trajalo še naprej, bo treba za Fani odpreti posebno proračunsko postavko. SKLAD - Pred dopusti je svetnica in predsednica novomeškega Rdečega križa Anica Bukovec pozvala svetniške ko-'ege, naj od svojih bogatih sejnin prispevajo kakšno drobtino v sklad za pomoč ljudem v stiski- Predlog je bil sprejet s spoji edovanjem in muzanjem, a je kljub temu vzbudil odziv. Sicer n> bilo pričakovanih drobtinic. Prišla pa sta dva kosa. Predlagateljica je nakazala 50.000 to-arjev, svetnik in podžupan arjan Somrak, oba člana svet-niske skupine ZLSD, pa 42 'Sočakov. Drugi so očitno ljud-Je v stiski. SEJNINE - Spomladi so si novomeški svetniki izglasovali ajvišjo možno sejnino - 44 tisočakov neto. Ta veličastna ■naga svetniške zagnanosti je Posledica predloga Antona °vka, člana svetniške skupine ovenske ljudske stranke. Po-® nikova SLS si z besedami že nekdaj prizadeva za to, da bi {/!nas zavladala poštenost in bi ^ navadni ljudje imeli čiste cune. V novomeške primeru r Pnije ponovno skočila v hr-špf Poslanec Miloš Dular, et novomeške SDS, ki žt skozi nasprotuje nemoralno vi- 'm sejninam, je na zadnji seji n Predlagal njihovo znižanje Jmanj za četrtino. Kako raz-n' so pomladni pogledi na liči isto sejnino! na gospa je rekla, naj nas n/larUJe Podobnikovih pošie-sQmi°V’ ^°P0V0V se bomo že fesaen NOVOMEŠKI. Pouod (nIšnIcf v čas, 1 So V ŠmLro?.ile: Alenka Tratar iz bra CaSU °tl 21. do 26. septem-niciS“ v;.?ovomeški porodniš- pUp ^š^ih Toplic - Maja, Petra caT 12Žalovič - Mitja, Dani-Tom01*1*^ 'z ^krjanč pri Mirni - - Pm ’ Vesna Vidrih s KoSla § °nco, Marina Hočevar iz Žiin... Vas' - Davida, Lidija Vta,ančič iz Dol pri Trebnjem -,vi'ca- Metka Kopina iz Klen- :-.r.a'Lariso, Sonja Podlesnik i, Jeleni lj a - 'Kat;,V’^zlca Lenarčič s Hudej Tkšlu?0r.ova'c iz Črnomlja -■ K,,0, Jožica Lenarčič s Hudej JO, Ba hoCi„.livP’ Tanja Strojin iz Mi- ^ Dni iz n. »J- Kamcnia - Larero, Jele-or rž h novic,. P’ - ----- ” Juna, Nataša Vidmar iz njic ^ p ®arLara Kodrič iz Čr K • 'ZLni?a '.Miha, Natalija Iskra ča v Pr' Straži - Lavro, Maj-Slav'ntlČ 7 Streti - Kristino, G0r;ca Zorko iz Brezovske Brc? ' *“aro’ Mojca Pekolj iz PrjiP ' J ino, Mateja Kozan iz var ;nCpv ' Lano. Mateja Mer-Verh- zažc ' Llo, Matejka lz m17 Stefana - Klavdijo. ^Un 0Vega mesta: Marina Niko Sfič iz Sagovega 22 -2(,. pozimi, Vidrih iz Segovc Čestitamo! MM IZ NAŠIH OBČIN mm Teden vseživljenjskega učenja Razvojnoizobraževalni center Novo mesto že četrto leto zapored prireja Teden vseživljenjskega učenja - Letos prvič skupaj s šestimi občinami ■ Namenjen bolj učiteljem NOVO MESTO - Od 18. do 23. oktobra bo že četrto leto zapored po Sloveniji potekal Teden vseživljenjskega učenja, katerega pobudnik in koordinatorje Andragoški center Slovenije, zamisel o organiziranju pa je prinesena iz Velike Britanije. Na novomeškem območju je tako kot vsa leta do sedaj tudi letos organizator prireditev v tem tednu Razvojnoizobraževalni center iz Novega mesta, ki bo letošnji Teden vseživljenjskega učenja prvič pripravil skupaj z mestno občino Novo mesto in občinami Škocjan, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč. Življenjsko učenje pomeni, da se učimo stalno in dokler živimo; učimo pa se ne le v šoli, ampak povsod, kjer delamo in živimo. Cilj učenja pa ni le pridobiti izobrazbo in kvalifikacijo za delo in poklic, temveč si pridobiti tudi široko znanje, ki ga potrebujemo, da bi lahko uspešno in lepo živeli. To učenje ni nič manj pomembno od šolskega in prav s Tednom vseživljenjskega učenja se spreminja kultura učenja in izobraževanja tudi v Sloveniji. “Tako kot učenje samo je zelo pomembno tudi to, kdo in kako posreduje znanje, zato smo se skupaj s predstavniki prej omenjenih občin dogovorili, da letošnji Teden vseživljenjskega učenja še posebej namenimo strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, organizirali pa bomo tudi srečanje, ki je nekoč že bilo utečeno,” je povedala Meta Gašperšič, vodja izobraževanja v Ricu. Med pomembnejšimi prireditvami v Tednu vseživljenjskega učenja bo v ponedeljek, 18. oktobra, srečanje strokovnih delavcev • Nekaj prireditev bo tudi izven Tedna vseživljenjskega učenja. Med njimi velja še posebej omeniti Slovenski teden ptic, ki ga pripravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Predavanja bodo 11., 12., 13. in 14. oktobra ob 18. uri v prostorih Zavoda RS za šolstvo v Novem mestu, 16. in 17. oktobra pa nameravajo organizirati še ornitolo-ški ekskurziji v Hajdinsko studenčnico in na Cerkniško jezero. osnovnih šol iz vseh občin, v torek bo na bršljinski osnovni šoli dan računalniškega opismenjevanja z okroglo mizo o vlogi in pomenu uvajanja informacijske tehnologije v vzgojno-izobraževalno delo, v sredo bo organiziran ogled razstave projektnega dela osnovnih šol, o pristopih in metodah v izobraževanju odraslih pa bo spregovorila dr. Ana Kranjc. V četrtek bo med drugim predstavitev zbirke Spregovorimo; knjige iz te zbirke pomagajo otrokom, najstnikom in odraslim spregovoriti o temah, ki vse vznemirjajo, pa o njih nihče ne govori rad: o smrti, osamljenosti, problemih odraščanja, čustvenih stiskah pa o alkoholu, prestopništvu itd. V soboto, zadnji dan v Tedenu vseživljenjskega učenja, bo še posvet ravnateljev osnovnih šol dolenjskih občin o uvajanju devetletke. To je le del prireditev, ki pa niso namenjene le pedagoškim delavcem, ampak vsem, ki jih teme zanimajo, so pa brezplačne. Vse prireditve, razen dneva računalniškega opismenjevanja, ki se bo odvijal na bršljinski osnovni šoli, bodo potekale v prostorih stavbe, kjer ima sedež tudi Ric, na Novem trgu 5. J. DORNIŽ V STISKI SPOZNAŠ PRIJATELJA - Na ljudi, ki jih je na Dolenjskem prizadela toča, so se spomnili na območnem združenju Rdečega križa Gornja Radgona, ki je pobrateno z novomeškim območnim združenjem ter s pomočjo njihove občine v petek v Novo mesto pripeljali 10 ton jabolk kot pomoč družinam in posameznikom, ki jih je toča najbolj prizadela. Jabolka so Novomeščanom predali podžupan občine Gornja Radgona Janko Slavič in predsednica njihovega območnega združenja Truda Kampuš, predaje pa so se udeležili poleg predsednice novomeškega združenja RK Anice Bukovec še novomeški župan dr. Tone Starc, žužemberški župan Franc Škufca in predstavnica občine Mirna Peč. Prostor za skladiščenje do razdelitve je odstopila hladilnica novomeške KZ Krka na Cikavi. (Foto: J. Domiž) S starim avtom do novega renaulta V septembru je okoli 3.000 kupcev ob naročilu novega Renaultovega avtomobila izkoristilo posebej ugoden odkup odsluženega avta - Na vrsti izpolnjevanje obljub NOVO MESTO - September je bil za Renaulta v Sloveniji zelo uspešen mesec, saj je s 3.596 naročenimi novimi avtomobili dosegel nov rekord. Veliko kupcev - v Revozu ocenjujejo, da okoli 3.000 - je ob naročilu novega Renaultovega avtomobila izkoristilo posebej ugoden odkup odsluženega avtomobila. V Revozu so namreč v začetku septembra najavili novo in časovno neomejeno akcijo okolju Suhokr&njski drobiž VZDUŠJE - Predsednica krajevnega odbora RK Šmihel pri Žužemberku Silva Papež je tudi letos skupaj s članicami odbora pripravila srečanje starostnikov. Starejši so se najprej srečali pri maši v šmihel-ski cerkvi in nadaljevali z družabnim srečanjem v podružnični šoli. Kot vedno so bili vsi prisotni s srečanjem zelo zadovoljni. KRIŽI IN TEŽAVE - V vasi Križi imajo še vedno težave s pridobivanjem vseh soglasij lastnikov zemljišč, po katerih bo vodila vodovodna trasa. Zadnji zbor krajanov Gornjega in Dolnjega Križa, Vrha in Vrhovega je bil ta torek v prostorih gasilskega doma. Kljub napetosti in povišanim tonom je na koncu zmagala zdrava pamet. Krajani so sklenili, da se vodovodu in nadaljevanju del ne bodo odrekli, skušali pa bodo pregovoriti tudi tiste, ki ne dajo soglasja za traso. Po besedah župana Franca Škufce, ki je vodil zbor, je časa za soglasja pravzaprav zmanjkalo, denar, ki je bil že rezerviran za to investicijo, pa bo odšel drugam, če se krajani ne bodo končno dogovorili. REGRES - S sprejemom proračuna se je sprostil tudi program finančnih intervencij, ki zajema razne regrese, od semen koruze, trav, gnojil do regresa za ureditev njivskih poti in dopolnilnih dejavnosti. Občina Žužemberk je tudi v dopisu zapisala, da si pridržuje pravico izplačevanja regresov do porabe denarja v postavki proračuna za kmetijstvo, zato pohitite! prijaznega uničevanja odsluženih avtomobilov, kar bodo skupaj s partnerji za kupce novih avtomobilov znamke Renault opravljali brezplačno. To akcijo so v prvem mesecu promocijsko podprli še tako, da so za vse več kot 10 let stare, odslužene, vendar še registrirane avtomobile katerekoli znamke pri nakupu novega Renaultovega avtomobila odobrili dobropis v višini 200.000 tolarjev. Se pravi, da so star avto odkupili za 200.000 tolarjev, s tem da so mu to vsoto priznali kot znižanje cene pri nakupu novega Renaultovega avtomobila. Kot je slišati, naj bi tak način odkupa starih avtomobilov ponovili še novembra in de- KOSTANJEV PIKNIK PRI MIKLAVŽU GORJANCI - Mladinski odsek Planinskega društva Novo mesto vabi vse mlade planince v soborto, 16. oktobra, na tradicionalni kostanjev piknik pri Miklavžu na Gorjancih. Ob 7. uri bo z novomeške avtobusne postaje odpeljal avtobus do Suhadola, od koder se bodo zložno podali do Miklavža, kjer bo piknik. Kdor ne bo imel kostanja s seboj, ga bo lahko na-bral med potjo. Ob štirih popoldne bo piknikarje od Krvavega kamna v Novo mesto odpeljal avtobus. Prijave zbirajo do četrtka, 14. opkto-bra, mentorji na šolah, lahko pa se prijavite tudi na tel. 324-530 in 341-720. Cena je 500 tolarjev. POKOPALIŠČE V SREBRNIČAH - Pred kratkim so delavci Cestnega podjetja asfaltirali vstop na parkirišče in parkirišče pred novim pokopališčem v Srebrničah. (Foto: J. D.) Pokopališče dobiva podobo V Srebrničah prvi pokop drugo leto spomladi - Gradnja končana še letos - Oprema in pločnik drugo leto NOVO MESTO - Novomeško pokopališče v Srebrničah dobiva končno podobo. Čeprav gre njegova izgradnja h koncu, pa je otvoritev pokopališča in prvi pokop predviden drugo leto spomladi in ne letos v jeseni, kot so to še lani napovedovali na novomeški občini. Sama gradnja naj bi bila končana letos, potem pa bo treba nabaviti še notranjo opremo za servisni in poslovilni objekt in zgraditi pločnik od Ulice Slavka Gruma do pokopališča. Na novomeški Komunali, kjer vodijo investicijo, so povedali, da se trenutno izvajajo obrtniška dela na servisnem in poslovilnem objektu, urejajo pa tudi zunanjost: grobna polja, sprehajalne poti, počivališča s fontanami, klopcami in prostorom za odpadke ter razsvetljavo. Pri gradnji pokopališča sodeluje več izvajalcev: glavni je novomeško Cestno podjetje, poleg njega pa delajo še Vias, Be-grad, ki je zamenjal Pionirja po stečaju, novomeško Vodnogospo- darsko podjetje in obrtna zadruga Hrast. Gozdno-parkovni tip pokopališča, kakršnega imajo tudi v Novi Gorici, se bo raztezal na okrog 10 ha površine, možna pa bo širitev še na okrog 10 ha. Pokopališče bo ograjeno in dostopno le s ceste. V prvi fazi bo prostor za preko 3.000 grobov (enojnih, dvojnih in žarnih), kar naj bi ustrezalo za pokope v naslednjih 50 letih. Novi tip pokopališča pa bo zahteval tudi nov pokopališki red, zato bo potrebno sedanji odlok o pokopališkem redu izpopolniti, sprejeti pa bo potrebno tudi nov tehnični pravilnik. J. D. POHOD NA GORJANCE NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 9. oktobra, na pohod na Gorjance. Odhod izpred Krke v Ločni bo ob 8. uri zjutraj. Prijave in 800 tolarjev za prevoz zbirajo v Oddihu (tel.: (068) 312 537) do danes, 7. oktobra. cembra letos ter marca in aprila prihodnje leto. Kot so pričakovali, so kupci septembra največ naročali najmanjša Renaultova modela. Za domači Clio so dobili 1.832, za Twingo pa 936 naročil. Za modele iz družine Megane se je odločilo skoraj 500 kupcev, med njimi nadpovprečno veliko - skoraj polovica - za Scenic, bodisi v novi ali še v stari različici. Septembrski prodajni uspeh je presenetil celo optimiste v Revozu. V Revozu so seveda veseli, da so ljudje njihovo pobudo zbiranja in uničenja odsluženih avtomobilov tako dobro sprejeli. Zdaj, pravijo, je na vrsti izpolnjevanje danih obljub. Najprej čim hitrejša dobava naročenih avtomobilov kupcem, obenem uničenje in v veliki meri tudi recikliranje njihovih starih avtomobilov in ne nazadnje še zasaditev dreves, po enega za vsak uničeni odsluženi avtomobil. A. B. VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA NOVO MESTO - GEA College pripravlja z novomeško gospodarsko in obrtno zbornico ter podjetniškim centrom večerno šolo podjetništva. Začela.se bo v četrtek, 21. oktobra, in bo ob torkih in četrtkih zvečer potekala v prostorih Termo-tehnike, Pod Trško goro v Novem mestu. Sola bo trajala 30 večerov, v katerih bodo obdelali teme s področja podjetništva, marketinga, menedžmenta, organizacije, ekonomike, financ in kadrov. Prijave sprejemajo do 15. oktobra. Kotizacija za udeležbo znaša 158.000 tolarjev + 19% DDV in jo je moč plačati v dveh obrokih. Gospodarska zbornica svojim elanom sofinancira 30.000 tolarjev, Območna Obrtna zbornica 15.000 SIT, prav toliko pa še Obrtna zbornica Slovenije. Kam z odsluženimi Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 800.863 vozil; od tega je bilo 270.000 starih 10 let in več. Leta 1997 je bilo v naši državi neregistriranih 48.748 avtomobilov, od tega več kot 30.600 starih več kot 10 let. Se pravi, da skoraj toliko avtomobilov, kot jih v Sloveniji na leto novih prodajo, tudi starih “izgine". V Sloveniji je zabeleženih 42 odlagališč avtomobilov, tako imenovanih avtomobilskih odpadov, od tega jih ima samo 8 vsa potrebna dovoljenja, ostala so pomanjkljivo opremljena ali popolnoma nelegalna. Stanje na tem področju je tako, kakršno je nasploh v svetovnih razmerah. Avtomobilska industrija obvlada dve tretjini avtomobilskega ciklusa, to so proizvodnja, prodaja in servisiranje, problem pa nastane, ko se pojavi vprašanje, kam z odsluženimi avtomobili. Podatki govore, da je bilo na območju nekdanje novomeške občine, kjer je sedaj 6 občin: Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč; Dolenjske Toplice in Žužemberk, leta 1997 38.864 avtomobilov, od tega neregistriranih in starejših od 10 let 1.180. Kje končajo ti avtomobili? Manjši del na odpadih, nekaj jih je na domačih dvoriščih, pod kozolci, veliko pa jih zadnji lastniki zavlečejo v naravo, v vrtače, na travnike, v gozdove... Zato je taka akcija, kot jo izvajajo v Revozu, kar se varovanja okolja tiče, koristna in dobrodošla. Seveda so se je lotili zato, da bi prodali več svojih novih avtov, a bi jo tudi s tem namenom lahko zastavili manj ali nič okoljevarstveno naravnano in bolj dobičkonosno. Stare na ta način za 200 tisočakov “odkupljene" avtomobile bi lahko malo “porihtali” in prodajali naprej. Pa so se kljub temu odločili za to, da kupcu podarijo 200 tisočakov (mu za toliko znižajo ceno novega avtomobila) in potem stari avto varno uničijo, se pravi najprej očistijo tekočin, potem stisnejo in odpeljejo v tujino, s čimer so seveda dodatni stroški. V Revozu pričakujejo precej od zakona o ravnanju z odsluženimi avtomobili, ki naj bi ga naš parlament sprejel prihodnje leto. Država bi vsekakor morala poskrbeti za to, da bi bila reciklaža avtomobilov donosna, ne pa strošek. V Slo\'eniji naj bi sedanji sistem uničevanja odsluženih avtomobilov čimprej nadomestili s sodobnejšim in smotrnejšim razstavljanjem avtov in recikliranjem njihovih posameznih delov. Čez nekaj let, ko bodo odslužili tudi sodobnejši, za ekološko razstavljanje ter reciklažo zasnovani avtomobili, bo moč ponovno uporabiti do 95 odstotkov v njih vgrajenih snovi. A■ B. ODPAD V NARAVI - Veliko odsluženih avtomobilov zadnji lastniki zavlečejo v vrtače, v gozdove, na travnike. Ta na fotografiji je svoje zadnje “parkirišče”dobil na travniku v Prečni. (Foto: A. B.) ***** 12 MAŠI H O 3 Č I M ***** Konec umiranja mestnega jedra? Svetniki o oživljanju starega dela Metlike ■ Ugibanja o tem, ali bi preselitev upravne enote v staro mestno jedro zares prinesla tudi življenje - Vrnejo naj se nekdanji prebivalci! METLIKA - Poleti je šestčlanski odbor za oživitev stare Metlike zbral nekaj sto podpisov Metličanov proti propadanju starega mestnega jedra ter pripravil okroglo mizo o njegovi oživitvi. Mnogi so namreč krivdo za umiranje mestnega jedra pripisali preselitvi upravne enote v novi del mesta. Zato je odbor prav v razpisu za najem prostorov za metliško upravno enoto, ki ga je servis skupnih služb vlade objavil v Uradnem listu konec septembra, videl priložnost, da se upravna enota preseli nazaj v stari del mesta. O oživljanju starega mestnega jedra je tekla beseda tudi na seji sveta pred tednom dni. Svetnik in nekdanji župan Branko Matkovič je spomnil, da je upravna enota bila v občinski stavbi, a so Občinarji komaj čakali, da seje rešijo, saj sta bili občinska uprava in upravna enota utesnjeni. Za oživitev stare Metlike je predlagal, da v mestnem jedru ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, v občinskem proračunu zagotovijo denar za obnovo fasad ter začnejo s kulturnim oživljanjem. Sicer pa je bilo še več predlogov za oživitev starega mestnega jedra: da bi dovolili nočno vožnjo po Mestnem trgu, da bi bili gostinski lokali odprti dlje v noč, da bi se začeli vračati na trge lastniki hiš, ki so se odselili iz mesta, zlasti mlajši, ki imajo otroke. Župan Slavko Dragovan pa je pred- lagal, da bi po zgledu iz tujine v stare objekte naselili državne organe, ki bi z najemnino vzdrževali te stavbe, hkrati pa oživljali stari del mesta. Svetniki so se spomnili, da ne umira le staro mestno jedro, ampak tudi drugi deli mesta, občine in Bele krajine, Belokranjci pa se ob južni meji počutijo kot drugorazredni državljani, ki nimajo niti maloobmejnih dovolilnic. Sprejeli so tudi pet sklepov, in če bodo uresničeni, upanja za oživitev stare Metlike še ni konec. Tako priporočajo vladnim službam, da upošteva željo Metličanov pri izbiri prostorov za upravno enoto v Metliki, da se vrne v stari del mesta, občina pa bo naročila projekt za oživitev stare Metlike. Hkrati je občinski svet obvezal župana, da prijavi občinske prostore, ki so na razpolago, na razpis za prostore za upravno enoto, ki je bil objavljen v uradnem listu, Kmetijski zadrugi Metlika pa je priporočil, da prijavi svoje prostore. S sklepi bodo seznanili tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, saj gre za ohranjanje kulturne dediščine. M. BEZEK-JAKŠE TRINAJST TISOČAKOV ZA SEJNINO METLIKA - Metliški svetniki so (končno) sprejeli pravilnik o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Svetniki bodo za udeležbo na redni ali izredni seji občinskega sveta prejeli 13.000 tolarjev neto, za predsedovanje na seji delovnega telesa občinskega sveta 8.000 tolarjev ter za udeležbo na seji delovnega telesa šest tisočakov. V Med Črnomaljci vedno bolj vre Srd in strah povzroča rjavordeč prah, ki se useda na strehe, vrtove, najbolj opazen pa je na avtomobilih • Direktor IMP Livarja Osterman zatrjuje, da so izpusti iz tovarne v dovoljenih mejah ČRNOMELJ - Prebivalci Črnomlja so zadnje čase ogorčeni, zmedeni, nekateri se počutijo celo izigrane. Iščejo informacije in pomoč pri vsakem, pri katerem imajo upanje, da jim bo lahko pomagal. Obrnili so se na marsikaterega občinskega svetnika, a tudi novinarji smo deležni njihovih klicev. Tisto, kar Črnomaljce teži, je namreč rjavordečkast prah, ki se useda po avtomobilih, strehah, vrtovih in gotovo tudi v njihovih pljučih. Črnomaljci sumijo, da je za te primesi v zraku kriv IMP Livar iz Ivančne Gorice, kije kupil nekdanji Belt, v katerem nadaljuje z livarsko proizvodnjo. Ne čudi torej, da se je na dnevnem redu seje tukajšnjega občinskega sveta pretekli teden znašla tudi točka o ekološki sanaciji v črnomaljskem proizvodnem centru IMP Livarja. Direktor Stane Osterman je zagotovil, da so sanirali filtre čistilnice in brusilnice, medtem ko sanacija odpraševanja kupolnih peči še poteka, vendar je tisto, kar prihaja iz kupolke, zgolj pepel. “Analize so pokazale, da so izpusti v skladu z zakonom. Vendar so proti nam neprestano uperjene govorice, in namesto da bi vlagali v ekološko sanacijo, plačujemo kazni, saj imamo nenehno za vratom inšpektorje. Če kdo pričakuje, da bomo IMP sanirali v enem letuje boljše, da zahteva od inšpektorjev, naj ga zaprejo, saj za sanacijo potrebujemo 5 let in 5 milijonov DEM,” je dejal Osterman ter za največja krivca gonje proti IMP Livarju označil Dolenjski list in Delo. V razpravi so se oglasili številni črnomaljski svetniki. Vsi so bili enotni, da takšne emisije prašnih delcev v zraku kot zadnji mesec, NEVVBREED V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 9. oktobra, bo ob 22. uri v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju gostovala novomeška crossover skupina New breed. Fantje skupaj igrajo že več kot pet let. Lani so v zamozaložbi izdali kaseto z naslovom A Breed Apart, za letošnjo jesen pa načrtujejo prvo zgoščenko. PRVO MESTO MED EKIPAMI ČRNOMELJ - Preteklo soboto je bilo na Igu 5. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite. Pomerilo se je 12 ekip iz vseh slovenskih regij. Najbolje seje pod mentorstvom dr. Lji-ljane Špec in vodstvom Zdenke Vrtin odrezala črnomaljska ekipa, ki je zmagala tudi na regijskem tekmovanju. To je velik uspeh za Črnomaljce, čeprav so se na državno prvenstvo uvrstili že lani. Z letošnjim prvim mestom v državi pa so si Črnomaljci zagotovili tudi sodelovanje na evropskem tekmovanju ekip prve pomoči Civilne zaščite. ki pa po njihovem mnenju niso povsem nedolžni, Črnomaljci niso doživeli tudi v najbolj produktivnih Beltovih časih. Svetnik Peter Dichlberger je Ostermanu očital, da so od njega pričakovali informacijo o sanaciji IMP, ne pa tarnanja o pritisku medijev. “Četudi imate filtre, očitno ne delajo ali pa delajo le takrat, ko so meritve. Nikar nam ne govorite, da boste sanacijo končali čez nekaj let, saj do takrat lahko zboli na dihalih veliko meščanov, ki pa niso pripravljeni požirati prahu kot v Ivančni Gorici. Sicer pa je IMP Livar vedel, v kakšnem stanju je Belt, ko gaje kupoval,”je menil Dichlberger, ki je predlagal zaprtje IMP Livarja v Črnomlju. Svetnik Jože Stegne je pohvalil IMP, ki je zagnal proizvodnjo v mrtvem Beltu, a mu je Janez Ste-pan takoj očital, da v Vinici pač nimajo prahu kot v Črnomlju. Občinsko upravo pa je opozoril, da se bo morala, če bo še naprej podpirala IMP Livar, odreči vsem ostalim podjetnikom v Črnomlju in okolici, ki jim IMP zaradi onesnaževanja odjeda posel. “V IMP najbrž spuščajo nesnago v zrak popoldne, ponoči in ob koncu tedna, ko se ne bojijo inšpektorjev. Ljudje pa zaradi onesnaževanja ne obirajo več niti sadja v lastnih vrtovih. Srd Črnomaljcev je že tolikšen, da bi zagotovo vsi podpisali peticijo proti Livarju. Sam sočustvujem z 200 delavci, ki delajo v IMP, vendar se sprašujem, ali ta delovna mesta odtehtajo zdravje nekaj tisoč Črnomaljcev,” je menil Stepan. Tudi svetnik Milan Krajnc seje strinjal, da je v zraku pač usedlina, ki prihaja iz IMP in moti ljudi, vendar za to nikakor niso krivi novinarji. Anton Vrščaj je dodal, da je ulica vse bolj glasna, a ne zato, da bi Ostermana spravila v zagato, ampak ker se počuti ogrožena. “Presenetila me je prestrašenost zaposlenih v IMP, ki se bojijo, da bodo izgubili službo, če bodo govorili o razmerah v tovarni,” je še pripomnil Vr-ščaj, Pavel Zajc pa je podvomil, da v resnici niso presežene dopustne mejne vrednosti. Osterman je zanikal strahovanje in preplašenost delavcev v Livarju, pozval svetnike, naj pokličejo inšpektorje, ki naj opravijo analize, pojasnil pa je, da bodo morali, če pride do zaprtja proizvodnega centra v Črnomlju, za- f* t -T:> JESEN JE RAZLILA BARVE - Pretekli petek se je z 18. ekstemporom mladih likovnikov iz vseh belokranjskih osnovnih in srednjih šol ter iz z Metliko pobratene IVagne in Ronk pričel v metliški občini teden otroka, ki bo trajal do konca oktobra. 61 mladih likovnikov je pod geslom Jesen barve prelepe povsod je razlila ”slikalo motive iz vinskih goric, pri delu pa jim je poleg 12 mentorjev svetoval tudi priznani slovenski slikar France Slana. Preden so začeli slikati, so likovniki prisluhnili kulturnemu programu ter spustili v zrak 250 balonov, ki jih je s helijem napolnil črnomaljski Danfoss, na njih pa so bili naslovi in sporočila ob tednu otroka. Otvoritev razstave likovnih del bo v četrtek, 14. oktobra, ob 18. uri v osnovni šoli Metlika, potem pa bo razstava potovala po šolah v Beli krajini, Wagni in Ronkah. Slike bodo podarili letošnjim sponzorjem Kmetijski zadrugi in Zdravstvenemu domu iz Metlike ter Skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (Foto: M. B.-J.) Opozicija odšla brez besed Svetniki SKD in SDS so ob sprejemanju črnomaljskega občinskega statuta zapustili sejno sobo - Nočejo sodelovati v igricah preti tudi livarno v Ivančni Gorici, saj ne bodo sposobni plačati odpravnine delavcem in prenesti bremena nakupa Belta. Očitke glede deponije livarskih peskov na tovarniškem dvorišču je zavrnil z besedami, da bo pri urejanju deponije morala pomagati občinska uprava, saj morajo na občini sprejeti ustrezne prostorske dokumente. Svetniki pa so sprejeli skle- • 24 prebivalcev in lastnikov nepremičnin v Čudnem selu je potem, ko so pred časom tja že začeli privažati livarski pesek iz Livarja, podpisalo protest proti takšni deponiji. Zatrjujejo, da bi se pri deponiranju peska onesnaževal zrak, moten bi bil promet na preozki vaški cesti, ki ni bila zgrajena za takšne obremenitve, posledice pa bi čutili tudi pozneje zaradi smradu, škodljivih snovi v tleh in odtekanja odpadnih meteornih voda iz deponije na sosednja zemljišča. pe, da bodo vztrajali pri sanacijskem programu v črnomaljskem Livarju. Krajevna skupnost Črnomelj bo pripravila okroglo mizo o onesnaževanju okolja iz IMP. Še enkrat pa bodo opravili meritve emisij v zraku, in če bodo presegle dopustne količine, bodo od Li- varja zahtevali povrnitev škode. M. BEZEK-JAKŠE ČRNOMELJ - Na seji tukajšnjega občinskega sveta pretekli teden, prvič po trimesečnem poletnem premoru, so se svetniki SKD in SDS, torej iz opozicijskih vrst, čudili, da je bilo na junijski seji umaknjenih kar pet točk dnevnega reda. Kljub temu da takrat ni bilo niti enega opozicijskega svetnika, pa je bil svet sklepčen in bi lahko veljavno sklepal. Predvsem pa jih je začudilo, da svetniki niso odločali niti o povišanju cen v vrtcih, s čimer so naredili škodo, a odgovora na vprašanje, kdo jo bo povrnil, niso dobili. USTANOVITEV DRUŠTVA SLOVENSKO-HRVAŠKEGA PRIJATELJSTVA VINICA - V petek, 8. oktobra, bo ob 19. uri v gostilni Školnik v Vinici ustanovni občni zbor Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa. Prečakujejo tudi eminentne goste, na ustanovni občni zbor in v društvo pa so vabljeni vsi, ki jih to zanima. “ZA” LE POZICIJA ČRNOMELJ - Tukajšnji občinski svet je na zadnji seji sprejel poročilo o uresničevanju občinskega proračuna v prvem letošnjem polletju kot tudi rebalans letošnjega proračuna. Vendar so roke za oba dokumenta dvignili le pozicijski svetniki, medtem ko so opozicijski menili, da bi marsikaj, kar se je znašlo v rebalansu, lahko predvideli že v proračunu. Po njihovem je bil proračun preveč napihnjen, napovedali pa so celo, da se bo proti koncu leta na dnevnih redih sej najrž znašlo še nekaj rebalansov. Milan Krajnc, ki je vodil junijsko sejo občinskega sveta, je pojasnil, da so se odločili, ko so videli, da opozicije ne bo, da socialno obarvanih točk dnevnega reda ne bodo obravnavali. Očitno so se s takšno obrazložitvijo v opoziciji strinjali, niso pa bili zadovoljni s sprejemanjem amandmajev k predlogu občinskega statuta. Protestirali so, ker so predlagali le dva amandmaja, pa jih pozicija ni sprejela, medtem ko je opozicija dvignila roko za nekatere pozicijske amandmaje. Peter Dichlberger iz SKD je ob tem pojasnil, da se je opozicija konec avgusta na sestanku z županom Andrejem Fabjanom skušala dogovoriti, da zlasti pri amandmajih ne bi prihajalo do preglasovanj ter da bi imenovali še enega župana, ki naj bi prihajal iz pozicijskih vrst, samo da bi bil dosegljiv. “Zupan je imel potem razgovor še s pozicijo, a nismo bili niti toliko vredni, da bi nas obvestil o dogovorih. Vendar opozicija noče več sodelovati v takšnih igricah, v katerih naj bi opravila delo, ki ga morda ne bi bila pripravljena narediti pozicija, zato nas ni potrebno več klicati na pogovore,” je dejal Dichlberger ter še pojasnil, da pri sprejemanju statuta opozicija ne bo glasovala. Janez Stepan je še dodal, da je opozicija na junijski seji dala možnost poziciji, da brez njih sprejme vse dokumente, a so jih umaknili z dnevnega reda. Kljub temu je opozicija predlagala desetminutni odmor, ob glasovanju za statut pa so svetniki SKD in SDS brez besed zapustili sejno sobo. Statut je bil kljub temu sprejet z dvetretjinsko večino, medtem ko so sprejemanje poslovnika preložili na naslednjo sejo, saj bo odbor za pripravo statuta najprej pregledal, če je poslovnik po sprejetih amandmajih še v skladu s statutom. M. B.-J. Da bo obdelava zemlje čim lažja V teh dneh pričenjajo z agromelioracijo Čudno selo-Desinec in Moverna vas, kmalu pa še s prvo fazo agromelioracije Črnomelj - Tri četrtine stroškov bo pokrilo kmetijsko ministrstvo SEMIČ, ČRNOMELJ - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letošnjega aprila objavilo razpis za pridobitev nepovratnega denarja v okviru projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). V njem je bila tudi postavka za agromelioracije, prav na ta razpis pa seje prijavila Kmetijska zadruga Črnomelj, kije imela že prej pripravljene projekte za agromelioracije Čudno selo-Desinec, Moverna vas in Črnomelj. Kot je povedal direktor KZ Črnomelj Maks Migalič, jim je ministrstvo odobrilo vse tri projekte, zadovoljni pa so, da so postopki stekli tako hitro, saj bodo z agromelioracijama Čudno selo-Desinec in Moverna vas pričeli že v teh dneh. Prva obsega 295 ha, druga, ki je v semiški občini, pa 120 ha. Semiška agromelioracija, ki obsega poleg Moverne vasi še Krupo, Praprot in del Stranske vasi, namreč poteka že od leta 1996, ko so pričeli z agromelioracijami na 124 ha na Brstovcu, Vinjem Vrhu in v Stranski vasi. Sicer pa bodo v okviru agromelioracijskih del v glavnem sekali grmičevje, ruvali skalne samice in pospravili kamenje. Uredili bodo tudi poti, vendar je za ta dela semiška občina pridobila denar posebej. “Poglavitni namen agromelioracij je, da omogočimo ljudem lažje oranje in košnjo, pri čemer je čim manj nevarnosti za strojelome, in da torej zemlja ne zarašča. V semiški občini ni veliko obdelovalne zemlje, zato vsak košček, ki ga je moč obdelati, veliko pomeni. Narejene so tudi analize tal, tako da bomo ljudem svetovali, kako gnojiti,” je povedala Milena Mušič, ki je na KZ Črnomelj zadolžena za uresničevanje projekta agromelioracij. Migalič je pojasnil, da bodo z agromelioracijo v Moverni vasi, ki naj bi bila, če bo ugodno vreme, zaključena aprila prihodnje leto, končali s tovrstnimi, posegi v semiški občini. Vendar bodo potrebne še miniagromelioracije, zlasti okrog Štrekljevca in okoliških vasi, kjer so leta 1985 in v poznejših letih sicer že imeli agromelioracije, a so bile po njegovih besedah tudi zaradi visoke inflacije marsikje narejene precej površno. Poleg agromelioracij Čudno selo-Desinec in Moverna vas bodo kmalu pričeli s prvo fazo agromelioracije Črnomelj, ki obsega 137 ha, medtem ko bo celotna agromelioracija zajela 485 ha, zaključena pa naj bi bila leta 2003. Sicer pa bo skupna vrednost vseh treh projektov 34 milijonov tolarjev. Četrtino bodo prispevali lastniki zemljišč, ostalo pa ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. M. B.-J. Sprehod po Metliki IZSELITEV - Zanimivo je, kako se, če je pravi čas in kraj, lahko razprava o kakšni stvari, sicer pomembni za širši krog ljudi, sprevrže v javno pranje umazanega perila. Tako so, ko je tekla beseda o oživljanju starega mestnega jedra, na zadnji seji metliškega občinskega sveta prisotni lahko prisluhnili, kako so bili tako na občinski upravi kot na upravni enoti zelo srečni, ko seje slednja pred letom dni iz občinskih prostorov odselila na drugi konec mesta. Po zatrjevanju enega od svetnikov se namreč šefa, torej župan in načelnik upravne enote, nista razumela in sta si v isti hiši celo dopisovala, namesto da bi se dogovarjala. Nekdanji župan Branko Matkovič je seveda zanikal, da bi med uslužbenci občinske uprave in upravne enote švigale strupene puščice in grdi pogledi, kaj šele, da bi se z načelnikom prepirala. Priznal pa je, da je občina plačala projekt za ureditev prostorov za upravno enoto v novem poslovno-trgovskem centru. Po Matkovičevem mnenju je to dokaz za dobro razumevanje. Ali pač? POVABILO - Med tistimi, ki so na prej omenjeni seji rekli bobu bob, je bil tudi Juš Mihelač-Krivde za vse bolj prazno in^ pusto staro mestno jedro ni valu je na upravno enoto, zlasti še, ker je bilo v mestu puščobno že veliko prej, preden so se predstavniki državne uprave preselili. Spomnil pa je na nekdanje prebivalce treh metliških trgov, ki so pred desetletji odšli predvsem v Ljubljano-In ker je Božo Flajšman, elan odbora za oživitev stare Metlike in nekdanji prebivalec Mestnega trga, ki je prav tako že precej le v Ljubljani, prisostvoval seji od-činskega sveta, mu je takoj predlagal, da pride iz bele Ljubljan nazaj v Metliko “mučit muko Metličani”. Čas bi moral kaj kmalu pokazati, na kako plodn tla je naletel njegov poziv. ^ PARKIRIŠČA - Tisti, ki zehjo po opravkih v novi metliški P° slovno-trgovski center, ki g Metličani kratko imenujejo ka Gala, imajo precej težav, da naj' dejo parkirni prostor. Parkirišča namreč zasedajo predvsem avtomobili stanovalcev bHžnjeg stanovanjskega bloka in številn zaposlenih v centru, stranke pa morajo znajti po svoje. Škoda, tako kot trgovine nimajo ko kurence tudi pošta, davkarij , upravna enota... ČrnomaljskhiijfJ KAZNI - Direktor IMP l'. varja iz Ivančne Gorice je na za nji seji črnomaljskega °bčmsk ? sveta za ekološke težave, ki L imajo v črnomaljskem proizv nem centru, obdolžil novina L Ti po njegovem s svojim P'sanl.inl spodbujajo inšpektorje, da J neprestano visijo na vratih m j ^ zaračunavajo kazni, čeprav n denar raje namenili za ekm° sanacijo. Zares čudno, da J inšpektorji zaračunavajo kazn njihovo neoporečnost in zgo J osnovi pisanja novinarjev, K F^ so (v glavnem) poročila s sej, _ katerih o IMP Livarju in nJeSj0 vem onesnaževanju roban črnomaljski svetniki. v . SEMAFOR - Ljudje so ze s* raj začeli verjeti, da so se E maljci navadili na semat J Toda, glej ga zlomka! Ko s obnovi ceste postavili dva Pr sna semaforja v bližini črnorn^ skega gasilskega doma, je« Črnomaljcem očitno ze p ,g semaforiziranih cest. Mirno luči na semaforju namreč v g, kot da se njih prav nič ne tic • bi se ob semaforje P9sta 'Jjjko cisti, bi gotovo imeli k-ar J'. n:e dela. Pa še en namig za pr^. proračuna: policistom ne t> njkalo dela niti na parkirnem F^ štoru pri črnomaljskem g . potem ko tam prenehajo p ti parkirnino. , „„ma- BENCINARJI - Nov črnom Ijski Petrolov bencinski se nasproti hotela Lahinja je v .j(U ki so jo pripravili v dnev ^ Delo, med posavskimi, ko mi in belokranjskimi benci servisi zasedel prvo mesto. maljci so ponosni, da *maJ upa dobre bencinarje, še bolj yem-bi bili, če bi bil tudi bencin liko cenejši... Semiške tropi TELEFONIJA - Tfclek°m »čjJJo še kar naprej preizkuša srn b. potrpežljivost. Neprestano ,,tjVo Ha ISDN, Semičani PotrP^ pič-čakajo in upajo, Telekom P za Recept proti takšnemu vleč J^ nos pa je zelo preprost, v j^la ko bo na semiška vrata p telekomunikacijska konk . oinu bodo gotovo imeli v le m dovolj časa, kablov in den J Lj. napel ejo to čudo telefonske ke tudi potrpežljivim m nai Semičanom. Drobne iz Kočevja TREBA BO PEŠAČITI! - Mestno pokopališče v Kočevju je imelo neurejen parkirni prostor, zato so občani pozdravili odločitev Komunale, da ga bo uredila. Začetnemu navdušenju sta ob spremljanju poteka del sledila presenečenje in razočaranje, ob zaključku del pa seje usul neustavljiv plaz kritik. Že prej pogosto premajhen parkirni prostor ima sedaj sicer lepši izgled, vendar je še manjši. Ob tem, da v Kočevju že tako primanjkuje parkirišč, so ureditev parkirišča ob pokopališču v Kočevju označili za poskus občine, da bi obča-ne Pr(Prvavila do tega, da bi se navadili čimveč pešačiti. Če sta na pokopališču na isti dan že samo dva malo večja pogreba, namreč do pokopališča sploh ne morejo drugače kot peš! SPLAČA SE!? - Pred nedavnim so tudi v Kočevju odprli trgovino, v kateri je moč dobiti preko 600 izdelkov po samo 199 tolarjev. Izdelkov imajo seveda še vec, ker pa imajo vsi razmeroma nizko ceno in je zato za marsikaterega kupca vprašljiva kvaliteta izdelka, nas je zaminalo, ali se ■'a P v novi tr8ov'n' oziroma izdelkov z nizko ceno kupcem splača. Neki mimoidoči, ki ga je Pfejšnji teden v mestu presenetil dez in je po napotilu znanca v novi trgovini kupil dežnik za 300 tolarje'’. je dejal, da se splača! Ko je veselo stal pod novim dežnikom, tnedtem ko je padal dež, je k temu dodal: “Pa tudi če ga potem, ko Pndem domov, vržem stran!” Ribniški zobotrebci IEDGAV JE peter koz-LtR? . Avtor prvega zemljevida slovenskih dežel je bil v prejšnjem foletju rojen v Kočah pri Kočev-‘' Reki. Izdelal je ličen zemlje->d> v katerem je današnji Slove-ntji priključil vso Istro in imel uradi tega velike težave. Seveda snemu zemljevidu danes nihče e bi nasprotoval. Spomin nanj so očevci obudili pred dvema leto-“)a, ko so predstavili ta zemljevid, torja pa kot pomembnega moli Kočevske. Petra Kozlerja, po t^rem naj bi bila prepoznavna t "J. Ribnica, je na letošnjem i , cionalnem sejmu suhe robe > .nčarstva omenil tudi župan : z® Tanko. Res je, da Kozler-in r> Ro^ab ni več, potomci živi-v Ortneku in v Ljubljani, a za P 'Padnost, trdijo v Kočevju, šteje ®J rojstva, kar za Ribničane niti 111 joliko pomembno. „ BI REKEL FRIDERIK ' V zborniku “Ribnica skozi li k-*®”’ ki s° ga leta 1982 izda-m°b njeni 900-letnici, je avtor ca drugim zapisal, da je “cesar Friderik III 1492 dovolil Koče-živ^ern 'n Ribničanom izvažati nr 'a0’ P*atn° in razne lesene “mete, kakršnih sami doma nhrčUjci°' na Hrvaško in druge let dežele”. V Ribnici šesto v sn praznuJeJ° občinski praznik kje .na ,0 letnico in povsod, vrač SC kaze priložnost, sir. . ^ ko'° zgodovine v petnaj-in a j?