72917  >

VUZENICA II.

DALJŠI OKOLIŠ V SREDNJEM VEKU
TRG IN GRAD 1457—1663

ZGODOVINSKI OPIS

SPISAL

JOSIP MRAVLJAK

V SAMOZALOŽBI

MARIBOR 1929

VUZENICA II.

DALJŠI OKOLIŠ V SREDNJEM VEKU
TRG IN GRAD 1457—1663

ZGODOVINSKI OPIS

SPISAL

JOSIP MRAVLJAK

V SAMOZALOŽBI

MARIBOR 1929

72P17

Predgovor.

Predležeče delce je nadaljevanje »Vuzenice v
srednjem veku«, (kratko Vuzenica I.). Izdelal sem
ga le do prodaje graščine marenberškemu samosta¬
nu (1663), ker se s tem začne za Vuzenico (grad in
trg) nova epoha, doba propadanja. Tudi sem širši
okoliš opisal skupaj v posebnem poglavju, ker je
tako preglednejše, kakor če je stvar kronološko
vpletena v drugo. Žalibog se mora pri tem eno in
drugo ponavljati, čemur se pa ni dalo vogniti.

Gradivo, ki sem ga uporabil, je posneto po ve¬
čini iz arhivalij; izmed tiskanih virov sem uporab¬
ljal le:

Archiv f. ost. Gesch. 34, 65,

Fontes rerum austr. II./39, 50, 58, 60,

Muchar: Gesch. d. Stmk. Vlil.,
vse drugo je vzeto iz arhivov, in sicer

dež. arhiv v Gradcu (LAG): razne listine, fevd¬
ne knjige celjskih grofov, Cod. 242 in 3779, Inner-
osterr. Lehensbuch L, Landrecht Amman, Landrecht
Regali, Landrecht Coraduzi, Landrecht Kometer,
arhiv dež. vlade v Gradcu (LRAG): orig. listi¬
ne, Hofschatzgewolbbiicher, Hofkammerrepertorien,
Urbare 3FI.—VI., Innerbstcrr. Akten fasc. 32,

državni arhiv na Dunaju (SAW): listine in Cod.

963,

nadžup. arhiv v Vuzenici, akti in matrike.

Vire, katere sem tu pa tam še uporabljal, ki pa
tu niso navedeni, podajem vsakokrat pod črto.

Pis.

NB. Denarne kratice, ki jih pogosto rabim v sledečem
spisu, pomenijo: fl = goldinar, je imel 60 krajcarjev ali 240 ie-
nigov (penezov = DO, 30 D-je bil en šiling (p), torej 1 fi =
8 p. 1 fusirt je toliko kot 1 fl.

D. Daljši okoliš.

Predno nadaljujemo zgodovino grada in trga
Vuzenice, se nam zdi potrebno, da si ogledamo tu¬
di širši okoliš (tostran Drave), kolikor nam o njem
poročajo srednjeveške listine in drugi viri.

1. T r b o n j e in Sv. Danijel.

Prvi kraj, ki se imenuje za Vuzenico, so Tr-
bonje. Sifrid Marenberški in njegova žena Rikarda
sta 1251 (21. junija) samostan dominikank (avgu-
štink?) v Marenbergu, ki sta ga sama tudi ustano¬
vila, dotirala z raznimi kmetijami; tako sta daro¬
vala Prvinovo kmetijo in mlin v Marenbergu, na
kateri je bil samostan sezidan, in zraven še nekaj
gozda, potem »in Monte Palmarum« vso njuno po¬
sest, v Trbonjah (»in Trebune«)  eno kmetijo in
še drugod več. Ni sicer razvidno, so-li bile Trbonje
takrat tudi že vas, važno pa je, da že v prvi listini
nahajamo prvotno slovensko ime za zaselje, katere¬
mu zasledimo šele precej (okoli 100 let) pozneje tu¬
di slično nemško ime, namreč Trafun.

O prebivalcih Trbonj zvemo prvič iz listine
od 17. aprila 1376, glasom katere se Franc Rosen-
auer, vuzeniški tržan, pobata z Elizabeto, hčerko ne¬
kega Kolona, (bržčas tudi kakega Vuzeničana), zara¬
di nekih tirjatev, katere je imel do nje za svojim t bra¬
tom Wigalajem. Imenovani Rosenauer prepusti Eli¬
zabeti do njene smrti dve Wigalajevi kmetiji, kojih
ena leži v Trbonjah in jo vživa Stefan Helblin, druga
pa je v kraju Veselic, in to vživa Froleich. Po Eli¬
zabetini smrti imata pripasti ti dve kmetiji zopet
Rosenauerju.

6

Precej več zvemo o Trbonjah iz. fevdnih knjig
celjskih grofov, in sicer za dobo 1436—1446. Tu se
nam Trbonje prvikrat izrecno imenujejo vas, v ozi¬
roma blizu nje pa te-le kmetije: Lauko, Vieher,

Sampos. — Še nekoliko vslej (1. 1475) se imenuje
tu tudi Galunov dvorec, in sicer je tega kupil od A.
Holnekerja Ulrik Ivniški, ki je bil takrat vuzen.
grajski upravitelj.

Istočasno s Trbonjami smo slišali tudi o pose¬
stvu Sifrida M. na »Monte Palmarum«, — to je šent-
danijelski greben. Dokler tam še ni bilo cerkve, po¬
svečene sv. Danijelu, se je kraj imenoval »Palm-
berg«, pa tudi naravnost obliko »St. Daniel am
Palmperg« srečavamo večkrat v listinah. Tu se
imenujejo nekako v sredini 15. stoletja kmetije. Ki-
perc, Kojnik in Brez(o)nik (»Wursnik«).