- ^ Kočevju priznava- li,’, a so jih Ribničani “prelisiči-nr’ saJ bi se pri izbiri novega a (ahko tudi oni oprli na v narJCVo izročilo. Navsezadnje je L„,l?.rP prej imenoval Kočevarje r>?, čnne. NPcnttTNICA EKOLOŠKE On i " v skladišču goriva v lan;06 - pri Ribnici je 13. oktobra n 'Pnšlodo izlitja večje količine nof6-V bližnji potok. Voda je čez kaln- 0 z'ato” odnesla do poni-ner,lce. nafta pa naj bi onesnažila M.,, ®ra vodna zajetja v ozadju Drvi6 ■ ore’ Suhe krajine in ostale ie ,»• Zaradi tega dogodka ear,r'iena dobava tudi kurilne-Je 1.J3’, Podjetje S-Trade, d.o.o., ki morah ° °blckt v najemu, pa je Hal opraviti temeljno sanacijo, kL Zen° mu je bilo tudi plačilo ran?1' 0godek je preprečil odpi-seaJ? nove bencinske črpalke, Lr^"r/ned Škofljico in Kostelom. Voiao! na vhodu v nekdanje Va rv skladišče tudi danes same-’ D° kdaj? kostelski rižm skaNc0RC1 NA CEST1 ’ Obkolp-0zkaCSta °b Pare do Mirtovičev je sodnkiSai ?re za asfaltirani in po-temn nckdanji kolovoz, kljub da s pa nekateri drve po njej, kot t0cc na dirkališču ali vsaj na av-Voznj.l ln sc jim morajo previdni saj k: . vozilom umikati v jarek, varn Slcer Prišlo do nesreče. Ne-ampak tUcE ne *e na ovinkih, iso kc °mes Jrova nH?re konč,?r Ponekod del še niso do-teriaf ’zat0 že pripra’ Lokj -Za nadaljevanje. ... nov,,S? navozili že precej skal za Skarpo. P kosili ali obsekali grmovja. ^KardRAVE za novo jp O - Cestno podjetje Noro,?,10 je obkolpsko cesto za-, alo s škarpami in zasaditvi-rnr“prečuje drsenje zemlje, kamenja na cestišče. mahi Glad Razočarani nad Zelenimi Vpodjetju Melamin, kjer so letos že četrto leto zapored pripravili dan odprtih vrat, so po lanskoletnem tihem izražanju nezadovoljstva letos odkrito izrazili veliko razočaranje nad Zelenimi Kočevja. Ti so običajno najglasnejši, kar zadeva kemične tovarne v Kočevju, vendar jih, kot pravijo v Melaminu, očitno ne zanima, kaj in kako v podjetju delajo in kaj vse so in še nameravajo storiti, da bi zaradi svojega delovanja v Kočevju vedno prežečo nevarnost za prebivalstvo zmanjšali. O vsem tem bi se lahko seznanili ob dnevu odprtih vrat, na katere jih vodstvo podjetja menda vztrajno vabi, ven--dar Zeleni njihovega povabila tako kot lani tudi letos niso sprejeli. V Melaminu menijo, da bi bi bilo prav, da se vetole: če že so tempirana bomba, kot jim pravijo, delajo vse na tem, da ne bo nikoli eksplodirala. Neargumentiranim kritikam niso naklonjeni, še posebno to velja za novega direktorja Srečka Štefaniča. Pričakovati je, da bo zato neupravičenim kritikam Melamina odklenkalo, vprašanje pa je, kako bo s še vedno upravičenimi?! M. LESKOVŠEK-SVETE STAREJŠI PROTI MLAJŠIM - Šahovski klub Kočevje je v okviru prireditev v počastitev letošnjega praznika kočevske občine pripravil v nedeljo v hotelu Valentin prijateljski šahovski dvoboj “Seniorji: juniorjem”. Udeležilo se ga je 24 šahistov iz Kočevja, Ljubljane in Kamnika. Po štirih urah igranja so z rezultatom 72,5 : 71,5 zmagali seniorji. Samo točka prednosti za starejše šahiste, med katerimi je bil najstarejši star 53 let, kaže, da ima šah v Kočevju prihodnost, saj je bil v ekipi juniorjev, za katero so nastopili šahisti mlajši od 40 let, najmlajši star komaj 12 let. Prijateljski dvoboj bo, kot je ob zaključku povedal vodja kočevskih šahistov Ive Stanič, postal tradicionalen. (M. L.-S.) Ameriško priznanje za papeža Prva klubska razstava novega fotografskega društva KOČEVJE - Februarja letos je bilo v Kočevju ustanovljeno novo fotografsko društvo Grča, ki ima v svojih vrstah 17 izkušenih članov. Njihova glavna naloga je, da s svojimi fotografijami ohranjajo prelepo naravo in živalski svet, s katerimi je Kočevska tako bogata. Njeno pestrost, naravne in kulturne vrednote so predstavili na razstavah širom po svetu. Pripravili so tudi fotografsko akcijo “Žabja svatba”, s katero so opozorili, da jim ni vseeno, da ta mali regajoči prebivalec izginja iz naših mlak zaradi kmetijskih posegov v naravo. Zelo dobro sodelujejo tudi s člani fotografskega kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. Peščica kočevskih fotografov kroji tudi sam svetovni vrh v fotografiji. Predsednik društva Janez Papež je kot prvi Slovenec za razstavljalske dosežke na razstavah pod pokroviteljstvom ameriške fotografske zveze prejel visoko mednarodno odlikovanje PSA*CS, mednarodna fotografska zveza FIAP je odlikovala Aleksandra Čufarja iz Železnikov, sicer člana Grče, z nazivom EFI-AP. Fotografske nazive El FZS pa so prejeli Stanko Lavriče ml., Stanko Pelc in Darko Mikulic. V sredo so v prostorih hotela Valentin ob krajšem kulturnem programu otroškega pevskega zbora podružnične šole iz Livolda pripravili prvo klubsko razstavo barvnih diapozitivov ter najboljšim podelili priznanja. Na temo “prosto” je prvo nagrado prejel Aleksander Cufer iz Jesenic, drugo in tretje mesto sta prejela domača člana Darko Mikulič in Stanko Lavrič, na temo “narava” Priznanje je Janezu Papežu izročil Peter Pokom, predsednik fotografske zveze Slovenije. pa so prva tri mesta ostala v Kočevju. Priznanja so prejeli Marko Masterl, Janez Konečnik in Janez Papež. Odličji za visoko mednarodno uvrstitev na razstavah v Švici je sedemnajstletni Anji Papež izročil predsednik fotografske zveze Slovenije Peter Pokorn. M. G. STEKLA DELA ZA NOVO KNJIŽNICO KOČEVJE - Te dni so pričeli z urejanjem prostorov za Knjižnico Kočevje v stavbi na Trgu zbora odposlancev 24. To je stavba nekdanjega javnega kopališča. Pogodbeno vrednost investicije znaša nekaj nad 147 milijonov tolarjev. Po sedanjem načrtu občine Kočevje kot razpisovalcem gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del naj bi dela končali v juliju 2001. leta. Sedanji prostori Knjižnice Kočevje na Ljubljanski cesti so že vrsto let premajhni. Mnenje številnih izposojevalcev knjig in ostalih obiskovalcev te ustanove je, da je nova lokacija nadvse ugodna, saj bodo novi prostori v središču mesta. SREČANJE 60-LETNIKOV LOŠKI POTOK - V vabilu so slavljenci napisali, da je to njihovo prvo srečanje, o katerem so razmišljali že pred desetimi leti. Pred slabim mesecem so se najprej zbrali v farni cerkvi pri bogoslužju, slavje pa so potem do jutranjih ur nadaljevali na Popovi turistični kmetiji. Slavja pa se je udeležilo 29 šest-desetletnikov. Pravijo, da je bilo enkratno. Pred daljnimi 60 leti se je v Loškem Potoku, torej leta 1939, rodilo 66 otrok. Številka je zanimiva tudi zato, ker se v teh letih rodi komaj za polovico razreda otroka na leto. Lipovi delavci niso ne krop ne voda PODPRESKA - Konec avgusta se je pokazal ščepec upanja, ko naj bi novi najemnik ali celo kupec obrata uvedel razrez lesa. Danes, mesec dni po tem, ni še nobenih znakov, da bi kdo to tudi v resnici storil. Vsa dogajanja potekajo ali bi vsaj morala potekati na sodišču. Postopek vodijo pravniki sindikata Neodvisnost. Pritožbe varuhu za človekove pravice in prošnje za prednostno obravnavanje zadeve ni upošteval nihče. O stečaju, ki je bil glavni zahtevek stavkajočih, več ne govorijo. Trenutno je važen postopek prisilne poravnave, kipa tudi stoji, ker še ni končana zapuščinska obravnava po enem izmed glavnih upnikov nekdanjega najemnika Darka Ukmarja. 6. oktobra je bila zopet obravnava na delavskem in socialnem sodišču, kjer je bil govor predvsem o nezakonitosti odpusta vseh delavcev zaradi - po Ukmarju - nezakonite stavke. Ko so končno pred nekaj meseci uspeli na Zavodu za zaposlovanje in so začeli prejemati minimalna nadomestila po 22.000 tolarjev, so hkrati ugotovili, da Zavod nima pravih podatkov in je med dejanskimi prejemki, (ko so jih še prejemali) bistvena razlika. Najemnik torej ni dal pravih podatkov. Zato so prosili za podatke ZPIS, ki pa tudi modro molči. Sicer pa je le še 8 delavcev, ki še prejemajo to miloščino. Ostalim je že potekel rok upravičenosti. Tokrat so dali prošnjo na Zavod za zaposlovanje za 6-mesečno podaljšanje. A. KOŠMERL HHti I Z M A Š I H O B C I M Pridobitev za trženje gozdov 60 kilometrov dolga Roška pešpot je v Sloveniji posebnost - Na otvoritvi prisotna tudi kočevski župan Janko Veber in direktor Zavoda za gozdove RS Andrej Krmavner V Kočevju so podpisali za občino zelo ugoden sporazum o izgradnji športne dvorane -Pričetek gradnje prihodnje leto in zaključek leta 2002 v Športno dvorano bo zgradila država ska občina pa bo za doplačilo razlike od dvorane v velikosti košarkaškega do rokometnega igrišča morala odšteti 70 milijonov tolarjev. Po sporazumu namreč občina prispeva le za komunalno opremljanje zemljišča in ureditev parkirišč za 85 vozil, država pa financira vse ostalo: projekte, izgradnjo, opremo in ureditev okolice. V želji, da bi imela država tudi do drugih ustanov s področja vzgoje in izobraževanja toliko razumevanja kot do dolgoletnih težav kočevskega športa, so ravnate-lji vseh kočevskih osnovnih in srednjih šol, glasbene šole, vrtca, dijaškega doma in ljudske univerze ob predstaviti svojih ustanov navedli tudi težave. Med najbolj perečimi je dvoizmenski pouk v obeh mestnih osnovnih šolah, ki bo rešen z izgradnjo nove šole v Mestnem logu. Za vse ostale je minister dr. Zgaga dejal, da jih bodo morali reševati po določenem zaporedju, čeprav, kot je dejal, se je ob svojem obisku lahko tudi sam prepričal, da bo to zaporedje zelo težko določiti. M. LESKOVŠEK-SVETE njihovem pomenu je naša zakonska naloga,” je dejal, ob tem pa je pohvalil kočevske gozdarje, da to svojo nalogo dobro opravljajo. Samo pešpot, ki je ne samo naravoslovna, ampak tudi učna, je predstavil gozdar Anton Prelesnik. ki jo je tudi pripravil. Dolga je približno 60 kilometrov in je razdeljena na tri etape: Kočevje -Luža (18 km), Luža - Podstene (18 km) in Podstene - Kočevje (24 km). Speljana je večinoma po starih poteh, gozdnih vlakah, mestoma cestah in ne mimo pragozda po brezpotju. Lovci na rekorde jo lahko prehodijo v dveh dneh, sicer pa hoja ni naporna, saj se pot (640 metrov višinske razlike) zložno dviguje. Najzanimivejše točke na poti so: kočevsko jezero, Zeljnske jame, gozdni rezervati Pugled-Žiben, Rog in Prelesniko-va koliševka, Roška žaga, pragozd Rajhenavski Rog in 500 let stara, 50 metrov visoka in 160 cm debela jelka, kraljica Roga. M. L.-S. KOČEVJE - Minister za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga in kočevski župan Janko Veber sta v soboto v Kočevju podpisala sporazum o izgradnji športne dvorane. Podpisu za kočevsko občino izredno pomembnega sporazuma so prisostvovali predstavniki vseh kočevskih vzgojnih in izobraževalnih ustanov, ki so ministrov obisk izkoristili, da so ga seznanili s svojimi težavami. Vse do dneva ministrovega obiska je v Kočevju vladala negotovost, ali bo do podpisa sploh prišlo. Usklajevanja so bila dolgotrajna, njihov končni izid pa je, kot je povedala ravnateljica kočevske gimnazije Meta Kamšek, za kočevsko občino zelo ugoden. Po idejnem projektu bo izgradnja 2.500 icv. metrov velike dvorane z 800 sedeži stala 470 milijonov tolarjev. Uspeh je, da bo ministrstvo za šolstvo in šport, ki financira izgradnjo telovadnice za potrebe kočevskih gimnazijcev, prispevalo 400 milijonov tolarjev, kočev- S PO RAZU M O IZGRADNJI ŠPORTNE DVORANE - Za kočevsko občino zelo pomemben in ugoden sporazum sta podpisala minister dr. Pavel Zgaga in kočevski župan Janko Veber (M. L.-S.) KOČEVJE - Na Roški zagi v kočevskem Rogu so prejšnji četrtek svečano odprli Roško pešpot. V vrsti govornikov ob informacijskih tablah, na katerih so poleg Roške pešpoti predstavljeni tudi pragozdovi na Kočevskem, gozdni rezervati na gozdnogospodarskem območju Kočevje in gozdni rezervat na Rogu, projekt Kočevski naravni park ter zgodovina Kočevske in Žage na Rogu, sta bila tudi kočevski župan Janko Veber in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Krmavner. Veber je poudaril, da je Roška pešpot posebnost v Sloveniji, ki za kočevsko občino pomeni pomembno pridobitev, saj predstavlja način in izziv za trženje gozdov. Ob tem seje dotaknil tudi težav zaradi državnega lastništva gozdov. Kritično je ocenil, da vlada nima dovolj poguma, da bi dala v parlamentarno obravnavo spremembe zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, saj bi morali potem, kot je dejal, občinam vrniti nezazidana stavbna zemljišča in gozdnim gospodarstvom omogo- čiti 20-letno koncesijo. “Danes je pri nas razširjeno mnenje, da se lahko v naravni počne, kar se hoče,” je osvetlil drugo plat istega problema tudi Andrej Krmavner. Dodal je, da pa na ta način ne bomo mogli obdržati svoje posebnosti v Evropi, da imamo prost dostop in gibanje po gozdu. Zato bodo morala, kot je poudaril, tudi v praksi zaživeti v predpisu že sprejeta prizadevanja, da bodo neposreden nadzor v gozdu izva-jali gozdarji. “Popularizacija gozdov in osveščanje javnosti o ODPRLI ROŠKO PEŠPOT - Čeprav je izhodišče Roške pešpoti v Kočevju, so pot uradno odprli na njeni srednji točki v Roški žagi, ki je sicer tudi izhodišče za krajše izlete na vrh Roga z razglednim stolpom ali do pragozda in orjaške jelke. Na posnetku z otvoritve: direktor Zavoda za gozdove Andrej Krmavner. (Foto: M. L.-S.) 30 LET NAME - 3. oktobra je kočevska Nama praznovala 30-letnico obstoja. Vpočastitev jubileja so v petek v bistroju Lunca na Nami pripravili modno revijo, na kateri so predstavili jesensko in zimsko kolekcijo oblačil domačih proizvajalcev, lastne blagovne znamke Lepus ter Nardi Fratelli, katere ekskluzivni uvoznik za Slovenijo je Nama. Priznanim slovenskim manekenom, ki so predstavili tudi Liscino kolekcijo spodnjega perila, pa so se na modni posti pridružili tudi kočevski srednješolci (na posnetku), ki so predstavili svojo kolekcijo oblačil za jesenske dni (Foto: M. L.-S.) ttHfat IZ NAŠIH OBČIM v | Želijo le, da bi šlo vsem dobro Trimo v letošnjem tričetrtletju za petino presegel načrtovano realizacijo - Skoraj polovica izvoza v 23 držav TREBNJE - V Trimu, d.d., ocenjujejo, da bodo letošnje leto presegli postavljene planske cilje pri doseganju celotnega prihodka pa tudi pri poslovnem rezultatu. Ocenjujejo, da bodo načrtovani dobiček v višini 200 milijonov tolarjev presegli za 15 do 20 odstotkov. Po besedah glavne direktorice Trima Tatjane Eink bo ta uspeh rezultat "izpolnjevanja vseh dogovorjenih aktivnosti na področju poslovanja in angažiranja posameznega zaposlenega na svojem delovnem mestu, da izboljša, racionalizira in inovira svoj delovni proces”. MAKETE LADIJ - V prostorih Galerije v Trebnjem bo še do tega petka, 8. oktobra od 14. do 16. ure na ogled razstava maket starih ladij, slik in skulptur v železu, ki so jo pripravili člani Slovenskega društva “Triglav” iz Splita. V največjem dalmatinskem mestu in okolici živi okrog 1300 Slovencev, društvo pa združuje okrog 950 Slovencev. O delu društva in o čudovitih maketah ladij, ki so delo Roberta Šibile, več prihodnjič! Na posnetku: predsednik društva Triglav, Boštjan Matjaž Kordiš in izdelovalec maket ladij Šibila. (Foto: P. Perc) 9 DOMAČE GOSTILNE - V okviru praznovanja 30-letnice radia Sevnica so pretekli petek v gostišču Tri lučke na Sremiču pripravili zaključek akcije “Dobre gostilne”. Radijci so v treh mesecih druženja z gostinci 39 gostišč v Posavju, na Dolenjskem in na Štajerskem spoznali prijazne gostitelje in bogato gostinsko ponudbo, ki lahko zadovolji še tako zahtevnega gosta. Direktor radia Sevnica, Rado Mlakarje sodelujočim gostincerp in nagrajenim poslušalcem izročil priznanja oz. nagrade. Radijke in direktorja pa je kolektiv gostišča Treh lučk počastil tudi s torto. (Foto: P. Perc) Na takšno vizijo zaključka tega poslovnega leta nazorno kažejo že rezultati poslovanja delniške družbe Trimo v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V letnem planu so si kot osnovni cilj zastavili, da bodo prodali za 7,6 milijarde tolarjev svojih izdelkov, kar je za 5 odstotkov več, kot so dosegli lani. V letošnjem tričetrtletju pa so prodali že za 6,5 milijarde tolarjev, to je za petino več kot v enakem lanskem obdobju. Tak porast prodaje so desegli zlasti s povečanjem trženja v obstoječih izvoznih državah in s širitvijo prodajne mreže. Z izvozom v 23 držav so trimov-ci ustvarili že 46 odstotkov prihodka. Največ so izvažali v zahodno Evropo, predvsem v Nemčijo, sledijo Poljska, Češka in Danska. Komercialna direktorica Breda VIDKOVA SRAJCICA IN OTROŠKI ŽUR TREBNJE - Danes, 7. oktobra, ob 17. uri bo v trebanjskem kulturnem domu prva predstava letošnjega otroškega abonmaja. Gostoval bo Studio za ples iz Ce-lja s plesno slikanico Vidkova srajčica. Vstopnice bodo na voljo tudi pred predstavo. V petek, ob 16. uri pa se bo na igrišču trebanjskega vrtca pričel otroški žur s klovnom, likovno delavnico, modno revijo, športnimi in tekmovalnimi igrami ter peko kostanja. Kotar je povedala, da so sodelovali na 20 sejmih, od tega kar na 17-ih v tujini. Omenila je, da so bili tudi na dveh sejmih v Moskvi in Minsku, kjer ni nič več velikih investicij, temveč gre vse v smeri privatizacije, gradijo poslovne objekte, trgovine itd. Ob ruskem in beloruskem trgu se kažeta kot zelo obetavna kazahstanski in ukrajinski trg. Rast prodaje je povzročila tudi ustrezno rast fizične proizvodnje. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so v 430-članskem kolektivu zabeležili 18-odstotno rast posameznega proizvodnega programa. V strukturi prodaje odpade 70 odstotkov na program industrijskih objektov in 30 odstotkov na program bivalnih objektov in kontejnerjev. Pri razvoju novih izdelkov v Trimu posvečajo največ pozornosti novim dizajnom za strežne in fasadne plošče pa tudi celovitemu dizajnu za objekte. Za razvojne dosežke na področju tehnologije pri proizvodnji gradbenih plošč so pri Evropskem uradu za patente vložili vlogo za odobritev ustreznih patenov. Pri investiranju so v Trimu letos posvečali največ pozornosti tehnologiji poenostavljenja procesov, optimiranju vseh vrst logistike, od materialov do izdelkov, dopolnjevanju in izboljševanju celovitega informacijskega sistema. V zadnjem letošnjem trimesečju so se Je dr. Končina mislil resno s prijavo? Izjava predsednika nadzornega sveta Jutranjke o odstopu direktorja SEVNICA - Predsednik nadzornega sveta Konfekcije Jutranjka Sevnica, d.d., sev-niški odvetnik Franc Pipan nam je pretekli ponedeljek v posebni izjavi za Dolenjski iist potrdil, da je nadzorni svet 24.9. razrešil Upravo delniške družbe, dr. Miroslava Končino. “Predlog za razrešitev je podal dr. Končina sam. Domnevno se je za tak korak gospod odločil, ko je proučil vse gospodarske okoliščine, v katerih se nahaja družba, in ko je ugotovil, daje ekonomski položaj delniške družbe slabši, kot je sprva mislil. Res pa je tudi, da se nadzorni svet ni strinjal z nekaterimi možnimi rešitvami, ki jih je ponujal gospod Končina za razrešitev težav Jutranjke. Nadzorni svet je gospoda Končino imenoval za Upravo družbe na predlog predstavnika PID-a Krone iz Ljubljane. Člani nadzornega sveta so ob imenovanju g. Končine za Upravo družbe imeli glede na njegove akademske naslove vanj veliko zaupanja. Vendar seje takoj po imenovanju pokazalo, da gospod Končina zavlačuje z vpisom nove Uprave v sodni register in da delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije ni odpovedal. Ti dve okoliščini pa sta sami po sebi ustvarjali dvom o resnosti njegove prijave za Upravo družbe. To pa seveda dopušča različne interpretacije namena predlagatelja g. Končine za imenovanje Uprave družbe. Je pa povsem jasno, da je zaradi takšne hitre menjave Uprava delniške družbe izgubila dragocen čas za izhod iz krize.” P. P. “Poslovodenje je poklic, ne položaj!” Dr. Miroslav Končina, nedavno imenovani direktor Jutranjke, je nadzornemu svetu sevniške Jutranjke posredoval nepreklicni odstop • Kje so vzroki za takšno odločitev? “To ni podjetje za odpis!" SEVNICA - Šele nedavno imenovani direktor Jutranjke, dr. Miroslav Končina, specialist menedžmenta, je na zadnji seji nadzornega sveta Jutranjke, 24. septembra, ponudil svoj odstop, nadzorni svet pa je tega sprejel. Dr. Končina nam je povedal, da so ga za to, daje sprejel ponujeno poslovodno funkcijo v drugem največjem sevniškem podjetju, povabili predstavniki zunanjih delničarjev v Jutranjkinem nadzornem svetu. Poleg tega, da gre očitno za dobro teoretično podkovanega menedžerja z mednarodnimi referencami, svetovalca Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ima dr. Končina tudi 6 let poslovodnih izkušenj v slovenski tekstilni panogi. Za nepreklicen odstop (pooblastilo je prenesel na pravnico) se je dr. Končina odločil predvsem za to, ker je pri podrobnejšem pregledovanju poslovanja Jutranjke ugotovil, daje podoba precej drugačna od tiste, ki bi jih lahko na prvi pogled razbrali iz bilanc. Poudarja, da se je Jutranjka znašla v zaostrenem finančnem položaju, odgovornost za to pa nosita izključno poslovodstvo in nadzorni svet. Da se je Jutranjka znašla v težavnih razmerah, iz katerih pa dr. Končina vidi in nakazuje smeri rešitve, je po njegovem eden poglavitnih razlogov nepoznavanje poslovodske stroke. “Upam, da DVE KANDIDATKI ZA RAVNATELJICO VRTCA SEVNICA - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Tine Zupančič (SLS), je ugotovila, da vse tri kandidatke za ravnateljico sevniškega vrtca izpolnjujejo razpisne pogoje, občinski svetniki pa so na zadnji seji sveta sklenili, da pozitivno mnenje da dvema domačinkama: dosedanji ravnateljici, dipl. psihologinji Danici Božič, in dipl. vzgojiteljici predšolskih otrok Vlasti Starc. Menili so, naj bi bilo najbolj kompetentno mnenje kolektiva, kjer je Božičeva dobila 28 glasov proti petim. sem prinesel malo stroke. Preprosto, pri vodenju je bilo premalo poslovodskih znanj in morda premalo kritičnosti pri pregledu in preverjanju bilanc! Poslovodenje je poklic, to ni položaj!” odločno poudarja dr. Končina. Občutek je dobil, da delavci podpirajo njegovo vizijo zaostrenih ukrepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti družbe v luči zakon o finančnem poslovanju podjetij s pogledom do leta 2001. Ta temelji na treh stebrih: na finančnem restrukturiranju, dokapitalizaciji in da se problematike poslovnega preobrata lotijo s projektnim vodenjem. Pri tem se dr. Končina zavzema za redukcijo vseh stroškov. “Ne more biti stimulativen niti sprejemljiv tak razpon plač, kjer so najnižje plače 40 do 50 tisočakov neto, najvišja pa na primer 500.000 tolarjev,” meni dr. Končina. Le s povsem razšči-ščenimi zadevami bo Jutranjka lažje zagotovila tudi svojo kredibilnost pri bankah in drugih insti- tucijah, ki ji lahko pomagajo. Čudežev, da se bo Jutranjki “klinična slika” čez noč izboljšala pa ne gre pričakovati, niti od posameznikov, kakršen je izkušeni menedžer dr. Miroslav Končina. Poudaril pa je še naslednje: “Jutranjka ima še dovolj znanja in tudi potencialne notranje energije za izvedbo poslovnega preobrata, zato to ni nikakor podjetje za od- pis! PAVEL PERC KUČAN IN BLAGNETOVA NA OBIRANJU JABOLK HOM PRI ŠENTJANŽU - V tem zaselku bosta, v sadovnjaku Cirila Brečka v ponedeljek ob 16. uri obirala jabolka Milan Kučan in Helena Blagne - Zaman. Poldrugo uro pozneje se bo z obema gostoma sproščeno o splošnih življenjskih temah pogovarjal direktor ČZD Kmečki glas Boris Dolničar. Po pogovoru bo klepet in zabava s plesom. Akcijo pripravlja tednik Kmečki glas od leta 1996. Letošnjo so naslovili Znani Slovenci in kmečka opravila - v dvoje je lepše. KDAJ BO ZAVAROVAN ŽELEZNIŠKI PREHOD? BOŠTANJ - lz boštanjske krajevne skupnsoti pogosto naslavljajo na sevniško občino vprašanja in zahteve, kako daleč je zavarovanje cestno-železniškega prehoda v Dolenjem Boštanju. Kljub temu da gre za drago naložbo, vse kaže, da je njena uresničitev vsaj za korak bliže, kajti sev-niški občinarji so se o teh možnostih pogovarjali s predstavniki Slovenskih železnic in Iskre, ki izdeluje signalne naprave za železnico. lotili 300 milijonov tolarjev vredne naložbe v novo tehnologijo izdelave jeklene konstrukcije, ki bo trimovcem omogočala zlasti zelo veliko avtomatiziranost delovnega procesa. Uvedba DDV-ja je povečala prodajne cene kupcem Trimovih izdelkov v Sloveniji, povečan obseg potrebnih likvidnih sredstev v višini 100 milijonov tolarjev pa so zagotovili iz lastnih sredstev s povečanim obsegom prodaje ter z racionalizacijo pri izdatkih in stroških. Trimo letos že tretjič sodeluje pri slovenskem projektu poslovne odličnosti. S pomočjo zunanjih strokovnjakov izvajajo študijo o morebitnem doseganju sinergetičnih učinkov pri povezovanju s strateškim tujim partnerjem. Glavna direktorica Tatjana Fink pravi: “Želimo si le, da bi vsem podjetjem dobro šlo!” P. PERC OTVORITEV STEKLASOVE POTI ŠENTRUPERT - Turistično društvo Šentrupert (predseduje mu Bojan Brezovar) bo ob otvoritvi Steklasove poti, ki bo v soboto, 16. oktobra, ob 9. uri na trgu v Šentrupertu, izdalo priložnostno zloženko. Med pohodniki pričakujejo tudi predsednika države Milana Kučana, ki jim je udeležbo obljubil ob poletnem pohodu v te kraje. Glasno o prometu Ob tednu otroka v petek javna prireditev pri sevniški šoli SEVNICA - Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Sevnica in Društvo Zagon Tržišče priredita v tednu otroka celodnevno prireditev Razmišljajmo glasno o prometu. Potekala bo v petek, 8. oktobra, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure na parkirnem prostoru osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici. Prireditev bosta povezovala Božislava Čož in Marjan Bunič. Organizatorji prireditve želijo predvsem spodbuditi otroke, njihove starše in druge odgovorne, da bi dosledno spoštovali prometne predpise. Zato bodo imele velik preventivni in vzgojni pomen predstavitve prednosti in nevarnosti kolesarjenja in avtomobilizma ter invalidov in drugih prizadetih v prometu. Prikazali bodo delovanje posameznih tehničnih naprav, delo Slovenskih železnic, podjetja Iskra sistemi - avtomatizacija procesov, policije. Rdečega križa, gasilcev in reševalcev ter njihovo opremo. Celotno petkovo dogajanje bodo popestrili še z interesnimi delavnicami, kijih bodo pripravila razna društva. Dopoldanska prireditev bo namenjena učencem osnovnih šol v sevniški občini, zato bodo teme predvsem poučne. Popoldanska prireditev bo ponovitev dopoldanske, gasilci pa bodo prikazali reševanje ponesrečenca, ukleščenega v vozilu. Prireditev bodo popestrili še razni animatorji, otroci bodo lahko prejeli tudi nagrade za rešena vprašanja na nezahtevnem kvizu, za zabavo pa bo poskrbel tudi ansambel Dvanajsto nasprotje. P. P. I MAŽORETKE V ZLATI SREDINI - Trebanjske mažorete, pod vodstvom Darje Korelec, so se v Zagrebu prvikrat udeležile evropskega prvenstva mažoret in se med 60 mažoretnimi skupinami s 1400 mažorelami iz 11 držav uvrstile v zlato sredino. V spomin na ta “ognjeni krst" je nastal v Zagrebu tale posnetek. (Foto: Mojca Femec) Trebanjske iveri MC DRIVE TERASA - Po spektukularnem pristanku podivjanega vuga s pijanim mladeničem za volanom in domačinom -sopotnikom na terasi, med gosti Megličeve gostilne v trebanjski obrtni coni (o dogodku smo obširno pisali v prejšnji številki DL) se bojazen Megličevih, da jim bo nenavadna prometna nesreča odgnala goste, k sreči ni uresničila. Veliko je novih gostov, zad-jič so prišli pogledat tudi novinarji od drugod, da bi se na lastne oči prepričali, kje se je zgodila nesreča. kakršne ni moč pričakovati ali načrtovati kot sončev mrk. Treb-je je poslej še bolj primerljivo z Novim mestom, kjer znana ameriška prehranjevalna veriga restavracij omogoča, da si s hrano in pijačo postrežete kar iz avtomo; bila. Pri Megliču so namreč dobili - MC DRIVE teraso... PRIZNANJE IN DENAR -Direktorica Trima Tatjana Fink je kot nedeljska gostja Vala 202 poudarjala, da je vsa skrivnost uspeha v ljudeh in ubranem timskem delu. Finkovi, ki je izbrala za zvočno kuliso prijetno glasbo ne le za generacijo srednjih let, verjetno marsikdo zavida visoko priznanje - menedžerke leta 1999. Gotovo so med temi tisti, ki so pred lup pleteničili, kako naj bi ob nasi meji z Avstrijo cariniki oz. policist' nekim trebanjskim poslovnežem zaplenili poln kovček denarja. K° bi ti zavistneži vedeli, da Finkova za to priznanje ni dobila niti neka, bi se morda manj žrli. Še dobro.ua ima Finkova vso podjjoro v svoji družini in kolektivu... ŠELIGO Z GREBLJ1CO. Trebanjski gostinec Marjan Šeli- go se je lotil temeljite obnov stare in priljubljene gostilne mestnem središču. “Pri Špringer ci” seje nekoč oglasil celo maršai Tito Šeligo bi rad pospešil de a, zato je prejšnji petek sam p°P ijel za grebljico. (Foto: P. P.) Sevniški paberki NE POSLUŠA - Najdlje so na zadnji seji sevniškega občinskeg sveta razpravljali o garancijask skladu in o razvojni straVf® :e sevniškega radia. Medtem k° J ob prvem, Tomo Garantim, rektor takega sklada v Zago;J j naposled še nekako prepri svetnike, je ob obravnavi us radia, ki praznuje 30-letni . ostal grenak priokus, daje to ki vo dete, ki bi ga nekateri spr tizirali. drugi pa trmasto vztr j jo, naj ostane ta lokalni medij ni zavod. Svetnik Franc Dpa J menil, da bi morali odločiti o sw tusni spremembi radia, če n J šel v zasebne roke, na rete dumu. ker so za radio zbira', moprispevek. Županu Kristij Jancu, ki se zaveda predvsern . mena radia v nikoli dovolj f* občinski malhi, in sicer je za u. radio ostane v Sevnici, pa J mogrede ušlo, da radia ne p sluša. Žalostno! ././■ci - NA USTAVNO SODlSCt.-Poslanec in občinski sv ,. Branko Kelemina pa Jc 2^, iah- športni zadevi zapretil, da ko zahteval celo presojo na u nem sodišču. Seveda je * . en svojevrsten, čeprav legi' ja pritisk na spoštovane koteg ■. morajo piskati malo bolj po govih notah, sicer bo boj h TERAŽ PAPARAZZO-^s niški gostinec Jože Ter efl- Rennee (po prvi in “naj ■ . ^ ski salamiadi znani stan tr ^ stilni Vrtovšek je uradno se. ■ bar pa njegov sin Peter) hodnjo soboto, 16. okto ‘ jteij. poldne omogočil 10-mi J rj skim kuharjem, da se i/ka' ^ „cj. kuhanju govejega gol“ ‘. m0fa-ganskih” kotličkih. S seb J j^ro jo prinesti le začimbo m . ^ voljo! Teraž se je *Jutbl‘® fjjo. uspešno ukvarjal s fj‘a|(oCen) zdaj pa si je nabavil d'alšt ^ digitalni fotoaparat inn raZza-občasno pojavi v vlogi pap* (Foto: P. P) Krške novice ^ BRCATI! - Čeprav je prvi dan letošnjega šolskega leta že nekoliko odmaknjen, se nekateri Krčani spomnijo, kako so šolarji v Krškem na Vidmu tistega dne brcali po cesti šolske knjige. Očividci so ogorčeni telefonirali v šolo, češ, poglejte, kaj vam dela mladež. Brcanje knjig seveda ni najlepše početje na svetu. Vsekakor pa se ga da razumeti. Otrok staršev, ki spoštujejo knjige in šolo, bi verjetno raje brcnil v lastno koleno kot v učbenik. “NEKJE” IN TUKAJ - Kot so poročali, sta se v torek sestaja ministra Slovenije in Hrvaške ■n se menila, kako bi v sosednji državi rešila medsebojna odprta vprašanja o premoženju. Kot so poročali, sta se sestala “nekje na Otočcu”. Ob taki kospiraciji n> nič čudnega, če bi kdo zapisal, da nekje pri Krškem deluje nuklearka in da nekje urejajo skladišče za odpadke jedrske elektrarne. - Nekoč, nekje - le cena elektrike in državni davki se povečujejo danes in tukaj. OČALA ZA V SREDO - Če ne veste več, kaj so to “očala za v sredo”, preberite nekaj o letošnjem sončnem mrku, ki je ml v sredo. Eden najstnikov iz kfške okolice se je trdno odlomi. da bo mrk gledal, in to prav skozi očala - to so prej omenjena očala. Ni jih bilo več mogoče kupiti ne v Krškem ne drugje v trgovinah. Zaskrbljeni papa je odvihral na vrata vsakič, ko je Pozvonilo, misleč, da seje oglasu direktni prodajalec in trgovec od vrat do vrat, skratka kdo, k> prinaša “očala za v sredo”. ^Prejel bi ga, odrešenika, odpr-th rok. Ni ga bilo. Mrk je minil, včeraj je na vrata spet potrkali Misleč, daje poštarje papa Pdprl. Bil je - “direktni” prodajalec očal. Dogodki so se potem prstih tako naglo, da se ne ve, «'so bila med očali tudi kaka očala za v sredo”. (jovo v Brežicah KUPCI GROZDJA - Zaradi seh tistih, ki domov v sosednjo rvaško vozijo grozdje, ki so ga upili na Bizeljskem, so na ne-aterih mejnih prehodih v Po-yiu v minulih dneh nastajali : o Prometni zastoji. Dejstvo zer lmreČ: da P.rihajaj0 na Bi-'jsko najboljši kupci grozdja Prav z druge strani meje, iz j rvaske. Meja očitno ni vselej Povsod zgolj slaba stvar. ^AVA ODNESE GODBE-ki u " ?h lanskih poplavah, so brežiško občino izdatno Srozale pred približno letom d?’So. godbeniki iz Loč morali t ?atl visoko od tal notni ma-un r 'uštrumente, svečane vod rme 'n drugo. Narasla Ba ■? ]e. namreč pritekla prav v s*' in godbeni dom. Če ne vProt'Poplavnega nasipa ob rasi'’ Se iahko zgodi, da bo na-nik a Vi?da Ponesla celo godbe-n, c s*upaj z notami in instru-nti. Mogoče se bo ob tem kTVU,zavzel za gradnjo nasipa mu ijuhljanskih veljakov, ki Dih'*? P°sehej pri srcu muzika (5rea|n‘h godb. Mogoče, vse S1 n ,anje na druge strune do-SJ n'.omehčalo nikogar od ti-> ki naj bi dal delati nasip. Savi ' re*<' Sotli v Po- voin S° lunici med 2. svetovno deč °..I?arcdili pregrado iz bo-tej,.u z'ce. Nemcev ne zaradi PočH1;6 Za?