Ime Trbonje nahajamo v raznih rokopisih 15.
stoletja tudi popačeno kot Grassun, Strassun, Stras-
sim, istotako Trbonjski potok kot Strassimerpach.
Brez dvoma je mislil prepisovalec listin, ki so mu
bili naši kraji neznani kakor deveta dežela, in ki je
moral prepisovati razne listine (v celoti ali pa re-
geste) v eno knjigo, da je napisal ime pravilnejše,
— ga je pa tako temeljito popačil, da je le dobremu
poznavalcu naših krajev mogoče ugotoviti, da je
mišljen vendar le daljši okoliš Trbonj 1 ). V trbonj-
skem jarku se imenuje okoli 1460 tudi kraj in kme¬
tija Vivoda, ki je pa danes ne moremo več bližje
določiti.

Južni del trbonjskega jarka, nekako od Volčje
jame pa do Kremžarjevega vrha se je v srednjem
veku zval Ponikve (»im Ponikl«). Tu se narn ime¬
nujejo v raznih listinah in fevdih 15. stoletja Kme-

0 Spakedranke Strassun, Grassum, Strassimerpach itd.,
ki pa so vendar popolnoma logične napake iz takratne pisave,
so premotile celo znamenitega štaj. zgodovinarja Zahna, da
jih ni mogel lokalizirati bližje, kakor da so v vuzen. vlastelin-
stvu, kar pa že itak listina oziroma fevd sam točno pove.

7

ti j e Krevh, Podlesnik, Pogač, Mošak, Ilanaver in
Osternik (ali Osirnik).

Kraj Veselic, o katerem smo tudi že slišali
(1376), nam je iskati tudi v trbonjskem jarku in si¬
cer nekje blizu Riečnika. V fevdnih knjigah ga na¬
hajamo tudi v oblikah »Wesenitz«, »Wesolitz«, en¬
krat celo »Wosenitz«, kar bi nas moglo zapeljati v
popolnoma napačno smer, — v Vozenico!

Nekoliko zapadno od Trbonj in severno od
šentdanijelske cerkve nam je iskati kraj Kamnik
(»im Kemnik«, »in dem Gempnik«), kjer je imel
šentpavelski samostan nekaj posestva, od njega pa
to v fevd Ortolf Friilinger (1408—1440).

Kakor vidimo, je večina teh starih krajevnih
imen v novem veku izginila, — že v urbarjih 16.
stoletja jih ni več.

2. Dravče in Št. J a n ž.

Ime Dravče,  toda v malo sličnih oblikah z
današnjo, zasledimo v zgod. virih šele v 15. stoletju.
Kraj je dobil ime po potoku, ki se steka z Reko —
potokom blizu zliva v Dravo, in ga nahajamo v
fevdnih listinah 1. 1436 pod imenom »Drespach«,
nekoliko vslej (1446) pa »Dreschpach«. Oblike, pod
katerimi se imenuje kraj sam, so »Tretsch« (1450),
»Draetsch« (1459), »Dretsch« (1468) in pa »Drecz«
(1478).

Prva kmetija, ki jo zasledimo tu po imenu, je
Simonovo (»Simonhueben« 1460), danes ne več do¬
ločljivo, bržkone za Žvikartovo. Osem let vslej,
1468, čujemo o Hanžejevi in Andrejevi kmetiji, —
vse tri je dobil Pavel Ivniški od dež. kneza v fevd.
Istočasno se imenuje tudi Tepejeva kmetija, ki pa
takrat ni spadala pod Dravče, temveč že k Višnji
gori, ravno tako tudi Brieznikova kmetija in Kar-
belovo, ki ju je posedovala Neža Asankova iz Vu¬
zenice.

Z imenom Višnja gora  (»Weichselperg«)
srečavamo od začetka 14. stoletja v zgod. virih go-

8

rovje zapadno od linije Polsnik — vas Dravče v
smeri na Trbonje tja do trbonjskega jarka. Prvič
slišimo o Višnji gori v listini od 12. marca 1300,
glasom katere proda Pabe, stolnik s Kraiga (na
Kor.) marenberškemu samostanu dohodke v okolici
Vuzenice, in sicer od teh-le kmetij 2 ): »Michel an
der Lewen-hueben, Gelen an der Egarde, Michel an
dem Puewez, Niclan an dem Weixlperg, Georg da
zu Kerspaumb«. Prvi imenovani bode bržkone dan.
Levovnik, slednji pa Črešenk, — ostali se ne dado
določiti.

Tekom 14. stoletja še često slišimo o Višnji
gori, toda nikdar nič specijelnega o kraju ali ljudeh:
šele fevdne knjige 15. stoletja nam povejo zopet ne¬
kaj več. 1436 se imenujejo tukaj kmetije Špalir,
Pruge (danes Golobova kmetija) in pa Pokovo
(»Pochshueben«), 1460 še Grizolt, in istega leta zve¬
mo tudi o Stražišnikovi kmetiji, da je stala »ara
Purkstal«.

Kraju, ki leži med grebenom od šentjanške cer¬
kve do Mravlaka in Požarnico, se je reklo v 15.
stol. Smarekovec. Imenuje se tu izrecno le Kuple¬
nov o (1436, 1460, 1468, 1478), čujemo pa tudi o Po-
keršnikovi kmetiji (1436).