‘di dmgega, kar so Slov' ™ v°jno v Posavju in r,r ■ ne obožujemo - vse Nem *>l to' Kes pa je, da so že da s ?' Pred toliko časa vedeli, Ilrv^. 010raj° zavarovati pred sedi pln nj'hovimi južnimi sodili c Ve,dano drugače: nare- EvvS° mejo sodobne združene vrope. Računalniško opismenjevanje šole m . ' ^ dvorani osnovne hod,, Pleteršnika v Pišecah uriv*vit0rek’ 12- oktobra, ob 9. ilidni P11 računalniškega opis-infojmVanja predstavili uporabo tehnni ac.lJske in komunikacijske Pri Pri poučevanju v šoli. Ietn ' do prikazali dosežke 6-Opism Pfograma “računalniško š°lc v J\nJcvanje” in dejavnost 0ha^, programu ter projekt "etu n.nil slovenščina na inter-terc j ^"zstavili bodo tudi neka-rafUn i , c’ narejene s pomočjo r°glom" a, ter organizirali ok-iiitni,,, lz° o računalniškem opis-jevanju. Krško previdno načrtuje prihodnost Krčani še brez zaključnega poročila računskega sodišča o poslovanju občinske uprave med leti 1995-1998 - Dolgovi - 500 milijonov manj od države - Po kredit KRŠKO - Potem ko je računsko sodišče vzelo v precep poslovanje krške občinske uprave med leti 1995 in 1998, še ni poslalo v Krško svojega zaključnega poročila. Tudi brez tega sklepnega dokumenta vedo v zdajšnjem krškem občinskem vodstvu, da so njihovi predhodniki na čelu občine naredili nekaj dolga. Ob koncu lanskega leta se je nabralo v občinski blagajni za 389 milijonov tolarjev neplačanih računov. Poleg teh je bilo za 662 milijonov tolarjev podpisanih, vendar še neizpolnjenih pogodb, med drugim v zvezi z dvorano pri nastajajoči krški srednji šoli in v zvezi z urejanjem Kostanjevice. Natančnejši pogled v blagajno je pokazal še, da je imela v omenjenem času krška občina do različnih upnikov še nekaj dodatnih neporavnanih obveznosti, nekako v višini 200 milijonov tolarjev. Ob tem, ko Krško maši omenjene proračunske luknje, so mu primazali zaušnico še pisci sprememb zakona o financiranju občin. Po prenovljenem zakonu naj bi krška občina namreč prejela od države krepkih 500 milijonov tolarjev manj denarja, kot ga je dobivala dozdaj. Ali skozi omenjena dejstva, zlasti skozi zmanjšanje državnih denarnih nakazil zmaguje v krškem pravica, bi utegnilo koga zunaj krških meja zanimati bolj kot vse drugo. Vendar je za Krčane pomembno zlasti poiskati odgovor, ali bodo morali zaradi omenjenih slabih številk zategovati pas bolj, kot bi ga drugače. “Vse Posavski alpinisti še vztrajajo Himalajska odprava SENOVO - Po informacijah Posavskega alpinističnega kluba na Senovem je 25. avgusta z brniškega letališča proti Katmanduju odpotovala 1. posavska himalajska odprava s 13 člani. Devet alpinistov, od katerih so Gorazd Pozvek, Bojan Kurinčič, Marjan Zver in Matej Zorko člani Posavskega alpinističnega kluba, naj bi po aklima-tizaciji v baznem taboru pod Mt. Everestom, odpotovalo v Tibet. Tu se bodo alpinisti skušali povzpeti na 8.201 m visoki Chov Oyu, šesti najvišji vrh sveta. Štirje člani odprave bodo skupaj z alpinisti opravili treking do baznega tabora. Po prihodu v Katmandu je deževalo, vendar se je vreme izboljšalo, tako da so alpinisti 28. avgusta lahko odšli na aklimatizacijo v bazni tabor pod Mt. Everestom. Med bivanjem v Nepalu so se povzpeli na 5.450 m visoki Kalapatar in nad baz- ni tabor Pumorija do višine 5.600 m. Po sestopu in po vrni- tvi v Katmandu so sporočili, da 12. septembra zapuščajo Nepal in nadaljujejo pot na Kitajsko v Tibet. Takoj po odhodu iz Nepala so začeli zahtevno delo na gori. Že 16. septembra je odprava dosegla višino 5.600 m, kjer je bazni tabor pod Cho-Oyjem. Iz tega tabora so alpinisti tudi poslali zadnje sporočilo, in sicer, da so kljub spremenljivemu vremenu zdravi. Delo na gori napreduje počasi, ker so razmere neugodne zaradi novozapadle-ga snega, ki ga gazijo do pasu. Doslej so postavili T2 na višini 7.000 m in znosili vso opremo za T3 do višine 7.300 m. Skušali bodo napredovati ter postaviti in opremiti T3. Francoska, no-vozelenadska in ameriška odprava so zaradi zapadlega snega in.plazov nad T3 nehale delati m so zapustile bazni tabor. Kot o himalajskem plezanju posavskih alpinistov sporočajo iz Posavskega alpinističnega kluba, so “naši fantje vztrajni. Če jim bo vreme naklonjeno vsaj malo in jim bo dopuščalo zdravje, nameravajo ostati pod goro in do 15. oktobra uresničiti cilje”. L. M. navedene težave so vplivale na sprejetje proračuna za letošnje leto, tako da v njem ni predvidenih novih naložb, ampak samo dokončanje že začetih,” navaja župan Franci Bogovič. Aleš Balon Vztraja na kmetiji Aleš Balon “gospodar leta 1999” - Vinograd in sadovnjak - Spet bizeljčan? DRENOVEC - Aleš Balon z Drenovca na Bizeljskem je osvojil naslov mladi gospodar leta 1999, potem ko je sodeloval v akciji Kmečkega glasa in zveze društev podeželske mladine Slovenije. Med devetimi tekmovalci, ki so jih predlagala lokalna društva podeželske mladine in kmetijske svetovalne službe, je v skupnem seštevku zbral točko več, kar je bilo dovolj za zmago. Ocenjevalci so pri kandidatih preverjali znanje iz kmetijstva, splošno razgledanost in različne spretnosti, te v nekaterih šaljivih igrah. Aleš Balon je pritegnil pozornost tistih, ki so ga predlagali za sodelovanje v omenjeni akciji, z vztrajanjem v kmetijstvu. Ta njegova zvestoba kmetiji se da izraziti tudi z nekaterimi opaznimi dosežki. Tako je prejel na lokalnih ocenjevanjih in v Gornji Radgoni zlato medaljo ter v Zagrebu bronasto za laški rizling pozne trgatve in šardone, izbor letnik 97. Ob tem, da ga torej že začenjajo spoznavati vinogradniki in vinarji, ga nekateri poznajo iz preteklosti tudi kot dobrega orača s traktorjem. Aleš, danes sodnik za ocenjevanje oranja, je bil z omenjenim strojem posavski prvak leta 1992, na državnem prvenstu pa seje izkazal zli. mestom. Aleš gospodari na kmetiji ne le po naslovu, pridobljenem v omenjeni akciji Kmečkega glasa in zveze društev podeželske mladine Slovenije, ampak tudi v resnici, potem ko je po očetovi smrti februarja letos prevzel kmetijo. Poleg vinogradov ima tudi sadovnjake, s prvimi in drugimi pa skuša iti v korak s časom. Gospodarjenje na kmetiji in kmetovanje sploh je po Aleševem mnenju danes izjemno težko delo, ker je država vse prej kot prijazna do kmetijstva. Nekateri na Bizeljskem - Aleš je med njimi - razmišljajo, kako bi neugodnim razmeram navkljub kar najbolj razvili lokalno vinogradništvo. Ugotavlja, da je vino bizeljčan že domala nerazpoznavna znamka. Nekdaj bolj znano vino so izpodrinila druga vina, ki jih pridelovalci zagotavljajo tržišču daleč bolj organizirano kot Bizeljanci omenjeno svoje. “Na Bizeljskem je okrog 500 hektarov vinogradov, vendar od tod grozdje vozijo v Brežice. Na Bizeljskem bi morala biti vinska klet,” pravi tako kot še mnogi domačini Aleš Balon. L. M. Krško za zdaj jemlje iz letošnjega občinskega proračuna po načrtu, sprejetem v občinskem svetu, vendar pri tem živi z mislijo, da bo ob koncu leta proračunskega denarja že začelo zmanjkovati. Svetlo upanje pri tem mu sta t.i. finančna izravnava, s kakršno država pomaga slovenskim občinam živeti, in dolgoročni kredit, ki bi ga najela občina in za katerega je potrebno soglasje finančnega ministrstva. Po županovih navedbah je kredit “neizogiben, predvsem zaradi obveznosti, ki izhajajo iz letošnjega proračuna, kakor tudi tistih, ki so breme občine že dalj časa, nekatere celo od leta 1988. L. m. OTVORITEV CESTE - Na Šikovcu blizu Velikega Kamna pri Koprivnici so v petek slovesno predali namenu nov 700 metrov dolg cestni odsek. Cesto bodo uporabljali prebivalci tukajšnjih treh domačij, ob tem pa tudi številni drugi, saj je na vinogradniškem območju. Cesto so zgradili s skupnimi močmi domačini, KS Koprivnica in občina Krško. Novi odsek sta v navzočnosti domačinov in številnih gostov odprla Jana Hybaškova, češka veleposlanica v Republiki Sloveniji (na sliki Levo), in Franci Bogovič, župan občine Krško (ob njej). Preden je padel trak, sta veleposlanica in župan obrala z njega grozdje. (Foto: L. M.) Prvi koraki za grajsko akademijo Ob tem, da grad v Pišecah prav zdaj obnavljajo po delčkih, tudi vedo, kako ga obnoviti v celoti - Koncerta in priprave zanju - Akademiji za varstvo okolja v Pišecah PIŠECE - Sodeč po nekaterih najnovejših dogodkih v gradu Pišece, je kar nekaj možnosti, da bi omenjeni starodavni objekt iztrgali zobu časa. Prav zdaj obnavljajo podrto streho na grajskem gospodarskem poslopju. Lani in letos so popravili streho na romanskem stolpu in na nekaterih drugih delih gradu. Poleg tega seje v zadnjih mesecih zvrstilo nekaj dogodkov, ki bi lahko oznanjali nove čase. Z dvema koncertoma, ki so ju Ivanka Zupančič, poveljnik PGD pripravili letos poleti, so Pišečani želeli opozoriti, da si želijo grad, kjer se bo nekaj dogajalo. Dober obisk na obeh prireditvah je pokazal, da podobno mislijo tudi mnogi drugi in da so prepričani, daje pišeški grad pravi prostor za glasbene dogodke. Koncerta, ki soju domačini pripravili s pomočjo sponzorjev, je podprla tudi občina Brežice. Krajevna skupnost je imenovala pripravljalni odbor za prireditvi, v katerem so sodelovali predsednica pišečkega kulturnega društva SOŽITJE GENERACIJ KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško in Dom starejših občanov Krško bosta pripravila danes ob 15. uri v krškem domu starejših občanov okroglo mizo Sožitje generacij. Organizatorji bodo predstavili svoje poglede na skupno delo različnih generacij in dejavnosti, v katerih že sodeluje več generacij. Pišece Jože Krulc, člani sveta krajevne skupnosti Jože Škof, Milan Bračun, Ivan Šeler, podpredsednik sveta, in Peter Skrivalnik, predsednik sveta. Krajevna skupnost je s pomočjo zaposlenih v javnih delih pred koncertom uredila tudi dovozno pot od spodnjega ribnika do gradu, očistila grajski park in uredila dvorišče. Za grad zelo pomembna je bila okrogla miza pred nedavnim, kjer so na gradu Podsreda ljudje različnih strok razpravljali o prihodnosti gradu Pišece. Tu so obravnavali tudi projekt celovite prenove gradu, ki ga je pripravil Kozjanski park. Predlogi o prenovi pišeškega gradu so pravi izziv za vrsto ustanov in strok. Po besedah Petra Skrivalnika, predsednika sveta KS Teden vseživljenjskega učenja Ljudska univerza Krško nekatere dogodke posveča letu starejših KRŠKO - V Posavju se bodo med 18. in 24. oktobrom že četrtič zapored vključili v vseslovensko prireditev Teden vseživljenjskega učenja. Tukajšnji pobudnik in povezovalec prireditve je Ljudska univerza Krško, ki je naslednica nekdanjega Posavskega centra za permanentno izobraževanje. V akciji so se ji pridružile različne ustanove, društva in posamezniki. Sodeč po predstavljenem programu, se v omenjenem tednu spet obetajo vesele in vsebinsko bogate izobraževalne in kulturne prireditve, ki bodo za udeležence brezplačne razen Krškega plesa v Hotelu Sremič 30. oktobra. Teden vseživljenjskega učenja je letos prvič naravnan tematsko in tako bodo z nekaterimi prireditvami poudarili mednarodno leto starejših. Ljudska univerza Krško bo ob navedenih dogodkih praznovala tudi 40-letnico ustanovitve Delavske univerze Krško. V počastitev obletnice bo 24. oktobra ob 16. uri v Kulturnem domu Krško na sporedu Partljičeva monokomedija Čistilka Marija. L. M. Peter Skrivalnik Pišece, je nadvse živa zamisel, da bi v gradu Pišece dali streho bodoči prvi slovenski akademiji za varstvo okolja. V gradu bi zato uredili večnamensko dvorano in pedagoške prostore. Akademija, ki bi raziskovala, izobraževala in osveščala, bi se posvečala naravoslovju in varstvu okolja, urejanju in rabi prostora in posebej razvoju podeželja, gozdarstvu, lovu in ribištvu ter ragionalnemu razvoju. “V Pišecah si skupina ljudi že dalj časa prizadeva obnoviti in nekako oživiti grad. Stopila je v stik s Francijem Zidarjem, direktorjem Kozjanskega parka, ki je bil takoj pripravljen sodelovati. Sodelujemo tudi z bavarsko-slo-venskim društvom in plod naših pogovorov in skupnega dela je * V skupini, ki se že dolgo časa navdušuje za obnavljanje gradu in kiju omenja Skrivalnik, so Ivan Seler, dejavni pišeški župnik Franc Ornik in Skrivalnik. tudi že omenjena akademija, ki bi lahko bila na gradu. Vsekakor bo zamisel o tem zaživela samo, če jo bodo podprle Pišece in občina. To poudarjajo tudi naši nemški sogovorniki,” pravi Skrivalnik. L. M. Pevci na Bizeljskem slavili Slomška Koncert treh zborov BIZELJSKO - Moški pevski zbor Stara vas-Bizeljsko je 25. sep- tembra v farni cerkvi sv. Lovren- ca na Bizeljskem priredil koncert v počastitev razglasitve A. M. Slomška za blaženega. Domačini so povabili v goste moški pevski zbor Zagoriški fantje iz Sentlov-renca pri Trebnjem in mešani pevski zbor z Visokega pri Kranju. Zbori so zapeli nekaj Slomškovih pesmi, na koncu so združili glasove, koncert pa so zaključili - kako drugače kot z En hribček bom kupil, ki danes velja za himno Bi-zeljancev. Že po nekaj taktih seje zborom priključilo tudi občinstvo. Tako so udeleženci družno napovedali s pesmijo začetek trgatve na Bizeljskem. Zbori se bodo še srečali ob Pesmi treh krajev. Naslednji dve leti bosta gostitelja zbora iz Šentlov-renca in z Visokega. Tako so se dogovorili na pogostitvi po koncertu v vinski kleti pri predsedniku moškega pevskega zbora Stara vas-Bizeljsko Martinu Šekoranji. Člani gostujočih zborov so obljubili, da se bodo radi vračali na Bizeljsko. B. BALON PEVCI NA BIZELJSKEM - Moški pevski zbor Stara vas-Bizeljsko (na fotografiji) med nastopom na Bizeljskem ob beatifikaciji A. M. Slomška. (Foto: Studio Rožman) h VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO PRED 3. OBRAVNAVO LJUBLJANA - Državni zbor je pred tednom dni končal drugo obravnavo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v kateri so poslanci obdelali skoraj 400 dopolnil. Vlada zdaj pripravlja predlog zakona za tretjo obravnavo, saj naj bi začel veljati že s prihodnjim letom. STANOVANJA KUPLJENA, A NE SE VAŠA - “Vsako naselje, vsaka zgradba in vsako stanovanje je zgodba zase, ki pride na dan, ko je treba oblikovati predlog za vpis lastnine v zemljiško knjigo. Postopek je zapleten in dolgotrajen, ko pa je vse pripravljeno in je predlog tudi vložen, je treba počakati še, da svoje opravi zemljiška knjiga. (Foto: B. D. G.) Razvoj raje hranijo kar v predalu “TVenutne razmere prej zavirajo razvoj podjetništva, kot pa spodbujajo,” meni direktor družbe Eurostyle iz Brestanice - Podjetje vpeto v mednarodne tokove BRESTANICA - Eurostvle je eno tistih podjetij, ki so nastala iz nič, zgolj z veliko volje in zagnanosti. Je mešano podjetje, katerega kapital je v lasti petih posameznikov. Združila jih je skandinavska ideja o mizni konfekciji za gostinstvo in gospodinjstva, ki jo po uporabi zavržemo. V letu 1991 so videli priložnost za mizne prte in serviete za enkratno uporabo tudi na našem trgu. Iz najetih prostorov v Krškem so se selili v dvakrat večje v Dobovi in v letu 1994 v lastne prostore v Brestanici. Družba daje delo 15 zaposlenim in po izredni rasti v prvih letih zdaj posluje umirjeno. Poslovno se povezuje z najkakovostnejšim izdelovalcem materialov za enkratno uporabo na mizi - švedsko družbo Duni AB, pri kateri nabavljajo materiale za lastno proizvodnjo, hkrati pa so tudi distributer njenih izdelkov za območje bivše Jugoslavije. Ker draga tehnologija (linija za en izdelek stane 3 milijone mark) zahteva 100- in večmilijonski trg, izdelujejo v Brestanici le del izdelkov, mednarodna povezava pa jim kljub temu omogoča bogato ponudbo. Več kot polovico prihodkov (55 odst.) ustvarijo z lastnimi izdelki, ostalo z distribucijo uvoženih dopolnilnih izdelkov. Zaradi razmer Milan Cizi na Balkanu in slabe kupne moči trenutno komaj tretjino prihodkov ustvarijo z izvozom. Vsako leto v proizvodnji porabijo 1.500 kubičnih metrov blaga in iz njega izdelajo kakih 15 milijonov kosov izdelkov. Kot je povedal direktor družbe Milan Cizi, v prihodnje računajo na povečanje prodaje na Hrvaškem in v Bosni in vsaj na INFLACIJA BO VEČJA LJUBLJANA - Po podatkih Statističnega urada so v septembru cene življenjskih potrebščin v Sloveniji porastle za 0,8 odst. in bile tako že za 6,1 odst. višje kot decembra lani. Ker je bila med decembrom 1997 in decembrom 1998 inflacija 6,5-odstotna, je že zdaj jasno, da bo letošnja inflacija večja kot lanska. DNEVI PRAVNIKOV PORTOROŽ - Danes se izteka rok za prijavo udeležbe na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov. To tradicionalno izobraževalno in stanovsko srečanje, ki so ga pripravili Zveza društev pravnikov, Zveza za gospodarsko pravo in založniška skupina Gospodarski vestnik, se bo pričelo v četrtek, 14. oktobra. V treh dneh se bo zvrstilo 80 predavateljev, ki bodo govorili o dogajanju in novostih v pravniški stroki. K razpravam v desetih sekcijah, teoretični razpravi, na okrogli mizi, javni tribuni in na predstavitvah pravnih informacijskih sistemov so vabljeni tudi udeleženci. KAKO KAZE NA BORZI? Zaroke obliku Na splošno smo minuli teden na borzi preživeli mimo. Na trgu uvrščenih kotacij se je padanje tečajev najprometnejših delnic ustavilo. Na prostem trgu so investitorji še vedno prisegali na delnice polnih pidov, zato je indeks pidov PIX porastel za 2,7 odst., medtem ko se je delniški indeks SBI nepomembno znižal. Kljub skromnemu prometu v rednem trgovanju se je na borznih računih pretakal velik denar. Večina ga je bilo porabljenega za paketno trgovanje z državnimi obveznicami, v večjih svežnjih pa so lastnike zamenjale tudi nekatere delnice (Butan plin, Color Medvode, Tehnounion, Mercator, pid Infond Zlat in pid NFD1). Največje presenečenje prejšnjega tedna je bilo uradno obvestilo za javnost o nameravani spojitvi Intereurope in Luke Koper. Čeprav se je o združevanju govorilo že mesece, je presenetilo menjalno razmerje, po katerem naj bi stari delničarji dobili delnice nove družbe. To razmerje skoraj izenačuje delničarje obeh podjetij in je bistveno drugačno od razmerja, ki ga je v preteklosti vzpostavil trg. Tržna cena je bila v izračunu menjalnega razmerja upoštevana le z 10-od-stotnim ponderjem. Tečaj Intereurope se je pred objavo obvestila gibal okrog 2.400, Luke pa okrog3.280tolarjev. Poobjavise je v nekaj dneh vzpostavilo novo razmerje, ki je dvignilo ceno Intereurope preko 2.600 in znižalo ceno Luke pod 3.100 tolarjev za delnico. Na cene delnic je vplivalo tudi sporočilo kranjskega Merkurja in celjske Kovinotehne o koncu medsebojne vojne zaradi sovražnega prevzema oz. obrambe pred njim ter o pripravljah na združitev, ki bo temeljila na medsebojnem dogovoru. Merkur je doslej pridobil že več kot 50-odst. delež Kovinotehne, zanimanje za nakupe pa je po sporazumu splahnelo, zato je cena delnic Kovinotehne padla od 950 na 780 tolarjev. Prvi dnevi trgovanja s pokojninskimi boni so nekatere razveselili, druge razočarali. Cena enega bona, ki je v prvih dveh dneh trgovanja poskočila za 12 odst. (od 40,75 na 45,77 tolarja), je presenetila predvsem borzne posrednike, saj je večina pričakovala nižje tečaje. Razičarani so bili seveda lastniki bonov, saj so večinoma mislili, da jih bodo lahko prodajali vsaj po njihovi nominalni vrednosti, ki znaša 100 tolarjev. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 PO UPORABI ODVRZI Iz česa so prti, ki se nam zdijo kot tkanina, a jih po uporabi zavržemo? Pred več kot tridesetimi leti so Skandinavci odkrili suhi postopek proizvodnje papirja. Iz celuloze so tako brez vode dobili čvrst material, ki lahko s posebnimi tehnološkimi postopki in obdelavo dobi različne lastnosti tekstila. Pri tem je pomembna teža, trdnost, vpojnost in otip tkanine. Izdelke iz tega materiala je mogoče zavreči, ker je surovina razmeroma poceni, kakovost materiala pa na enaki ali celo višji ravni od tkanin. Serviete dosegajo celo do 800-odstotno vpojnost, kar pomeni, da 100-gramski prtiček vpije celo do 800 g vode. Ker izdelek ni namenjen praigu, je prijazen do narave. Mnogi lastniki stanovanj čakajo Postopek vpisa je v praksi zapleten in dolgotrajen - Največ usklajevanja pri odmeri funkcionalnih zemljišč - Trenutni lastniki imajo pomanjkljive listine NOVO MESTO - Zakon nalaga vsem lastnikom zemljišč in objektov (tudi blokovskih stanovanj), ki še niso vpisani v zemljiško knjigo, da morajo vložiti predlog za vpis do 16. julija 2000. Kot pravijo poznavalci, je kljub temu v Sloveniji doslej vpisana le petina etažne lastnine. Razlogov je več. Na eni strani so ovire, na katere naletijo tisti, ki so se lotili vpisa, na drugi pa številni lastniki, ki kar brezbrižno čakajo, čeprav so kupili stanovanja, ki so v zemljiški knjigi pisana na nekega drugega lastnika. začetek trgovanja z Zvezno republiko Jugoslavijo. V Sloveniji s poučevanji o prednostih svojih izdelkov in s promocijami poskm šajo spremeniti miselnost v gostinstvu, kar gre zelo počasi, kljub temu pa danes že tudi najbolj priznane restavracije uporabljajo prte in serviete za enkratno uporabo. V Eurostylu niso zadovoljni z obnašanjem trgovine, ki zelo težko uvrsti v svoj program novo vrsto blaga, čeprav kupci po njem sprašujejo. “V trgovini vlada politika monopolista, ki jo narekuje Mercator, njen osnovni cilj pa je dobavitelja sleči do kože,” pravi Cizi. To pa ni edini razlog, da načrti takih podjetij, kot je Euro-style, ostajajo v predalih. “Posamezne ideje so že nekaj let zrele za uresničitev, a se za naložbo ne odločimo, ker bi to v sedanjih razmerah prineslo obilico glavobola in le malo učinkov. Splošna klima je izrazito neugodna za razvoj podjetništva, zato ohranjamo umirjeno poslovanje in se ne odločamo za večjo stopnjo rasti. Kako naj zaposlim človeka, če moram potem izdelati elaborat, točkovni sistem in še najeti pravnika, da dokažem, da je res slab delavec?” se sprašuje. Pri tem ugotavlja, da gre na bolje, a ne zato, ker so v podjetništvu take potrebe, temveč ker nas v spremembe sili Evropa. B. DUŠIČ GORNIK Pri novomeški agenciji Atene nepremičnine v dveh ali treh tednih pričakujejo prvi vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo v bloku na Kandijski 47. Družba se ukvarja z nepremičninami, zadnje čase pa predvsem s pripravo predlogov za vpis v zemljiško knjigo. Na območju Novega mesta, Šentjerneja in Otočca po pogodbi opravlja posel za okrog tisoč stanovanj. Martin Šmid, vodja agencije, pravi, da so v agenciji zadovoljni z državnimi in občinskimi organi, ki se vključujejo v postopek vpisa, a se kljub temu zaradi nedorečene zakonodaje v praksi zatika. Bližajoči se izbris GIP Pionirja v stečaju iz registra priprave na vpis pravzaprav pospešuje. V dogovoru s stečajnim senatom namreč stečajna upraviteljica izda odpisno listino, s katero se odpoveduje zemljišču. Brez tega ni mogoče vpisati v zemljiški knjigi * Marsikomu so ti postopki in z njimi stroški odveč, toda zakon jih nalaga prav lastnikom. Mnogi med njimi kljub temu čakajo. Morda imajo prav, če se bo ta čas postopek utekel ali pa bo novi začasni zakon prinesel poenostavitve. Morda pa tudi ne, kajti z letom 2000 se izteka rok, do katerega je potrebno vložiti predlog za vpis. Zakon v tem času lastnike opravičuje dajatev za vpis, ki niso majhne (pol odstotka od vrednosti nepremičnine), kako bo potem, pa ni znano. solastniškega deleža na zemljišču, na katerem stavba stoji, na funkcionalnem zemljišču in stavbi v etažni lastnini ter posledično tudi ne posameznih stanovanj. Preden se vse to uredi, je potrebno zbrati in pridobiti cel kup listin, dokumentov in načrtov. Take agencije, kot je Atenina, zato delujejo v postopku kot posredniki med državo, občino in iastniki. Po veljavni zakonodaji morajo lastniki imeti pred vpisom vse pogodbe o nakupih stanovanj - vse do tiste, ko je investitor prodal stanovanje prvič. V Ateni ugotavljajo, daje kar polovica listin, s katerimi razpolagajo lastni- ki, neuporabna za vpis. Najpogosteje niso overjene na sodišču ali pri notarju, zato njihovi pravniki strankam svetujejo, kako naj si uredijo ali pridobijo listine. V Ateni izdelajo tudi etažni načrt, najbolj pa se zatika pri določanju funkcionalnega zemljišča, ki je trenutno nujno potrebno za vpis v zemljiško knjigo. Tu je potrebno veliko usklajevanja, precej dela pa imajo tudi geometri, kar postopek bistveno podraži. Mestna občina da mnenje o funkcionalnem zemljišču, upravna enota pa izda odločbo. Poseben problem so tudi zgradbe, kjer je lastnik mestna občina, saj bo pn odmeri funkcionalnih zemljišč verjetno potrebno za mnenje zaprositi tudi tri nove občine, ki se z novomeško še niso dogovorile o delitveni bilanci. Zaradi teh in podobnih zapletov bi bil zelo dobrodošel zakon o začasnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, ki je še v parlamentarni razpravi. Ta naj bi naložil sedanjim “vpisanim” lastnikom, da morajo brezplačno dati odpisno listino. Omogočil naj bi tudi vpis zgradb le z zemljišči, na katerih stojijo (brez funkcionalnih zemljišč), in kar je morda še pomembneje - tudi vpis samo z zadnjo listino o nakupu lastnine. Ali bo zakon sprejet in v kakšni obliki, se enkrat le treba razrešiti, enako pa tudi “olastniniti” garaže, parkirišča, kurilnice, zelenice, igrišča. B. DUŠIČ GORNIK Je že v računaln Računalnik je zelo koristna stvar, saj si brez njega ni več mogoče zamisliti sodobnega delovnega mesta ali celo že gospodinjstva. Pametno stvar s tipkovnico in ekranom nekateri vse prepogosto izkoristijo tudi za izgovor. Kadar ga kakšen osebek za ekranom polomi, je namreč najlažje reči, da je kriv računalnik. Veste, računalnik je narobe izpisal, pravijo. Ali pa: Nič se ne da več pomagati - je že v računalniku. Slednje še posebno prav pride državnim priveskom, ki tako ali drugače pobirajo od ljudi denar, prispevke in davke. Ko državi nakažeš denar in njeni uslužbenci to spravijo v računalnik, denar pa seveda na svoje račune, ga le težko dobiš nazaj. Če komu pozabijo denar vzeti, to uredijo takoj. Ne govorimo na pamet, ampak na osnovi številnih primerov, ki so jih doživeli tudi naši bralci. Ce upokojencu od pokojnine dvakrat odtrgajo za zdravstveno zavarovanje, mora za izgubljeni denar ničkolikokrat posredovati. Če ima srečo, ga morda tudi dobi nazaj. Naslednji primer je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Znanec je na primer prejel položnico, na kateri so mu po pomoti zaračunali še nadomestilo za sosedovo stanovanje. Pomote ni takoj opazil in se šele potem, ko je že plačal oba obroka obveznosti, obrnil na davkarijo. Povedali so mu, da je vplačilo zdaj “že v računalniku ’’ in da ne morejo za nazaj nič več narediti-Zato pa so mu prijazno obljubili, da se napaka v naslednjem letu ne bo več ponovila. Obupal je m potegavščina z računalnikom je spet enkrat uspela. Drugače je bilo v primeru posavskega podjetja, ki je plačalo položnico s prevelikim zneskom za iste vrste nadomestilo in to ugotovilo naknadno. Ko se je direktor oglasil pri pristojnih, so mu dali prav, vendar mu pojasnili, da denarja ne morejo vrniti. “Je že na dveh računih, saj gre del sredstev občini in del državi, ” so pojasnili-Dotični pa z odgovorom ni bu zadovoljen in je ugotovil, da to, da je denarna dveh računih, pomeni samo malo več dela. Vztrajal je m dobil, seveda čez čas, povrnjen preveč plačan del denarja. Iz teh zgodb bi se morali naučiti, da je treba vedno natančno preveriti, kaj, koliko in komu plačujemo s položnicami. Pravi nauk pa je lahko tudi drugačen. Se bomo naučili vztrajati in se boriti za svoj prav? Kar nekakšen nezapisan ljudski običaj je postal, da se v boju z državo predamo, ker se ne da nič narediti-Tako smo že vnaprej poraženci-BREDA DUŠIC GORNIK Melamin z naložbo na nove trge V Melaminu so zaključili letos največjo investicijo v proizvodni dejavnosti v kočevsko-ribniški dolini ■ Novi stroj bo nosilec proizvodnje PE Lesna industrija naslednjih lOJf. Celotna investicija je vredna 500 milijonov tolarjev. Omogočila jim bo povečanje proizvodnje od sedanjih 15 na 35-40 milijonov kv. metrov filmov, obenem pa tudi izdelavo novega proizvoda - filma za izdelavo laminatnih podov. S povečanjem obsega prozvodnje bodo bistveno zmanjšali fiksne f * « NOVO VODSTVO - Melamin je minulo poslovno leto zaključil s 95 milijoni tolarjev izgube. Čeprav je bila izguba računovodsko-finančnega izvora, je dotedanji direktor Marjan Kozinc ponudil odstop. S L julijem je na čelo družbe prišel Srečko Štefanič (na posnetku s tiskovne konference v sredini ob direktorju PE Lesna industrija Jožetu Klunu) KOČEVJE - Lani so na dnevu odprtih vrat v družbi Melamin napovedali, da bodo v letošnjem letu izpeljali največjo investicijo v proizvodni dejavnosti v kočevsko-ribniški dolini. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič minulo soboto na letošnjem 4. organiziranem dnevu odprtih vrat, so z nabavo impregnacijske naprave VITS PT 751, ki bo nosilec proizvodnje PE Lesna industrija naslednjih 10 let, napoved uresničili. stroške na enoto proizvoda, sodobnejši stroj pa bo prispeval tudi k zmanjšanju neposrednih materialnih in izdelavnih stroškov. Podjetju bo to omogočilo večjo konkurenčnost na tržišču ter prodor na nove trge, ki so jim bili do sedaj zaradi premajhne zmogljivosti in previsokih stroškov proizvodnje nedostopni. Trenutno največ izvažajo v Francijo, Anglijo in Nemčijo, vendar pa, kot je dejal Štefanič, noben trg ni zanesljiv, zato je še toliko pomembnejše, da nova investicija posredno pomeni tudi povečanje proizvodnje njihovih impregnacijskih smol, saj pri im-pregniranju uporabljajo lastne smole. To pa pomeni še dodatno znižanje fiksnih stroškov, tako da računajo, da se bo ob doseganju ZLATI BOBEN PORTOROŽ - V nedeljo, 3. oktobra, se je uradno začel šesti oglaševalski festival nove Evrope - Zlati boben. Uradni del prireditve, ki vsako leto pridobiva pomen, se bo zaključil jutri, ko bodo podelili nagrade Zlatega bobna. zastavljenega cilja, t.j. 36 m'A. nov kv. metrov filmov, rca 7.ve-na zaposlenega v Melaminu p čala za 7 milijonov tolarje leto. Pohvalno ob tem_ pa l®v v pomeni investicija vložek tu ekologijo. Z uporabo novega-ja, se bo namreč bistveno zm šala tudi emisija plinov n meter. L.-S- ZBIRKA ODLOČB LJUBLJANA - Pretekli Pe,®|joi. predstavili knjigo, v kateri so ki zbrali odločbe civilnega o Vrhovnega sodišča RS v la letu. Zbirko odločb 1998 sta p vila omenjeno sodišče in zalo skupina Gospodarski vestni*- JEROVŠKOVIH DESET NOVO MESTO - Družba šek Computers, ki ima eno o v0. osmih poslovnih enot tud1 v jj, meškem BTC-ju, ima za satwy deset let dela. Ukvarja se s pr( e njo osebnih računalnikov .(0 blagovne znamke in ponuja CL,unai-oskrbo slovenskega trga z r .f, niško opremo, servisom 1 xej. ževanjem ter računalniškim' jf. ji in sistemi. Podjetje je v zau J . Q ih letih potrojilo svoj promct.i v je lani znašal 2,3 milijarde. nZjv- vnaprej pa napoveduje še i ,.j(ev nejšo rast. Računajo zlasti ni. z na področju storitev in pos velikimi podjetji in ustanov -(\l° DAN KORUZE Toča ni tako hudo prizadela koruze Ker je bila že v fazi zgodnje voščene zrelosti - Predvsem izguba listov, hranilna vrednost silaže pa ne bo dosti manjša - Nevarnost aerobnega kvarjenja SAD ST. 9 KRŠKO - V septembrski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo piše inž. Jože Miklavc o pomenu plenilskih pršic iz družine Phytoseidae v sadjarstvu, mag. Zlatka Gutman-Kobal o tržni pridelavi jabolkv Sloveniji, dr. Matej Stopar o učinku delovanja etefona in benziladenina na redčenje plodičev jablane sorte gala, inž. Andrej Karba o nerjaveči vinski posodi, inž. Alojz Lipič o novi sorti vinske trfe po imenu mercling, mag. Viktor Jejčič o traktorju cou-gar TC 5400 iz italijanske tovarne Antonio Carraro, dr. Julij Nemanič o različnih kvasovkah za različne mošte in inž. Jurij Mamilovič o dogajanju v Preteklem obdobju, v reviji pa so objavljeni tudi izčrpni podatki o novi hladilnici Sadjarske zadruge Posavja. SEVNO POD TRŠKO GORO - Toča, ki je 1. septembra zelo prizadela nekatere dolenjske in belokranjske kraje, je povzročila veliko škodo tudi na koruzi. O tem, kolikšna je bila, kako bo to vplivalo na kakovost pridelka ter o možnih posledicah v procesu siliranja so spregovorili dolenjski in belokranjski kmetijski svetovalci in strokovnjaka inž. Zoran Čergan in dr. Jože Verbič, oba s Kmetijskega inštituta Slovenije, na Dnevu koruze, ki gaje novomeški oddelek Kmetijskega zavoda Ljubljana organiziral na novomeški srednji kmetijski šoli Grm prejšnji četrtek. Na posvet pa so bili vabljeni tudi kmetje in predstavniki seme-narskih podjetij. ZNOVOMESKE TRŽNICE V ponedeljek so branjevke Ponujale lisičke po 1.000 tolarjev 'ogram, endivijo po 250, mehko at0 in radič po 300, fižol v zr-5JS.P0 500, stročji fižol po 200 do '00, koren, kolerabo in črno red-ev po 200, špinačo po 500, rdeče ? Po 200, česen po 400 do 500. ebulo po 150, šalotko po 400, erone po 300 do 400, papriko P® 200, paradižnik po 200 do 250, r>nC° Peso P° 200, kumare po ‘20, bučke po 200, blitvo po 300, sad'k zimske solate po . 0, šopek pehtrana po 100, liter Dol ----------i': po 200, ki- 1 do 250, ja- Zaradi obilnih padavin se je letos poleti na koruzi pojavila plesen, kije najhuje prizadela Posavje, na Dolenjskem in v Beli krajini pa je pridelek koruze najbolj prizadela toča. Na območju novomeške občine, kjer je okrog Srebrnič toča hudo klestila že drugo leto zapored, je bilo poškodovane okrog 500 ha koruze, in sicer od 20 do 80 odst. V trebanjski občini je bilo poškodovane okrog 300 ha koruze (od 20 do 50 odst.), se je pa pokazalo, da kar precej kmetov verjetno zaradi slabih izkušenj glede povračil škode ni prijavilo. Toča je zelo prizadela tudi pridelek koruze v semiški in črnomaljski občini (od 40 do 70 odst.), še posebej, ker jo ljudje sejejo predvsem zaradi zrnja. “Toča poleg suše največkrat prizadene naša polja, kolikšno škodo povzroči, pa je odvisno od razvojne faze koruze,” je povedal inž. Zoran Čergan s Kmetijskega inštituta Slovenije. Najbolj občutljiva faza je metličenje in zgodnja mlečnost. Toča, ki je pri nas klestila 1. septembra, naj ne bi tako hudo prizadela koruze, ker je bila njena razvojna faza že na prehodu iz začetka voščene zrelosti v voščeno zrelost. Čergan je poudaril, da pridelek ni bil tako prizadet, kot bi to lahko ocenili po izgledu, ko je koruza ostala povsem brez listov. Sicer pa strokovnjaki pravijo, daje potrebno oceniti škodo 8. do 10. dan po toči, da bi bile napake pri oceni čim manjše. Dr. Jože Verbič pa je dejal, da glede na to, daje bila koruza že v zgodnji voščeni zrelosti, njena hranilna vrednost ne bo kaj dosti manjša kot sicer. V tej fazi izguba listov ne povzroči tolikšne škode. “Problem pa je, kaj se bo dogajalo med siliranjem, saj se težave z aerobnim kvarjenjem vsako leto povečujejo - predvsem gretje in plesnenje silaže pri odvzemu,” je povedal Verbič. Več aerobnega kvarjenja pa je pričakovati prav pri koruzi, ki jo je prizadela toča. Posledica delovan-ja kvasovk je manjša hranilna vrednost, takšna silaža pa rada napenja živali in povzroča driske. Nevarne so tudi plesni, zaradi katerih živali izgubijo tek, odpornost, povzročale pa naj bi tudi motnje pri obrejitvah. Dr. Verbič je še poudaril, daje za siliranje pomembna zrelost koruze, ki se ugotovi na podlagi zrelosti storža, silos mora biti temeljito očiščen, siliranje pa mora potekati brez daljših prekinitev, tlačenje mora biti temeljito, vendar brez zakopavanja, pomembno pa je tudi pokritje silaže z obtežitvami po celi površini. J. DORN1Ž i PIONEER DAN KORUZE - Po posvetu o koruzi, ki jo je prizadela toča, so si udeleženci dneva koruze ogledali še makroposkus kmetijske šole v Srebrničah, kjer imajo posejanih 20 hibridov koruze. Predstavili so jim tehnologijo pridelave in posamezne hibride. (Foto: J. D.) jn Pol jabolčnega kisa po ' bolk'1118rozd'a po ^50 do i grozdja po 1 “u|Ka po 70 do 100, hruške po 120 žnri .i kutine po 150, kostanj po 0 do 250 in jajca po 30 tolarjev. sejmisca REŽICE - Na sobotnem s« imeli naprodaj 57 do 3 j ,Sece starih prašičev, II, starih p ? 