V Brdini, kraju med Mravlakom in Kremžarje¬
vim vrhom, za katero pa za oni čas še ne nahaja¬
mo v virih posebnega imena, se imenuje edino Žvi-
kartovo (1436).

Preostaja nam še del med šentjanško cerkvijo
in trgom Vuzenico. Tukaj zvemo v tej dobi (15.
stol.) edino o kmetiji Kranes. Leta 1436 jo je že ime¬
la v fevd od celjskega grofa Neža, hči Dankla Asan-
ka iz Vuzenice, okoli 1460 pa ji je to kmetijo (poleg
mnogih drugih, o katerih bodemo slišali dole) pode¬
lil dež. knez na novo v fevd. Dravčbaherjeva graba,
ki leži baš južno pod tem grebenom, se je menda

2 ) LAG št. 1663b: ». . . verkhauft lian vicr march gel-
tes in der gegent bei Saildenhofien, da die leit sint aufge-

sessen . . .«

9

zvala, kakor se nam poroča iz neke listine iz leta
1395, takrat Mrzli dol; ob začetku te doline se nam¬
reč imenuje cerkev sv. Janeza. (Morda pa je mišlje¬
na cerkev sv. Janeza pri Ribnici? Toda Asanki so
imeli, kolikor nam je znano, posesti le okoli Vuze¬
nice.)

3. Sv. Primož.

Kakor sem omenil že v knjižici »Nadžupnija in
dekanija Vuzenica« na str. 70/71, čitamo ime Sv.
Primož prvikrat okoli 1. 1420 v šentpavelskih fevd¬
nih knjigah. Tu slišimo tudi o dveh pol-kmetijah,
katere je imel v fevd Danki Asank od šentpavelske¬
ga samostana 3 ); ena je bila pod Sv. Primožem, ime
ni povedano, o drugi pa zvemo, da je biia »an dem
Zrob«. Kakih 40 let kasneje zasledimo naziv »am
Schrob(en)«, kar bode brez dvoma isto kot prej¬
šnji Zrob, označuje pa oboje najbrž kraj na obeli
straneh Plavžnice med Perušom in Šrotom; tu nam
je tudi iskati ti dve kmetiji. Istočasno (1460) se ime¬
nuje tudi Morijeva kmetija in neka žaga tam blizu,
(imela ju je Neža Asankova).

Pokrajina južno od cerkve sv. Primoža neka¬
ko do Drena, se je oni čas zvala Pohorje (»am Pa-
cher«), Tu nahajamo v dobi od 1436 do 1478 kme¬
tije Peruš, Ižek (»Eysakg«), Sedelnik, (to ime je ne¬
ki pisec popačil enkrat celo v »Fedleich«), Dartel
(»Hardengut«) in Grisoler. Nadaljevanje pogorja
proti jugozapadu je imelo ime »Kaschazen«, in tam
blizu nahajamo tudi krajevni imeni »Koczmis« in
pa »Brasilnik«.

Okoli 1460 zvemo tudi o kmetijah Marak, Plas
in Žvirc; nekemu kraju tu blizu se je reklo »im Sliv¬
nik«. — Tam, kjer izvira Plavžnica, torej tik pri
Bergliauserju, se je reklo »am Schober«, — mnogo

■') Archiv f. 6. O. 3. 34, III./31: »Item Denkchlein Asangk
von Seldenhofen hat ezu lelien ain halbe hueben under sand
Preyms und audi ain halbe hueben daselbs gelegen an dem
Zrob.«

10

onkratnih imen za kraje in kmetije pa, ki bi se mo¬
rale nahajati tu nekje blizu, (med Malo Kopo, Krem¬
žarjevim vrhom in Sv. Antonom), kakor: »Pessun-
czen«, »Zambit«, »Liegen«, »Skananczen«, »Gri-
bul«, »Phister«, »Manhart«, »Wrisdaw«, »Ainod«,
»Rattnar«, »Lesus«, »Kavit«, »Slungs«, »Liesnik«
itd. se danes ne da več določiti.

4. Sv. Anton.

Precej težje kakor za že opisane je bilo določiti
srednjeveška imena krajem in kmetijam na današ¬
njem ozemlju občine Sv. Anton. Kakor sem rekel
že na drugem mestu 4 * ), je nastala cerkev sv. Anto¬
na šele koncem 17. stoletja, zaradi tega nam manjka
najzanesljivejša opora za določitev raznih starih
krajevnih imen, ker se namreč tudi srednjeveške
lokalizacije silno radi poslužujejo raznih cerkva
kot najmarkantnejših točk v terenu.

Pogorje vzhodno in jugovzhodno od cerkve
sv. Antona se je v 15. stol. zvalo Uro ali Wuro.
Kraj zasledimo v listinah sicer večkrat, vendar se
imenuje samo enkrat (1468) tudi kmetija Kuternik.

Kraj med Mcršnikom (v St. Vidu) in Vidma-
nom se je oni čas imenoval Masnik (ali Messnik,
tudi Messnitz 6 ). Tukaj se imenujejo Jamnik (1436),
Hancel (1468) in Malej (1478). — Tekom 16. in 17.
stoletja se je potem rabilo za oba kraja Uro in Mas¬
nik eno ime: Mošajnik (Močivnik?).

Južno Vidmana pa do Male Kope se je razte¬
zala Planina (»Alben«), — deloma se tudi še danes
tako imenuje. Na tem teritoriju se pojavita -- kot
prvi pri Sv. Antonu —• imeni kmetij Prohart (1436
Pra\vchard) in Osriednik (1436), precej kasneje
(1478) tudi Kupnik in druge.