5 mesecev, in 19 starejših. so prodali 23 po 300 do 320, rugih 3 po 240 do 260, tretjih pa P° 190 do 200 tolarjev kilogram. Letošnji vinski letnik rekorden? V metliški Vinski kleti zatrjujejo, da letošnje grozdje v kvaliteti prekaša pridelek odličnega letnika 97 - Skromnejši odkup - Portugalko-mlado vino bodo ustekleničili konec oktobra METLIKA - V Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge so 22. septembra s prevzemom portugalke, šentlovrenke in gameja pričeli z letošnjim odkupom grozdja. Teh sort so odkupili nekaj več kot 60 ton, kar je za 30 odst. manj kot lani. 22 ton, kar je približno toliko kot lani, so odkupili šardoneja in belega pinota, medtem ko so 5 ton modrega in sivega pinota pripeljali le iz zadružnih vinogradov. mu mesec. sej- Pretekli teden so v Vinski kleti 5 dni prevzemali modro frankinjo, ki so je odkupili dobrih 191 ton, medtem ko je je bilo lani kar 350 ton, v nedeljo pa so pričeli z odkupom mešanega belega grozdja. V zadrugi načrtujejo, da bodo zaključili prevzemanje grozdja red- i nasvet ^lOHTONE ŽIVALI Ogrožene slovenske pasme ® nj.^as,rna je nastala na Krasu s križanjem domačega kraškega ko-Cg SsPanskimi, napolitanskimi in kasneje arabskimi konji. Lipi-m ?cJe. toplokrvni konj, najpogosteje serec ali sivec, srednje velik, m,.c-ap 'n dolg, z močnimi kopiti, namenjen predvsem dresurne-Cm Jatlanju. Tehta od 450 do 550 kg, višina vihra pa sega do 160 vse t d°^rega značaja, zato je primeren za dresiranje. je pa tudi t,„iS nk° uporaben ne le za ježo in kot kočijaški konj, temveč tudi p0 ' Za delo na kmetiji. Pasma je maloštevilna, saj je v Sloveniji jih La,er'*1 podatkih le približno 1000 lipicancev, nekaj tisoč pa Je se v drugih rejskih središčih drugod po svetu. s^^fHa je šla skozi različna zgodovinska obdobja in bi pri nas Cl v..^°Padla- saj se je povojna obnova začela s komaj 11 bn J.‘'vXse kaže, da se pasmi zdaj obetajo boljši časi. Sprejet je Ca a,, itni zakon, “Uredba o varstvu geografskega imena Lipi-lustnT ’ ustanovliena zveza rejcev lipicanskih konj, preurejeno klas 1 • ° mat'dne kobilarne v Lipici. Ohranjanje pasme in njenih rejSl'<:nih lastnosti zahteva organizirano skrb in sodelovanje med svoj organizacijami in oblastjo, saj mora Slovenija nameniti je JeJnu avtohtonemu konju večjo pozornost in rejsko skrb, kar ti 1Pkazal tudi nedavni boj za lipicanca, v katerem seje izkazala Rov 'Vllna družba, natančneje Društvo prijateljev Lipice in nje-Ptedsednik pesnik dr. Boris A. Novak. tuhh ^n' strani Alp so v 16. stoletju redili rdečkasto govedo okvira s sorazmerno dobro mlečnostjo in ga imenovali Cika sto govedo kriT-JSKo govedo. V 19. stoletju je bila ta avtohtona pasma im ana s takrat bolj donosnim pinegavskim govedom in dobila pasn? P° letu 1950, ko je bilo v Sloveniji še 80.000 goved te tti0 n ’-5e Je začelo pretapljanje cikastega goveda z listasto pasel^ a tjorenjskem m rjavo pasmo na Tolminskem, ker sta bili ti iz„i Pasnti pač rejsko boljši. Cikasto govedo je skorajda povsem nj;i |l t°' saj je bilo nazadnje popisanih le še 59 krav te pasme. Zad-a se čreda spet povečuje. Inž. M. L. nih trgatev okrog 17. oktobra. Kot je povedal vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, se bodo v naslednjih desetih dneh odločili, katero grozdje v zadružnih vinogradih bo ostalo za posebno trgatev. Po njegovem pa sedaj kaže dobro, saj sta tako sladkorna stopnja kot kakovost grozdja zelo dobri. Sicer pa so v Vinski kleti zelo zadovoljni tudi s kvaliteto doslej prevzetega grozdja, bodisi da gre za alkoholno ali sladkorno stopnjo, kisline ali za zdravstveno stanje grozdja. Kar 80 odst. so ga namreč pripeljali vinogadniki iz metliške občine, kjer ni klestila toča. “Letošnje grozdje po kvaliteti celo prekaša odlični vinski letnik 97. V primerjavi z lanskim letom pa bomo letos odkupili približno za petino manj grozdja, predvsem zaradi manjšega nastavka v vinogradih. Nikakor pa za manjšo ponudbo niso krive naše odkupne cene, saj so nekatere enake, nekatere pa celo višje od lanskih. Nižja je le cena za žametno črnino,” je pojasnil Pezdirc in zagotovil, da bodo odkupili vse ponujeno grozdje, tudi od vino- gradnikov, ki niso podpisali pogodb. Do konca junija, ko je bil rok za podpis, je namreč podpisalo pogodbe 398 vinogradnikov, ki so zagotovili, da bodo pripeljali 1.130 ton grozdja, medtem ko naj bi ga v zadružnih vinogradih natrgali okrog 170 ton. Lani je • V metliški Vinski kleti že lahko rečejo, da bodo tudi letos poslali na trg portugalko-mlado vino, ki jo bodo še ta mesec napolnili v steklenice in prve dni novembra bodo že na prodajnih policah. Predvidevajo, da bo tudi letošnja portu-galka tako dobra, kot je bila lanska, ko so v Zagrebu na festivalu portugalke dobili najvišjo oceno in s tem šampionski naziv med 54 vzorci portugalk iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. bilo sklenjenih 15 pogodb manj kot letos, vendar so bile količine ponujenega grozdja večje. V teh dneh so v metliški Kmetijski zadrugi izplačali predzadnji, četrti obrok za lansko grozdje, ki znaša 30 namesto 20 odst. Za grozdje letošnjega letnika pa bo veljal enak način plačila kot za lansko. Prvi obrok, ki bo znašal 10 odst., bodo izplačali decembra z zadnjim obrokom za lansko grozdje, naslednji obroki pa bodo marca, junija, septembra in decembra. M. B.-J. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Alkoholno vrenje mošta Pričakovanja mnogih vinogradnikov so tudi letos velika, saj narava radodarno ponuja izjemno zrelo grozdje večine sort. Na nas je odgovornost, da opravimo svojo nalogo čimbo-lje in pridelamo vina, ki bodo odraz visoke kakovosti grozdja. V vsaki posodi, ki je še v vrenju, in tistih, ki so že povrele, potekajo za kakovost vina zelo pomembne spremembe. Tisti vinogradniki, ki razumejo te “čudeže” narave, ki potekajo pri spreminjanju sladkega mošta v slastno vino, mirno spremljajo vsako posodo, da bi po potrebi ukrepali. Veliko je pa takih, ki upajo, da se bo vse lepo izteklo, kot se je takrat, ko so za svoje vino prejeli na ocenjevanju zlato medaljo. Razmeroma topli dnevi v preteklem tednu so vplivali na temperaturo mošta v vrenju in težko jo je bilo brez hladilne tehnike vzdrževati pod 20° C. Temperatura nad 20° C, recimo do 25° C, v moštu je za življenje kvasovk udobna in vrenje v takih pogojih lepo poteka. Kakovost belega vina pa ne bo najboljša, predvsem pa aroma ne bo nežna, če je bila temperatura mošta ves čas okrog 25° C. Vse sorte se ne odzivajo enako na višje vrelne temperature. Vina recimo belega pinota, chardonnayja in sivega pinota, niso toliko prizadeta zaradi višjih vrelnih temperatur, drugače pa je pri laškem rizlingu, renskem rizlingu, sauvignonu, zelenem silvancu, rumenem muškatu ipd., kjer nežne vonjave vinavveliki meri odločajo o kakovosti vina. Največja nesreča pa je, če se vrenje ustavi, na primer v mo- štih iz zelo sladkega grozdja. Kvasovke so namreč izmučene, veliko alkohola, ki so ga proizvedle, jih ovira pri delu in vrenje se lahko tik pred povretjem ustavi. Zato je potrebno zadnje dneve iztekanja vrenja budno paziti na vsako posodo. Velika verjetnost je, da se bodo pojavile težave v cisternah, če nismo mošta na začetku, kmalu potem ko je vrenje lepo steklo, prezračili. Kvasovke potrebujejo namreč za razmnoževanje kisik, ki jim omogoča dobro razmnoževanje tudi potem, ko so ves kisik, ki je bil raztopljen v moštu v prvih dveh dneh, porabile. Svetujem, da ne glede na to, če vrenje v drugi polovici svojega trajanja normalno poteka, pomešamo droži na dnu posode, da bi kvasovke tako zdramili, da prehitro na dnu posode ne “zaspijo”. Za mešanje droži uporabljamo čisto palico, najbolje iz plastike, ki se lahko dobro pomije. Če nismo dodali nič hrane za kvasovke na začetku vrenja in smo jo dodali šele pozneje, je potrebno toliko bolj droži pomešati, vsaj enkrat dnevno. Cisterne, ki se odkrijejo, so zelo praktične za opazovanje poteka alkoholnega vrenja. Živahno gibanje mošta in iskrenje na površini je najboljši dokaz da vrenje poteka. Dnevno enkrat odkrivanje pokrova cisterne ni nevarno za oksidacijo mošta, dokler mošt vre. Veliko posod je pa v tem času že povrelo. Vinska napaka “vonj po gnilih jajcih” nastaja ko kvasovke padejo na dno posode. Čim bolj se zbijejo na dnu, prej se bo razvil žvepolo-vodik, posebno v cisternah, ki ne prepuščajo zraka. Zato priporočam občasno pomešanje droži (enkrat na dva dni), da se nam ne razvije neprijetni vonj pred prvim pretokom. (Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ IZŠLA 10. ŠTEVILKA LOVCA LJUBLJANA - V zadnji številki Lovca je med drugim objavljen zapis s pogovora o sprejemanju nove lovske zakonodaje, ki po petih letih od prvega vloženega predloga še vedno ni prišlo do parlamentarnega postopka obravnave nobenega od predlogov. Snovalci glasila so pripravili še več drugih zanimivih prispevkov, med drugim o stečinah smrti o bobrovi dejavnosti vpliva na okolje pa tudi o prvi pomoči poškodovanemu psu. OKTOBRSKA ŠTEVILKA REVIJE O KONJIH LJUBLJANA - Nova številka Revije o konjih je spet bogata in prav gotovo bodo v njej našli kaj zanimivega vsi ljubitelji konj. V tokratni številki je med drugim zapis o konjereji na Hrvaškem, ki ga je pripravil mag. Janez Rus, podrobno so opisana vsa zadnja večja tekmovanja, zanimiv pa je tudi zapis o podkovnem kovaštvu na Slovenskem, s-področje veterine pa prispevek o težavah konj z ušesi. '■helena mrzlikar gospodinjski kotiček Slivo v vsak sadni vrt ODLIČNA, A SKROMNEJŠA LETINA - Čeprav so v metliški Vinski kleti doslej odkupili manj grozdja kot lani, pa so zelo zadovoljni z odlično kakovostjo grozdja. A četudi so trte letos obdarile vinogradnike s skromnejšim pridelkom, so minulo nedeljo, ko so začeli v Vinski kleti odkupovati mešano belo grozdje, delali tako rekoč nepretrgoma ves dan. Na fotografiji sorodniki Slavku Koželja iz Metlike, ki je pri oddaji grozdja eden največjih kooperantov metliške Kmetijske zadruge. (Foto: M. B.-J.) Naša domača sliva ali češplja izhaja iz divje slive, kije bila doma v Perziji, na Kavkazu in v Armeniji. Naši predniki so v sadovnjakih imeli precej več sliv kot jablan, saj so jim pogosto pomagale preživeti zaradi svoje hranilne in zdravilne vrednosti. V naših trgovinah najdemo največ suhih sliv sorte french imperial, uvoženih iz Kalifornije, kjer so največji pridelovalci na svetu. Slive ali češplje vsebujejo veliko sladkorja, ki daje energijo za življenje, vlaknine vplivajo na prebavo, pektini ščitijo telo pred aterosklerozo, minerali in organske kisline znižujejo zakislenost in s tem nastajanje novotvorb, kalij v slivah, ki ga je v obilju, pa znižuje krvni pritisk. Pri slabi prebavi dobro pomaga, če zvečer namočimo 10 suhih sliv v vodi in jih zaužijemo z vodo vred zjutraj na tešče. Surove slive, če jih pojemo preveč, rade napenjajo, kar povzroči vrenje neprebavljenih sliv v črevesju. Slivovo žganje se že od davnaj uporablja za boljšo prebavo in čiščenje ran ter v času proti začetnemu prehladu. V ljudskem zdravilstvu so znani tudi sveži slivovi listi, zavreti v vinu, kot pijača pri bolečinah v grlu, ža zdravljenje vnetih dlesni in ran. Tudi smolo iz slivovega lubja, raztopljeno v vinu, so nekoč uporabljali pri ledvičnih kamnih. Zaradi vseh naštetih dobrih lastnosti tudi dandanes sodijo češplje ali slive v vsak sadni vrt. Za ČEŠPLJEV ZAVITEK napravimo vlečeno testo iz 25 dag bele moke, soli, 1 jajca, 1 žlice olja in 1 dl mlačne vode. Za nadev pa pripravimo 1,5 kg češpelj, 10 dag orehov, 15 dag sladkorja, 12 dag maščobe, 12 dag krušnih ali pi-škotnih drobtin in sladkorno moko za potresanje. Za testo moko stresemo na desko, ji primešamo jajce, olje, sol in mlačno vodo ter ugne-temo gladko in prožno testo. Tfesto prekrijemo in pustimo počivati pri sobni temperaturi najmanj eno uro. Nato ga preložimo na dobro pomokan prt, premažemo z oljem in razvlečemo v tanko plast. Debele robove porežemo in dve tretjini plasti potresemo s prepraženimi drobtinami, s češpljami, zrezanimi na četrtine, na debelo zrezanimi orehi in sladkorjem. Zvitek premažemo z oljem in pečemo do tri četrt ure pri 200° C. Se vročega potresemo s sladkorno moko. Rimska razstava Branka Suhyja V galeriji Spazio Blu v Rimu so odprli pregledno razstavo Suhyjevega grafičnega ustvarjanja iz obdobja zadnjih sedmih letih - Izšel je tudi obsežen katalog OHRANITI SANJE KOSTANJEVICA - Galerija Božidarja Jakca vabi v petek, 8. oktobra, ob šestih zvečer na otvoritev likovne razstave “Ohraniti sanje” akademskega kiparja Mirsada Begiča. Razstavo bo odprl minister za kulturo Jožef Školč. Sodobna slovenska grafična umetnost je z najnovejšo samostojno razstavo del akademskega slikarja Branka Suhyja iz Novega mesta storila še en korak več k svoji večji razpoznavnosti v evropskem prostoru. V galeriji Spazio Blu v Garibaldijevi ulici v Rimu je namreč do srede tega meseca postavljeno na ogled 46 novejših grafik “najpomembnejšega grafika svoje generacije v Sloveniji in enega najboljših v Evropi”, kot je Branka Suhyja označil poznavalec slovenske in evropske grafične umetnosti direktor dunajske Albertine dr. Konrad Oberhuber. Razstavo so odprli 17. septem- KITARSKI KONCERT TREBNJE - V predavalnici tukajšnje osnovne šole je v četrtek, 30. septembra, zvečer glasbena šola pripravila koncert, na katerem se je predstavil kitarist Žarko Ignjatovič. Glasbenik je po rodu iz Pulja na Hrvaškem, vendar že od leta 1984 živi v Ljubljani. FOTO RAZSTAVA PRI SLONU NOVO MESTO - V kavabaru Pri slonu bodo danes, 7. oktobra, ob osmih zvečer odprli fotografsko razstavo Boštjana Matjašiča. Na otvoritvi bosta sodelovala Romana Novak in Primož Malenšek. GRDIN V LUNI NOVO MESTO - Galerija Luna začenja razstavno sezono z otvoritvijo fotografske razstave fotografa Tomaža Grdine iz Novega mesta. Razstavo bodo odprli danes, 7. oktobra, ob sedmih zvečer. bra v organizacijskem sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca iz Kostanjevice in pod generalnim sponzorstvom podjetja Orbico iz Ljubljane, kot podpornika pa sta med drugimi zapisana tudi Mestna občina Novo mesto in slovensko veleposlaništvo v Rimu. Razstavo je pospremil monografsko zasnovan katalog z reprodukcijami razstavljenih del ter z uvodno besedo Konrada Oberhuberja in študijo Igorja Zidiča o Suhyje-vih grafikah v italijanščini, angleščini in slovenščini. Rimska razstava ponuja na ogled presek preteklih sedmih let Suhyjeve ustvarjalnosti v grafičnih tehnikah globokega tiska, ki jim umetnik ostaja dosledno zvest (suha igla, akvatinta, akvatinta v barvi, bakrorez in njegove kombinacije), saj se izogiba sodobnim fotografskim in računalniškim metodam, ki so močno vdrle v sodobno grafično ustvarjanje. Glavnina del, ki so prikazana na razstavi, se začne z letom 1993 z vrsto grafik Poljub, na katerih se ženska glava in telo predajata erotičnim objemom, slede grafike iz serije Palma in Pokrajina z abstrakt-nejšimi in poenostavljenimi oblikami, ki jim v serijah grafik, kot so Ventilator, Školjke in Fresh air iz let 1995,1996 in 1997 umetnik dodaja kompleksnost in raznolikost. V večji skupini najnovejših grafik iz lanskega in letošnjega BRANKO S U H Y ,mm mvts im im Naslovnica kataloga s Suhyjevo grafiko Majoneza Mitja, 18.5.1998. leta Suhy svoj slog razvije do popolne raznolikosti in izraznosti. “Svobodno se igra z umetniškimi oblikami, ki so jih v tem stoletju ustvarili predvsem Picasso, Miro, Tapies in Jasper Johns, vendar jim daje nov izraz in pomen z resnim in hkrati igrivim poudarjanjem skrivnostnega ter simboličnega značaja objektov, katere predstavlja onkraj njihovih zgolj formalnih značilnosti,” piše v uvodni besedi dr. Oberhuber. Čeprav je bila razstava pripravljena posebej za rimsko galerijo in ni v načrtu njena postavitev še kje drugje, pa bi bilo škoda, če bi ostalo le pri tem in zanimivega prikaza novejšega Suhyjevega grafičnega ustvarjanja ne bi ponudili na ogled tudi v katerem od naših razstavišč. M. MARKELJ MESTO POD MESTOM LJUBLJANA - V Kulturno-in-formacijskem centru Mestnega muzeja bodo danes, 7. oktobra, opoldne odprli arheološko razstavo Črnomelj - mesto pod mestom. HORVATOVA RAZSTAVA MULJAVA - V Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji so prejšnji četrtek, 30. septembra, odprli likovno razstavo Štefana Horvata. To je že 163. samostojna razstava tega samoukega likovnega ustvarjalca starejše generacije, ki je prišel že leta 1961 živet v Višnjo Goro na Dolenjskem iz Otovcev na Goričkem. Malo za druge, veliko za Kočevje V10 letih je kočevski muzej obiskalo 85.200 obiskovalcev - Po letu 1990 so na novo postavili muzejsko zbirko - Do danes so pripravili 69 večjih in manjših razstav KOČEVJE - Pokrajinski muzej v Kočevju je v zadnjih 10 letih obiskalo 85.200 obiskovalcev. Kot je povedala kustosinja Irena Škufca ob predstavitvi dela muzeja v obdobju od 1989 do danes, je za druge muzeje to malo, za Kočevje pa veliko. Dobra polovica obiskovalcev je bila mladina, 14 odst. je bilo odraslih skupin, 24 odst. odraslih posameznikov, 9 odst. udeležencev muzejskih delavnic, ki so jih do danes pripravili skupno 52. “Najmanj je bilo mladih posamično, razveseljivo pa je, da se v zadnjih letih veča obisk skupin odraslih obiskovalcev,” je povedala Škufčeva prvi dan dnevov odprtih vrat, ki so jih v muzeju pripravili ob občinskem prazniku in so trajali od petka do vključno nedelje minuli vikend. Tako kot v nadaljevanju direktor muzeja Ivan Kordiš, ki je ob diapozitivih predstavil potek oSnove muzejskih prostorov v Šeškovem domu, je Škufčeva povedala, da so v zadnjih 10 letih veliko naredili. Prve muzejske prostore so namreč dobili šele leta 1992, poleg tega pa so po 90. letu morali na novo postaviti celotno muzejsko zbirko, saj je prej muzej v Kočevju veljal za muzej NOB. Prvo razstavo so pripravili leta 1991 in je pomenila, kot je poudarila Škufčeva, prelomnico v ska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, za katero je po prvi postavitvi v Kočevju leta 1994 kot gostujoče razstave Zavoda za varstvo kulturne dediščine kočevski muzej dve leti kasneje pridobil domocil. Sicer pa je bila med skupno 20 večjimi občasnimi razstavami njihova najodmevnejša razstava Peter Kozler in prvi zemljivid slovenskega ozemlja iz leta 1853. M. LESKOVŠEK-SVETE Iskanja Tanje Pak V Miklovi hiši odprli novo razstavo RIBNICA - Galerija Mik-lova hiša je pripravila še eno od svojih zanimivih kakovostnih in odmevnih likovnih razstav. Od prejšnjega četrtka, 30. septembra, zvečer je tu odprta razstava del Tanje Pak, umetniške oblikovalke stekla, ki še zlasti po gostovanju v Združenih državah Amerike in zadnjih razstavah doma v Sloveniji postaja vse bolj znana ustvarjalka. Ribniška razstava nosi naslov Iskanja. Z njim je avtorica poudarila ustvarjalni impulz, ki jo vodi pri iskanju novih možnosti njenih izvirnih postavitev stekla v prostor s kombinacijami zvočnih in svetlobnih učinkov. Tako za to razstavo svojih del ni postavila le v običajni galerijski prostor, ampak je nekatere postavitve izvedla zunaj. Nad gladino mimo tekoče Bistrice je postavila stekleni krog Točka, na bližnji pristavi Marof pa je izvedla ambien-talni poseg Valovanja. USTVARJALNI V JESENI ŽIVLJENJA - Prvo medobmoino srečanje starejših piscev Dolenjske in Bele krajine je bilo v Trebnjem. Na sliki: pisateljica Anica Zidar bere svojo prozo. (Foto: M. Markelj) Jesensko literarno cvetje Prvo medobmočno srečanje starejših pisateljev in pesnikov Dolenjske in Bele krajine Kot je na delovnem delu srečanju povedala prof. slovenščine Ljudmila Kajtner, ki je prebrala vse prispevke udeležencev, je med starejšimi največ zanimanja za pisanje proze, predvsem spominskih in doživljajskih spisov, manj pa je pesniških poskusov. Bolj kot sama kakovost je pomembna sporočilnost ustvarjenih del in pa volja po ustvarjanju. Prihodnje leto bo srečanje starejših pisateljev in pesnikov v Novem mestu. M. MARKELJ TREBNJE - Literarna žilica ni omejena z leti. Lahko se oglasi zelo zgodaj ali pa se zgane šele v jeseni življenja, ko ni več tako pomembno, s kakšno jakostjo in polnostjo utripa, ampak je dragoceno že njeno utripanje samo, saj je znamenje še živahnega duha. Na Slovenskem ni tako malo takih, ki v tretjem življenjskem obdobju radi primejo za pero, zato ne čudi, da je padla na plodna tla zamisel Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, da podobno, kot pripravlja srečanja mladih literatov organizira tudi srečanja starejših pisateljev in pesnikov. Lani so začeli s prvim, letos pa so tu že kar tri, med njimi je tudi prvo medobmočno srečanje za Dolenjsko in Belo krajino, ki je potekalo prejšnji teden v trebanjskem Centru za izobraževanje in kulturo. Na razpis sklada se je z našega območja prijavilo šestnajst starejših piscev, od tega kar enajst iz Doma starejših občanov v Novem mestu. Na srečanje, ki je bilo v Trebnjem v torek, 28. septembra, niso prišli vsi, a jih je bilo za začetek kar lepo število. Po pozdravnih besedah Mojce Femec, vodje trebanjske izpostave sklada, je o namenih takih srečanj spregovorila Dragica Breskvar, samostojna svetovalka pri republiškem skladu, urednik Dolenjske založbe Franci Šali je povedal nekaj navdahnjenih besed o literarnem ustvarjanju in o delu založbe, pisateljica Anica Zidar pa je pomagala prebiti led z bran-jem svoje proze. Za glasbeno popestritev sta poskrbela Treban-jski oktet s pesmijo in pianist Zoltan Peter, profesor na trebanjski glasbeni šoli, s klavirskimi skladbami Rachmaninova in Krombholza. KONCERT GODALNEGA ORKESTRA NOVO MESTO - Danes, 7. ok: tobra, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije za glasbeni abonma in izven. JESEN V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Včeraj, 6. oktobra, je potekal 4. ekstempo-re mladih likovnikov osnovne sole s prilagojenim programom. Udeleženci so v starem delu mesta slikali na temo jesen v Novem mestu, njihove izdelke pa so nato razstavili v Kulturnem centru Janeza Trdine. NEDELJSKA LIKOVNA MATINEJA BREŽICE - Posavski muzej Brežice vabi člane posavskihA kovnih klubov in likovne Pe goge, da se udeleže nedeljske kovne matineje, ki se bo začela • oktobra ob 9.30 v galeriji- fou vodstvom likovne pedagog*?',: Mojce Planinc si bodo oglea razstavo sodobnih del, ki so n stala na nedavni likovni kolon j Brežice 99. VELIKO ZA 10 LET-Delo muzeja in leta 1992začeto obnovo muzejskih prostorov sta predstavila kustosinja kočevskega muzeja Irena Škufca in direktor Ivan Kordiš. zgodovini Kočevske. “Z razstavo Razvoj kočevske noše smo naredili prvi korak k razumevanju ko-čevarske narodne manjšine,” je dejala. Med skupno 69 razstavami, ki so jih pripravili, je kot po-sebni pridobitvi omenila postavitvi dveh stalnih razstav: Božidar Jakac: Risbe, ki so jo odprli ob otvoritvi prvih obnovljenih prostorov muzeja leta 1992, in Kočev- SEDEMDESETLETNICA JANEZA MENARTA Pesnik, ki ga bero mnogi GRADNJA SE JE ZAVLEKLA - Prizidek Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu (pre)počasi dobiva svojo končno podobo, kot jo je zasnoval arhitekt Marko Mušič. Saniranje stare stavbe in gradnja prizidka, ki bosta odpravila hude prostorske in druge stiske, s katerimi se knjižnica otepa že dolgo vrsto let, naj bi bila sicer dokončana že to jesen, vendar se je delo iz več razlogov zavleklo. Čez poletje mirujoče gradbišče je te dni znova oživelo. Vse kaže, da bodo morali tako zaposleni kot uporabniki knjižnice potrpeti vsaj do pomladi prihodnjega leta, ko naj bi bila knjižnica dokončno sanirana in obnovljena. (Foto: M. Markelj) Knjige imajo kot ljudje vsaka svojo usodo, pravi star izrek, zato radi govorimo o rojstvu knjige, njenem trajanju, usihanju in tudi smrti. Knjižna novost Mladinske knjige zbirka izbranih pesmi Janeza Menarta, ki so jo uradno predstavili javnosti prejšnji teden na slavnostni tiskovni konferenci v Ljubljani, ima že ob svojem rojstvu poseben pečat: na svet je prišla natanko sedemdeset let za svojim avtorjem. Janez Menart, znani slovenski pesnik, prevajalec in urednik, je namreč 29. septembra praznoval sedemdeseti rojstni dan, založba pa je njegov življenjski jubilej počastila z natisom knjige. Vendar - tako je pač s pesniki - je jubilejni dar pesniku dejansko pesnikovo darilo številnim ljubiteljem njegove poezije. Zibelka mu je stekla leta 1929 v Mariboru, kjer je preživljal otroška in najstniška leta, obiskoval osnovno šolo in potem po zaslugi svojega talenta in srečnega naključja klasično gimnazijo. Šolanje je nadaljeval na ljubljanski univerzi, kjer je leta 1956 dilo-miral iz slavistike in primerjalne književnosti. Po diplomi se je zaposlil pri Triglav filmu sprva kot lektor, zatem dramaturg in slednjič kot vodja lutkovnega oddelka. Pet let je bil svobodni književnik, potem urednik, dramaturg in prevajalec pri RTV Ljubljana in nazadnje do upokojitve programski vodja knjižnega kluba Svet Janez Menart na slavnostni tiskovni konferenci ob izidu Izbranih pesmi. knjige pri Mladinski knjigi. Več let je bil tajnik, podpredsednik in predsednik Društva slovenskih pisateljev, leta 1983 je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1987 pa je redni član te ugledne ustanove. Literarna žilica se je v mladem Menartu prebudila v zadnjem letniku nižje gimnazije, ko se je velikopotezno lotil pisanja epa Zadnji Celjan in prvih lirskih pesmi. Razgibano vzdušje in druženje z mladimi ustvarjalci v Marijanišču, po vojni pa v internatu je v višji gimnaziji spodbudilo nadaljnje pesnjenje, prišlo je tudi do prvih objav v dijaškem listu in do tiska prve pesmi v Mladinski reviji. Z odhodom na študij v Ljubljano se je začelo obdobje nenehnega literarnega ustvarjanja, ki traja še danes. Menart je dokončno zašel v prelepi in človeka odrešujoči svet umetnosti, ki mu je posvetil vse svoje dni in ki mu je, kot pravi, kljub mnogim mukam, trudu in odrekanjem napolnil življenje s smislom. Skupaj s prijatelji Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Kajetanom Kovičem je redno objavljal v Mladinski reviji, v kasnejši Besedi in v tedanji osrednji literarni reviji Novi svet. Aprila 1953 je doživel tudi “tisto veliko, nikdar več ponovljivo srečo, ko mladi avtor prvič v življenju prime v roko svojo prvo knjigo in jo odpre,” kot je Menart ob petdesetletnici zapisal v uvodu v zbirko Statve življenja. Tega leta je namreč izšla znamenita pesniška zbirka Pesmi štirih, s katero so Kovič, Menart, Pavček, in Zlobec postavili enega od pomembnih mejnikov v razvoju slovenske lirike. Sledile so samostojne pesniške zbirke Prva jesen, Časopisni stihi in Pod kužnim znamenjem, ki ob pesnitvi Bela pravljica in epskem vencu Srednjeveške balade predstavljajo nosilne zbirke Menartovega pesniškega dela. K tem naslovom je treba prišteti še dolgo vrsto ponatisov, izborov in z novimi pesmimi razširjenih izborov, kot so Semafori mladosti, Pesnik se predstavi, Statve življenja, Menjave, Stihi mojih dni in najnovej- še Izbrane pesmi. Vsaka zbir zase je znova potrdila veliko p ljubljenost Menartove p°®Z1J-med ljudmi, saj so nekatere do ^ vele več ponatisov in izšle v n kladah, ki so osupljivo v's0 a. jih primerjamo s povprečno n klado slovenske pesniške zbit • • Ni kaj, Menartova zvestoba 0 kovni dognanosti in sporočilno pesmi, ki sega od lirske izpov nosti do humornosti in žgoče i ^ ničnosti, je in še najdeva p° mnogih ljubiteljev poezije,i ^ ne samo doma, ampak tuO tujem, saj je več Menartovih p mi in zbirk prevedenih. ij Bralce bo gotovo našla najnovejša jubilejna pesniška ka Izbrane pesmi. Izbor zanj J avtor prepustil svojemu dolg ^ nemu prijatelju, sodelavcu m stanovalcu Marjanu Brezov J (Novomeščan po rodu), ki Je gi napisal tudi tehtno spre besedo. Za prijetno grafično v dobo sta poskrbela Jure Janc Metka Juvančič. .-i je Janez Menart pa ni oboga. izvirnega slovenskega lepos ,j ampak je pomembno dop tudi prevajalsko zakladnic • vi zaslugi smo dobili o^g de, p ncoši Byrona, uo.e.,u6y-.^usseta, njegovi zaslugi smo ;{čijne prevode, predvsem iz angign, in francoščine. Prevajal je . s. sa, Byrona, Coleridgea, 5 peara. Villona, Hugoja, Mu-Preverta, Lamartina idr. . -e Nikakor ne gre spreglea1* Menartovega uredniškega _ Pripravil je več pomembm < . logij in pesniških izborov- ^ drugim je pripravil eno p£ venskih pokrajinskih Pcs,j \ ,|e ki tologij Pesmi dolenjske de jo je leta 1984 izdal Dolenjs M. MARKELJ POTA IN > dežurni poročajo [jjj ■ u^* uoa prednja Zaiumtni. imu-'opa l**50 avta 'n °dprl pokrov mo-50 ti fstmk J'e oškodovan za okrog J;!®® tolarjev. temh V° ZASTONJ - 28. sep-skpmFa s'.je neznanec na bencin-{jl -, servisu Petrol na Otočcu nato- ne da g?r,iva> nat0 Pa odpeljal, ,ua bi plačal. B.bR A IN ŽEJNA -1. B. in B. ljjr,„, zjega sta utemeljeno osum-v tro tatv|ne, ker sta 28. septembra raznp Vln' v Bršljinu ukradla Tjo Prehrambne izdelke in pijačo. 7 'no sta oškodovala za več kot “soč tolarjev. 0dnesel porno kasete to^^žlCE - Neznanec je 4. ok-tor k ^°n°e' vlomil v prodajni pros-selia ^nc'nske črpalke nasproti na-niče ?vo- predalov ni odnesel škJ^je Pa vzel tri porno kasete. e Je za okrog 30 tisoč tolarjev. Puško ukradel sosedu ^ajveč skritega orožja v avtomobilih S0H°iSAyjE" 30- septembra Sev - Vci policijske postaje nica na podlagi odredbe poznega sodišča v Krškem ^Pravili hišno preiskavo pri a, etnem A. B. iz okolice sta -ana- V vikendu so našli Cevlf !ovsko puško dvo-nek ° * ^'brenico, cal. 16, in Pa ^ nab°jev zanjo, za kar Ba Pmenjer|i ni imel orožne-delISta' ie Puško ukra-ie l V So.sednjem vikendu, kar kup?|tnik potrdil, naboje pa je je haVn°tako septembra tud Z orozjern “živahno” teži n‘Ln?einern prehodu Ohiu^ • brvaškcm državlja-ke T* ^r' kontroli avta znam-3rm°^°Ia P°I'c*sti v predalu i^aturne plošče našli 9 ftim* nab°jev, cal. 9 x 19 7 /b 6 PiŠtolskih nabojev, cal. jev rnm> ^ kosa ostrih nabo-0st’Cab 7,62 x 51 mm, en ost r "ab°j, cal. 7,9 mmm, en ter »nabl)i cal- -5,5 x 39 mm, ntmCp .P|inski naboj cal. 8 Pa v r' nemškem državljanu' sat V avtu znamke VW Pasma/^110 tako v predalu ar-Dišt .rne Pk)šče našli plinsko hiip ° znamkc Reck, cal. 8 Ca| j.'n 7 plinskih nabojev, Seni- ■ mm- Vse orožje so zalil, ln naP'sali predloge sod-_ Ku za prekrške. Policijski psi vse bolj nepogrešljivi 11. državno prvenstvo vodnikov službenih psov policije - 35 tekmovalcev iz vseh PU v Sloveniji ter iz Specialne policijske enote - Novomeščan M. Štritof s psom Jagom tretji NOVO MESTO - Z igranjem na kitaro Milana Carja, učenca Glasbene šole Marjana Kozine, seje 28. septembra pričela otvoritev 11. državnega prvenstva v tekmovanju službenih psov policije, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve RS letos zaupalo Policijski upravi (PU) Novo mesto. Tekmovanje, na katerem sta se odlično odrezala tudi Novomeščana, se je z razglasitvijo rezultatov zaključilo v četrtek, 30. septembra. RAD ČOLNARI - Med 15. in 26. ePrernbrom je neznanec ob Krki Ppd Splošno bolnišnico Novo mesto kradel čoln, ki je bil priklenjen z Uesanko. Lastnika B. J. je oškodo-Za 35 tisoč tolarjev. ponarejen AMERIŠKI BANKOVEC - 19-letni M. R. iz cvnjce je skušal v gostišču motela onbar v Trebnjem ponarejen ban-■ v?c za 100 USA dolatjev zame-»jati za tolarje. NAVDUŠEN ŠPORTNIK - Ho-Jskl klub Dolenjske Toplice je i Movan za okrog 70 tisoč tolar-se ’t neznanec med 26. in 29. Ptembrom vlomil v njegov kontej-r na Pionirski cesti in ukradel dva P ra rolerjev, pak in palico za ig-anJe hokeja. ODNESEL TELEVIZOR -Uailjeni D. B. je s predhodno dnlj3 ■ ' k>Juči stanovanja oško-1 aaca iz Sevnice konec julija, ko lev, 3 n' bbo doma, odnesel tein„ znamke Unitek - CTV 2101T ga nato prodal. Lastnik je oško-n5 *a 40 tisoč tolarjev, od l h ROMETA' Neznanec je osni 7- oktobra iz parkiranega en A*vga avtornobila znamke Citro- Kot je že na otvoritvi povedal direktor PU Novo mesto in predsednik organizacijskega odbora prvenstva Franci Povše, so z zadovoljstvom sprejeli organizacijo tekmovanja, ki je pokazalo svojstveno sožitje človeka in psa, ki je pri policijskem delu vse pomembnejše. To kažejo rezultati iskanja izgubljenih otrok, ilegalcev, mamil ipd. Sicer pa so ob tej priložnosti v prostorih PU pripravili tudi zanimivo razstavo 50 let organiziranega šolanja službenih psov policije, ki prikazuje razvoj šolanja policijskih psov in delo današnje šole v Podutiku. Razstavo je predstavila muzejska svetovalka Biserka Debeljak. 11. državno prvenstvo v tekmovanju službenih psov policije je potekalo na nogometnem stadionu v Portovalu. Sodelovalo je 35 vodnikov službenih psov iz vseh policijskih uprav v Sloveniji ter iz Specialne policijske enote, svoje znanje in spretnosti pa so pokazali v tekmovanju za splošno uporabo, za specialistično uporabo - iskanje mamil in minsko eksplozivnih sredstev. Skupaj v splošni uporabi (sled, poslušnost, rokav, nagobčnik) se je najbolje izkazal Dejan Lavrič s psom Erasom iz Specialne enote Ministrstva za notranje zadeve, drugi je bil Emsud Bulju-bašič s psom Akom iz PU Celje, tretji Marko Štritof s psom Jagom Splgl ZAKLJUČNA PREDSTAVITEV - Še posebej atraktivna je bila vaja s helihopterjem Specialne enote Ministrstva za notranje zadeve in letalske policijske enote (na sliki), sicer pa so pri predstavitvah sodelovali še člani Kinološkega društva Novo mesto, Policijske postaje službenih psov Maribora in Zavoda za prestajanje kazni Dob pri Mimi. (Foto: L. M.) iz PU Novo mesto (v sledi 4., v poslušnosti 4., v nagobčniku 13. in v rokavu 7.). Skupno je na 11. mestu od dolenjskih vodnikov pristal še Damjan Cesar s psom Hadom iz PU Novo mesto, ki se je od vseh najbolje odrezal v tekmovanju splošne uporabe - sled. V tekmovanju iskanja mamil je prvo mesto zasedel Jože Velikonja s psom Oliksom iz PU Nova Gorica, drugi je bil Igor Potočnik s psom Leejem iz PU Kranj in tretji Danilo Štelcl s psom Okijem iz PU Murska Sobota. Renato Pušnik s psom Stelo iz PU Krško je zasedel 7. mesto. Pokal za najboljšega vodnika je prejel Jože Metelko iz PU Ljubljana. Ob zaključku tekmovanja, podelitvi priznanj in pokalov, kar so opravili Franci Povše, generalni direktor slovenske policije, Andrej Podvršič, njegov namestnik, Stanislav Veniger ter predsednik Kinološke zveze Slovenije Dominik Pleteršek, so si obiskovalci . na stadionu v Portovalu lahko ogledali zanimiv zaključni nastop policijskih službenih psov s prikazom možnosti njihove uporabe v različnih situacijah in za različne namene: za odkrivanje mamil, ilegalcev, posiljevalcev. Vaje je komentiral Jože Vidic, ki je 25 let uspešno vodil šolo policijskih psov v Podutiku. L. MURN HUDO SO GA PRETEPLI OTOČEC - 27-letni J. S., 25-letni R. Č. in 23-letni Z. O., vsi iz Novega mesta, so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ker so 2. oktobra ob 4.30 v bifeju na Otočcu pretepli 26-letnega A. V. iz Novega mesta in ga hudo poškodovali. Z NEPRIMERNO HITROSTJO IN PO LEVI STRANI - V naselju Cvi-belj pri Žužemberku je v nedeljo popoldne voznik J. Z. iz okolice Žužemberka vozil z neprimerno hitrostjo. Zapeljal je preko sredinske črte na levo stran ceste, v tistem trenutku pa je pripeljal voznik Z. P, ki trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči so bili poškodovani trije potniki, nastala pa je tudi velika gmotna škoda. (Foto: S. Mirtič) Uidi po 20 kilometrov peš Ta teden so policisti PU Krško pri prehodu državne meje prijeli deset ilegalcev ■ Vrnjeni na Hrvaško KRŠKO - Zaradi ilegalnega prehoda državne meje so policisti v preteklem tednu na območju PU Krško prijeli kar deset ilegalcev, ki so bili po postopku vrnjeni v Republiko Hrvaško. Romunska državljana sta 25. septembra pripotovala z vlakom najprej v Beograd, nato do Zagreba. Kot sta povedala kasneje, sta okrog 20 kilometrov peš hodila do mejnega prehoda z našo državo. 27. septembra sta okrog 21. ure prispela v bližino Vlaškega križa, kjer sta prečkala državno mejo. Prespala sta v gozdu. Naslednji dan so ju ob 13.50 krški policisti prijeli v Podbočju. Druga dva romunska državljana pa sta se proti ZR Jugoslaviji z avtobu- som odpravila že 23. septembra. Do Bregane in meje s Slovenijo sta prispela 28. septembra ponoči. Mejo sta proti jutru prestopila med mejnim prehodom Bregana in Obrežjem. Neznanec ju je odpeljal do Brežic. Tudi njuna pot se je kmalu končala, saj so ju izsledili policisti. Državljan ZRJ je pred kakšnimi tremi meseci z avtobusom odpotoval s Kosova proti Sara-jevi, nato v Bjelovar. Pot je nadaljeval do Zagreba, nato pa z avtobusom do Harmice, kjer je prestopil državno mejo tako, da je peš prebrodil reko Sotlo in se napotil v smeri Dobove. 29. septembra so ga zjutraj v naselju Trnje prijeli tamkajšnji policisti. NI IMEL PREDNOSTI JAMA PRI DVORU - 30. septembra je 34-letni F. Z. iz okolice Dvora vozil osebni avto iz Stavče vasi proti Jami. V križišču ni upošteval prometnega znaka “križišče s prednostno cesto” in zapeljal na regionalno cesto proti Jami pri Dvoru. Ravno takrat je pripeljal 43-letni voznik osebnega avta S. D. iz Metlike, kije zaviral in se umikal, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Oba voznika sta se hudo poškodovala, ravno tako tudi sopotnici v obeh avtomobilih. Vsi so iskali zdravniško pomoč. Škoda na vozilih znaša 600 tisoč tolarjev. Odpeljejo se kar naprej Vse več pijanih voznikov ne upošteva prepovedi nadaljnje vožnje - Hrastovčan kar 3,09 promila alkohola V TEDNU DNI 26 NESREČ KRŠKO - V preteklem tednu se je v PU Krško zgodilo 26 prometnih nesreč. V 21 primerih je nastala le materialna škoda, sedem udeležencev pa je bilo lahko poškodovanih. Policisti so opravili 22 intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru in zaradi vinjenosti pridržali dve osebi. Na meji so zasegli 52 različnih nabojev, plinsko pištolo in bajonet. TUREK S PONAREJENIMI DOKUMENTI DOBOVA - Turški državljan je 28. septembra popoldne z vlakom pripotoval iz Hrvaške na železniško postajo Dobova. Pri mejni kontroli se je izkazal s svojo nacionalno potno listino in osebno izkaznico ter vozniškim dovoljenjem za tujca kraljevine Belgije. Zaradi suma, da sta dokumenta ponarejena, je sledilo preverjanje. Dokumenta sta bila kot bianco obrazca ukradena v Belgiji. Zoper Turka bo napisana kazenska ovadba. TEDEN PSS LJUBLJANA - V tednu Policijskega sindikata Slovenije (PSS) od 6. do 13. oktobra so v sredo na mejnem prehodu Gruškovje že šestič zapored organizirali sestanek, na katerem so predstavili problematiko delovnih razmer na južni meji, pravno pomoč članom sindikata ter položaj zaposlenih v ministrstvu za notranje zadeve. V Dolu pri Hrastniku so policisti 28. septembra ustavili voznika iz Hrastnika. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in z neregistriranim motornim vozilom so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. Toda v večernih urah so ga pri Boštanju znova ustavili, in ker je kazal znakč pijanosti, preizkusili z alkotestom. Ta je pokazal 3,09 promila alkohola. Znova so mu prepovedali vožnjo, ker pa voznik tega ni upošteval, so ga pridržali do iztreznitve na policijski postaji Sevnica. 30. septembra so policisti med kontrolo prometa na hitri cesti št. 1 v Trebnjem ustavili 28-letnega voznika osebnega avta M. S. iz Velike Loke. Alkotest je v izdihanem zraku pokazal 1,64 g/kg alkohola. Policisti so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljno vožnjo, toda tega ni upošteval. Odpeljal seje na dvorišče stanovanjske hiše v Rimski ulici v Trebnjem in trčil v zadnji del parkiranega osebnega avta. Zaradi nadaljevanja kršitve so ga policisti pridržali. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. Ravno tako v četrtek je ob 9.10 sevniška policijska patrulja našla še nekoga, ki je bil očitno zelo žejen. Na regionalni cesti iz Sevnice proti Podgorju je ustavila 27-letnga B. V. iz okolice Sevnice, ki seje peljal z neregistriranim osebnim vozilom znamke Zastava 126 P. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 1,89 g/kg alkohola. Ker voznik ni imel niti vozniškega dovoljenja, so policisti napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Podobno se je vozniku zgodilo že dan prej, saj je vozil neregistriran kmetijski traktor, in to pod vplivom alkohola - 2,27 g/kg. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, vendar tega ni upošteval, zato so ga pridržali na policijski postaji do iztreznitve. ZASEGLI BAJONET SLOVENSKA VAS - Policisti so 1. oktobra na mejnem prehodu Slovenska vas pri pregledu vozila znamke Golf Zagrebčana pod voznikovim sedežem našli vojaški nož - bajonet z nožnico in ga zasegli ter napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Pijan je vozil tudi 23-letni N. C. iz Hrvaške, kar so 1. oktobra nekaj po polnoči ugotovili policisti med kontrolo prometa v Podzemlju. Alkotest je v izdihanem zraku voznika pokazal 1,54 g/kg alkohola. Policisti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo in ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. NI IMEL PREDNOSTI RUMANJA VAS - 27. septembra seje 20-letni M. A. iz Meniške vasi peljal z avtom po lokalni cesti iz Dolenjskih Toplic proti Vavti vasi. V Rumanji vasi je klub znaku “Prednost vozil iz nasprotne smeri” zapeljal na zoženi del vozišča, ne da bi se prej prepričal, če to lahko stori varno. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljala 33-letna voznica J. C. iz Novega mesta in se pri trčenju hudo poškodovala. Zdravniško pomoč so ji nudili v novomeški bolnišnici. Skoda znaša okrog 430 tisoč tolarjev. PUAN PREKORAČIL HITROST LOG - 3. oktobra so krški policisti v naselju Log ustavili voznika iz Sevnice zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti. Preizkus z alkotestom je pokazal 1,90 g/kg alkohola v krvi. Ker se Sevničan s tem rezultatom ni strinjal, je bil odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina. Voznik prepovedi nadaljnje vožnje ni upošteval in seje z avtom pripeljal na dvorišče PP Sevnica ravno takrat, ko sta prišla tudi krška policista. Da voznik s prekrškom vožnje ne bi nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve. Nasilja, kolikor ga želimo videti Od 27.9. do 3.10. je Društvo študentov Brežice organiziralo teden Problematika mladih - nasilje ■ Tematska razstava v knjižnici, ogled filma in javna tribuna - Nasilja je veliko BREŽICE - Vsak posameznik ima pravico biti varen pred zatiranjem in pred ponavljajočim se namenova povzročenim poniževanjem. To je temeljno načelo vsake demokratične družbe, pa vendar se nikjer dosledno ne upošteva, tudi pri nas ne. Nasilja je vse več, žal tudi med mladimi. Ravno zato je Društvo študentov Brežice v sodelovanju s tamkajšnjim mladinskim centrom od 27.9. do 3.10. organiziralo teden Problematika mladih - nasilje. Z odzivom mladih so zadovoljni. Ves teden je bila v brežiški kmalu razočarano zapustilo knjižnici na ogled tematska razstava na to temo, v sredo so v kinu brezplačno zavrteli film Generacija X, ki se tudi dotika nasilja, v petek pa je bila v dvorani mladinskega centra javna tribuna z voditeljem Jonasom Z. Toda kot se je pokazalo (kar nekaj mladih je dvorano), je bila to le manipulacija z obiskovalci, ki so lahko občutili to vrsto nasilja. Javno tribuno, na kateri je sodelovalo mnogo mladih iz gimnazije Brežice, srednje trgovske šole in drugih šol, je vodila Alenka Černelič Krošelj, strokovna JA VNA TRIBUNA - Javno tribuno o nasilju med mladimi je vodila Alenka Černelič Krošelj (na levi), s svojimi izkušnjami, pripombami in vprašanji pa je sodelovala brežiška mladina, ki meni, da je v naši družbi vse več nasilja. (Foto: L. M.) sodelavka A - Helpa, Zavoda za svetovanje na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Skupaj s sodelovanjem mladih so ugotovili, da je nasilje vsako negativno dejanje, ki povroči namerno poškodbo ali neugodje, dejanje, ki ga posameznik ne prenaša in ki posega v njegovo psihično in fizično integriteto, dejanje, zaradi katerega se čuti posameznik ustrahovanega, nemočnega in osamljenega. Spraševali so se, ali lahko cilj posvečuje vsako sredstvo, četudi gre za nasilje, ali ima televizija z vse večimi filmi o nasilju negativen vpliv, ali so nasilje tudi govorice iz maščevanja in škodoželjnosti, kakšno je nasilje učiteljev nad učenci, staršev nad otroki, kaj narediti, ko doživiš nasilje... Strinjali so se, da je pri nas nasilja čedalje več, ker so ljudje vse bolj nezadovoljni s svojim življenjem, ni pa nujno, da gre za fizično, vse pogostejše je namreč besedno nasilje. Zato se je treba naučiti negativno energijo sproščati na drugačne načine. Koordinatorka projekta Jasmina Stojanova Srpčič je povedala, da želijo na takšne načine spodbuditi mlade, da bi se pogovarjali o svojih problemih in nasploh, da bi se izboljšala komunikacija, kije temelj vsega. Še letos bodo na podobne načine obravnavali tudi problematiko prehranjevanja, aidsa in drog. L. MURN PRODAJA IN INFORMACIJE O STflJESNi KRITINI TRIMO NA NASLOVU PODJETJA. AD NA INTERNETU ga Prijatljeva 12 82* 0 Trebnje Sloven ja Brrel.: 068/460 200 m Sru;*aks: 068 / 44 569 % %k DIB W hhp://www.trimo.si m, E-npail: trimo@tnmo si « 'pUnjama. družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve 2000 Maribor, Plinarniška ul. 9, Tel.: 062/224-141, fax: 062/222-272 http://www.plinarna-maribor.si, -- ii .... , , E-mail: plinarna@plinarna-maribor.si odločili do 30. II. 1999, bomo do 31. 3. 2000priznali 20%popusta na ceno porabljenega plina. Natančnejše informacije j dobite v Plinarni Maribor, d.d. NE ZAMUDITE PRODAJNO NAGRADNE AKCIJE PLINSKIH PEČI! tor? m naftnim orablje- Pogodbeni izvajalci Plinarne Maribor d. d.: CENTRALVOD d.o.o, MARIBOR - CIMERMAN Janez sp., MARKOVCI PRI PTVJV - DA-BO MONT. MARIBOR • ELBA d.o.o, ŠENTJUR • ELEKTRO LINASI, PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU - ENERGOCONSULTTNG d.o.o., MARIBOR ■ FERLINC doa. MARIBOR • GIPO d o o.. KOPER • GMAJNER Zvonko s p., PRAGERSKO • GREGOR Franc s p, MURSKA SOBOTA • HIP KO d.o.o, CIRKOVCE-INSTAL. HORVAT Ivan sp, ČREŠNOVCI- INSTALACIJE MARTIN sp, VELENJE ■ INSTAUC1JE HAJTNIK. PAMEČE • INŠTALATER PREVALJE d.d, PREVAIJE -INSTALATERSTVO BELA. ZABOVCI • INSTALA TERSTVO Kukovič Rado sp, ZG. DUPLEK ■ JANŽEKOVIČ Franc sp, BOROVCI • KAPUN BRANKO s.p, STROČJA VAS • KOKOT Jože sp, MOŠKANJCI • KOSTANJEVEC Tone s.p, MARIBOR -KOVAČ d.0.0, MORAVSKE TOPLICE -KRALJ Drago s.p. HOČE -KREVZEL Franc s.p, ŠOŠTANJ - KRIČEJJožefs.p, MIKU VŽNA DRA V. POLJU • MAJCEN Viktor s.p, MIKIAVŽ NA DRAV. POLJU - MASS-TERM do.o. MIKUVŽNA DRAVPOUU • MAVSAR M RF dno, MARIBOR - MB ZAKLJUČNA GRADBENA DEU s.p, MARIBOR • MONTING d.0.0, TURNIŠČE • PETEK Emil s p, MAU NEDELJA ■ RE-INGsp, MURSKA SOBOTA ■ SERVIS HALER Boris s.p, BIZELJSKO • SIMTO s.p, ZG. DUPLEK • STEN-COMMERCE d.0.0, ROGATEC • STROJNE INSTAUOJE Gobec Alojzij sp, ROGSUTINA - STROJNE INSTAUCUE HAUPTMAN s.p, LENART-TAMES d.0.0, PTUJ • TRGOVINA CEV-MONTAŽA, SLOVENJ GRADEC -UNIPRIM do.o, MARIBOR • VOCOVNIKLeopold s.p, MISLINJA - NASTld.oo, SUDKJ VRH V soboto, 9. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator Center Cikava od 7. do 19. ure: PC Ločna od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7, do 21, ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19; ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje V nedeljo, 10. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator Center Cikava od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Market Smrečnikova, Samopostrežba Šmihel, Seidlova od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. uie: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Šentjernej: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do TO. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11, ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11, ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market 1 Brežice: od 8. do 11. ure: Market I mni IST i 4. do 10. oktober 1999 ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE Sožitje generacij Mednarodno leto starejših IMAVA SE HAIlA X.nacionalni otroški parlament IZŠLA JE OKTOBRSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO Na športnih straneh so v središču pozornosti: Gregor Cankar, Mitja Petkovšek, Milan Osterc, Marko Tkalec, Tadej Valjevec, Emilio Kovačič... Pišemo o slovenskem ženskem kajakaštvu, svetovnih prvakih z Ljubljanice - Bobrih, ženskem svetovnem tenisu, NBA lige Michaelu Johnsonu in Johnu McEnroeu. Modne strani so tokrat močno začinjene z modnimi dodatki, ki so v tej sezoni nepogrešljivi. Pogovarjali smo se z miss Slovenije Nedo Gačnik, predstavljamo trende moške mode, usnjena oblačila, novi val romantike, trende ličenja in pričesk. Pišemo tudi o moški negi in še mnogih drugih modnih zanimivosti. Na avtomobilskih straneh vam predstavljamo obširno reportažo z avtomobilskega salona v Frankfurtu. Preizkusili smo Audi TT, Ford focus 1.4 karavan in 1.6 kombi limuzino, Alfa romeo 166 3.0 V6, Citroen xantio 1.8 AUT in 2.0 HDi. Pišemo o Hyundai coupeju, novem Renault scenicu, prenovljeni Mitsubishijevi carismi in Opel omegi... Nova oktobrska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Prav tako vas že čakajo tudi nove jesenske E-ŠPORT KRIŽANKE, z bogatimi nagradami! SIS1 Al N CR M L M t R A © ALMERA 1,4 GX, s štirimi vrati Klimatska naprava, servo volan, - el. odpiranje pred njih stekel, daljins > cent dve zrt ni bla alno zaklepanje, ini,.. MICRA Dve zračni blazini,... 1.417,800 sit Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: 061/17 10 840, http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci in serviserji v Sloveniji: • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 15 97 331 • AVTOTRUNK, Ljubljana Ježica, telefon: 061/ 16 83 899 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 16 27 100 • NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, telefon: 061/731 143 • AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 • NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 • MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/61 760 • PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 425 43 71 • AVTO KUK, Slovenske Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, telefon: 063/ 893 549 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 • AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, tel.: 065/ 13 * • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, telefon: 065/ 57 • MBR COMPANY d.o.o., Portorož, telefon: 066/ 770 . AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, telefon: 068/ 7b . AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/ ^ • AVGUŠTIN AVTOCENTER, Leskovec Krško, 0600' • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, telefon: 069/ 32 2 — 3 55 721 12 DOLENJSKI LIST Št. 40(2615* t nfetnbraf^g r Mercator Varčna žarnica Iskra ERO ATRALUX - E 27; 9 W, 11 W, 14 W Štedilnik GORENJE HK 245 W, beli, rjavi - steklena snemljiva pečniška vrata - električni vžig gorilnikov - EKO emajl - kombinirano kuhališče Vbodna žaga PZ 55 A + set ISKRA: univerzalni žagin list, kotnik, meter 2 m, svinčnik - moč: 420 W - hitrost: 600 - 3300 vrt./min. - nihajni gib nastavljiv v 3 stopnjah - dolžina giba 17 mm simbolna slika Stenske obloge: bukev, hrast, b. jesen za suhe in vlažne prostore Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna KOVINOTEHNA nemogoče je m ogoče LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 |el./fax: 068/322-282 tel- 068/342-470 rnobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Bre-j|cah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokro-ao9u, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, ^ol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. onikvah, Zagradu, Ljubljani... • STANOVANJA: v Novem mestu, ™skem, Črnomlju, Šmarjeških Topli-Ijan'’ ^mo'enl' vas'' Kranju, Ljub- ' VIKENDE: v Kotu pri Dvom, Borštu Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na atenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane)... • GRADBENE PARCELE: v Mirni ečl- Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, »ebnjem... • POSLOVNE PROSTORE: v Nosit) mestu (Glavni trg, Novi trg, Šol-u-center> Bučna vas), v Črnomlju Pcerija in diskoteka), v Žužem- • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri ePnjem, Beli krajini... ' RAJEM: v najem oddamo poslov-® Prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu Podjetja ali nas pokličite. GALERIJA KRALJ PRODAJA IN OKVIRJANJE SLIK NOVO MESTO, PREŠERNOV TRG 3 - OB KINU KRKA TELEFON : 372-720 nagradna akcija V OKTOBRU! Za vsako sliko, fotografijo, v Galerijo Kralj od 7. okto s katerim boste udeležei bo pet kvalitetnih umetniik Vse slike so okvirje] Žrebanje bo m Avtorji so znani novembra na te lin itd., ki jo prineste okviriti . novembra, dobite kupon, emjfrebanju. Podeljenih enski slikarji i Vaš kanal". velika izbira letev za okvirjei Izredno ugodno posojilo • Polo: čelni zračni blazini, volan nastavljiv po višini, deljiva zadnja klop, termoizolacijska zasteklitev, sprednja sedeža nastavljiva po višini že za 1.607635SIT* (15390 DEM). V sodelovanju ' s podjetjem Porsche Leasing smo pripravili izredno ugodno posojilo za nakup vozil POLD. Izračunali smo nekaj mesečnih obrokov za POLD 1.0 (37 kW/50 KM) z omenjeno opremo in s pologom PORSCHE LS AS INC 603.133 SIT* C5390 DEM). Pri nas vam izračunamo mesečni obrok, če je polog drugačen. Ujemite to enkratno odplačilna doba mesečni obrok 72 mesecev 18.124 SIT* (180 DEM) 60 mesecev 20.642 SIT* (205 DEM) 4S mesecev 24.870 SIT* (247 DEM) 36 mesecev 31.818 SIT* (316 DEM) •aravSd »informativne in odvisneodv*l»imfliie2nierij AVTOHISA BERUS Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/37 19 800 POsojiLO za veselo pot na izlet, v službo ali šolo Mlečna čokolada Milka 100 g, Mercator 50 let ercator najboljši sosed in se 28posebej označenih izdelkov! Akcijska ponudba velja v vseh trgovskih podjetjih in franšiznih trgovinah Koncerna Mercator. v akciji od 30.9. do14.10.'99 DVIGNJENA R0KA-ZA VARNOST OTROKA Na slovenskih cestah je leta 1998 umrlo 22 otrok. Dvignite roko In ko se promet ustavi, lahko varno prečkate cesto na prehodu za pešce. Dvignjena roka za varnost otroka! o Zagorje je lahko dobra izkušnja Košarkarji Krke Telekoma po visoki zmagi nad Finci v pokalu Saporta v Zagorju z veliko sreče zmagali šele po podaljšku • Zdaj jih čakajo štiri gostovanja po Evropi NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke Telekoma, kot se od torka naprej imenuje novomeški košarkarski klub, so se le nekaj ur po podpisu pogodbe s starim in novim pokroviteljem na svoji drugi tekmi v pokalu Saporta kot za šalo ugnali tinsko moštvo Teamvvare Topo kar s 44 točkami razlike, v soboto pa je le malo manjkalo, da jih ni porazilo Zagorje. Tekme s Finci so se novomeški vodili s tremi točkami, nato pa je po V nedeljo dirka na Gorjancih Dva dni cestne zapore NOVO MESTO - Avtomobilske gorske dirke so na Gorjancih očitno spet dobile domovinsko pravico, saj si slovenskega državnega prvenstva brez Gorjancev tako rekoč ni več mogoče predstavljati. Če- * V soboto, 9. oktobra, bo zaradi dirke Petrol - Gorjanci 99 cesta Novo mesto - Metlika na odseku od Težke Vode do Vahte zaprta za ves promet od 11. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 22. ure. Obvozi bodo ustrezno označeni. prav bi morala biti letošnja gorskohitrostna dirka že avgusta, so jo zaradi zamude pridobivanju ustreznih dovoljenj prestavili na oktober. Letos bo dirka, ki jo bo ob izdatni pomoči nekaterih novomeških avtomobilističnih zanesenjakov s predsednikom organizacijskega odbora Rudijem Šali-jem na čelu, kot je že v navadi, pripravilo podjetje Itinerar, bo v nedeljo, 10. oktobra, s tremi vožnjami na 4270 m dolgi skrajšani progi od Prepiha do odcepa proti Dolžu ob 12., 13.30., in 15. uri. Uradna treninga bosta v soboto ob 13. in 15. uri. Tudi tokrat bodo na štartu vsi najboljši slovenski dirkači in tujci. Dirka bo štela za pokal FIA Challenge 1. in 3. regije, FIA gorski pokal centralno-evropske cone, slovensko in hrvaško prvenstvo v gorsko-hitrostnem avtomobilizmu ter za pokala Fiat Seicento Sport-ing in Peugeot 106 Rallye. 1. V. košarkarji lotili precej drugače kot teden dni pred tem srečanja s frankfurtskimi Skylinersi, zato je bil tudi izid bistveno drugačen. Gostje so le enkrat izenačili, pa še to povsem na začetku srečanja na 4:4, potem pa so Novomeščani “dodali plin” in hitro prišli do za Fince neulovljivega vodstva. V igro sta vstopila tudi rekonvalescenta Deschryver in Nakič, ki je v deveti minuti s svojo prvo trojko povišal na 25:10, na listo strelcev pa se je kmalu vpisal tudi Desch-ryver, ki je na tekmi zadel celo trojko, v 13 minutah pa je zbral 7 točk in le dva skoka v obrambi. Kljub temu da so Novomeščani ob polčasu vodili že z 29 točkami razlike, v drugem delu srečanja niso popustili in so razliko še povečevali. Ih teden jih je čakala tekma z Radničkim, v naslednjih tednih pa bodo v pokalu Saport igrali štiri tekme v gosteh: v Vilniusu v Litvi s Sakalai, na Češkem z Mlekaro Kunin, v Frankfurtu s Skylinersi in v Helsinkih s Topom, šele 7. decembra pa spet doma s Sakalaijem. Povsem drugače kot med tednom v pokalu Saporta pa so v soboto novomeški košarkarji igrali v Zagorju, kamor so prišli kot veliki zvezdniki prepričani o lahki zmagi, a so se ušteli in le sreči se lahko zahvalijo, da tekme z drugorazrednim prvoligašem niso izgubili. Krka Telekom je na začetku tekme sicer povedla, a se je polčas končal neodločeno. Tudi večji del drugega polčasa, ki sta ga Grum in Smodiš odigrala s po štirimi osebnimi napakami, so Novomeščani vodili, v zadnjih minutah tekme pa so bili boljši Zagorjani, ki so še sekundo in pol pred koncem RIBNIŠKI TEK RIBNICA - V okviru ribniškega občinskega praznika bo Triatlon klub Ribnica v nedeljo, 10. oktobra, ob 10. uri pripravil drugi tek na 10 kilometrov, na 2 kilometra dolgi progi pa bodo tekli učenci osnovnih šol. Štartnina znaša 1500 tolaijev, nagradni sklad pa 72 tisoč tolariev. Prijave sprejemajo po telefonu 061861-844 (Damjan Kromar). osebni napaki Japiča Dražovič izkoristil vse tri proste mete in izsilil podaljšek, v katerem pa domači košarkarji niso imeli več moči za presenečenje. Podcenjevanje ralno slabših tekmecev se tokrat Novomeščanom ni maščevalo, kot bi se jim lahko, je pa skoraj izgubljena tekma z Zagorjem vsekakor razlog za temeljit razmislek. Nihče pač ni nepremagljiv, zato se je treba na vsako tekmo dobro pripraviti, saj tudi v slovenski ligi ni nasprotnika, ki ne bi upal na zmago nad moštvom velike četverice. Vsak nenadejani poraz se lahko Novomeščanom še kako maščuje, saj kljub napovedim tretjega mesta tudi drugo mesto ni nedosegljivo. Pivovarna Laško le ni toliko boljša od Krke Telekoma, kot se je predvidevalo pred začetkom prvenstva, kar je bilo videti že na tekmi v Novem mestu, ko bi Novomeščani z zdravima Nakičem in Deschryver-jem goste prav lahko premagali. PREHITER ZA FINCA - Hitri Samo Grum (na sliki v protinapadu) je bil nerešljiva uganka za nekoliko zmedene Fince, ki so se vdali že kmalu po uvodnih minutah srečanja pokala Saporta v Novem mestu. (Foto: I. V.) v Štirje mušketiiji v Veroni v Na svetovnem prvenstvu štirje Novomeščani: Murn, Stangelj in Filip med profesionalci, Derganc favorit do 23. leta NOVO MESTO - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Veroni, ki seje z dirkami v kronometru začelo že v ponedeljek v Trevisu, bodo nastopili štirje Novomeščani. Poleg člana domačega poklicnega moštva Uroša Murna bodo dres slovenske reprezentance oblekli še Gorazd Štangelj (Mobilvetta, Italija) in Branko Filip (Gerolsteiner, Nemčija), ki bosta tako kot Uroš tekmovala med poklicnimi kolesarji, ter Martin Derganc, ki bo po napovedih slovenskih poznavalcev celo eden izmed favoritov dirke kolesarjev do 23. leta. Po besedah Mirka Fifolta, direktorja moštva Krke Telekoma, je Uroš Murn na svoj nedeljski nastop v Veroni dobro pripravljen in zdrav, žal pa proga ni pisana na njegovo kožo, saj je v vsakem izmed 16 krogov 4 km dolg klanec. Če bi bil Gorazd Štangelj v dobri formi, bi lahko med slovenskimi kolesaiji storil največ, a je njegova pripravljenost zaradi poškodbe na Giru še neznanka, nekoliko manj pa mu odgovarja kar 260 km dolga proga, želi pa si popraviti 28. mesto z lan- skega prvenstva. Branko Filip je včeraj že nastopil v kronometru, kjer je poskusil popraviti lansko 17. mesto, odgovarjala pa naj bi mu tudi proga nedeljske cestne dirke. Tudi Martin Derganc, ki je v nedeljo osvojil drugo mesto na močni dirki v Italiji, je na prvenstvo dobro pripravljen, uspeha si zelo želi, saj bo prav od te dirke odvisno, kateremu poklicnemu moštvu se bo priključil prihodnje leto; v Krki Telekomu si želijo, da bi se vrnil v Novo mesto, a v primeru zelo uspešnega nastopa na prvenstvu Novomeščani konkurence s ponudbami tujih poklicnih moštev ne bodo zdržali, tako kot je ne morejo vprimeru Gorazda Štan-glja in Branka Filipa. Kot rečeno, se je spored prvenstva začel v ponedeljek, do srede so organizatoiji izpeljali vse dirke na čas, danes je na prvenstvu prost dan, jutri, v petek, se bodo na cestni dirki pomerile mladinke in moški do 23. leta, v soboto mladinci in članice, v nedeljo pa bo prvenstvo doseglo višek z cestno dirko posameznikov. I. V. Gimpex zacementirano četrti Tudi na Savi Dolinki se razmerje med raftarji ni spremenilo • Stražani še bližje tretjemu mestu GURU SWAMI V NOVEM MESTU - V nedeljo, 3. oktobra, je novomeško društvo Joga v vsakdanjem življenju in predsednika društva, ki okreva po težki prometni nesreči, obiskal znani indijski guru Paramhans Stvarni Ma-hestvarananda, ki je bil v Novem mestu tudi že pred štirimi leti. V društvenih prostorih oziroma v ašramu ga je toplo sprejelo več kot dvesto članov več slovenskih, hrvaških in avstrijskih joga društev. Po obisku v Novem mestu se je indijski jogi odpravil v Ljubljano, kjer je imel satsang. (Foto: Borut Peterlin) STRAŽA - Veslači Straškega Gimpexa so na tretji tekmi jesenskega dela državnega prvenstva na Savi Dolinki sicer premagali najhujšega tekmeca za tretje mesto v skupnem vrstnem redu, posadko Sulca, a jim spet ni uspelo uvrstiti se na stopničke za zmagovalce, saj jih je poleg nepremagljivih svetovnih prvakov Bobrov in prve posadke Trebnje veselo zmage v Izraelu Trebanjski rokometaši so že na gostovanju visoko ugnali Maccabija in lahko pred povratnim srečanjem mirno spijo - Dobova z Gorenjem iztržila točko - Ribničani brez možnosti Trebanjci so si že na prvi tekmi v Holonu v Izraelu tako kot lansko leto priigrali nastop v drugem krogu pokal mest. Odpor izraelskega moštva Maccabi je Trebanjcem uspelo streti šele v drugem polčasu, čeprav je kakovostna razlika očitna, k čemur sta s čudnim kriterijem pripomogla tudi grška sodnika. V drugi polovici tekme so Trebanjci le uveljavili svojo igro, zaustavili najboljšega izraelskega strelca Josefa Josuo in z Janijem Likavcem na čelu dobro napolnili izraelsko mrežo ter si pred povratno tekmo priigrali za nasprotnika nedosegljivo prednost. Na domačem prvenstvu, v katerem so prvoligaši tekme drugega kola odigrali že med tednom, se vse odvija po pričakovanjih. Ribničanom sta na Koroškem, sodila krška sodnika, ki tako še naprej ohranjata prisotnost krškega rokometa v prvi ligi, kar pa Dolenjcem ni pomagalo do ugodnejšega izida, kajti razlika med moštvoma je bila prevelika, Slovenjgrajčani pa so srečanje lahko izkoristili za uigravanje ekipe pred napornimi tekmami v evropskih pokalih. Dobovčani so proti Gorenju kar malo presenetili, najprej s slabim začetkom, ko so gostom pustili, da so v prvem polčasu vodili že za 4 zadetke, v drugem pa za šest. Drugič so presenetili s preobratom, ko je zablestel predvsem vratar Škof. Goste so Dobovčani ujeli in malo pred koncem srečanja celo vodili z 19:18, na koncu pa jim le ni uspelo zdržati, a vsaj ena dragocena točka je ostala doma. Tretje kolo, ki bo 6. oktobra, bo za naša tri moštva precej zanimivo. Ribničani se bodo doma pomerili z Dobovo in zmagovalca te tekme je tžko napovedati. Dobova je po porazu in neodločenem izidu v prvih dveh kolih zdaj lačna zmage, ki bi ji prišla zelo prav, Ribničani pa so na domačem igrišču že zmagali in tako že v prvem kolu napovedali, da bo njihovo dvorano še marsikdo zapustil poražen. Tudi tekma na Kodeljevem med Slovanom in Trebnjem za vodilno dolenjsko moštvo ne bo lahko, saj Trebanjci na tekmi z Gorenjem niso bili najbolj prepričljivi, svoje pa lahko doda tudi utrujenost, saj nastopajo na dveh frontah, zato previdnost ne bi bila odveč. IV. mm liiiju ftmui n KOŠARKA Pokal Saporta, skupina H, 2. kolo - Krka Telekom: Teaimvare Topo 90:46; KRKA: Dražovič 2, Jev-tovič 6, Petrov 11, Smodiš 19, De-schryver7, Grum 16, Drobnjak 9, Stakič 2, Ščekič 6, Nakič 12. Met za tri točke: Krka Telekom 9:22 (Petrov 3, Smodiš 1, Deschryver 1, Drobnjak 1), Teamware Topo 3:22. Osebne napake: Krka Telekom 15, Teamvvare Topo 13. Liga Kolinska, 4. kolo - Zagorje : Krka Telekom 90:99 (83:83, 37:37); ZAGORJE: Rituper 11, Leban 11, Primorac 27, Čovič 16; KRKA TELEKOM: Dražovič 10 (5:8), Jevtovič 4 (0:2), Petrov 25 (12:14), Smodiš 14 (4:4), De-schryver 3 (1:1), Grum 11 (1:2), Drobnjak 9 (2:5), Ščekič 8, Nakič 15. Prosti meti: Zagorje 32:40, Krka Telekom 22:35. Met za tri točke: Zagorje 3:14 (Rituper, Čop, Bassin), Krka Telekom 9:27 (Petrov 3, Nakič 3, Smodiš 2, Dražovič). Osebne napake: Zagorje 28, Krka Telekom 31. Pet osebnih: Grum (30. minuta), Smodiš (38. minuta), Japič (40), Leban (42), Drobjnak (43). OSTALI IZIDI: Rogla Atras : Union Olimpija 68:110 (24:55), Helios : Savinjski Hopsi 97:94 (85:85,42:41), Pivovarna Laško: Kraški zidar 101:71 (42:29), Slovan : ZM Maribor 62:68 (31:35), Triglav: Loka kava 67:58 (35:26). LESTVICA: 1. Union Olimpija 8, 2. Pivovarna Laško 8, 3. Krka Telekom 7,4. Triglav 7,5. Savinjski Hopsi 6,6. Slovan 6,7. Zagorje 6, 8. Helios 6, 9. ZM Maribor 5,10. Loka kava 5, 11. Kraški zidar 4,12. Rogla Atras 4. 1. B-liga, 2. kolo - Union Olimpija ml. - Ten Krško 70:80 (33:36); TEN KRŠKO: Zaturoski 23, Vukič 16, Avsenak 13, Mesič 8 itd. LESTVICA: 1. Nova Gorica 4,2. Radenska Creativ 4,3. Ilirija 4,4. Ten Krško 4,5. Bežigrad 3,6. Kemoplast 3,7. Banex 3,8. Elektra 3,9. Simp Radovljica 2,10. Union Olimpija mladi 2, 11. Jurij Plava Laguna 2,12. Hrastnik 2, NOGOMET 2. SNL, 9. kolo - Elan: Črenšovci 2:0 (1:0); Strelca: Lučič (19. minuta), Rodič (87); ELAN: Kračman, Šumar, Brdik, Hasana-gič, Majerle, Bratkovič, Jeršin, Žagar (Zlobko), Gruden, Lučič (Rodič), Sever (Plevnik). OSTALI IZIDI: Aluminij Šentjur 3:0, Nafta: Jadran Šepič 2:2, Koper : Avtoplus Korte 4:0, Tabor : Drava 2:1, Esotech Šmartno : Montavar Rogoza 1:2, Zagorje : Ivančna Gorica 3:1, Železničar : Živila Triglav 3:0. 1. Tabor Sežana 22 (22:4), 2. Elan Novo mesto 22 (20:7), 3. Koper 20, 4. Železničar Maribor 17, 5. Aluminij Kidričevo 16,6. Esotech Šmartno 16, 7. Živila Triglav 15, 8. Zagone 14, 9. Šentjur 12, 10. Jadran Šepič 12, 11. Montavar Rogoza 11, 12. Drava Ptuj, 13. Nafta Lendava 6,14. Črenšovci 6, 15. Avtoplus Korte 3,16. Ivančna Gorica 1. ROKOMET Evropski pokal mest, 1/16 pokala - Maccabi Holon (Izrael) : TVebpje 24:36 (13:15); MACCABI HOLON: Martin 4, Felder3, J. Josua 8, Ehimika 3 itd.; TREBNJE: Torlo, Blagojevič 2, Šavrič 2, Hribar 4, Stojakovič 6, Likavec 10, Begovič 2, Burdijan 3, Žvižej 6, Radelj, Gradišek, Zupančič. Sedemmetrovke: Maccabi Holon 7 (4), Trebnje 1(1). Izključitve: Maccabi Holon 4, Trebnje 18 minut. 1. A SRL, moški, 2. kolo - Dobova : Gorenje 20:20 (8:12) Prevent: Inles Riko 34:24 (17:8); INLES RIKO: Grm, Mikulin 2, Ilc 5, Hojč 4, Merhar, Ivanec 2, Zbašnik, Rajniš, Hemigman 6, Bartol 1, Djokič 1, H. Hoje 1, Djukič, M, Hojč 2; PREVENT: Mave 5, Simonovič 4, Maksič 8, Jovičič 9 itd. Sedemmetrovke: Prevent 1(1), Inles Riko 7 (4). Izključitve: Prevent 8, Inles Riko 4. Radeče - Trebnje (preloženo) OSTALI IZIDI: Slovan : Jadran 29:21 (12:5), Izola: Prule 6721:31 (8:15), Termo : Celje Pivovarna Laško 22:37(12:17), LESTVICA: 1. Celje P. Laško 4, 2. Prevent 4, 3. Prule 67 4, 4. Radeče 2, 5. Trebnje 2, 6. Inles Riko 2,7. Slovan 2,8. Gorenje 1, 9. Dobova 1,10. Izola 0,11. Termo 0,12. Jadran 0. 1. A SRL, ženske, 3. kolo - Branik : Gramiz Kočevje 19:22 (8:10). LESTVICA: 1. Robit Olimpija 6, 2. Krim Neutro Roberts 6, 3. Žalec 4,4. Jelovica 4,5. Bajc Dae-woo Izola 3,6. M-Degro Piran 3, 7. Gramiz Kočevje 2 itd. ODBOJKA 1. DOL, moški, 1. kolo - Olimpija : Žužemberk 3:1 (19, 24, -22, 18). ŽUŽEMBERK: Babnik, Perko, Pucelj, Rifelj, Smrke, Novak, Drobnič, Gorenc, Kump, Petkovič, Slak. OSTALI IZIDI: Astec Triglav : Bled 0:3 (-16,-24,-21), Žurbi Team Kamnik : Pomurje 3:0 (16,26,14), Stavbar IGM : Salonit 3:1 (-22,16, 20, 23), Granit : Fužinar GOK Igem (preloženo) LESTVICA: 1. Bled 3, 2. Zurbi Team Kamnik 3,3. Stavbar IGM 3, 4. Olimpija 3, 5. Žužemberk 0, 6. Salonit 0, 7. Astec Triglav 0,8. Pomurje 0, Fužinar GOK Igem m Granit sta še neuvrščena. V drugem kolu se bodo Žužem-berčani v soboto, 9. oktobra, ob 1". uri doma pomerili z Astecom Triglavom. Jani Likavec je v Izraelu kar desetkrat zatresel mrežo Maccabija. Hrastnika tokrat premagal še Tina-raft. Druga posadka Gimpexa je tokrat na precej izenačeni tekmi osvojila osmo mesto, na več kot pol ure dolgi progi pa je za zmagovalci zaostala manj kot dve minuti. Po uspehu Tinarafta je druga straška posadka v skupnem vrstnem redu zdrsnila na osmo mesto. Kljub četrtemu mestu se je prva straška posadka še bolj približala tretjeuvrščenim Sulcem, od katerih Stražane zdaj loči le sedem točk, ki bi jih na preostalih treh tekmah lahko nadomestili. Že naslednjo soboto se bodo raftarji pomerili v šprintu in slalomu na Savi pri Hrastniku, zadnja tekma prvenstva pa bo tako kot lani tudi letos na Savi Bohinjki. Izidi spusta: moški - 1. Bober I 36:05,75, 2. Forstek Hrastnik I +8,04,3. Tinaraft 53,50,4. Gimpex Straža I 57,13, 5. Extrem Bled 1:06,94,6. Sulec Marinar 1:14,32,7. Forstek Hrastnik II 1:25,05, 8. Gimpex Straža II 1:58,79,9. Vančar 2:01,13, 10. Bober II 2:08,56, 11. Mrzla Uoda 2:24,21 itd. Skupni vrstni red: 1. Bober I 480, 2. Forstek Hrastnik I 364, 3. Sulec Marinar 306, 4. Gimpex Straža I 299, 5. Ex-trem Bled 265,6. Forstek Hrastnik II 237, 7. Tinaraft 198, 8. Gimpex Straža II195,9. Mrzla Uoda 166,10. Bober II 127 itd. 1. V. OBČNI ZBOR ATLETOV NOVO MESTO - V petek, 8. oktobra, bo ob 18. uri v sejni sobi na štadionu v Portovalu letni občni zbor atletskega kluba Krka. Na občnem zboru bodo atleti spremenili ime kluba v Krka Telekom, spremembo pa bo doživelo tudi klubsko vodstvo, ki bo dobilo novega predsednika. SLEPI KEGLJALI MALA LOKA - Društvo slepih in slabovidnih Novo mesto je 25. in 26. septembra v Mali Loki pripravilo maraton v kegljanju na vrtnem kegljišču, na katerem je nastopilo sedem štiričlanskih ekip iz vse Slovenije. V ekipnem vrstnem redu je zmagala prva ekipa Novega mesta nad kranjem 1 in Celjem; med popolnoma slepimi med moškimi Števan Mavčec iz Murske Sobote nad Janezom Kermcem iz Novega mesta in Avguštinom Škrab-cem prav tako iz Novega mesta; pri ženskah pa Suzana Špile iz Celja nad Nežko Furlan iz Novega mesta. Med slepimi z ostanki vida pa sta bila najboljša Franc Pungartnik iz Celja in Bernarda Stanko iz Novega mesta. KRKA IN TELEKOM SKUPAJ POMAGATA NOVO MESTO - Generalni direktor Krke Miloš Kovačič in P1'"' stavnik uprave Telekoma Adolf ZUPJr sta v sredo, 29. septembra, s P, _„r. niki novomeškega atletskega, kol#*jj* skega in košarkarskega kluba P. P ala pogodbo o glavnem pokrovite J . vu. Medtem ko so kolesarji že do se nosili ime Krka Telekom, so v t . enako ime prevzeli tudi košarK J ’ atleti pa bodo ime spremenili v K kem. ko bodo na letnem občnen1, ru popravljali statut. Pred Potv>,,rCh pogodbe so predsedniki vseh klubov predstavili svoje letošnje u P' he in načrte. Kolman zmagal v Zagrebu Na srečanju treh dežel v atletski reprezentanci kopica Dolenjcev in Posavcev - Dolg skok Šimuničeve^, čala na drugem mestu, za Ma• V soboto je v Zagrebu potekalo tradicionalno srečanje treh dežel v pionirski atletski reprezentanci Slovenije pa so se s Hrvati in Madžari pomerili tudi mladi atleti iz Dolenjske in Posavja; poleg zmage Brcži-čana Željka Kolmana na 1000 m (2:40,5^) so dosegli več drugih in tretjih mest. Ekipno so sc morali slovenski predstavniki zadovoljiti s tretjim mestom; dosegli so 75 točk, le štiri manj od drugouvrščenih Hrvatov. Med pionirkami je odlično drugo mesto v skoku v daljino dosegla Nina Šimunič iz Dolenjskih Toplic. Njen najdaljši skok je znašal 533 centimetrov. Nina je pripomogla tudi k tretjemu mestu vštafeti4 X 100metrov(54,10). Ekipno so mlade Slovenke dosegle drugo mesto. Reprezentanca Slovenije je omenjeno atletsko tekmovanje kon- aška 146. N. STA MU Strelova minuta slave na Gardskem jezeru Martin Strel je na Gardskem jezeru zmagal v boju z valovi, vetrovi, tokovi, mrazom in starim rekordom, ki ga je Italijan Marco Battagia pred dvema letoma postavil s plavutmi - Pevka Irena Tratnik in Vinicio Dosso izvrstna organizatorja Preplavati Gardsko jezero je imel Martin Strel že dalj čas v mislili, saj Jc sladka voda za razliko od morske vztrajnostnemu plavalcu veliko bolj Prijazna, saj morska voda po dolgih urah plavanja vztrajno razžira sluznico. Uidi dolžina Gardskega jezera, 62 km po zračni črti oziroma 66 km po Plavalni poti, je prav primerna za vztrajnostni preizkus. Poleg tega Mario' ni bil prvi, ki sije zadal tak podvig. Več domačih plavalcev je jezero že skušalo preplavati, večinoma neuspešno, do sedaj najhitrejši pa je bil 30-Ictni krupje iz Benetk Marco Battagia, kije pred dvema letoma pot od Rive °l> Gardi na Severu do Desenzana na južnem koncu jezera s plavutmi zmogel v 21 urah in 58 minutah. Naloga je bila kljub za Martinove pojme sorazmerno kratke razdalje zaradi močnih tokov, vetra in valov ter menjavanja tople in precej mrzle vode še posebej zahtevna. 