Nekoliko izmed na koncu odstavka o Sv. Pri¬
možu kot danes nedoločljive spoznanih imen pade

4 ) Nadžup. in dek. Vuzenica str. 82.

°) Bržčas odtod ime današnje kmetije Meršnik!

11

brez dvoma tudi na občino Sv. Anton; ugotavljati
ali ugibati pa, katera so to, bi bilo docela brezplo¬
dno početje, ker je premalo opor.

5. Okolica Vuzenice.

Ker se v naslednjem poglavju, kjer bode v glav¬
nem govor o gradu in trgu samem, ne bodem razen
pri važnejših dogodkih oziral na okolico, hočem še
tu dodati nekoliko o njej.

Leta 1441 se imenuje kot fevd od celjskega
grofa, torej k gradu spadajoče »in der Tretnitz an
dem urfar«; bržkone bode to današnje Brodnikovo
(Korpovo) posestvo. Dvajset let vslej čujemt o
kmetiji Griben (»Giffen«) in isti čas je imel Fri¬
derik Gleinzer eno kmetijo »ze Zielczk am Stain«;
ker pri Mariji na Kamnu druga kmetija ni mogoča,
moremo z neko sigurnostjo Zielczk smatrati za staro
ime današnjega Marofa.

O Neži, Asankovi hčerki smo že dvakrat sli¬
šali 6 ); imela je tudi v ali najbrž pri Vuzenici tri dom-
ce, enega »in dem Pawmgarten«, v katerem je bi¬
vala sama, dva pa sta bila opuščena, namreč njena
rojstna hiša Asankovo in pa domec, ki se mu je
reklo v Paradižu. Z ozirom na to, da so vsi trije bili
drug poleg drugega in da sta že dve poslopji bili
neporabljivi, moremo sklepati, da ti niso bili v trgu,

6 ) Ker je ta fevd precej važen, ga podajem v celoti v
originalnem besedilu: »Agnes des Danki tochter von Selden-
hoffen hat zu lehen ainen hof in dem Pawmgarten, darauf sy
selbst siczet, und zwein hof auch darbey gelegen, die sind od,
ain Asang, der ander in dem Paradis. Item ain ode huben ge-
nant am Schroben, item ain huben genant der Wriesnig, item
ain halbe hueben genant am Mawry, item ain sag auah da-
selbs, item ain hofstat genant der Karbel, item ain hofstat, ge¬
nant der Kranass, item vier egker und ain stat bey dem markt
gelegen, und Ir erb wern.«

Iz rokopisa »Cillier Lehensbuch«, LAG, sp. ar. Celje,
Cod. 3779, fol. 74a.

12

(—■ tukaj bi hiše ne ostale 'kar tako podrtije ali pa
vsaj neobljudene! —), temveč izven njega, pa ven¬
dar ne daleč od trga, morda kje pri Glažerju ali
Stoparju.

Poleg cerkve se leta 1475 imenuje Cekinger-
jev domec; imel ga je Ulrik Ivniški v fevd od dež.
kneza. In še en domec bi bilo omeniti, to je Kuhel-
nikovo; imenuje se okoli 1. 1460 kot »Chochelhoff«
in ga je imel v lasti domačin Wolfang Schrampf, ki
je posedoval tudi štiri kmetije na Planini (pri Sv.
Antonu).

6. Sekožen in Sv. Vid.

Najstarejša naselbina v celem okraju, za katero
nam je še dandanes ohranjeno prvotno ime, je Se¬
kožen (vas Sv. Vid). Imenuje se prvikrat 1. 1187;
bila je do takrat last grofov Lebenau oziroma Truš-
njanov in so jo ti prodali šentpavelskemu samosta¬
nu. 60 let kasneje jo je Kolon Trušenjski (Vuzeniški)
za 80 mark zopet odkupil od rečenega samostana.
— Prvič slišimo o stanovalcih iz Sekožni 1. 1332; bil
je to Herman, brat Haidenreicha iz Vuzenice. Brez
dvoma gre današnje domače ime Herman še na
ta čas nazaj in je to torej najstarejša po imenu, ki
se je še do danes ohranilo, znana kmetija v celem
okolišu.

Medtem ko nahajamo v 12. in 13, stoletju za Se¬
kožen izključeno le slovenski izraz Cekazen, Zeca-
cen in slično-, se pojavi v 14. stoletju poleg tega tudi
že ponemčen (ali začetkoma menda samo slabo
prepisan  in na ta način pismeno udoma¬
čen)  izraz Zekarn, Zekkorn, Zekgern in slično; v
15. stoletju že izgine iz zapiskov izraz Sekožen po¬
polnoma.

Zelo imenitnega in premožnega moža iz Se¬
kožni nam imenujejo celjske fevdne knjige; bil je to
Sigmund Zekarner (Žiga iz Sekožni). Dobi! je 1. 1.436
od celjskega grofa Friderika v fevd poleg svojega
dvorca v vasi Sekožni (»ze Czekharn im dorff«)

13

še mnogo kmetij pri Vuzenici, eno v Slivniku (blizu
Vuzenice), tri pri Sv. Primožu (Zvirčevo 1 , Mrakovo
in Grisolcovo), dve v Ribnici, več kmetij pri Tr-
bonjah, eno pri Puhenštajnu, eno pri Sv. Antonu,
nekoliko tudi onstran Drave pri Vratih, pri Maren-
bergu, v Ribičju, Pernicah, Ojstrici in ob Velki. Ta
Žiga je umrl koncem leta 1445 ali pa januarja 1446
in je zapustil dva sinova, Hansa in Žigo ter 2000
funtov penezov dolga pri Antonu Holnekerju. Za
rečeni dolg pa so bile podeljene slednjemu, ki je bil
polbrat (»steufbruder«) Žige, vse zgoraj imenovane
posesti. O Holnekerjih zvemo tudi še na drugih me¬
stih, da so imeli v naši okolici precej imetja. V
istem času sta imela v Sekožni neke kmetije tudi
Andrej Safner in Jurij VVindischgrez. Slednji je
kupil 1. 1443 od bratov Martina in Jakoba Rawna-
cher poleg drugih kmetij v daljšem okolišu Vuze¬
nice tudi v Sekožni dve kmetiji, na eni je bil Miha
Kvasinc, na drugi pa Štefan (danes Šteflova kmeti¬
ja). Okoli 1460 zvemo, da je bil v Sekožni poseben
župan (= upravitelj podložnikov) po imenu Helb-
ling.

Kraj na južnem robu ravnine, kjer se začne
vzpenjati hribovje, nekako od Žmavca pa do Cie-
glarja (ali morda še dalje) se je oni čas zval Javšje
(»in dem Erlach ob Zekharn«); od tod torej ime tam¬
kajšnje kmetije Javšnik. Nekoliko višje nad tem je
kmetija Jerbič, ki se istotako kakor Pogačevo in
Zlabnikovo, ki je oboje vedno spadalo k gradu, ime¬
nuje že 1. 1436. Kraj južno odtod je imel ime v L e s u
(»im Holz«) in se tukaj imenujeta kmetiji Hergot
in pa Kus. In še kmetija Bibovnik se omenja na tem
grebenu, in sicer se je oni čas tam reklo »P h i g e 1-
n i k a m K o g e 1«.

Kraj severovzhodno od šentvidske cerkve, ne¬
kako od Kosa-Brodnika pa do Polnerjevega potoka
se je zval že v 13. stoletju (1. 1260) Tišalec (»Tisse-
liz«); toda dolgo potem ne slišimo tega imena več
in se nam kot tako pojavi zopet šele v urbarjih 16.
in 17. stoletja.

14

7. Vuhred.

Na kratko sem omenil že na drugem mestu'),
da zasledimo ime Vuhred v listinah začetkom 15.
stoletja. Čeravno ni ohranjena iz 14. stoletja nobena
listina, ki bi nam prikazala prvotno ime vasi, je vse¬
eno brez dvoma, da je beseda slovenskega izvora;
vslej, v sredini 17. stol. čitamo v vuzeniških ma¬
trikah ime Ohred, Ohrad in temu sličen je pač moral
biti tudi prvotni naziv. V 15. stol. (in tudi v 16.)
so oblike imena te-le: Wuecher, Wucher, Wuchar
in Wuechern.

Prvikrat čujemo o Vuhredu v listini od 9. junija
1407, glasom katere prepusti Seibot Sch\veighofer
(iz Vuzenice) za svojo hčerko Margareto, ki je bila
nuna v samostanu v Marenbergu, eno marko let¬
nih dohodkov, in zastavi za osiguranje tega dohod¬
ka svoj mlin v Vuhredu (»zu Wuecher«), ki ga ta
čas poseduje »Jellen der Khrautiz«; od tega mlina
se ima namreč letno služiti eno marko dunajskega
denarja. Pečatil je to listino z izstaviteljem Danki
Asank iz Vuzenice. — Že naslednje leto se imenu¬
je Vuhred vas; v okolici Marenberga, pri Dravo¬
gradu v Ribnici in tukaj je namreč imel »Ulreich der
Pucz« več kmetij in domcev od šentpavelskega sa¬
mostana v fevd, v Vuhredu samem pa v vasi 5
kmetij (»ze Wuecher fiinf hueben in dem darff«),
Te iste fevde je dobil okoli 1440 Henrik Luxperger,
za njim pa brata Regenbert in Stainvvalt »von Fled-
nitz«.

Prihodnjo vest o Vuhredu nahajamo v celj¬
skih fevdnih knjigah leta 1436; tu je imel Hans Sei-
bat en mlin, Žiga Wakkerzil štiri in pol kmetije in
Gašper Presinger eno kmetijo, na kateri je takrat
sedel Oton.

Okoli Božiča 1443 sta prodala brata Martin in
Jakob Rawnacher Juriju Windischgrezu več kmetij
v okolišu vuzeniškega vlastelinstva, med temi tudi

7 ) Nadžup. in dek. Vuzenica str. 84.

15

dve v Sekožni in dve v Vuhredu, in sicer se ti dve
izrecno imenujeta »auf der ain der Ouintan, auf der
ander der Behaim«. Vse to so bili fevdi od celjskih
grofov ter je to prodajo (in še druge fevde) potrdil
celjski grof Friderik dne 5. januarja 1445.

Leta 1451 zvemo, da je imel v Vuhredu en do-
mec, torej hišo brez večjega pripadajočega zem¬
ljišča Hans Sclrvveighofer; prodal je tega (in pa eno
kmetijo pri Sv. Danijelu, oboje celjska fevda) Er-
hartu Eybeswalderju.