77.000 ZA VESLAJEV- Od Rive del Garda do Desenziana je Martin Strel naredil 77.000 zaveslajev. Dokler človek samo bere o njegovih podvigih, si tega ne more predstavljati; kakšen napor za duha in telo je tak maraton, pa vsaj približno spozna, če noč in dan opazuje in v nedogled šteje njegove zaveslaje. (Foto: I. V) Veter in valovi za popotnico . Strel je svoj podvig v Gardskem feru načrtoval za sredino septembra, a do tedaj Italijani, s katerimi Je M povezan, da bi mu priskrbeli vsa potrebna dovoljenja in spremst-vo, niso naredili nič. Tedaj sta se zadeve lotila nekdanja znana slovenska pevka Irena Tratnik, ki že tri leta živi v Sommacampagni v neposredni bližini Verone in Gardskega Jezera, in njen prijatelj Vinicio Do-ki sta vse potrebne dokumente ■n dovoljenja zbrala v enem, našla sta.tudi nekaj sponzorjev, in kar je ®aJvažneje, poiskala tudi sprem-jevalce, sodnike in se dogovorila za spremljevalne barke. Prikupna sekretarka združenja obgardskih mest unonetta, ki se je tudi sama zelo ejavno vključila v pripravo Marti-”?Ve tekme, jima je lahko samo če-,'tala, saj se je še spominjala pod-'ga Battagie, ki je, da je opravil vse ^ganizacijske priprave, potreboval Tako je bilo v soboto ob 18. uri se nared, le vreme se ni hotelo po-onti ugodnim napovedim in Markovim željam. Spremljevalna bar-a ropaj in sodniški čoln sta se četrt re prej prejvjjenjm začetkom aratona privezala na pomol pred rimsko stavbo v Rivi del Garda, v ar!!n se je že na debelo namazal z azehnom in lanolinom ter oblekel P?sebno neoprensko obleko, ki naj ga varovala pred mrazom, saj ima q n®kod voda v 345 m globokem trg"* Jezeru le 8 stopinj. Na in t SC^e zbral;l množica domačinov z .7n,toy- 't*so nejevrno zmajevali j^vami, k0 so slišali, da misli ta ;e e* iz Slovenije preplavati celo jan v°’ '^rmarja obeh bark in itali-nei?~a sodnika so zaskrbljeni zrli v 0b| ’ P° katerem so se podili črni nil k VSe močnejši veter pa je pe-Lj,r ovoe tudi do dva metra viso-Mart -V’ k* °b uri moral rend”zaP'avati’ je povsem mi-liev i zadnje napotke sprem-Zun* ■ 'ren>» Viniciu, Maksu Dov^nu in moji malenkosti. Ko je m0i» sv°ic’ je vstal, rekel “Gre-Vj| ‘ ’ zdvignjenimi rokami pozdra-jeze 'n se vrgel v razpenjeno li0 50, Presenečeni sodniki so hite-ycz°vat barke, Martina pa smo Izk P0 tigrih 500 metrih, j-j kušeni Domenico Bombana, Zad l’C ’n jadralni sodnik, ki je bil spre ZCn’ nadzira Martina in ma ijtstvo do meje med pokrajina-jevalrento in Adižo, je samo zma-vih 1 ?*avo' ^eš da po takih valo-neu e ,o šlo daleč. Pokazal je na bo {i mili oddaljeni rt in dejal, da se bodo valovi lomili tudi tam. ukazal, da se vrnemo. Martin pa je poln moči in samozavesti z rokama veslal po jezeru, kot daje mirno kot v lavorju. Panika • izgubili so ga Hitro se je začelo nočiti, pilotov obeh bark pa se nikakor ni dalo prepričati, da zaplujeta tik ob Martina. Izgovarjala sta se, da bi bilo nevarno, in sta plavalcu sledila od daleč. Ko jima je v mraku izginil izpred oči in se izgubil v valovih, je zavladala panika. Z obeh bark so vpili, kot da se potapljamo, potem pa je Martina le našel Make, ki ga je že od vsega začetka spremljal v kajaku, a se mu prav tako ni upal povsem približati. Tedaj so Italijani videli, da se ni šaliti, in kapitan barke Popaj seje prilepil ob plavalca, preplavani kilometri pa so se začeli seštevati. Za rtom, ki ga je na začetku omenjal Domenico, veter ni več penil valov. Vsi so se oddahnili, avantura pa se je šele prav začela. Le dobro miljo za rtom je Martin priplaval do kot novoletna jelka razsvetljenega kraja Limoni del Garda, ki se imenuje po velikih nasadih limon, svetovno znan pa je po tem, da njegovi prebivalci ne obolevajo za aterosklerozo. Sem prihajajo zdravniki iz vsega sveta, a še noben ni odkril, zakaj, menda zaradi limon in zdrave prehrane, a tudi to ni dokazano. Je pa dokazano, da pred Limoni vleče močan tok. Če so prej kljub precej višjim valovom luči na obali kar bežale mimo, se je Martin pred Limoni skoraj ustavil. Čeprav je mahal po vodi, da je bilo veselje - v minuti je napravil krepko preko 60 zaveslajev, kar je zanesljiv znak, da plava hitro - v eni uri ni napredoval kaj več kot kilometer. Če bi plaval le malo počasneje, bi ga tok začel odnašati nazaj proti Rivi. K sreči so se valovi proti polnoči precej umirili, Limoni pa so končno izginili za naslednjim rtom, kjer se je očitno umiril tudi tok. Punce so ju zavedle Okoli polnoči naj bi stari in počasni barki, ki sta Martina spremljali v pokrajini Trento, zamenjal sodobna 11 m dolga jahta pokrovitelja podjetja Lepanto yachting iz Verone. Čeprav seje njena posadka že najavila, da prihaja iz Desenzana, pa gliserja nikakor ni bilo na spregled. Skoraj dve uri po dogovorjenem času so se javili iz Rive, kamor po lokalnih zakonih, ki v zgornjem delu jezera prepoveduje vožnjo z motornimi čolni, sploh ne bi smeli zapluti. Ko je gliser končno le našel Martina in njegovo spremstvo, je bilo vsem jasno, kaj je mlada krmarja Matea in Fe- derica tako zmedlo. Za dolgo noč na jezeru sta si omislila prikupni spremljevalki Moniko in Ketty, ki v izivalnih oblačilih nista prav veliko pripomogli k njuni zbranosti. Selitev vse opreme in spremljevalne ekipe z obeh bark na jahto je bila prava znanost, saj se je bilo treba preseliti med vožnjo, eno izmed plovil pa je moralo ves čas spremljati plavalca. Proti jutru se je tedaj osemčlanski posadki na jahti, ki je z 700 konjskimi močmi le stežka plula dovolj počasi, pridružil še sodnik Ruggero Saderini z nekaj buteljkami svoje izvrstnega belega vina, ki ga prideluje v znameniti ŽIVI V ITALIJI - Irena Tratnik, ki se je marsikateri Slovenec še spomni po popevki Moj country boy in slovenski priredbi evrovizijske zmagovalke Malo miru, že tri leta živi v Italiji v Sommacagniji pri Veroni. Brez njene pomoči Martin Strel letos ne bi plaval na Gardskem jezeru. Custozi, kjer je v 19. stoletju potekala velika bitka za samostojnost Italije, svoja življenja pa so tam kot avstroogrski vojaki pustili mnogi Slovenci. Martin pa je ta čas pridno nabiral kilometre in že po dobrih osmih urah opravil s polovico poti, veter in valovi pa so se ta čas popolnoma umirili. Proti jutru je nastopila pričakovana kriza, tožil je, da ga zebe in da je grozno zaspan. Tudi športni napitki z ogljikovimi hidrati in minerali mu niso šli več po grlu, mineralna voda, ki jo je Irena kupila v dobri veri, da je boljša kot navadna, kakršno ji je naročil Martin, se mu je dokončno uprla, zato si je zaželel juhice, s katero je prebrodil največjo krizo in dočakal dopoldne. Prijazni karabinjerji se zlažejo Vse je teklo kot po maslu, ko so za še eno zmedo poskrbeli sicer izredno prijazni karabinjerji, ki so se proti jutru s svojim čolnom pridružili Martinovemu spremstvu. Da bi mu dali korajže, so mu povedali, da ima do cilja še vsega 10 kilometrov, ko pa je čez dobri dve uri zvedel, da Murn treniral in zmagal v Bosni Papež je bil Zmaj od Bosne NOVO MESTO - Na mednarodni kolesarski dirki po Bosni in Hercegovini je nastopilo tudi mešano moštvo Krke Telekoma člani Uroš Murn, Milan Eržen, Bogdan Fink in Vladimir Miholjevič in mladinca Tomaž Nose in Jure Zrimšek. V konkurenci kolesarjev iz nekdanjih jugoslovanskih republik in Madžarske Novome-ščani niso imeli težkega dela. Uroš Murn, ki se na ta način pripravlja na svetovno prvenstvo je že po uvodnem kronometru prevzel vodstvo in ga zadržal do konca dirke. Drugo mesto v kronometru je presenetljivo osvojil mladinec Jure Zrimšek, ki je med drugim ugnal tudi tretjeuvrščene-ga Sandija Papeža, ki je tokrat nastopil za bosansko moštvo Zmaj od Bosne. Zrimšek se je s tretjim mestom izkazal tudi v drugi etapi, tretjo etapo je dobil Bogdan Fink, v končnem vrstnem redu pa je zmagal Murn, drugi je bil Tadej Križnar iz kranjske Save, tretji Jure Zrimšek. ima preplavati še okoli 15 kilometrov, se je prvič zares ujezil, preklel vse spremstvo in vse svetnike, odklonil hrano in trmasto plaval naprej. Brez hrane, ki jo je še naprej vztrajno odklanjal, so se zadnji kilometri vlekli kot kurja čreva, njegovo plavanje pa je bilo čedalje počasnejše, po vseh izračunih pa mu je rekord glede na vmesni čas, že ušel iz rok. Ko je bilo do cilja še 9 kilometrov oziroma pri njegovem tedanjem tempu še za okoli 4 ure plavanja, seje ustavil in zahteval: “Hočem, da pride Vidmarv vodo!” In na kaj takega nepripravljeni novinarje moral obleči kopalke, si natakniti plavalna očala in se pognati v ledeno mrzlo vodo. To pa je Martina popolnoma prerodilo. Ko je začutil tekmeca, je močno pospešil in s preostalo potjo kljub močnemu bočnemu toku, ki ga je zanašal s prave smeri, opravil v dobrih dveh urah ter Italijanov rekord popravil za več kot 33 minut. Seveda premra-ženi novinar v vodi maratoncu ni prav dolgo sledil, po polurnem neuspešnem prizadevanju, da bi nekako le držal zaveslaj s Strelom, so ga iz vode rešili prijazni karabinjerji in ga na krovu svoje barke razveselili z ledeno mrzlim pivom. Minuta slave Na cilju je bilo tako, kot si je Martin želel. Na pomolu pred De-senzansko marino ga je pričakala množica ljudi, zadnje kilometre so ga z motornimi čolni spremljali novinarji veronske L 'Arene in osrednjega italijanskega dnevnika Corri-ere della Sera, na obali pa so ga čakali župani obgardskih mest, predsednik gardske skupnosti Adelio Zaneti mu je podelil veliko kristalno vazo z vgravirano zahvalo, od Si-monette je dobil velik šopek in poljub. Nihče ni ostal hladen, vsi so vzklikali: “Martin, Martin, Martin...”, iz športnega uredništva Radia Slovenija mu je prvi čestital novinar Igor Tominec, ki je utrujeni a srečni Martinov glas preko valov Vala 202 spravil v vsako slovensko vas. Martin Strel je spet dočakal svojo minuto slave. I. V. KRMELJ DOLENJSKI BALINARSKI PRVAK V dolenjski balinarski ligi je letos nastopalo sedem klubov, končni vrstni red pa je tak: 1. Krmelj, 2. Krško, 3. Dana, 4. Mirna, 5. Valerija, 6. Cestar, 7. Dolenja vas. Krmelj in Krško sta si s tem pridobila pravico do nastopa v kvalifikacijah za uvrstitev v II. državno ligo. (R. M.) Ribniški planinci od Sv. Ane do Andov RIBNICA - Pred kočo pri Sv. Ani, priljubljeni izletniški točki številnih Ribničanov in drugih ljubiteljev gora, so v nedeljo pripravili svečanost ob 20-letnici delovanja Planinskega društva Ribnica. V tem času so prizadevni člani med drugim zgradili planinsko kočo in v dvorani športnega centra v Ribnici postavili plezalno steno. Planinsko kočo so začeli graditi 1990 tudi ob podpori nekaterih takrat uspešnih podjetij na mestu stare dotrajane manjše postojanke. Za izletnike in pohodnike je najbolj mikavna ob koncu tedna. Na plezalni steni vadijo člani alpinističnega odseka, ki so na njej pripravili tudi več tekem. “Imamo zelo obetaven podmladek planincev, ki delujejo v okviru alpinističnega odseka, nasploh pa bo skrb za mlade tudi v prihodnje naša glavna naloga. Člani našega društva so poleti pripravil odpravo v južnoameriške gore,” je povedal Jože Andoljšek, predsednik Planinskega društva Ribnica. M. G. Jože Andoljšek MIRNA IN BOŽIČ DOLENJA VAS - Na tekmovanju četvork v balinanju je v Dolenji vasi nastopilo sedem klubov. Zmagala je Mirna nad Dano, Krškim in Sodčkom. Balinarski klub Dolenja vas pa je ob krajevnem prazniku pripravil tudi nočni turnir posameznikov, na katerem je nastopilo 20 balinarjev iz štirih klubov. Vrstni red: 1. Božič (Sodček), 2. Tomše (Krško), 3. V. Jaklič (Krmelj), 4. Prosenik (Krmelj), 5. Turnšek (Dolenja vas) itd. (R. M.) BLAS SEDMI SEVNICA - Na turnirju v pospešenem šahu v Andražu so nastopili tudi sevniški šahisti, med katerimi se je najvišje uvrstil Janez Blas, ki je bil sedmi, Predrag Lazič je bil osmi, Jernej Mazej pa deseti in obenem prvi med mladinci. Na odprtem občinskem prvenstvu Radeč pa je bil med Sevničani z drugim mestom najboljši Lazič, Jože Blas pa je bil tretji. (J. B.) ZAKLJUČEK KOLESARSKE SEZONE KRŠKO - Kolesarsko društvo Savaprojekt iz Krškega bo v soboto ob 10.30 pripravilo zaključno prireditev letošnej kolesarske sezone. Tekomovalci in rekreativni kolesarji se bodo zbrali na parkirnem prostoru ob kegljišču na Senovem, pomerili se bodo v vožnji na čas od Senovega čez Dovško do lovskega doma v Brezjem, kjer bo po koncu dirke družabno srečanje. GORJANSKI TEK NOVO MESTO - Atletski klub Krka, ki se bo tedaj že imenoval Krka Telekom, bo v soboto, 9. oktobra, na cesti med Vahto in Gospodično pripravil drugi Gorjanski tek. Tekače in tekačice bodo razdelili na tri kategorije: mladince in mladinke, člane in članice in veterane in veteranke. Prijave bodo zbirali na štartnem prostoru od 14.00 do 14.45, enoten štart pa bo ob 15. uri. Proga je ves čas rahlo valovita, dolga pa je 10 kilometrov. Zaradi avtomobilske dirke bo dostop do Vahte moten, zato bo atletski klub poskrbel za skupen prevoz udeležencev z avtobusom, ki bo izpred štadiona v Portovalu odpeljal ob 13.30. V času prireditve bo cesta med Vahto in Gospodično zaprta od 14. do približno 17. ure. DRUŽINSKA REKREACIJA NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto je tudi v novem šolskem letu pripravila pester program rekreativne vadbe otrok in družin. Vadba otrok od 1. do 3. leta starosti je vsak torek od 16. do 17. ure v vrtcu v Ločni, vadba za otroke od 3. do 5. leta starosti bo ob torkih in sredah od 17. do 18. ure v telovadnici osnovne šole Center, kjer bo prav tako ob torkih in sredah od 18. do 19. ure vadba za otroke od 5. do 7. leta starosti. Istočasno se bodo starši lahko razgibali za aerobiko, ki jo bo vodila Damjana Gruden. Program se je začel ta teden, vsa dodatna pojasnila dobite po telefonu 322-267. 'tiA r/ A/AS! AvnuiM Za postopno preobrazbo ZB Ohranjanje idej slovenskega uporništva, vrednot in izročil OF za prihodnje družbene odnose NOVO MESTO - Zadnjega septembra je bil tu področni posvet, ki ga je sklical glavni odbor Združenj zveze borcev NOB, udeležili pa so se ga predstavniki občinskih organizacij ZB iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Semiča in Trebnjega hkrati s člani borčevskega območnega odbora Novo mesto. Izmenjava mnenj in načrtov o postopni preobrazbi ZB je bila osrednja misel srečanja. Članici ožjega vodstva slovenske borčevske organizacije Ela Ulrih-Atena in Tilka Blaha sta med drugim razložili, kako si ZB spričo nenehnih prizadevanj desnih sil, ki hočejo izničiti vrednote in pridobitve NOB, prizadeva povabiti v svoje vrste nove člane. Slednje ji omogoča dejstvo, da ima ZB položaj organizacije, ki deluje v javnem interesu. Špre- POGOSTEJSI ODVOZ ODPADKOV ŠENTJANŽ - V krajevni skupnosti Šentjanž bi radi, da bi iz krajev, kjer zdaj odvažajo komunalne odpadke en^ krat mesečno, to počeli vsaj na 14 dni, v središču, kjer zdaj odvažajo odpadke enkrat na 14 dni, pa bi radi odvoz vsak teden. Po besedah občinske svetnice Andreje Jamšek bi želeli odvoz še iz drugih krajev. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi omogočili sodelovanje na svetovnem prvenstvu oračev, ki je bilo septembra v Franciji. Še posebna zahvala generalni pokroviteljici Kmetijski zadrugi Metlika, občini Črnomelj, družinskemu podjetju TJT Burazer iz Črnomlja, vul-kanizerstvu Strahinič iz Metlike, Kolpi, d.d., Metlika, Adriaticu, d.d. - poslovna enota Novo mesto, Kmetijski zadrugi Črnomelj, KGM-Jože Miklič z Gor. Kamene, KMS-Malerič iz Podloga pri Dragatušu, Dolenjski banki, d.d., Novo mesto ter vsem belokranjskim navijačem, ki so me prišli bodrit na sobotno tekmo v Francijo. ANTON FILAK Griblje menjeni statut ji je že pred 8 leti dovolil, da se vanjo vključijo tudi mlajši državljani, ki niso bili udeleženci NOB, so pa zagovorniki vrednot NOB 1941-1945. V zadnjih letih se je v krajevne in občinske organizacije vključilo že okrog 6.500 takih novih članov. Hkrati je res, da se zaradi visoke poprečne starosti udeležencev NOV njihove vrste hitro redčijo, saj je lani umrlo 7.565 članov. Zdaj se člani ZB odločajo o izbiri med počasnim usihanjem organizacije ali med njeno preobrazbo v širšo, vsem generacijam dostopno društvo, ki ustrezno spreminja oblike in vsebino delovanja. V svoje vrste vabijo vse pripadnike, ki so kakorkoli sodelovali v vrstah upora - kot aktivisti in somišljeniki OF, Socialistične zveze, mladinskih organizacij in vseh drugih naprednih gibanj. Sem štejejo seveda tudi družinski člani nekdanjih borcev. Preseči je treba ozka gledanja, da so vrste ZB samo za nekdanje oborožene bojevnike za svobodo. Tako razširjena Zveza borcev trenutno ne terja bistvenih sprememb znotraj organizacije. Mlajše člane bodo krajevna združenja že vključevala tudi v vodenje organizacij, povsod pa bo zagotovljena tudi odprtost in različna organiziranost “pomlajenih” vrst v ZB. V razpravi so udeleženci poročali, da že uresničujejo smernice o postopnem preobraževanju ZB. Tako so v Semiču sprejeli v svoje vrste 54 novih članov, v samem Črnomlju 53, v Dol. Toplicah jih bodo včlanili nad 40. Odbor Gubčeve brigade je v trebanjski občini sprejel v ZB že 135 novih članov. T. GOŠNIK JUTRI ŠE SEJEM ELEKTRONIKA LJUBLJANA - Sejem Sodobna elektronika v Ljubljani bo odprt še do jutri, 8. oktobra, na njem pa se neposredno predstavlja 240 podjetij in preko posrednikov še 302. Sejem predstavlja v prvi vrsti ponudbo s področja telekomunikacij, avtomatizacije z merilno elektroniko in industrijske avtomatizacije. Na ogled so tudi komponente, avdiovizualna elektronika s kabelsko in satelitsko tehniko elektroinstalacije, zabavna elektronika in pisarniška avtomatizacija. Glinasti zaščitni znak parka Vera Vardjan, ki je pred leti začela izdelovati ljudsko glasbilo gudalo, se je tokrat lotila še vodomcev v obliki piščali VELIKI NERAJEC - Vera Vardjan iz Velikega Nerajca pri Dragatušu je v začetku leta 1994 pričela izdelovati gudala, za katera je komisija za ocenitev izdelkov domače in umetnostne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije zapisala, da so odlično izdelani ljudski inštrumenti iz Bele krajine. Potem ko je več let izdelovala gudala iz lončenih loncev lončarja iz Šentjerneja, pa se je letos tudi sama poizkusila v gnetenju gline. Precej časa je v njej zorela zamisel o tem, da bi iz njene delavnice prišli izdelki iz gline, dokler se ni končno odločila za izdelovanje vodomcev, na katere je moč piskati. A ne zgolj po Vera Vardjan z glinastim vodomcem naključju. Družina vodomcev ima namreč 15 rodov s 84 vrstami, pri nas pa živi samo en rod z eno samo, močno ogroženo vrsto, srečati pa ga je mogoče tudi v krajinskem parku Lahi- nja. Vodomec je nenavaden ptič, živ dragulj, ki gaje največkrat mogoče opaziti, ko leti nizko nad vodo. Ne čudi torej, da je postal zaščitni znak krajinskega parka Lahinja, v katerega vodijo ena izmed vrat prav skozi Veliki Nerajec. Vardjano-va je tudi predsednica društva Krnica, katerega člani sprejemajo goste, ki obiskujejo krajinski park in informacijski center v Velikem Nerajcu, veliko pa se jih oglasi tudi v Verinem razstavnem prostoru izdelkov domače obrti. Tako kot je Vardjanovo, ki je nosilka domače obrti, pred leti presenetilo zanimanje ljudi za gudala, je bila tudi tokrat presenečena nad velikim zanimanjem obiskovalcev za vodomce. Zato jih je po poskusnem delu začela izdelovati v večjih količinah, še zlasti potem, ko je tudi prej omenjena komisija pri Obrtni zbornici Slovenije njene ročno oblikovane piščali iz žgane gline uvrstila med kakovostne izdelke domačega lončarstva. “Vodomcev iz gline sicer ni težko narediti, veliko težje pa je izdelati piščali, zlasti še, ker izdelovalci to skrivnost ljubosumno skrivajo zase. Zato sem se morala sama dokopati do tega, kako izdelati vodomca v naravni velikosti, na katerega je moč piskati,” pravi Vardjanova, ki ima še veliko idej za izdelke iz gline. Zagotavlja pa, da bodo imeli vsi izdelki, kijih bo še razvila, hkrati uporabno vrednost kot okras in spominek. M. B.-J. iilu R4ZSTAVA V MIKLOV1 HIŠI - Do 24. oktobra bo v galeriji Miklove hiše in na Marofu na ogled za mnoge nenavadna razstava Tanje Pak z naslovom Iskanja. Umetnica se zelo rada “igra ” s steklom, saj je bil njen oče steklaru okolice Rogaške Slatine. Steklo, ki ji je stalno vodilo, je umetnica postavila ob nasprotne snovi, vodo, les, zemljo, pesek in kamenje, tako da nam šele svetloba, ki se lovi v njem, omogoča orientacijo. O umetnici je ob odprtja razstave, ki je bila scensko zelo zahtevna in se je razprostirala od Miklove hiše čez most na Bistrici in skozi grad do Marofa (vmes so gorele bakle), pred več sto obiskovalci spregovoril Stane Bernik. (Foto: M. Glavonjič) SREČANJE OB 20. OBLETNICI DIPLOME - Konec septembra smo se razveselile vabila, da se bomo po 20 letih diplome na Pedagoški akademi) spet srečale. Dobile smo se v Cateških Toplicah, zbralo se nas je devet oa petnajstih. Vesele smo bile, da se je srečanja udeležila tudi naša profesor*' ca Marija Gabrijelčič. Hvaležne smo ji, ker nam je poleg znanja dala ta veliko življenjskih nasvetov, ki jih ni v nobenem učbeniku, so pa potreb za delo z učenci. Preživele smo lep in nepozaben večer. Na srečanje pa n bo spominjala tudi skupinska fotografija in pesem, ki jo je ob tej prilozno-s sestavila naša sošolka Magda Kastelic - Hočevar. (Foto in tekst: HeVn Murgelj) , drušv* RAZSTAVA DIAPOZITIVOV - Prizadevni člani Fotografskega < Grča iz Kočevja so v počastitev občinskega praznika 28. septembra nizirali projekcijo barvnih diapozitivov s 1. klubske razstave diapozl‘f v Kočevju. Ob tej priložnosti je predsednik Fotografske zveze Slovenije Pokom podelil nagrade:'na temo “Prosto "je dobil prvo nagrado Aleksa Čufar, drugo Marko Mikulič in tretjo Stanko Lavrič, na temo “^arJICtrit prva nagrada pripadla Marku Masterlu, dniga Janezu Konečniku in ^ Janezu Papežu. Posebno nagrado za diapozitiv “Metulj z roso "je Pre!e! ^jg sander Čufar, diplomo pa je prejela tudi Anja Papež (na f°l<)Sraflll’'eSio na nedavnem tekmovanju mladih fotografov v Švici zasedla 5. in o- m ^ v svoji kategoriji. Ob tej priložnosti so podelili tudi fotografske naz>Jc’0to: so si jih prislužili: Stanko Pelc, Darko Mikulič in Stanko Lavrič. ( Mojca Papež) ..» kii .g-a—arra.-mnrani— . ZELO ZADOVOLJNI - Društvo invalidov iz Dolenjskih TopUe z^cgrv let za svoje člane organizira skupinsko desetdnevno zdravljenje, Termah Zreče in v Termah Topolšica. Letos se ga je udeležilo triinš1 gg-članov. Prijaznost osebja, dobra volja in prečudovito okolje so prlP ■ jp li, da so se naši člani vrnili med nas odličnega počutja, polnizt. Q(Joh) energije. Na fotografiji skupina iz Topolšice. (Besedilo in foto: M- Petra Jelenovič Zadovoljni, a tudi razočarani Rezultati še ne enoletnega dela Kočevje - center za pro-močijo in razvoj turizma Kočevje v začetku prihodnjega meseca zabeležil prvo obletnico delovala. Kljub razmeroma kratkemu Casu so, kot pravi turistična animatorka Petra Jelenovič, rezultati Mihovega dela že vidni, kažejo pa ?? v povečanem obisku turistov na kočevskem. Čeprav ne razpolagajo s podat-o?m’ koliko turistov več je letos . skalo Kočevsko, pa veliko pove c podatek, da je samo v času ctošnje glavne turistične sezone Preko njihove ponudbe ali posre-ovanja Kočevsko obiskalo okoli tisoč turistov. “Največ je bilo °niačih gostov, ki so se zanimali Predvsem za kočevske pešpoti ter glede Roga in bivšega zaprtega močja,” pravi Jelenovičeva in odaja, da so v večjnj eno. evni turisti, čeprav so imeli tudi nekaJ nočitev. Ob ustanovitvi si je center zad-j - .temejjnih nalog, in čeprav ajo tudi na področjih evidentira novih možnosti za razvoj it/12?1?’ Promocijskih aktivnosti °glaševanja, so do sedaj največ sria°rov v'°žili v zbiranje in po-Drn je informacij, izdelavo jj .gramov za obiskovalce, vzpod-SDn*11-6 sodelovanja z izdelovalci P minkov domače obrti in orga-trp!ra,no vodenje turistov. “Poleg v0j.. omačih šolanih turističnih tud V tur'ste vodimo na oglede j.! zaposleni v centru,” pravi in ,.naJa, da so trenutno v centru tri Rop°S Sicer pa pri ogledih 2 ®a,sodelujejo s strokovnjaki z Pa Ifcu Za 8°zdove, v Gotenico »la.- turiste popeljejo v so-((J"z MNZ in njihovim vodici laku f S' obiskovalci v Goteni-Doh ogledajo vas, ne pa tudi rjJ^tnnih objektov, so včasih no l n‘> čeprav sicer na sploš-iz k °x Pravi Jelenovičeva, turisti ocevske odhajajo zadovoljni. M. L.-S. oumm pogovori ' Halo! Halo? Kdo je z nami? ' Jasmina. '{“srnina? Od kod? n,°f:olice Straže. . .h okolice Straže? Nas j "am Poslušate? vas?° *ca*cšno ie vreme pn ' s°nčno. Sončno, pri nas tudi. In kaj Počnešz vami se pogovarjam. 0 vem. In kaj počneš, ko se .Jffiovarjašzmano? -A ^aril° poslušam. rJad‘° poslušaš? Tudi našo ko postajo? [ {gliko si stara? ‘rinajst let. hJ?aJst let? Potem pa že ^ v šolo? 'la. . u8lbam: v prvi razred. Je> v šestega. ti>nolesteSa?ln kai naJ11 zavr~ \ Karkoli od N ude. • II, Pa °d N ude. ,j“hko pozdravim? • pgj?da na kratko. . Mravljam bratranca Bran-p V.VSC: ki me poznajo. desi no tak° &e najmanj dokler pač traja Zabn^0 eb ste poslušajte Se lT >U) glusbo. Spreminjajo Poit U,nena ter kraji, od koder tudi tfC' tičejo. Pa izvajalci *ab Se mzumemo. Izvirno, Hi*"0, duhovito, neponov-J °> ni kaj! toni gašperič Poslej tudi študij na daljavo Po ekonomski fakulteti iz Ljubljane sedaj še Ljudska univerza Kočevje - Večnamenska multimedijska dvorana je stala 15 milijonov tolarjev KOČEVJE - V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika so v petek v prostorih Ljudske univerze Kočevje odprli multimedijsko dvorano in središče za samostojno učenje. Kot je povedala direktorica Lili Stefanič, gre za že 33. v Sloveniji odprto središče za samostojno učenje, multimedijska dvorana pa je posebnost, saj jim bo med drugim omogočila izvajanje v Sloveniji še zelo redkega načina izobraževanja -študij na daljavo. “V Sloveniji trenutno izvaja študij na daljavo le ljubljanska ekonomska fakulteta po nekaterih slovenskih mestih,” je o pomenu pridobitve multimedijske dvorane za Kočevje povedala Ste-faničeva. Dvorana se nahaja v I. nadstropju v stavbi Doma telesne kulture in je bila prvotno namenjena športnikom. Kot je zatrdila Štefaničeva, bo tako tudi v prihodnje. Prav tako bo v dvorani še naprej tudi izpitni center za voznike motornih vozil, sicer pa bo dvorana služila tudi še kot razstavni prostor, prostor za videotečne 90 let Karoline Kocjančič Veselo praznovanje VRH PRI KRIŽU - V nedeljo, 3. oktobra, je bilo v vasi Vrh pri Križu še posebej slovesno. Karolina Kocjančič, po domače Brla-nova, je praznovala devetdeset let v krogu svojih najbližnjih pa tudi številnih sorodnikov iz vse Slovenije. Iz zamejstva je prišel sin Alojz, ki živi v Kanadi. Karolina je bila dobre volje in vesela, saj soji tako prišli čestitat vsi sinovi s svojimi družinami: Anton, France, Albin, Ciril, Alojz in Stane, deset vnukov in dva pravnuka. Karolina je bila doma z Vrhovega. Spoznala je moža Antona in se omožila na Vrh pri Križu. Življenje ji ni bilo postlano z rožicami, kljub temu pa je spravila h kruhu vseh šest otrok. Se zmeraj je zelo delavna, saj kuha in pomaga sinu Stanetu, ki je ostal na domačiji. Ob visokem jubileju so ji čestitali tudi župan občine Žužemberk Franc Škufca ter predstavniki OORK Žužemberk s predsednico Mojco Pršina. S. MIRTIČ POVZROČITELJICA NESREČE ODPELJALA SEVNICA - 30. septembra zjutraj seje na regionalni cesti na preglednem levem ovinku zgodila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča. Pešec je bil lahko telesno poškodovan in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, voznica Zastave 750 pa je s kraja nesreče odpeljala. Očividca sta se peljala za njo, jo dohitela in ustavila, ta pa ni hotela o prometni nesreči nič slišati, saj se ji je mudilo na avtobus. Policisti so kasneje njen osebni avto izsledili v Sevnici in opravili ogled. Zoper voznico je napisana kazenska ovadba. TEDEN GOZDJA ZA TOPLIŠKE GOSTE DOLENJSKE TOPLICE - Zdravilišče Dolenjske Toplice je za svoje goste od 4. do 9. oktobra pripravilo niz prireditev pod skupnim imenom “teden grozdja”. Tako so v ponedeljek zvečer v topliškem hotelu Kristal odprli razstavo ogrozdja in pripravili pokušnjo mladega vina. O grozdju in vinu je na poljuden način govorila priznana dolenjska eno-loginja inž. Katarina Merlin. V torek so goste peljali na trgatev na Trško goro, ki se je konačala z bogato vinogradniško malico v vinski kleti na Bajnofu v vznožju te lepe vinske gorice. Včeraj sta v hotelu Kristal o vinu in zdravju govorila živilska tehnologinja inž . Janja Leskovar in vinski svetovalec Zdravko Dvoršak. Danes si bodo topliški gostje v Cvelbarjevi vinski kleti na Bajnofu ogledali prešanje grozdja. Jutri zvečer bodo gostje sodelovali pri ličkanju koruze pod kozolcem v Podhosti, jutri pa jih bodo popeljali na ogled Isteničeve šampanjske kleti na Bizeljskem. V teh dneh gostom nudijo tudi jedi, sestavljene ali obogatene z grozdjem, v lokalih pa mošt portugalke in šardoncja pa posebej ugodnih cenah. predstave, okrogle mize in družabna srečanja. Ureditev dvorane je Ljudsko univerzo stala 15 milijonov. Del denarja je prispevajo ministrstvo za šolstvo in šport, Štefaničeva pa je pohvalila tudi kočevsko občino, saj jih je oprostila plačila najemnine za prostore, ki jih imajo po lanskoletni vložitvi 15 milijonov VPIS ABONMAJEV BREŽICE - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabi k vpisu glasbenega in gledališkega abonmaja za sezono 1999/2000, v kateri bodo abonentje lahko prisluhnili petim koncertom oziroma si bodo lahko ogledali pet gledaliških predstav. Vpis abonmajev je možen do 15. oktobra vsak delavnik do 13. ure v prostorih OI SLKD Brežice. MORJE IN LJUBEZEN RIBNICA - V Miklovi hiši bo v petek, 8. oktobra, ob sedmih zvečer zanimivo predavanje z naslovom Morje in ljubezen, na katerem bo Milanka Lange Lipovec v besedi in sliki predstavila svoja popotovanja z jadrnico po svetovnih morjih. O FILIPINIH NOVO MESTO - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 7. oktobra, ob pestih zvečer Brane Kobal imel predavanje z diapozitivi o Filipinih. NASVETI 0 KLETARJENJU SEMIČ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča vinogradnike, da se glede nasvetov o kletarjenju lahko oglasijo v torek, 12. oktobra, med 9. in 12. uro na Kmetijski svetovalni službi v Semiču. Uradne ure bo imela specialistka za vinarstvo Katarina Merlin iz oddelka za kmetijsko svetovanje Novo mesto. LIČKANJE POD KOZOLCEM V PODHOSTI PODHOSTA - Turistično društvo Dolenjkske Toplice in vaščani Podhoste prirejajo v petek, 8. oktobra, ob sedmih zvečer ličkanje pod kozolcem na vaški zemlji ob Radešci. Koruza je letos dobro obrodila, zato bo dela dovolj za vse. Prijetno delovno vzdušje bodo poživili domači harmonikarji, najspretnejše ličkarje čakajo nagrade, vse pa malica. S seboj prinesite samo dobro voljo in topla oblačila. Ličkarjija postaja ena od tradicionalnih prireditev TD Dolenjske Toplice, letos jo prirejajo že petič. Njen namen je obujanje že pozabljenih vaških delovnih in družabnih večerov. Sodobna kmetijska mehanizacija in spremenjen način žiljenja danes skopo odmerjajo čas in ljudi vse bolj zapirajo v ozke kroge. Najbrž so tudi zato ličkarije vedno dobro obiskane, saj se ljudje ob delu radi srečajo in še raje poveselijo. NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: V katerem kraju boste prevzeli nagrado kemične čistilnice Zlato runo? (Nagrada: kemično čiščenje v vrednosti damskega kostima ali moške obleke.); Kakšen je pogovorni izraz za prešito odejo? (Nagrada: lonček in pesmarica PE Modiana.) Odgovore je treba do sobote, 9. oktobra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 19. septembra sta: Marička Mavec iz Kranja in Dušan Oblak z Je- tolarjev v razširitev in posodobitev sedaj tudi v nekdanjem stanovanjskem delu v II. nadstropju Doma telesne kulture. Njihovo vlaganje in še posebno prizadevanja, da bi v Kočevje pripeljali visoke strokovne šole - nova dvorana jim bo to, kot je povedala Štefaničeva, tudi omogočila - pa je poleg župana Vebra pohvalil tudi predstavnik ministrstva za šolstvo in šport Jože Miklavc, ki je dejal, da je to zelo pomembno za Kočevje. M. L.