Okoli L 1460 je cesar Friderik potrdil bivše
celjske fevde, in pri tej priliki tudi Erhartu Eybes-
walderju gornja fevda in še več drugih (tudi v Or¬
lici), nadalje Frideriku Gleinzerju mnogo fevdov
okoli Vuzenice in Marenberga, v Vuhredu pa Peha-
novo in Kvintanovo kmetijo, in še Vidu Hengspa-
cherju (okoli Vuzenice in Marenberga mnogo kme¬
tij ter) v Vuhredu štiri in pol kmetije (neimenova¬
ne) in pa eno (Novakovo), ki jo točno označi »ain
huben genant Nuaco gelegen zu Wucher mitten im
dorff gen'Mernberg iiber in der herschaft zu Sel-
denhofen«. Taiste fevde in prav tako posebej ime¬
novano to kmetijo je cesar na novo potrdil imeno¬
vanemu Vidu H. leta 1478 (15. jan.), prav tako Er-
hart Eybeswalderjeve fevde 1. 1468 Pavlu Eybes-
walderju in taiste deset let kasneje (1478, 29. jan.)
Ulriku Eybeswalderju.

Slednjič še zvemo iz fevdne listine od 27. maja
1478, da je dobil Hartman Holneker mnogo deželno¬
knežjih fevdov (pri Vuzenici, v Sekožni, v Ribnici
itd.) in med temi tudi »ain huben am Wucher, die
der Bernhardt innhat« (Pernatovo torej).

To je približno vse, kar nam je znanega o Vu¬
hredu iz 15. stoletja.

8. Orlica.

Istočasno kakor o Dravčah slišimo tudi prvi¬
krat o Orlici. Ljudje sicer tudi danes še izgovarjajo
Arlica, toda ta a je posebnčst pohorskega dialekta.

16

(pravzaprav je le visoki o), kakor se tudi tukaj splo¬
šno pravi ače (in ne oče), kavoč (nam. kovač), ka-
za (nam. koza), hat(e)la (nam. hotela) itd. — Besed¬
ne oblike, ki jih srečavamo v 15. in 16. stoletju, so:
Orlicz, Orlitseh, Orlas in Arlitzen, kasneje (v 17.
stol.) tudi Horblitz.

Leta 1436 zvemo, da so imeli tukaj fevde od
celjskih grofov in sicer Friderik Safner eno kme¬
tijo, na kateri je sedel Simon Pušnik, ki je imel
tudi še poleg te eno pušo, in eno, na kateri je sedel
Brak (danes Vrek); tudi ta je imel še eno kmetijo
zraven, — vsega je torej imel F. Safner štiri kme¬
tije, — nadalje Bernhart Sachs štiri kmetije in še
Andrej Safner dve, o katerih dole več, — Friderik
Safner je prodal svoje kmetije kasneje Erhartu Ei-
beswalderju, ker zvemo okoli 1460, da je cesar Fri¬
derik potrdil temu več dež. knežjih fevdov v dalj¬
šem vuzeniškem okolišu, med temi tudi gornje štiri
v Orlici; leta 1468 je imel iste štiri kmetije Pavel
Eibesvvalder, deset let pozneje (1478, 29. jan.) pa
Ulrik Eibeswalder, vuzeniški graščak.

Andrej Safner je imel (1436) dve kmetiji, od ka¬
terih je bila ena »am Leutolds«, druga pa »im Dra-
ga-dal«; ti dve krajevni imeni sta danes že pozab¬
ljeni, bi jih tudi sicer ne mogli določiti, da ni v fev¬
dni listini od 29. jan. 1478 (Ulrik Eibeswalder) toč¬
neje povedano »an der Arliczen genant am Leutolds,
da der Kayser aufsiczt«, (danes torej Kajžerjevo na
Cigajnar-koglu). — Tukaj blizu sta bila tudi kraja
(ali kmetiji?) »am Posonik« in pa »am Gram«. Dra-
gatal se je zval kraj, kjer je sedaj Hušmanovo, ker
nam ista listina pravi »am hueben im Drangental
genant des Hubschmans hueben«.

Mogoče je tudi, da je stala cerkvica sv. Janeza
(v Janževskem vrhu) že koncem 14. stoletja. Li¬
stina od 22. jan. 1395 namreč pravi »an dem Merz-
thall bei st. Johann«, in jarek, na kojega početku
stoji cerkvica, se še danes imenuje Mrzli graben.

17

9. Ribnica na P o h.

Ribnico, naš pohorski raj, kakor jo imenujejo
planinci, srečamo v srednjeveških listinah prvikrat
leta 1266 s ). Oblike imena so do konca 15. stoletja
naslednje: Reyvinich (1266), Reyfnik (1286), Reifin-
ge (1326, 1328, 1351), Reifflinge (1329), Reiffnik
(1356), Reyfnich (1374), Reyfnikch (1436, 1460),

Reffnig (1478).

Ona listina od 18. maja 1266, izdana v Dravo¬
gradu, v kateri prvič čitamo ime Ribnice, pravi, da
sta Herbord Dravograjski in njegova žena Gertruda
prodala Sifridu Marenberškemu in Rikardi, njegovi
ženi, dohodke 8 mark od posestev, ležečih »in Rey-
vinich« z vsemi pritiklinami: travniki, pašniki, nji¬
vami, gozdovi in vodami za 40 mark srebra. Pogoj
te prodaje pa je, da te dohodke Sifrid ne sme pri¬
držati, temveč jih mora darovati v last samostanu
dominikank v Marenbergu. To sta Sifrid in Rikarda
še istega dne tudi izvršila.

Druga oseba, o kateri vemo, da je imela po¬
sestva okoli Ribnice, je bila Elizabeta iz Roža (na
Koroškem). Ta je prodala 1286 (31. maja) otrokom
svojega strica Kolona Vuzeniškega, namreč Kolonu,
Henriku in njunim sestram dohodke eno marko in
20 fenigov za osem mark srebra, in so bili ti do¬
hodki »in dem Reyfnik« in pa okoli Vuzenice. Med
pričami tega akta so bili poleg Ulrika Žovneškega
tudi vuzen. župnik Ditmar ter Eberolf in njegov
brat Pertold iz Vuzenice.