-S. KRPANOVA KOBILA: “Kmetje in vrtičkarji v zahodni Dolenjski in ob Kolpi tožijo, da jim paradižnik ni obrodil oziroma je počrnel in zgnil. Gotovo se je to zgodilo zato, ker rdeča barva ni več moderna, saj nekateri bolj prisegajo na črno ali vsaj belo. ” AR PROJEKT ZAMUJA SEVNICA - Občina ima zaradi zasedenosti projektantov in projektantskih organizacij precejkrat težave s pridobitvijo projektov v dogovorjenih rokih, zato ni možno nadaljevati drugih postopkov v zvezi z nekaterimi investicijami, kot je denimo obnova porušenega mostu čez Sevnično v Šmarju. Na vprašanje svetnika Zvoneta Tuhtarja (SDS), ali je kaj novega s to zadevo, je župan Kristijan Janc povedal, da so bile težave že s pridobitvijo potrebnih soglasij in dovoljenj, po Županovih besedah pa je problem tudi, daje v Sevnici le en izdelovalec tega projekta, ki ga še vedno ni. Zagotovil je, da bo sam navezal stik z direktorjem AR Projekta Rajkom Androjno. Župan seje o tej temi že pogovarjal tudi z družbo, ki bo v primeru potrebe ponudila svoje storitve še sevniški občini. MODNI KOTIČEK Postava s širokimi rameni in ozkimi boki (atletski tip) (!) Vtem primeru je zgornji del trupa (ramena, prsi) bolj razvit od spodnjega dela (boki). Zato postava deluje bolj atletsko in možato. S pravilnim izborom oblačil bomo poskušali zmanjšati oziroma zožiti gornji del trupa, boke pa razširiti. Pri krojih oblačil pazimo, da že tako širokih ramen ne bomo dodatno podlagali. Bluze in srajce s sedelcem ter naborki nad prsmi v ramenih razširijo ramena in povečajo prsi. Zato naj bodo čim bolj gladke in brez prečnih linij. Tudi prazna, neokrašena površina deluje večje. Zato jo razbijemo z navpičnimi ali diagonalnimi dekorativnimi elementi, ki vodijo pogled navzdol: vratni izrezi v obliki črke “V”, navpičnimi sestavnimi šivi ali všitki, navpičnimi (eno-rednimi) vrstami gumbov, šal ovratniki, kravatami, rutami... Boke razširimo z voluminoznimi spodnjimi deli oblačil: bogatimi naborki, gubi- cami v pasu, prečno postavljenimi žepi, debelejšimi, puhastimi materiali... Pri barvah se odločajmo, da bodo gornji deli oblačil temnejši, spodnji pa svetlejši. Pri zgornjih delih so primerni navpični ali diagonalno črtasti vzorci, pri spodnjih pa prečno črtasti vzorci. Modni dodatki naj prih pas, masivnejša torbica na dolgem jermenu, zapestnice, dekorativne nogavice in čevlji... Neprimerno: podložena ramena, nabrane bluze, okrašene z volančki, žepnimi poklop-ci, prečnimi šivi, v ramenih nabrani rokavi, po telesu krojene oprijete hlače in krila, prečno črtasti gornji in navpično črtasti spodnji del oblačil, kratki brezrokavniki, kratke majice, ki razkrivajo popek. JERCA LEGAN 't • 'f' ■ ŽELEZNICI NI MAR DO NEKDANJE POSTAJE - Vodstvo KS Stara Cerkev je pred leti uspelo Železnico prepričati, da z zapuščene postaje v Stari Cerkvi odstranijo v cirilici napisano ime postaje. Nikakor pa železnica ne privoli v ureditev dotrajane stavbe, ki brez oken, izpisano fasado, neurejeno okolico močno kazi ta del KS. Železničarji se izgovarjajo, da še niso urejena vsa lastniška razmerja. (Foto: M. G.) STARA CERKEV - Karel Vidmar, upokojeni cestar iz Starega Loga pri Kočevju, še naprej ustvarja v lesu. Pred osmimi leti je na dvorišču hiše namestil več lesenih figur raznih živali, med katerimi so najbolj vabljive bik, medved, boksarja in druge domeča ter divje živali. Čeprav je lani obljubil, da jih ne bo več izdeloval, ker mu malce že nagajajo leta, največ pa zato, ker je ta konjiček zelo drag. A ker mu ustvarjalna žilica ne da miru, je pred kratkim v družbo bika “pripeljal” lično izdelanega medveda. P< Tc Gasilsko reševanje Srečanje gasilcev in Melamina, d.d. KOČEVJE - Člani PGD Kočevje skušajo čim bolje opravljati svoje delo tudi na področju gasil-ske-reševalne dejavnosti. Zato zadnji dve leti uspešno sodelujejo s kemično tovarno Melamin d.d. Kočevje. Pred kratkim so na iobudo poveljnika PGD Alojza bmšiča pripravili skupno srečanje gasilcev in vodstvenih delavcev te delniške družbe.Mateja Aljaž Rožič je gasilcem predstavila značilnosti nevarnih snovi, nevarne situacije in drugo. Ugotovili so, da bi morali več storiti za operativno organiziranost v primeru reševanja nesreč z nevarnimi snovmi. Gasilci morajo biti za to strokovno čimbolj usposobljeni. Na srečanju je sodelovalo podjetje Omikem iz Ljubljane. Njegov predstavnik g. Obranovič je pri poslopju gasilskega doma in v obratu Melamin, d.d., Kočevje pokazal primere praktičnega reševanja v takih situacijah. Skuten dogovor je bil, da bodo v pri-odnje čim bolje sodelovali, da bi bilo takšnih nesreč vse manj. Kočevski gasilci menijo, da so v Melaminu že sedaj veliko vlagali v tem pogledu. V. DRAGOŠ e: V SOJU ŽAROMETOV Rudi Vlašič Pravi poznavalec slovenske, a tudi svetovne glasbene scene je Rudi Vlašič. Tega ne vedo samo v Metliki, kjer so ga vpeli v priprave vinske vigredi in mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad, ampak tudi širše v Sloveniji. Rudolf ima v Anteni stalno rubriko Glasbeni orgazem ter vsakotedensko oddajo po Studiu D Glasbeni mikroskop. Vlašič je nepodkupljiv kritik, duhovit komentator in neizprosen ocenjevalec. Pronicljivo in hitro odkrije blefer-je, ki so deležni njegovega prezira, po drugi strani pa pohvali izvimeže, ki jih ceni in obožuje. Vlašiča zasipavajo z novimi zgoščenkami, kar priča o tem, da je izvajalcem in izdajateljem njegovo mnenje še kako pomembno. Rudolf sodi med tiste Metličane, ki dajejo akciji prednost pred jadikovanjem in obupavanjem v slogu: nič se ne dogaja, vse je velik dolgčas. TONI GAŠPERIČ VHROVA Čl SO LIČKALI - Člani vaškega turistično-etnološkega društva iz Hrovače so se doslej izkazali kot dobri organizatorji nekaterih odmevnih prireditev. Pri tem naj omenimo le pomoč ob odprtju obnovljene Škrabčeve hiše, uprizoritev božičnih živih jaslic, junijsko Srečanje na vasi in sodelovanje na ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva. V začetku novembra bodo dekleta društva pripravila veseloigro Ribniški trojčki, že zdaj se pripravljajo na božično-novoletne prireditve. Prejšnji teden jih je obiskala ekipa TV Slovenija in za nedeljsko oddajo Ljudje in zemlja posnela ličkanje koruze v Hrovači. Člani društva so pokazali to ljudsko izročilo, in sicer od obiranja koruze na polju, prevoza do skednja in samo ličkanje, na katerem so se zbrale tri generacije od 5 do 80 let, ki tvorijo društvo. Ob harmoniki, pesmi in šalah, skratka v sproščenem vzdušju, so preživeli večer, kakršnih je pri nas žal čedalje manj. (Foto: M. Glavonjič) NAŠE KORENINE Tudi kjer polnočno sonce sije... Doslej mi je bilo le nekajkrat dano videti polnočno sonce. To je običajen pojav, ki vsako poletje nastopi severno od severnega ali južno od južnega zemeljskega povratnika. Nisem pa še srečal Slovenca, ki bi živel blizu tiste navidezne ločnice med sanjsko dolgim poletnim dnevom ter nevzdržno dolgo zimsko nočjo. Pa je zadnjič stopila predme Nežka Govednik, obdana s postavnima sinovoma Jožekom in Janezom, ter mi povedala, da prihaja iz Fairbanksa na Aljaski. Da ima tam še tri hčerke in šest vnukov. Kar sapo mi je vzelo, in ko sem ju pogledal - postavna mlada orjaka ob materini rami - se mi je porodila misel: “Tam pa slovensko seme dobro klije!” Seveda je morala Nežka kmalu potešiti radovednost, ki meje razganjala: “Kako Belokranjica zaide v ta daljnji kotiček sveta, tako različen od njene rodne pokrajine ob Kolpi? Ravno te dni se tu glasijo prešerni vriski trgačev in topli zorni veter vrši med trtami. Tam onkraj morja pa že mrzle sape naklepajo dolgo in ostro zimo. Nežka pa se bo s svojima sinovoma vrnila prav tja.” Take misli so me obdajale. Nežka pa je bila kratka in jedrnata: “Tam je moj dom. Tam so vsi moji.” Podnebja na Aljaski je vajena, saj živi tam že dobrih petinštirideset let. In kako je Nežka Škof, dekle iz belokranjske Dragomlje vasi, prišla na Aljasko? Zgodba je povezana z Govednikovimi s Sodjega Vrha pri Semiču. To je zgodba o slovenskem izseljenstvu, ki je bilo tukaj v Beli krajini včasih tako običajno. Začela se je z Jožetom Govednikom, očetom Než-kinega moža, ali pa tudi že prej - za to pripoved to niti ni tako pomembno, zato tega ne bomo natančneje raziskovali. Tisti Govednik je bil v Združenih državah Amerike že v začetku tega stoletja. Delal je v Montani in v Minnesoti, kjer je bil menda celo policaj in je imel ameriško državljanstvo. No, Jože se je vrnil domov na Sodji Vrh, prevzel družinsko kmetijo in z ženo Marijo na njej zagospodaril. Tudi otroci so kmalu priveka-li na svet, in ker je bil oče ameriški državljan, jim je bilo izseljenstvo tako rekoč položeno v zibelko. Sinovi Janez, Jože, Lojze in Franc so se kmalu znašli onkraj luže, sledili pa sta jim tudi sestri Ana in Alojzija. Rudarsko mesto Butte v Montani je pilo Govednikov znoj in kri. Tam se je Janez v rudniku smrtno ponesrečil. Lojze je bil med drugo svetovno vojno vpoklican k vojakom in je bil v bitkah z Japonci ranjen, Franc pa se je preselil naprej v Kalifornijo. Tam sta pristali tudi Ana in Alojzija. Prva je že umrla, Alojzija pa še živi. O Jožetu bomo povedali malo več. Po drugi svetovni vojni, bilo je leta 19^1, se je namreč vrnil na Sodji Vrh. Ker je bil fant goden za ženitev, se je seveda ogledoval po dekletih. Na Suhorju, kamor so hodili k maši ljudje tako s Sodjega Vrha kot iz Dragomlje vasi, se je zagledal v Nežko. Simpatija je bila obojestranska in triinpetdesetega leta sta se poročila. Vendar Jožetu tistega leta še ni bilo dano, da bi skupaj s svojo ženico odpotoval v Ameriko. Nežki takratna oblast namreč ni dala vizuma in svojemu možu seje v Ameriki pridružila šele po enem letu. Takrat ji je mladi mož razkazal rudnike bakrove rude v Montani, potem pa jo je odpeljal na Aljasko, v mesto Fairbanks, kjer sta si ustvarila dom. Večina nas bolj poredko pride v stik s tem delom sveta, zato je najbolje malo osvežiti šolsko znanje. Aljaska je največja, najsevernejša in najbolj gorata ameriška zvezna država. Leži na polotoku severozahodno od Kanade. Le nekaj več kot osemdeset kilometrov širok morski preliv jo loči od Rusije. Prav od Rusije so ZDA sredi prejšnjega stoletja Aljasko tudi odkupile. Mnogo prej, pred kakimi dvajset tisoč leti in več, je bilo med ameriško in azijsko celino še kopno in po njem so se iz Azije v Ameriko preseljevali stari narodi. Današnji Eskimi in Indijanci so potemtakem njihovi potomci. Zlasti v novejšem času, ko so na Aljaski odkrili zlato in druge rudnine, predvsem pa nafto, so se sem pričeli naseljevati tudi drugi. Vendar ima dežela kljub svoji velikosti sorazmerno malo prebivalcev, le nakaj nad štiristo tisoč. Podnebje je dokaj neprijazno za ljudi, zato pa je dežela pravi raj za divjad, zveri in najrazličnejše vrste ptic ter vodnih živali. Jože Govednik s Sodjega Vrha je torej popeljal svojo Nežko iz Dragomlje vasi na Aljasko. Na podnebje sta se hitro navadila. Jože je čez poletje, ko so bile razmere ugodne, pomagal pri gradnji cest, Nežka je delala v domu za ostarele. Tu sta se jima rodili tudi dve hčerki, Amalija in Ana. Potem pa je prišla od doma pošta: oče leži na smrtni postelji. To je bilo leta 1959. Družina seje vrnila na Sodji Vrh. Jožetov oče je potem umrl, Nežka pa je leta 1961 v novomeški bolnišnici rodila Rozalijo, tretjo hčerko. A klic tujine je bil glasnejši od tihih belokranjskih dobrav in Jožetova družina, zdaj že petčlanska, se je spet znašla v Fairbanksu. Tam je rasla naprej: trem deklicam sta se pridružila še fanta Jožek in Janez. No, imena Nežkinih in Jožetovih otrok v resnici ne zvenijo tako domače, kot smo jih tukaj zapisali, saj bi sicer v pretežno angleško govorečem okolju preveč bodla v oči. Vsi so se namreč prilagodili novemu jeziku in ostrejšim podnebnim razmeram. Jože je postal šolski hišnik, bil upokojen in je kmalu zatem umrl. Tudi Nežka je zdaj upokojena. Pripoveduje mi o svojih obiskih v domovini. Večkrat je prišla sem v družbi otrok pa moža, enkrat so bili celo vsi skupaj. Pretresljiv pa je spomin na zadnji obisk, ko je prišla sem skupaj z možem in njegovo sestro Alojzijo. To je bilo jeseni leta 1988. Jože si je v Nemčiji izposodil avtomobil in, čeprav že srčni bolnik, je hotel sam voziti čez Alpe in uživati ob srečanju z vsakim kotičkom svoje stare domovine. Uspelo mu je. Tu, v Beli krajini, je še praznoval svoj rojstni dan, potem pa kmalu po vrnitvi na Aljasko umrl. Tam je tudi pokopan. Taka so naša pota. Čeprav nas vodijo vse do polnočnega sonca, se nekje končajo. TONE JAKŠE ANTON FILAK IZ GRIBELJ S frajtonarico na svetovno prvenstvo oračev V Sloveniji je le nekaj oračev, ki se jim je uspelo kar nekajkrat uvrstiti na svetovno prvenstvo, med njimi pa ima svojevrsten rekord Anton Filak iz belokranjskih Gribelj. Sredi letošnjega septembra je namreč na svetovnem prvenstvu oračev sodeloval že petič zapored, kar ni uspelo še nobenemu drugemu Slovencu. Prekmurca Jože Režonja in Jože Zver pa sta se doslej na tovrstnih tekmovanjih pomerila štirikrat, a ne zapored. Na letošnjem državnem prvenstvu oračev, ki je bilo v začetku septembra v Vodicah in Medvodah, pa je Anton Filak le še utrdil svoje mesto med najboljšimi slovenskimi orači. Z drugim mestom v državi si je namreč znova, že šestič, zagotovil vozovnico na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Angliji. Zanimivo je, da je bil Filak na državnih prvenstvih v zadnjih letih petkrat drugi in enkrat prvi, malo za šalo in malo zares pa pravi, da bodo v prihodnjem tisočletju njegov cilj le še prva mesta. Sicer pa je prepričan, daje pri tekmovanju najpomembnejše, da je vedno zraven in da ne izpusti niti enega regijskega tekmovanja, ki je prva stopnica za nastop na državnem in pozneje na svetovnem prvenstvu. Tekmuje namreč že dobrih 25 let, torej od petnajstega leta starosti. Da bo od njega moč pričakovati še marsikaj, je dokazal že na začetku tekmovanj, saj je bil pred davnimi leti tudi republiški prvak med mladimi zadružniki. “Nič manj pomembno kot nenehna prisotnost na tekmovanjih pa je, da imam vedno s seboj svojo frajtonarico. Spremljala me je na svetovnih prvenstvih v Keniji, na Irskem, v Avstraliji, Nemčiji in Franciji. Postala je že moj zaščitni znak in ljudje, s katerimi se na prvenstvih srečujemo že več let, me ne sprašujejo, kako se bom odrezal, ampak le, ali bom zvečer po napornih treningih in tekmovanjih zaigral na harmoniko,” se nasmehne Anton. Na letošnjem svetovnem prvenstvu oračev, ki je bilo sredi septembra v francoski Šampanji, je Slovenijo poleg Filaka zastopal še Jože Zver. Oba se bosta prihodnje leto pomerila tudi v angle- škem Lincolnu. “Letos je tekmovalo rekordnih 48 tekmovalcev iz 30 držav iz vsega sveta. Predvideval sem, da se bom, če mi bo uspelo pokazati vse, kar znam in zmorem, kljub vedno večji konkurenci uvrstil med prvih deset. Vendar sem bil prvi dan v oranju na strnišču šele 32., kar je slabo. Prav nič mi ni šlo od rok pa še slabo parcelo sem imel. Na srečo me to ni potrlo, kajti naslednji dan sem v oranju ledine zasedel 9. mesto, tako dobro pa se na svetovnih prvenstvih doslej ni uvrstil še noben Slovenec. Za mano je zaostal celo orač, ki je bil v Avstraliji svetovni prvak. S tem sem si dokazal, da znam zorati zelo dobro, seveda pa bi se za dobro skupno uvrstitev moral odlično odrezati na obeh njivah,” je zadovoljen, a tudi samokritičen Filak, kije v skupni uvrstitvi zasedel 20. mesto, medtem ko je bil Zver 29. Po lanskem svetovnem prvenstvu oračev v Nemčiji smo zapisali, da Filak sicer ni postal prvak, da pa je bil skupaj z navijači, ki so ga prišli spodbujat iz Bele krajine, svojevrsten zmagovalec. Njegovi zvesti navijači se mu niso izneverili niti letos, ko so se z avtobusom odpeljali na dolgo pot v Francijo. In znova so zbujali pozornost. Ljudje so se ustavljali in spraševali, od kod prihajajo, ko so še eno uro po končanem tekmovanju proslavljali ob dobro zorani ledini, peli, igrali in ponujali belokranjsko vinsko kapljico. Filak ne taji, da mu takšna podpora Belokranjcev pomeni zelo veliko, a hitro pristavi, da zagotovo ne bi dosegel tolikšnih uspehov, če mu ne bi stala bo strani vsa družina. “Za treninge in tekmovanja porabim vsaj mesec dni na leto, a mi žena Nežka ter otroci Miha, Mihaela, Jure in Gašper tega nikoli ne očitajo. Nasprotno, ko sem z doma, me ne obremenjujejo s problemi, s katerimi se takrat srečujejo, ampak vsi razen seveda dvoletnega Gašperja temeljito pljunejo v roke in poprimejo za delo.” Filakovi so namreč čisti kmetje in se preživljajo le s tem, kar iztržijo od živinoreje, sadjarstva in predelave sadja. Nekaj pa Antona kljub vsej tej podpori le tišči. “Če primerjam športnike in orače, smo slednji v neprimerno slabšem položaju. Za sodelovanje na svetovnem tekmovanju vsako leto sam iščem spozo-rje, saj imamo slovenski orači plačane le stroške bivanja in tretjino dnevnice, da imamo za kakšno pivo. Vse ostalo je na hrbtih tekmovalcev. Prav zato, da bi uredili status oračev-tekmovalcev, smo na letošnji prvi spomladanski dan na mojo pobudo v Metliki ustanovili Združenje oračev Slovenije-Zavedamo se, da nas bodo drugi spoštovali toliko, kolikor ga bomo sami pokazali do sebe. Moti me, da naši orači, ki se udeležijo svetovnih prvenstev, nimajo statusa športnika, a to bomo morali urediti v združenju. Da so takšna tekmovanja pomembna in hkrati velika promocija za državo, pove tudi to, daje letošnje tekmovanje odprl francoski predsednik Cm-rac. Kot predsednik združenja sem predlagal tudi ustanovitev nagradnega sklada za najboljše orače na državnih prvenstvih, pove Filak, ki pa se je pri teh1 znašel v dvojni vlogi: kot Pre“la’ gatelj sklada in hkrati kot ede najboljših oračev v Sloveniji-sklada ni predlagal zaradi sebe, kar je dokazal na letošnjem držav nem prvenstvu, ko je nagrado^ 2. mesto namenil za gradnjo Pet*1 atrične klinike v Ljubljani. Do se daj ga nihče od oračev še ni P° snemal. , ■ | Antonu Filaku je že marsiku j prišel na ušesa predlog, naj Prea ha s tekmovanji, da bo dal pros tudi drugim oračem. A pravi, vsaj še toliko časa ne namera odnehati, dokler ne bo dob* Beli krajini pravega nasledm ■ Rad spodbuja mlade orače m J* pomaga, kdo bo stopil po nie®ot0 stopinjah, pa še ne ve. Morda to prav njegov trinajstletni s Miha, ki bo čez dve leti lahko te moval, izkušnje pa si nabira danes, ko očeta spremlja na tre ingih, na katerih ga Anton ve vpraša za njegovo mnenje. | MIRJAM BEZEK-JAKSE KAKO SKRBIMO ZA NOGE Anton Filak s harmoniko, ki ga vedno spremlja na tekmovanjih oračev, ter najmlajšim sinom Gašperjem, ki bo morda nekoč tudi stopal po očetovih stopinjah. (Foto: M. B.-J.) Negovano stopalo ni samo kaprica lizirali instrumente in kar najbolje poskrbeli za stranke. Pedikerji strokovno opravijo s trdo, zadebeljeno kožo, tisto, ki ženskam tako rada trga nogavice. Ustrezno stanjšajo tudi zadebeljene nohte, ki zaradi glivičnega vnetja ali neprimernih čevljev postajajo vse debelejši, ter odstranijo nadležna kurja očesa. Poskrbijo tudi za vraščene nohte na nogah in nam pokažejo, kako jih moramo primerno striči. Pravilo, da je treba nohte na spodnjih okončinah odrezati ravno in ne zaokroženo, je že znano, kako pa to izpeljati v praksi, je drugo vprašanje. V ordinaciji Pediman smo izvedeli, da je treba zaokroženo odstrižen noht puščati do ravno odstriženega postopoma.Gornikova opravlja medicinsko in lepotno pedikuro. Prvo potrebujemo v primeru, ko se že srečamo s težavami, drugo pa takrat, ko se odločimo, da bomo kaj storili za svoje noge še pravi čas. Po pomoč k pedikerjem najpogosteje prihajajo starejše osebe, čeprav imajo težave tudi številni mlajši. “Skorajda ni človeka, ki se slej ko prej ne bi srečal z eno od omenjenih težav s stopali. Z njimi se otepajo tudi mladi, predvsem zaradi neprimerne obutve. Še posebej pa morajo biti na svoja stopala pozorni tisti, ki imajo ploska ali kako drugače deformirana stopala ali pa nepravilno hojo, saj zaradi vsega tega prihaja do nepravilnih pritiskov na nogo,” opozarja Gornikova. Koža na stopalih je potrebna posebne obravnave, kajti obremenjena je z velikim pritiskom, v raznih oblikah obutve pa ji tudi ne dovolimo, da bi se primerno prezračila. Izpostavljena je visokim temperaturam in znojenju ter ob vseh teh neugodnih razmerah postaja izredno primeren dom za različne mikroorganizme. ne nege so potrebne noge slad nih bolnikov. Za te je najbolje^, si po nogah ne “praskajo sa ' da se izognejo globokim ra J dam. Diabetična noga iiamreG^ trebuje drugačno oskrbo, ke sladkorni bolniki izjemno dov^ ni za okužbe. Statistični poda . tujine že kažejo, da se je P.rn0g zmanjšalo število njjj zaradi gangrene pri sladi<0 . ■ bolnikih, kar strokovnjaki p^r sujejo ravno ustreznemu Pre--n0 tivnemu delovanju. Za diape . s0 nogo lahko skrbijo le tisti, (0 pridobili posebno licenco delo; od oktobra bo s.ta*c0,-rnan-co delala tudi ordinacija Ped** Tudi za strokovno nego r nohtov na njih velja prepr* da gre za prestižno početje, .# dar so pravilno urejeni no mehke roke, ki so plod P1 3jn-posebnih mask ali toplih pa skih kopeli za roke, danes^ ^ sikdaj že potreba. Zadnj*c J ,a| rektor v tekstilni tovarni po koliko krem za roke so na ker ob vse tanjših nitkah m z Ijivejših materialih naše z(Aaaii razpokanimi in raskavim*r ^ j6 niso več zmogle delati. Pre ^ bilo napak. Mehke in vo‘Jn ter negovani nohti torej niso lepotna zahteva. _ 0(,jsk Za zaključek pa še to. Z pri pedikerju sc mnogi te -jj0 ločijo, še posebej moški, k' B močne predsodke. “Nekeg" radi ca je zelo bolelo stopah* jja-kurjih očes, in ko sem mu p • gala, naj se oglasi k men , e zabrusil: Misliš, da ti bom dza kazal! Judi zaradi tega sen ^ i posebno nalogo zadala, -vabiti | poskušala v ordinacijo P „ ^jni tudi moške,” je povedala Gornik. ^ p. G- Si kdaj temeljito ogledate stopala? Ženske verjetno to počno vsaj pred poletjem, ko lahka obuvata razkrijejo vse, kar se je nabralo na stopalih. Večina pa postane pozorna na ta del telesa šele, ko se začnejo težave. Danes vsi vemo, da si je treba skrbno negovati roke ali zobe, medtem ko se na stopala le redko-kdo spomni. Pravzaprav je težko reči, koliko ljudi prenaša bolečine ob kurjih očesih, zadebeljenih ali vraščenih nohtih in še jezi ob trdi koži. “Redna nega stopal ali obisk pri pedikerju se nam še vedno zdita prestižna. Veliko strank se ob prihodu v ordinacijo kar opravičuje, češ da ne bi prišle, a ni šlo več drugače - zaradi bolečin ali pa strganih nogavic,” pravi medicinska sestra in pedikerka Sabina Gornik, ki je v začetku septembra na Novem trgu v Novem mestu odprla sodobno ordinacijo za pedikuro, manikuro, depilacije z voskom, ličenje in poslikave. Pri nas je pedikura še vedno nekako odrinjena, v tujini pa se s težavami stopal že ukvarjajo po-sebnej specializirani zdravniki. V naši krajih za nego nog in nohtov na nogah pogosto skrbijo ljudje različnih poklicev, ki nimajo stika z zdravstvom, pogosto pa tudi ne ordinacije, kjer bi primerno steri- NA PED1KERSKEM STOLU - K pedikerju se zatečemo šele, ko imamo že hude težave s stopali, pa bi bilo morda prav, če bi za noge poskrbeli že prej. V ordinacijo Pediman, ki jo je v začetku septembra na Novem trgu odprla medicinska sestra in pedikerka Sabina Gornik (na sliki z eno novih strank), je mogoče priti tudi z dvigalom, sicer pa si starejši in onemogli lahko naročijo tudi storitev na domu. Trikrat tedensko delajo popoldne, pri delu pa se proti potenju in glivicam, utrujenim nogam in globoko razpokani koži borijo s kozmetiko Akileine, ki nudi tudi posebno linijo za diabetike. (Foto: B. D. G.) TELEVIZIJSKI SPORED E Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 7.X. Slovenija i L40-2.20 Teletekst M® Vremenska panorama "30 Tedenski izbor Male sive celice 10.20 Zgodbe iz školjke 11.10 Knjižni kviz 12.00 Zgodbe iz Avstralije, 4/9 12.30 Mojstrovine Slovenije >3.00 Poročila >3-40 Tedenski izbor Večerni gost 14.30 Zoom , 16.00 Osmi dan 6 30 Slovenski utrinki 7.00 Enajsta šola 7.30 Ročne ustvarjalnosti J8-00 Obzornik 18.10 Modro >8.40 Sledi *jj >5 Risanka ,„3d Dnevnik, vreme, šport » 05 Tednik 1.00 Leteči cirkus Montyja Pvthona, angleška hum. serija ‘>•30 Turistična oddaja Odmevi, kultura, šport 22-50 Gibljive slike •20 Svoboda izražanja SlOVENIJA 2 i*? Vremenska panorama -10.05 Tedenski Videoring; 10.30 Ženska v belem, fr. 17 in J^ znamenju škorpijona, nad., 1/4; TahiSv« poroča -13.00 Euronews -15.25 film i a’ r’s'nan' ‘ >5-45 To je življenje, am. v m ‘ >7-30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Quinno-r ’ an>-nan- -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe. ■ nad. -19.30 Videoring - 20.00 Na robu. 6/ fil n ^°šarka ■ 22.00 Poseben pogled. - 0-30 Crni sneg, nad., 9/12 -1.20 Aliča, Vr°pski kult. magazin kanal a -9tnv^n'^as'’nan''^ar'a >sa»e>> P°n. *se za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Ma- e,. — -jv.v/va.v.11, puu. - uuga ma- na’ >^n;^>l;00 Oprah show -12.00 Adrenali-, pon. -14.30 Družinske ?! ’ 133» MacGyver, [ «;.? ?an-' >5-00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sod- ji« Jud' utvw ii Pan'' >5-55 Oprah show - 16.45 1740r'a’ nat>'' >7->» k>ar'a Isabel, nad. -nan to 23 l>ubezen’ nad-' >8-30 N°ra hiša, p.j ' 7 »» Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 • 21 trn; Aira>nan- - 20.00 Zadnji priziv, film •231 s wnem»osti’ nat>-' 22-40 Čemi gad, nan. MacGyver, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde kanal zdn.4 V!deostrani -17.30 Risanka -18.15 Iz hilh ?>a»TV- 19.00Novice-19.15Tedenski nan?'-pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt- • 21 ist3 ' d ^as P°znate? -21.00 Novice • Tedenski kulturni pregled - 21.25 Re- ze,viran čas'olv'Mmund Pregied' HTV ! 7.k T 1000 p spored ■ 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -12.06 p°ro?’.'a' *»•»» Izobraževalni program -Obala 0r?T»a • 12.35 Prevare (serija) -13.55 angp|j s.on6nega zahoda (serija) -14.45 Mi nismo pL Jain' »Im) -17.00 Hrvaška danes -17.45 »eče is8'mnazi>a (dok- oddaJa)' *8-20 Kol° >Port in ^'sanka • 10-30 Dnevnik, vreme, £20->°c Odprto - 21.15 Kviz - 22.00 Sla-23.451, 50 Pol ure za kulturo (am. film) - izTpr,bPan>e 'n s>ava (brit. film) -1.40 Bojevnik d l|te (fi|m). 3 25 Opazovalnica HTv 2 >5.55 koledar. 14 55 Kraljestvo divjine -Znansm°rodda za gluhe in naglušne -16.00 Rig,-. eni album-17.30 Hugo, tv igrica -18.00 Županj' ? > Hrvaščina v ogledalu -19.00 spon v, ? Panorama -19.30 Dnevnik, vreme, '21.00 n *^v'z ’ P°P°lna tujca (serija) 223q r rgenca (serija) - 21.55 Opazovalnica -gačen ,reza ^»>m)' »45 Nočni telegram: Dru-Prevarmn’ ®ba'a sončnega zahoda (serija); Portret1 8.X. ^0yEN|jA ! 8.00' l^Teietekst 930 Tr®menska panorama “donski izbor bnasta šola 10 35 S*” ustvarialnosti D nn, a)>eP»> dan v življenju, drama z.UO Modro >3.00 p '30 S!edi 1S-15 fei,a 14.40 Pn0^3 izražanJa 16.00 n Krmaic >63n w,blJ|ye sHke IjJfttoi !>0bZkoll°Enaoltrog 18 is R->*'er večer 19.30 ?lsa"ka 20.00 7?e?ndt’ vreme, šport 20.i5 n al° ledna ^ >1.30 c 22.00 v velemestu, am. nan., 13/25 >2.50 p„iniev'' Kultura, šport n. >nočni klub 2 V Vid!nCns'(a Panorama -10.05 Tedenski iz-0rinK 10.30 Dr. Ouinnova, am. nan.; 11.15 Posn. prdstave koreodrame; 12.15 Posn. gledališča Glej -12.40 Euronews -14.15 Thin Blue Line, am. fdm -16.00 Aliča, evropski kult. magazin -16.30 Izgubljena plemena v pragozdu, fr. serija -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 Brat volk, fr. dok. oddaja - 21.00 Midwinters Tale, ang. fdm - 22.40 Red in zakonitost, am. nan., 18/22 - 23.30 Izgnanstvo, nad.. 4/7 - 0.25 Kolesarstvo KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlan-tis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah showm -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Zmaga, film - 0.00 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Videotop-17.50 Ajd dijo, oddaja o hrani -18.20 Kmetijski razgledi - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Adrenalin HTV J 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Obala sončnega zahoda (serija) -14.55 Mafijska pravica (film) -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom (dok. oddaja) -18.35 Kolo sreče -18.55 Večer z Muppetki -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Hladna vojna (serija, 2/24) - 21.00 Kviz - 21.15 Po lepi naši - 22.30 Knjiga snemanja - 23.35 Poročila - 0.00 Iz arhiva HTV -1.45 Adagio (drama); Opazovalnica; Moj dom HTV 2 14.45 TV spored -14.55 Kraljestvo divjine -15.55 Nezemljani v družini -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravo življenje -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz -20.25 Veronikine skušnjave - 20.55 Oddelek za umore - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Foxov filmski večer: Dober sin (film); Vodič dobrega seksa (serija); Obala sončnega zahoda (serija); Prevare (serija); Svet zabave SOBOTA, 9.X. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.25 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Risana nan. 9.35 Poslednji dinozaver, 14/27 10.00 Pika Nogavička, Šved. film 11.35 Lassie, am. nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.15 Tedenskiizbor Turistična oddaja 13.35 Duhovni utrip 13.55 Petka 15.10 Three Wishes, am. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Obiskali smo... 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 TV genij 21.50 50 let Mercatorja 23.15 Poročila, šport 23.40 Sorodni duši, am. nan., 2/13 0.05 Sedeti na dveh stolih, ang. nad., 3/4 0.55 Der Hammermoerder, nem. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Tedenski izbor: Videoring; 9.30 Noro zaljubljena, 9/25 - 9.55 Učitelj, fr. nad., 15/18; 10.40 Štafeta mladosti; 11.35 Obljubljena dežela, nan. -13.00 Šport -16.35 Nogomet -18.45 Rokomet - 20.30 Noro zaljubljena, nan. - 22.20 Sobotna noč -0.20 Sla, am. nan., 12/22 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooper-jeva druščina, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Divji svet, nan. - 14.00 Kozmična zmešnjava, film -16.00 Prijatelj živali, am. film -18.00 Adrenalina -19.00 Drzni reševalci, nan. - 20.00 Zmaga pravice, film -21.45 Carrie, film - 23.20 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 7.55 Film za otroke -11.00 Potovanje dr. Doolitla -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -13.45 Hornblowcr (serija) -16.0(1 Shar-man (serija) -17.25 Turbo Limach show -18.55 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po iziri gledalcev - 22.30 Razkritje (drama) - 23.35 Dnevnik - 23.50 Glasbena oddaja - 21.50 Prijatelji (hum. serija) HTV 2 15.00 Informativni mozaika -16.30 Čmo-belo v barvi -18.30 Mednarodno tekmovanje mladih dirigentov - 21.00 Velikani 20. stoletja - 21.55 Prijatelji (serija) - 22.25 Opazovalnica - 23.00 Praksa (serija) - 0.35 Logarjeva hiša (serija); 2.05 Sharman (serija); 3.25 Velikani 20. stoletja NEDELJA, 10.X. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.00 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20Telerime 9.25 Super stara mama, nan., 10/26 950 Ozare 9.55 Moja najljubša opera 11.00 Nazaj v divjino, dok. serija, 4/5 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.35 4x4 14.05 Tedenskiizbor TV genij 15.05 Rolada 15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona. 21/45 16.00 Prvi in drugi 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, šport 22.45 Saj ne morem nehati, plesna oddaja SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Videoring - 9.30 Nevarni zaliv, am. nan. -10.20 Davov svet, nan. -10.45 Ljubezen in zakon, nan., 3/9-11.10 Zvezde Hollywooda -11.40 Policija na naši strani -12.10 Euronevvs -15.10 Šport: Teniški magazin; 15.45 Motociklizem; 16.45 Kolesarstvo; 17.45 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00 V znamenju škorpijona, rus. nad. - 21.00 Življenje v številkah, 2/7 - 22.00 Šport v nedeljo - 22.45 Midvvinters Tale, ang. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooper-jeva druščina, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nan. -13.00 Divji svet, nan. -14.00 Pisateljica v gosteh, film -15.50 Klik: Bojevniki davnine; Atlantis; Hughleyjevi -19.00 Nesmrtna, nan. - 20.00 Nune pojejo, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Škandal v malem mestu, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 11.X. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.10 Tedenskiizbor Afriške pravljice 9.15 Lahkih nog naokrog 10.00 Dober večer 10.50 Na vrtu 11.15 Obiskali smo... 11.45 Alpe-Donava-Jadran 12.15 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.15 Pika na potepu, šved.-nem. film 14.50 Tedenski izbor 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Super stara mama, ang. nan. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan., 19/26 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Dosje SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi; 12.50 Brat volk, dok. oddaja; 13.45 Življenje v številkah -15.25 Na smrt obsojeni je pobegnil -17.00 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Noč z Dickom, nan. - 22.55 Brane Rončel izza odra -0.20 Na smrt obsojeni je pobegnil, fr. film KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judv, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Tuja vrsta, film - 22.00 Zvezdna vrata, nad. - 22.50 Samo bedaki in konji, nan. - 23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Dan-nyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -. 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 12.X. SLOVENIJA 1 7.40-2.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenskiizbor Radovedni Taček 9.45 Waynove dogodivščine, nan., 19/26 10.35 Recept za zdravo življenje 11.25 Dok. film 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nan., 19/26 13.00 Poročila 13.15 Tedenskiizbor 50 let Mercatorja 15.30 Dosje 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Sprehodi v naravo 17.20 Žlampirji, nan., 1/13 18.00 Obzornik 18.10 Velike knjige, am. dok. serija, 4/8 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv nad. 2/11 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, šport 22.50 Guiltrip, irska drama 0.20 Roland Barthes, fr. dok. oddaja 1.10 Velike knjige, dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Jasno in glasno -14.40 Euronews -15.40 Tri želje, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 2/26 - 19.00 Lingo - 19.30 Videoring - 20.00 Koncert - 21.00 Tretji spol, am. oddaja - 22.00 Kratki film Karpa Godine - 23.30 Svet poroča KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -1530 Sodnica Judy. nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20,00 Adrenalina - 21.00 Operacija vesolje, film - 23.10 Samo bedaki in konji, nan. - 23.50 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Johnny, film - 21.30 Novice - 21.45 Brez šminke SREDA, 15.X. SLOVENIJA 1 7.40- 1.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenskiizbor Sprehodi v naravo 9.45 Žlampirji, 1/13 10.20 Velike knjige, serija, 4/8 11.10 TV konferenca 12.05 Klan, tv nad., 2/11 13.00 Poročila 13.20 Tedenskiizbor Obzorje duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Roland Barthes, dok. oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Življenje ptic, serija, 6/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.05 Odmevi, kultura, šport 23.00 Osmi dan 23.30 Beethovnove simfonije SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Veter v hrbet, kan. nad., 2/26 -11.15 Tretji spol, am. oddaja -12.05 Koncert -13.00 Euronevvs -14.10 Primorske zdrahe, SSG Trst -15.55 Alamo Bav, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Ženska v belem, fr. nad., 6/12 -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad., 14/60 -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.35 Glasbeni utrinki - 22.00 Alamo Bay, amr. film KANAL A 8.30 Srečni časi. nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. - 11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša - 19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev -22.10 Plen, nan. - 23.00 Samo bedaki in konj, nan. - 23.40 MacGyver, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Johnny, pon. filma -18.25 Smo dobri gospodarji -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Adrenalin - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Ajd dijo. oddaja o hrani TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal o« Lis Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Joži Borin iz Rimske ceste 14 v Trebnjem. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (2) Cviček - ansambel Franca Potočarja (1) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci (7) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm (3) Stara hiša - ansambel Štirje kovači (5) Če se bom ženil - ansambel Jasmin (4) Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flereta (-) Srečna mladost - Trio Najstniki (6) Jernejevo - Trio Frančič (8) Gremo na vino - ansambel Tonija Verderberja (9) Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka KUPON ŠT. 40 Glasujem za: Moj naslov: ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto y NAGRADNA KRIŽANKA 40 NAGRADE V NOVO MESTO IN G. RADGONO Žreb je izmed reševalcev 38. nagradne križanke izbral Petro Rovan, Janeza Tomca iz Novega mesta in Silvijo Vodenik iz G. Radgone. Rovanovi je pripadla denarna nagrada, Tomc in Vodenikova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 18. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 40". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 38. KRIŽANKE Pravilna rešitev 38. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: IBO, SIN, SUMATRA, TROTOAR, POSTOJNA, ESKIM, CV, PRESTOL, CIA, RELE, OLE, ANAM1T, ESTE, VAT, PALATIN, ETIKETA, ANE, KOVEL1N, RAJ. H U E AVTOR: JOŽE UDIR ROD, VIR ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE V ŠVICI ROB, OBKRAJEK (PRI OBLAČILU) VMESNI TON PEVKA RUPLOVA STEČIŠČE MESTO IN PROVINCA NA KANARSKIH OTOKIH • 0AS-) KEMIJSKI SIMBOL ZA GADOLINIJ VZHOD, JUTROVO ■V" DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST OBMOČJE MESTNE OBČINE VRSTA STARINSKIH TISKARSKIH ČRK KDOR JE V DONOSNI SLUŽBI FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI BANKOVEC ZA 10 ENOT NATANČEN '/ZOREC MERE SICNNIČNO LOČILO VRSTA MUŠKATNEGA VINA POMEMBNO MESTO V NIGERIJI SEDEŽ JUŽNI SADEŽ (TAU JANŠKA TISKOVNA AGENCIJA NAJDALJŠA TEKAŠKA DISCIPLINA VRSTA VODOTOKA GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK GL. ŠTEVNIK IZBRANA DRUŽBA JUDOVSKI KRALJ SULTANOV PISMENI UKAZ ROK ISTENIČ PAPEŽEVA PALAČA V RIMU GRŠKI BAJESLOVNI LETALEC SOBNA RASTUNA (ŠKRNICEU) POMLADNA SETEV GRŠKA SVETA GORA Za vedno smo se poslovili od MARJANA LEGANA odgovornega urednika Dolenjskega lista Njegova uredniška in novinarska zapuščina nas zavezuje, da nadaljujemo, kjer je obstal on! Kolektiv Dolenjskega lista OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana Mestne občine Novo mesto z dne 21.9.1999 izvedena JAVNA RAZGRNITEV ♦ OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO, S PROGRAMSKO ZASNOVO ZA LOKACIJSKI NAČRT ZA ODSEK REGIONALNE CESTE R3-667/1385 SKOZI ŠMARJEŠKE TOPLICE OD KM 4.980 DO KM 5.260 • IN OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA ODSEK REGIONALNE CESTE R3-667/1385 SKOZI ŠMARJEŠKE TOPLICE OD KM 4.980 DO KM 5.260 v času od 8.10.1999 do 8.11.1999 - v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje - za krajevno skupnost Šmarjeta: v družbenem domu v Šmarjeti Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutkov dokumentov bo potekala v krajevni skupnosti Šmarjeta (v družbenem domu) v ponedeljek 18.10.1999 ob 18. uri. Na javni obravnavi bo izdelovalec dokumentov podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6 RADA BI SE ZAHVALILA Rada bi se zahvalila Domu starejših občanov v Novem mestu za vso skrb in nego mojega moža Mladena. Že sama okolica doma je tako lepo urejena in urejeni notranji prostori, hodniki in sobe se bleščijo od čistoče. Spoznala sem dom starejših občanov v Ljubljani pa tudi v Rusiji jih poznam. Novomeški pa je lahko vsem za zgled. Tisočkrat hvala za vse in še veliko delovnih uspehov želi hvaležna DR. ELEONORA RARIONOVA Moskva - Rusija DRUŠTVO INVALIDOV V NEZNANEM Posebno privlačen in zanimiv je izlet v neznano, na katerega je društvo invalidov iz Dolenjskih Toplic popeljalo sto članov. Lepega septembrskega dne so se v pričakovanju in veselju odpeljali v neznane kraje. Prvi del poti je vodil do Ljubljane, po Ljubljanskem barju do muzeja v Bistri, kjer so si ogledali razstave in preteklost tehniške- ga delovanja pri nas, lovstva, gozdarstva in avtomobilizma. Po krajšem okrepčilu so se odpeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali grad in poročno dvorano. Nato jih jev čakalo novo presenečenje - v Šentjakobskem gledališču je bil ogled premiere “Nergača”. Kam naprej? Po stari cesti nazaj do Grosupljega na Perovo, kjer so v gostilni ob dobri hrani, kapljici rujnega in zvokih tria Mavrica zaključili zadnji del izleta. M. GOLOB OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana Mestne občine Novo mesto z dne 21.9.1999 izvedena JAVNA RAZGRNITEV • OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO, S PROGRAMSKO ZASNOVO ZA UREDITVENI NAČRT ZA ROMSKO NASELJE ŠMIHEL • IN OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ZA ROMSKO NASELJE ŠMIHEL v čadu od 8.10.1999 do 8.11.1999 - v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje - za krajevno skupnost Šmihel: v gasilskem domu v Šmihelu Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutkov dokumentov bo potekala v krajevni skupnosti Šmihel (v gasilskem domu) v torek 19.10.1999 ob 18. uri. Na javni obravnavi bo izdelovalec dokumentov podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6 20 LET SKSD SIMON JENKO NUERNBERG NUERNBERG - Slovensko kulturno in športno društvo Simon Jenko iz Nuern-berga praznuje v soboto, 9. oktobra, dvajset let uspešnega delovanja. Društvo, v katerem so med vodilnimi tudi Posavci, je že pred leti našlo svojega botra v krški občini. Delegacija krške občine na čelu z županom Francijem Bogovičem naj bi se udeležila tudi praznovanja, ki se bo pričelo v soboto ob 17. uri v dvorani ST. Stefan v Zeral-belshofu. 500.000 TOLARJEV POMOČI ŠPANOVIM SEVNICA - Ko sta imela Martin Špan in Martina Kragl-Špan iz Sevnice v letu 1996 v rokah lokacijsko dovoljenje, ne pa tudi gradbenega, sta začela kopati gradbeno jamo za hišo na Zajčji Gori. Sprožil seje plaz, njegovo sanacijo in škodo, ki so jo utrpeli zgornji sosedje Kovačičevi, sta morala plačati Španova. Pri ponovnem izkopu junija letos, tokrat z vso potrebno dokumentacijo, je na isti parceli prišlo do manjšega plazu. Zopet je nastala škoda pri Kovačičevih, saj je pretrgalo cevi za kanalizacijo, vodo in elektriko, ki potekajo po parceli Španovih. Inšpekcija za okolje in prostor je naložila Španovima, da morata položiti cevi in vso zemljo, ki je razpokala, postaviti v prvotno stanje. Španova sta se obrnila po pomoč na občino pri sanaciji plazu, saj bodo stroški, predvsem zaradi gradnje pločnika, ki je del sanacije in mora biti za hišo, znašali okrog 650.000 tolarjev. Ker so očitno tudi občinski svetniki presodili, da nista Španova edina krivca za vse zagate, saj je dovoljenja izdala Upravna enota Sevnica, so jima odobrili 500.000 tolarjev pomoči. UMRL PESNIK VINKO BELIČIC TRST - Pretekli teden je sklenil svojo življenjsko pot proR . • pesnik in pisatelj Vinko Pe'ic’jiu se je leta 1913 rodil v CrnomJ«; Mladostna leta je preživel v njih Rodinah, kjer se dogaja ^ ^ večina njegovih zgodb, čepta . je po drugi svetovni vojni unj nil v zamejstvo in si ustvaril v Trstu. Kot je v knjižici j membni Belokranjci’ zap . prof. Jože Dulai pisanje značilna . a. dežele in zaverovanost v star prof. Jože Dular, je za nJe®jne pisanje značilna liričnost r dežele in zaverovanost v star K • triarhalni svet. Svoji prvi s J Molitev na gori in Cešnino B je izdal že med drugo vojn »E njej pa je izšla še vrsta'jro j. knjig, v katerih se prizadeti va na polpretekle čase. V zai J -n vu je izdal več pesniških ziD . proznih knjig. Vsa povojna .J), sodeloval v številnih zam J ^ publikacijah, znan pa je tu pisec šolskih knjig, uredniK vajalec. PRIJAVE ZA OGLED MUZEJA METLIKA - V območnemz ženju Rdečega križa M ,a(j prosijo vse, ki si želijo og ^ muzej RK Slovenije v Graoc ^ pokličejo Ano Malnaric (»*• 6y 136), Jožeta Nemaniča (te<- , 100) ali na sedež RK Metlikau , 60-481) ter se dogovorijo za, tum in uro ogleda. Hkrati ( r0- no združenje RK Metlika y~^ ča, da v svoji pisarni na M £l. trgu 24 (za občinsko stavno) ^g, plačno merijo krvni prltl* {edo ličino sladkorja v krvi vsako od 8. do 13. ure. NAŠLI PREnELANO PIŠTOLO BREŽICE - 4. oktobra s0 j q. ški policisti pri hišni PrclS oro'l!c iz okolice Brežic našli strc llhrCnic° večjo predelano pištolo si ^. cal. 16 mm, naboj in v . bajonet. Pištolo naj bi sarn ”an0) doma pred letom dni, ^aJ0?. a;621-478. 3030 LES, stenski opaž, bruna, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz, 7T in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. IZDELUJEMO in prodajamo električne grelnike za pospeševanje vretja, pasterizacijo mošta. Eho, d.o.o.. 7T (061) 152-41-45 ali (041)705-059. 3234 HRASTOVE SOD!., odlično ohranjene, 100-600-litrske, poceni prodam. 7T (068)37-40-40, popoldan in zvečer. 3418 KLETKE za kunce in stroj za izdelavo strešne opeke prodam, 7T (< )608 )43-201. MIZNO krožno Žago, 6 Kvv, primerno za razrez plohov, prodam. 7? (041 )690-075. KONJSKI GNOJ in sivo telico, staro 5 mesecev, prodam. Tt (068)344-007. 3450 NOVO AVTODVIGALO s polipom LIV L 10.70 N prodam ali kompenziram. 7? (041) 531-640. 3423 CISTERNE INOX za vino, vretje mošta ter belo in rdeče cepljeno vino prodam. 7T (068)52-519 ali (041 )422-120. 3349 GROZDJE žametne črnine in modre frankinje prodam. 7T (0608)21-777 ali 89-292. JOGI POSTELJO, 160 x 200,2 garderodbni omari, pisalni mizi, pograd ležišče, akvarij, 60-litrski, z vodnim grelcem in filtrom, prodam. 7T (068)325-881. 3417 PRIKOLICO za osebni avto prodam. 7T (068)21-224. 3454 V TREBNJEM prodam hlevski gnoj. ® (068)44-853. 3448 RAZNO FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. 7? 068/373-460 ali 22-361. UČIM diatonično harmoniko. TT (068)75-286. 3425 POLAGAM naravni in umetni kamen kvalitetno in ugodno. 7T (068)770-145. 3427 GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihe in strojne omete. 7? (041 )642-762. LOKAL, primeren za trgovsko dejavnost ali mirno obrt, na periferiji Trebnjega oddam v najem. 0 (041)796-149. 3443 GOSTINSKI LOKAL v obratovanju prodam ali dam v najem. 0(041)673-498. 3444 V CENTRU BREŽIC oddam v najem prodajni lokal, 49 m:, s hladilnico, 14 nr. 7? (0608)77-708. 3449 V BOLJŠO in varnejšo prihodnost z zavarovalnico Slovenica! Vse vrste avtomobilskih, premoženjskih, osebnih, kot tudi pokojninskih zavarovanj. Pokličite zastopnika na B*( 041)720-038. 3457 ZA OPAŽENJE betonskih plošč posodim kovinske punte in opažne plošče. 7T (068) 342-506. 3458 V ČRNOMLJU oddam v najem lokal, 55 m:. 7T (064)634-140. 3438 SLUŽBO DOBI HONORARNO, za dvakrat na teden zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu. •S 041/730-151. Cvetličarna Trata zaposli cvetličarko. Tel. 041/720-065, 068/322-392 BISTRO “TOTALČF.K” redno zaposli natakarja ali natakarico, B (068) 375-375. KV MIZARJA z nekaj prakse zaposlimo. Nudimo tudi samsko sobo. B (061)448-384 ali (061)446-195. 3419 V TRGOVINI s pohištvom v Novem mestu zaposlimo moškega z znanjem mizarskih del ali trgovca. IT (068)325-523. 3422 ČE TE VESELI delo za šankom, pokliči! B (041)609-044. 3437 NATAKARICO zaposlimo. H (041)673-498. NATAKARICO ali pripravnico zaposlim. B (068)73-042. 3462 TEHNIKA gradbene, strojne, komercialne ali kmetijske stroke za delo v prodaji, zaposlimo. B(041)633-099. 3463 POSLOVODJA za prodajo tehničnega blaga dobi delo. B (068)321-520. 3467 V OKREPČEVALNICI Cukero v Šentjerneju takoj redno zaposlimo dekle za delo v strežbi. B (068)81-358 ali (041)650-287. STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE v Črnomlju ali Metliki, po možnosti opremljeno, najamem. B (068)373-1703, od 7. do 15. ure. ŽENITNE PONUDBE Sl ŽELITE družbe, pogovora, nasvet? Vaš prijatelj! B (090)46-52,156SIT/min. 2729 PARTNERJE ZDRUŽUJEMO s pomočjo astrologije in kart. 090/42-17 RAZOČARANA mlada ženska, po poklicu kuharica, sc želi poročiti na hribovsko kmetijo. B (090)42-17. 3471 ŽIVALI PSIČKA, starega 4 mesece, mešanca s terierjem, oddamo. 7T 068/342-742. KRAVO, dobro mlekarico, pašno, kupim. 7T (0608)79-638. 3429 GOSI, težke 4 do 5 kg, bomo prodajali 9.10. na sejmišču v Šentjerneju in Brežicah. Naročila sprejemamo na IT (067)88-002, (067)88-058 ali (041)713-968. Cena 3240 SIT/kom. 3451 GOSI, težke 4 do 5 kg, bomo prodajali na sejmišču v Mokronogu 16.10 in v Metliki 19.10. Naročila sprejemamo na 7T (067)88-002, (067)88-058 ali (041 )713-968. Cena 3240 SIT/kom. 3452 OČIŠČENE piščali«.e oz. za nadaljnjo rejo po 300 SIT /kg, težke 2 do 3 kg prodajamo; Dostava na dom. 7? (068)(4-097 ali (041) 876-091. 3460 TELIČKA, starega 1 teden, in brane z ježi prodam. 7T (068)45-135. 3470 DVA KOŠI RUNA in ovco solčavske pasme, vm stari 5 mesecev, prodam. IT (068)83-302. BI KCA SIVCA, starega 8 tednov, prodam, 7T (068)324-172. 3434 KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam, 7£ (068)81-644. 3441 MLADO KRAVO sivko s teletom prodam. O (068)74-159. 3436 TELICO, staro 15 mesecev, kravo s teletom, obe simentalki, prodam. 71 (068)42-222. DOLENJSKA BANKA Prenova ekspoziture Metlika Dolenjska banka, d.d., obvešča svoje komitente, da bo v ponedeljek. 18.10.1999. pričela prenavljati poslovne prostore v pritličju poslovne stavbe v starem delu mesta, na Trgu svobode 7, v Metliki. V času prenove bo banka poslovanje likvidature prenesla v agencijo Poslovni center, Naselje Borisa Kidriča 6 v Metliki. Delovni čas za stranke bo v agenciji Poslovni center od 18.10.1999 do zaključka prenove, in sicer: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Odsek kreditiranja občanov in obrtnikov bo tudi v času prenove posloval nemoteno v obstoječi poslovni stavbi na Trgu svobode 7 v Metliki, in sicer: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Vse podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 068/58-132. Dolenjska banka prosi komitente za razumevanje. Dolenjska banka, d.d. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA. PE NOVO MESTO. Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.sl bo V j(’s'Žb£ c(o vd-pj?- OBVARUJMO KOSTANJ PRED BOLEZNIJO! Tanf^ Pred nami je nova sečna sezona. Z novo sezono tudi krajši plačilni roki! Pokličite 0608 41-044 ali 0608 41-349 - TANIN Sevnica in o vsem se boste dogovorili! UDSKA (več kot plesna šolaj 2 o 6 ZAUPAJTE PLESNIM MOJSTROM! TEČAJI ZA MATURANTE, VALETO, CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKL SKUPINE ZA HIP HOP, ŠPORTNI PLES, ••• TEČAJI ZA ODRASLE: ZAČETNI: TOREK OB 20.00 PETEK OB 19 °U NADALJEVALNI: SOBOTA OB l9 3° TEL.: 0609 625 949 z*. GUINNESS "MU REC0RD5 žJ(tXs)(s) dosežki tisočletja tudi v slovenščini knjiga, ki se prodaja tako rekoč sama ZASTOPNIKI, se nam želite pridružiti? postaviti svoj rekord? ne zamudite priložnosti tisočletja! ^Zolšbo Obzorja d.d. Maribor SLUŽBA PRODAJE KNJIG, Gosposko 3 tel. 062 228 31 24, foks. 062 223 213 ***.za1ozboobzoija.si; prodojo@zalozboobzorja.si M 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje epčevolnic Postregli vas bodo s: 1 picami * hamburgerjem ‘ giricami pomfritom sladoledom ledeno kavo ’ sadnimi kupami 'n raznovrstnimi pijačami. ^ 068/321-878 Vabljeni dolenjski list RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM okoli 3.000 SIT m2. KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel : 068/65-882, 65-557 GSM: 041/509-612 Prodajni center podov PCP PUREBER: PARKETARSTVO CUM W. M. M. A. F. E.V. VVORLD MODERN MART1AL ARTS FEDERATION VVELTVEREINJOUNG D ER MODERNEN KAMPSPORTARTEN DACHVERBAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT ECK BOMNG KUNC FU FORMEN WAFFEN SELBSTVERTEDIGUNG ETC »or mi. kztto *AUTf * ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA SAMOOBRAMBA vpis novih članov program obrambe in zaščite program hitre psihofizične transformacije začetni in nadaljevalni program zdravniška kontrola tekmovalni in demonstracijski program individualni trening Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 17. ure do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica). Treninge vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan marles marles hiše d.o.o. Pokrita naložba Danes je pot do lastne hiše lažja, kot je bila nekoč. Strokovnjaki iz podjetja “MARLES HIŠE” iz Maribora, vam bomo pomagali od prvega koraka naprej. Od 13. do 15. oktobra 1999, vam bodo svetovali in odgovarjali na vaša vprašanja, v kulturnem centru “Janeza Trdine” v Novem mestu, Novi trg 5, od 9. do 18. ure. VESELI BOMO SREČANJA Z VAMI! Marles hiše Maribor d.o.o., Limbuška 2,2341 LIMBUŠ, tel.: + +386 62/10 94 603, faks: + +386 62/10 94 620, E-mail: hise@marles.si, internet: www.marles-hise.si PODGORJE, d.o.o. Tovarna ploskovnega pohištva Trubarjeva 24 8310 ŠENTJERNEJ razpisuje več prostih delovnih mest za moško delovno silo za opravljanje pomožnih in osnovnih del v lesni industriji, in sicer: a) OBDELOVALEC LESA IV Pogoj je končana osnovna šola ali druga poklicna šola, lasten prevoz na delo, odslužen vojaški rok. b) OBDELOVALEC LESA I Končana poklicna šola za mizarja ali lesnega tehnika in lasten prevoz. (Možno je tudi opravljanje pripravništva iz navedenega profila.) Za navedena delovna mesta bomo z izbranimi kandidati sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Vaše ponudbe o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: PODGORJE, d.o.o., Šentjernej, Tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva 24,8310 ŠENTJERNEJ, s pripisom: Za kadrovsko službo. TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^l na kanalu i I VEDEŽEVANJE V ŽIVO! Z našo pomočjo lahko svojo usodo oblikujete sami. Dip. vedeževalci Vam svetujejo: 090/42-26 Verjem^ -mr Krvavec Kum 104,5 105,9 DOLENJSKA BANKA TELIOO Od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure GOTOVINSKA POSOJILA garancija - čekovni blanketi 068/375-875 S.00-^.00, IS."-^.30 & SLOVEN1CA zavarovalniška hiša d.d. Stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica vabi k sodelovanju ZAVAROVALNIŠKEGA ZASTOPNIKA 2 delavca za delo na območju Novega mesta, Šentjerneja in Dolenjskih Toplic. Ponujamo vam redno zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: • vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe, • vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz. Vabimo vas, da se nam pridružite in nam najkasneje 8 dni od dneva objave pošljete svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana, s pripisom »za razpis«. AGROSERVIS, Novo mesto Tel : 068/393-01-05 °PREMA in rezervni deli ter servis Zetor, Universal, Ursus, IMT, Fiat in ostale avtoelektrika Bosch, Saturnus, svetlobna telesa akumulatorji Topla in Vesna Pnevmatike Stomil in Taurus olja in tekočina za hladilni sistem klovni čas: °d 7. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure. dogovoru vam naročeno ZA TRAKTORJE TENISKI CENTER 0T0CEC TENIS NA NOTRANJIH TENIŠKIH IGRIŠČIH FITNES TURŠKA IN FINASKA SAVNA MASAŽNI BAZEN Vsak dan od 8. do 23. ure! I J KRKkZDRAVI LiŠČK Informacije 068/75-458 PORTRET TECjA TEdNA Zdravko Osebna in družinska stiska je Zdravka Tomazinija pred leti primorala, da se je začel z nečim ukvarjati. Če danes pomisli na svoj prvi izum, mu je neprijetno ob spominu, kako ponosno ga je predstavljal, ko je hodil od vrat do vrat kočevskih podjetij, zavodov in ustanov in ponujal svoje držalo za vrata. "Bilo je največ, kar sem takrat znal in bil sposoben narediti, ” pravi bolj sebi v tolažbo kot drugim v opravičilo, saj je bilo bolj malo takšnih, ki so njegov, gledano z današnjimi očmi, robat in estetsko ne dovolj dodelan izdelek kupili in bi si zato njegovo opravičilo zaslužili. Kljub temu je vztrajal in ta vztrajnost mu je ob nesporni nadarjenosti za novosti in izpopolnitve na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju prinesla bronsto priznanje za inovacijo. O začetkih svojega inovatorst-va Zdravko ne govori prav dosti. Ne nazadnje, tudi danes še “nima toliko, da bi se hvalil’'. Podjetje Potom, d.O.O., je ustanovil leta 1992, predtem pa je imel tri leta popoldansko obrt. Delavnico ima še vedno v garaži hiše v Mahovniku, kjer stanuje s svojo družino. Prav tako kot včasih pa v njej tudi še danes ni veliko strojev. Pravzaprav jih ima le nekaj. Vendar ne zato, ker ne bi hotel vlagati v stroje. V svoje podjetje je namreč Zdravko ob ustanovitvi vložil ves denar, kar ga je tedaj premogel, tudi izplačano mu odškodnino. Razlog za njegovo domala prazno delavnico je preprostejši: Zdravkovo delo so inovacije, kar pa pomeni, kot pravi, da bi potreboval ogromno strojev, če bi vsako malenkost hotel opraviti sam. Zato to raje zaupa drugim, pri čemer je za pomoč in podporo še posebno hvaležen podjetjema Modema Lesing in KTC kleparstvo pa tudi Hranilnici in posojilnici KG P Kočevske in kočevskemu podjetniško informacijskemu centru. "Začetna ideja in končna rešitev sta moji, vmes pa si pomagam z nasveti drugih kočevskih obrtnikov in podjetnikov, ” pravi Zdravko. Sam je namreč po poklicu zidar, veselje do kovine, s katero sedaj dela, pa je odkril šele v Itasovih invalidskih delavnicah, kjer je delal približno leto dni. Držalu za vrata, ki je bil njegov prvi izdelek, so kasneje sledila najrazličnejša stojala: za zvočnike, kitare, kamere in podobno. “Vedno se lotim samo izdelave izdelka, ki bo za kupca cenovno ugoden, "pravi. Ko vidi izdelek, za katerega je mnenja, da bi ga lahko izboljšal, zanj postavljeno ceno prepolovi, od tega odšteje, koliko bi ga stala material in izdelava, in če pri tem do polovične cene izdelka še kaj ostane, bo za kupca izdelek cenovno ugoden, Zdravku pa se bo izdelava splačala. Sele tedaj začne o izboljšavi resno razmišljati, vendar pa nikoli, kot pravi, o izdelku, ki ga že dela kakšen drug obrtnik v Sloveniji, saj že zanj, kot je prepričan, kupcev premalo in mu zato ne želi odžirati kruha. Takšen način dela zahteva od Zdravka, da veliko hodi naokoli, zato med delovnim in prostim časom nima ostro začrtane meje. S področja glasbe, kot pravi, je sčasoma prešel na kolesarstvo, od tu pa na sedežne garniture za parke in počivališča. 'Čeprav sta mu Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Slovenska podjetniška inovacijska mreža podelila priznanje za sedežno garnituro, je Zdravko najbolj ponosen na svoje stojalo za kolesa, ki omogoča shranitev kar 12 koles na vsega le 2X2kv. metrih. Vendar ima v rokavu skrit še kak adut in o njegovih inovacijah bomo nedvomno še slišali, saj se pri svojih 48 letih še zdaleč ni izpel. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE PO SLEDEH NAŠIH ČLANKOV Korak bliže k videčim Slepi Zlatko Cigič iz Metlike, ki je s pomočjo dobrotnikov dobil računalnik z Braillovo vrstico, si želi Braillov tiskalnik METLIKA - Pred dvema letoma smo v Dolenjskem listu pisali o Zlatku Cigiču iz Metlike, danes tridesetletnem slepem fantu, kije, kljub temu da je končal šolo za bolničarje ter tečaja za telefonista in maserja, ostal brez službe. A ni obupal, ampak si je hotel še bolj razširiti obzorje, kot je dejal takrat, zato si je močno želel računalnik, ki pa si ga sam ni mogel kupiti. Tako je pred dvema letoma pričel z zbiralno akcijo, v Metliki so pripravili tudi dobrodelno prireditev, na pomoč pa mu je priskočil še Lions klub iz-Novega mesta. Prav s pomočjo tega kluba je februarja lani dobil računalnik z Braillovo vrstico, ki pretvarja pisavo videčih v pisavo slepih. S prispevki mnogih dobrotnikov pa si je kupil dodatno računalniško opremo. Zlatko je lani štiri mesece preživel v centru slepih v Škofji Loki, kjer se je računalniško izobraževal. “Sedaj si v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije po telefonski liniji sposojam knjige in jih prebiram po računalniku. Priznati moram, da mi računalnik pomeni zelo veliko. Zame predstavlja vrata v svet, korak več k približevanju z videčimi, s katerimi si na ta način dopisujem po UKRADLI AVTO IN TRAKTOR METLIKA, KRAŠNJI VRH - Neznanec je v noči na 29. september s parkirnega prostora na Partizanskem trgu v Metliki ukradel osebni avto znamke R-4, rdeče barve, reg. št. NM 66-57 J, in lastnika O. Š. iz Metlike oškodoval za 150 tisoč tolarjev. V času od 28. do 29. septembra je neznanec z dvorišča stanovanjske hiše na Kraš-njem Vrhu neznanokam odpeljal kmetijski traktor znamke IMT 539, reg. št. NM C5-60, rdeče barve, in lastnika oškodoval za 750 tisoč tolarjev. Policijska uprava Novo mesto prosi občane, ki bi karkoli vedeli o ukradenih vozilih, da o tem obvestijo policiste na tel. št. 113. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Čestitke novinarju prispevka o Labodovih delavkah - Zakaj cesta Gabrje - Ratež ni očiščena? - V Gabrju teče motna pitna voda • Za mestni promet maske - Na Mirni si ponovno želijo lekarno Prvi klic je tokrat znova pripadel nečaku Lojzeta Grozdeta iz okolice Sevnice, enega izmed kandidatov za slovenskega svetnika, Znova je povedal, da so Gorzde-ta res ubili, čeprav je kdo to že pozabil, toda tega dejstva ni mogoče spremeniti. Prispevek našega novinarja “Labodove delavke planile pokonci” je očitno zbudil precejšnje zanimanje. Poklicale so kar tri delavke omenjene tovarne, ki so pohvalile pisanje Andreja Bartlja. “Poznam sporno nagrajevanje v tej tovarni. Delavke smo bile zavedene. Če gre podjetju tako dobro, da ima direktor tolikšno plačo, kje pa so potem devidende?! Vaš novinarje pogumen, da si je upal to pisati. Naj stvar zasleduje še naprej, kajti javnost mora vedeti, kaj se dogaja. Mi pa se bojimo, da bo za delavec še slabše,” je povedala Marija iz Novega mesta. “Čestitam novinarju. Naj pogum- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. no piše še naprej. V Labodu smo zelo razočarani nad upravo. Na skupščini je bilo gradivo pripravljeno tako, da notranji delničarji niso bili dobro seznanjeni. Uprava in nadzorni svet si bosta od zdaj naprej delila še več denarja, za delavce pa verjetno ne bo ostalo nič,” je povedala M. P. iz Novega mesta. Za stanje v Labodu ni vseeno tudi že upokojenim delavkam. Ena od teh Novomeščank je dejala: “Uprava nadzira nadzorni svet in ne obratno. Nadzorni svet je sprejel spremembo statuta, notranji delničarji pa o njej niso bili obveščeni. Sedaj si bodo delili še več. Čestitam novinarju za odkrito pisanje.” Zvone iz Gabrja je poklical zaradi kritike na račun dela Cestnega podjetja Novo mesto. “Letos sem že dvakrat poklical in povedal, naj očistijo teren ob cesti Gabrje - Ratež, saj drevje raste kar na cesto in ovira vožnjo. Dejali so, da bodo prišli, pa ni nič od tega,” je povedal. Po njegovem mnenju je kritično tudi križišče na Ratežu -saj je treba zapeljati kar na sredino ceste, če hočeš dobro videti levo in desno - pa križišče na Mokrem Polju, ko se zavija proti Orehovici. Direktor vzdrževalnega sektorja Anton Hrastar je povedal, da je omenjena cesta od lani državna, tako da država odreja njeno vzdrževanje. Zdaj za to ni denarja, bo pa verjetno kot običajno za to poskrbela zimska služba. Bralka iz Gabrja, ki stanuje v ulici Kandija, pravi, da pri njih že nekaj mesecev iz pipe teče močno klorirana, smetna voda, polna zemlje in peska, tako da ni primerna za pitje niti za pranje. “Kdo je za to odgovoren, kaj takega ne moremo več prenašati!” je bila jezna. vsem svetu. S pomočjo računalnika sem premostil marsikatero oviro z videčimi in danes se počutim veliko bolj enakopravnega z njimi,” pravi Zlatko, ki je zelo hvaležen vsem, ki so mu pomagali pri nabavi računalnika in dodatne opreme. Morda pa bo njihovo pomoč še potreboval, saj si zelo želi tudi Braillov tiskalnik. M. B.-J. T Zlatko Cigič pri računalniku, pri katerem si pomaga z Braillovo vrstico. Dvesto tisoč mark za novomeško tržnico Občina bo od denacionalizacijskih upravičencev odkupila novomeško tržnico ■ Taka, kot je, je neprimerna, potrebno jo je temeljito prenoviti in posodobiti____ na zadnji seji občinskega sveta m svetniki so tak predlog sprejem Ker tega stroška niso predvideli v občinskem proračunu, bodo denar za plačilo začasno vzeli iz proračunske postavke “stavbna zemljišča”, v rebalansu proračuna pa naj bi določili novo investicijsko postavko “mestna tržnica ■ NOVO MESTO - O (ne)primernosti sedanje novomeške tržnice na Florjanovem trguje ob raznih priložnostih in na različnih ravneh govor že dalj časa. To, da taka, kakršna je sedaj, tržnica ne ustreza potrebam sedanjega časa, je tudi že dalj časa jasno. Inšpekcija je zaradi neprimernosti tržnice že pred časom na njej prepovedala prodajo nekaterih živilskih izdelkov. Študija iz leta 1997, kije obravnavala presojo lokacij za novomeško tržnico, je poleg sedanje lokacije obravnavala še osem drugih možnih. Sedanja lokacija je kljub pomanjkljivostim, omejitvam in prostorski utesnjenosti dobila zelo visoko oceno. Seveda pa bi jo bilo potrebno prenoviti in posodobiti. Če bi novo tržnico postavili nekje na mestnem obrobju, bi s tem samo še dodatno osiromašili staro mestno jedro in zmanjšali kakovost življenja v njem. Vsekakor je tržnica pomemben del mesta. Na sedanjo so še posebej navezani starejši meščani, prenovljena in posodobljena pa bi bila gotovo všeč tudi drugim. A do začetka obnavljanja novomeške tržnice se je na postavila še ena ovira. Za zemljišče, na katerem stoji tržnica, teče denacionalizacijski postopek. Upravičenci, širša družina Šmalc, zahteva vrnitev nepremičnin v naravi. A kot kaže, bo prišlo do poravnave, se pravi, da bo občina denacionalizacijskim upravičencem izplačala odškodnino oz. tržnico od njih odkupila. Po cenitvi aprila letos naj bi bila primerna tržna vrednost 16 mili- jonov tolarjev. S tem se upravičenci niso strinjali in se potem z občino dogovorili za ceno 200.000 mark v tolarski vrednosti na dan plačila. O tem so razpravljali tudi A. B- Zdene iz Novega mesta je pohvalil uvedbo potniškega prometa v mestu, “toda zraven bi nam morali dati še maske proti dimu. Namesto da bi z avtobusi dosegli čistejše okolje, saj bi se v center vozilo manj osebnih avtomobilov, je ravno obratno. Avtobusi so stari in grozno kadijo. Evromotor ima menda le Integralov avtobus. Stoodstotno sem prepričan, da takšnih avtobusov v Ljubljani ne bi sprejeli, ampak za jug države -Dolenjsko so dobri, kajne?” Metličanka je poklicala zaradi neurejenega prevoza delavcev na delovno mesto. “Po 107. členu Uradnega lista mora podjetje plačati delavcu prevoz, če stanuje dlje od enega kilometra in nima javnega prevoza. V zakonu je vse lepo in prav, toda v metliški občini v večini podjetij tega ne plačujejo, ker pravijo, da župan tega odloka ne priznava. V Crnomluj imajo plačana že za dva kilometra,” je povedala. Metliški župan Slavko Dragovan pravi, da je občina pristojna za prevoze otrok v šolo, kjer je plačnik, ne pa delavcev na delo. “Stvar je gotovo zakonsko urejena, delodajalci pa se morajo zakonov držati. Mislim pa, da je meja štiri kilometre,” je dejal. M. K. iz Tt-ebpjcga moti, da na Mirni že kakšen mesec ne dela več lekarna. Imel jo je neki zasebnik. “Zelo jo pogrešamo. V njej so bili zelo prijazni, uslužni, veliko bolj kot v trebanjski, pa tudi sicer si jo znova želimo nazaj, saj moramo sedaj dostikrat tudi v Novo mesto,” je povedala M. K. Direktor trebanjske občinske uprave Janez Slak je povedal, da je lekarno zaprla inšpekcija, ker ni imela uporabnega dovoljenja. Vse pa kaže, da se bo stvar kmalu uredila, in lekarna bo zopet na voljo. L. M. PESTER OKTOBER V TANGU OTOČEC - Otoška restavracija Tango je za oktober pripravila bogat program. Tako bo ta vikend v znamenju kostanjevih jedi, ob večerih pa bo nastopil Brendi s svojo skupino. Prihodnji petek, 15. oktobra, bo v Tangu modna revija, na kateri bodo modne hiše prikazale kreacije za novo tisočletje. Kabarejski program bo vodil Vinko Simek. S Turističnim društvom Otočec bodo v soboto, 23. oktobra, pripravili trgatev in ličkanje, društvo pa za to priložnost pripravlja še svoj program. V soboto, 30. oktobra, pa bodo v otoškem gradu priredili noč čarovnic. i 4j TCm ■ □ L GROB V GOZDU - Nedavnega ogleda naravnih, kulturnih in zgodeni skih znamenitosti območja Luknje pri Prečni v okviru mednarodne ak J Geotrip so se udeležili tudi učenci mirnopeške osnovne šole s svo) ravnateljem. Na poti so se ustavili tudi ob grobu neznane partizanke s gozda. (Foto: A. B.) LUKENJSKA STENA - Marsikdo od domačinov, ki občuduje skalne stene v naših alpskih gorah, ne ve, da se nad razvalinami gradu Luknja pne mogočna strma stena. Prav po tej steni vodi tudi dobro označena in na tem delu primerno zavarovana peš pot Luknja, ki razkriva tudi številne druge znamenitosti tega skritega predelu novomeške okolice. (Foto: A. B.) D DL1NJSK3 LISI 8. oktobra 1981 Ponatis Doberškovega Vinogradništva Znanje je moč, je luč napredka. Uporabljeno v praksi, prinaša tu ' oprijemljive koristi. Dober svet je vreden več kot denar. Zato m°r mo biti veseli vsakega kamenčka, ki se vgrajuje v velik mozaik zna ja, pa naj gre za katerokoli področje človekovega dela in zanimanj ■ Tit Doberšek je v strokovnih krogih že dolga leta znan pisec zla po tem, da ima v svojih vinogradniških prispevkih in knjigah ve a pred očmi potrebe vsakdanje prakse. Preden svetuje kako novo jcU vedno vpraša, če je pri nas uresničljiva, ali jo trgovina *{n?etoVj0j). sploh lahko preskrbi in koliko stane, se potem denar povrne in po°, no. Tudi pri pisanju knjige, ki je nastala kot bogat izvleček iz sežnega, po mnogih krajih in revijah porazgubljenega vinogradn kega znanja, je čutiti tako avtorjevo skrb. .. „ “Vinogradništvo” je že četrta Doberškova vinogradniška knj|fc; Predhodnica, ki je izšla 1978. leta, je bila razprodana v rekordn času, v nekaterih knjigarnah celo kot uspešnica. To kaže njeno vr nost, pa tudi povečano zanimanje za vinogradništvo. Iz knjig se učijo predvsem ljubiteljski vinogradniki, meščani, ki jim je v,n08. jg konjiček ali koristna sprostitev in sprememba. Po njih bi moral . bolj segati tudi kmetovalci in poklicni vinogradniki, ki od pridelova J j vina živijo in za katere ni pomembno le. kako je kak vtnograid?': ukrep treba narediti, marveč tudi za kakšno ceno. Žal ima ve kmetijskih knjig, in tako tudi “Vinogradništvo”, premalo ekonom čeprav je prav gospodarnost odločilna za uspeh kmetijskega de • Učbenik “Vinogradništvo” je sicer ponatis knjige, vendar vse 'a nekatere novosti ter ima zaradi drugačnega, bolj varčnega prel . strani malo manjši obseg, ob tem pa bogatejšo vsebino. Najno izsledki so vnešeni pri vzgoji trt cepljenk in pri oskrbi vinogradn zemlje, upoštevane pa so tudi nove merske enote, ki so zdaj za veljati. . v0 Ža naše vinogradnike bo posebno zanimivo poglavje, ki je na ^ vključeno v knjigo in ki nosi naslov “Novi pogledi na oskrbo gradniške zemlje”. Snov je povzeta po brošuri dr. Jožeta ( olna iz Maribora, ki v huntidnih razmerah, kakršne so naše, prlP° roča zatravljanje ali trajno prekritje vinogradniške zemlje z zeleno odej® Zatravlia niki tudi na videz preprosti, vendar zahtevni ukrep, ki ne pomeni 2 niške zemlje z K1 >t,r ,J-Zatravlianje prinaša opazne koristi in se z njim že pohvalijo vinog ^ niki tudi s Trške gore in iz okolice Šentjerneja. Najvažnejše je. .g 1 zahtevni ukrep, ki nc pomeni zanemarj . vinograda, zmanjšuje obdelovalne stroške. Prav stroški pa bolj zmanjšujejo uspeh pridelovanja. lahko naj' Sicer pa je, kot rečeno, “Vinogradništvo” pisano kot učbenik-^d gledno ima razvrščene najrazličnejše podatke o vinogradnist Jugoslaviji in Sloveniji do biologije vinske trte, ampelografij • j. množevanja, obdelave, vzgoje in varstva proti boleznim m • Ijivcem. Dovolj izčrpen sortni opis, ki mu je dodan opis vin, jc^o^. ten z barvnimi fotografijami in vinjetami oz. črteži. V škropilnem ^ darju in drugje svetovani kemični pripravki so kolikor mogou ^ dobnega datuma. Seveda ni mogoče slediti prav vsem najno J ^ sredstvom, ki jih prinaša na trg naglo se razvijajoča kemična ' rija doma, še bolj pa v svetu. Skratka: knjiga “Vinogradništvo” je vredna nriporočihj.