V letih 1326, 1329 in 1332 čujemo, da sta imela
v Ribnici in pa pri Sv. Petru (kraj Mute) neke do¬
hodke Zofija in njen sin Konrad iz Lipnice; prodala
sta del teh, in sicer 3 marke dohodkov samostanu
v Marenbergu za 20 mark srebra (1326), istotako 3
marke dohodkov, — ali iste ali druge, se ne da do¬
ločiti, — nunama Dimuti in Katarini iz Puhenštajna
(1329), Konrad sam pa zopet 3 marke dohodkov sa-

°) in ne, kakor je mislil Zahn, že 1. 1226! (ozir. 1224).

18

mostanu v Marenbergu (1332). — Tudi Viljem Vil-
tuški je prodal 1351 (1. novembra) istemu samo¬
stanu svojo last v Ribnici, 2 kmetiji in eno planino
(»swaig«) za 20 mark srebra; na eni kmetiji je sedel
»Kutsche der Schwaiger«, na drugi pa »Janš, Ul-
reichs brucder«. Obe kmetiji sta donašali štiri mar¬
ke dohodkov.

Zanimiva in važna za Ribnico je listina od 26.
februarja 1356, glasom katere poveri oglejski pa-
trijarh Nikolaj preiskavo proti ribniškemu vikar-
ju(?) koroškemu arliidijakonu Pilgrimu in šmartin-
skemu župniku Markvardu. Vuzeniški župnik Peter
se je namreč pritožil v Oglej, da si je prilastil rib¬
niški vikarijat neki nedorasel mladenič po imenu
Joannes Poldionii in ga že več let kot laik upravlja.
Patrijarh je odredil, da imata komisarja zadevo pre¬
iskati, in ako pritožba vuzen. župnika odgovarja
resnici, da odstranita Poldionija in izrečeta nad
krivci cerkveno izobčenje. — V Ribnici je torej ta
čas že bil vikarijat, »cuius collatio ct provisio ad
eundem (vuzen.) plebanum dinoscitur pertinere« —
in nam ta listina jasno pokazuje razdrapane cer¬
kvene razmere v tem razdobju.

Največ posesti pa so imeli okrog Ribnice go¬
spodje Vuzeniški. O teh v srednjeveških listinah
do izumrtja gospodov Vuzeniških sicer ne slišimo
nič, — kar pa je povsem naravno, ker so jih uprav¬
ljali domači upravniki direktno za graščaka, kme¬
tije nam pa navajajo poznejši urbarji. Pač pa zve^
mo, da se je Kolon (IV.) leta 1319 (10. avg.) na li¬
stinska dokazila opata Nikole iz Št. Pavla odrekel
nekim posestim, ki leže tostran Drave, onstran
Velke in pa v Ribnici, in sicer so to kmetije, domci
in desetine od izvirka Velke na Planini pa do izliva
v Dravo. Te fevde, katere so Kolonovi predniki brez
pravice posedovali, prepusti isti šentpavelskemu
samostanu in dobi zato odpravnine 80 mark srebra,
povrh mu še podeli opat za dobo njegovega življe¬
nja (Kolona IV.) te fevde, ne pa tudi njegovemu
sinu Kolonu. Kljub temu pa zvemo 40 let kasneje

19

(1359, 20. okt.), da je Kolon V. volil Viljemu iz Gli-
neka, svojemu nečaku, razen gradu in trga Vuze¬
nice tudi vse, kar k temu spada, namreč vse po¬
sesti v Ribnici, v Kranjah, Cirknici in Podgracu (to
troje je v Slov. Goricah), dalje v Radvanju in v Al-
tcnhofenu (ob Muri). Prvo dvoje (posesti v Ribnici
in Kranjah) so bili šentpavelski fevdi, zaradi kate¬
rih se je pozneje (1363) opat Konrad sporazumel s
Kolonom V., da jih sme pridržati, dokler živi; isto
sc pa tudi leta 1344 že izrecno kot tako označuje
(nam. kot šentpav. fevdi).

Te šentpav. fevde v Ribnici je dobil po smrti Ko¬
lona V. Hans Liechtenstein-Nikolsburg v dosmrtni
užitek (1374, 13. julija), moral pa se je z reverzom
(z dne 22. jul. 1374) zavezati, da bode tukajšnje pod¬
ložnike pustil na sedanjih posestvih in pri sedanjih
pravicah ter da bode vsako škodo, ki bi morda na¬
stala zaradi kakih prepirov v zadevi te podelitve,
poravnal iz svojega. In vendar zvemo že dve leti
kasneje, da je opat Konrad naprosil Hertnida Viv-
šniškega za razsodnika v sporu z Ulrikom Stuben-
berškim, ki si je prilaščeval neke pravice do onih
posesti okoli Ribnice in do desetin na Remšniku.
Intervencija Hertnida je bila brezuspešna, ker je bil
Stubenberžan preoblasten. Kako je spor potem kon¬
čal, ni znano, pač pa potrjujeta zopet dve leti po¬
zneje (25. jan. 1378) vojvodi Albreht in Leopold, da
je Hans Liechtenstein - Nikolsburg nazaj prodal
šentpav. opatu one posesti okoli Ribnice in ob Velki
ter desetine na Remšniku. Vse to je, kakor pravi
poročilo iz leta 1384, donašalo letno 60 liber do¬
hodkov in je to opat Konrad podaril sobratom v
konventu, da se vsoto po sobotah v določenih delih
razdeli med nje. Vendar tudi pri tem ni dolgo ostalo.
Ker je bila Ribnica precej oddaljena od Št. Pavla,
je isti opat 23. aprila 1387 zamenjal ta posestva proti
mitnici v Velikovcu, ki je bila tudi njegova last, tako
torej, da so dobili užitek od mitnice, ki je bila sa¬
mostanu bližje, sobratje v konventu, opat pa je pri¬
držal posest v Ribnici. — Slednjič zvemo o teh šent-

20

pav. posestih 13. avgusta 1488; prošta iz Dobrle
vasi in iz Cirebinia namreč poravnata tega dne spor
med šentpav. opatom in njegovim kotiventom, in se
med pogoji, da se opat Ivan odreče svoji časti, na¬
vaja tudi, da bode Ivan imel svoj domicil v dvorcu
v 'Št. Lovrencu in da bode tam v trgu popoln go¬
spodar (tudi glede tamk. dohodkov) ter se mu pre¬
pusti tudi ves fevd pri Ribnici.

Leta 1400 je prodal Ulrik Schrampf iz Maren-
berga (ali Vuzenice) celjskemu grofu Hermanu pet
kmetij v Ribnici, in sicer eno, na koji sedi Janez
Mori, poleg te Viašncrjevo kmetijo, potem Morol-
dovo, dalje Vundrovo in pa »an Le\vtolds hueb«,
vse to za 80 funtov dunajskih penezov. — Eno kme¬
tijo, ki je bila fevd od šentpav. samostana, je imel
1. 1408 »Ulreich der Pucz«; isto je dobil 1. 1440 Hen¬
rik Luxperger, za njim pa sta jo imela brata Re-
genbert in Stain\valt »von Flednitz«.

Od celjskih fevdov so imeli pri Ribnici leta 1436:
Žiga VVakkerzil eno kmetijo (v Vuhredu 4L>), Žiga
iz Sekožni dve kmetiji, eni se je reklo »Schaisspern-
liart«, drugi pa »an der Haiden«, in pa Baltazar Rot-
tenperger eno kmetijo. Že januarja 1446 je potrdil
celjski grof Friderik oni dve kmetiji (»Schaisspern-
bart« in pa »an der Haiden«) Antonu Holnekerju, in
istemu tudi 1. 1460 po izumrtju celjskih grofov cesar
Friderik. Po smrti Antona je dobil te fevde sin
Hartman Holneker, ter je to posest potrdil tudi ce¬
sar Friderik z listino od 27. maja 1478. Leta 1460
zvemo tudi, da je imel (med mnogim drugim v
vuzen. vlastelinstvu) eno kmetijo v Ribnici v fevd
od dež. kneza Vid Hengspacher; potrjen mu je bil
ta fevd leta 1478.

Tudi bratje Ivniški so imeli tod okoli precej
posesti oziroma deželno-knežjih fevdov, tako 1468
Pavel Eybeswalder neke desetine v Ribnici, »dic
der supan in Reiffnikg innhat«, in 1478 Ulrik (Ey-
bes\valder) neke desetine, »die der Wrenk innhat«;
(morda so to bile iste, katere je imel prejšnji).

21

S tem bi končal opis našega okoliša, kolikor
nam povejo o njem zanesljivi srednjeveški viri. —
Zaključek, ki ga lahko napravimo iz gore poveda¬
nega, je sledeči: vsi kraji in občine, ki nosijo danes
ime po kaki cerkvi, kakor Sv. Danijel, St. Janž, Sv.
Primož, Sv. Anton, Sv. Vid so imeli do ustanovitve
teh cerkva druga, danes skoro vseskozi pozabljena
imena. Je pač v tem bilo že takrat tako kakor je
dandanes: poimenovanje po markantnih točkah v
terenu, — in to so cerkve brez vsakega dvoma, —
in pri tem so se pozabila stara imena.

Kmetije pa so ohranile po večini še do danes
nekdanje nazive, in tudi za to sta dva glavna vzroka
povsem jasna: kmetije so bile arondirane, zato ko¬
sovnih imen ni bilo treba, na kmetijah pa je sedela
vedno ena in ista rodbina, (— saj se podložnik ni
smel takrat nikamor seliti, bil je osebno in z vsem
imetjem last gosposke), — in tako se je ime prijelo
hiše in zemlje. Seveda se je tudi eno ali drugo ime
spremenilo, pri tem so pač vplivali drugi važni mo¬
menti, (neestetsko ime, važni zunanji dogodki itd.),
pozabila so se pa le imena kmetij, ki so jih že zgo¬
daj opustili zaradi nerodovitnosti ali pa elementar¬
nih nezgod. Kajti imena kmetij, ki jih zasledimo v
poznejših urbarjih, (1553, 1570, 1585, 1662), so z ma¬
limi izjemami vse današnja imena.

S tem se povrnemo zopet k zgodovini Vu¬
zenice.

22

E. Grad iai trg.

Po smrti grofa Ulrika se je oglasila za dedščino
Celjanov cela kopica dedičev; prvi in glavni reflek-
tant je bil cesar Friderik, sklicujoč se na pogodbo iz
1. 1443, potem Katarina, Ulrikova vdova, dalje ogr¬
ski kralj Ladislav Posmrtnik ter še goriški grof Ivan,
grof Ivan Montfort - Pfanberški, vojvoda Vladislav
Tešinski, vojvoda Viljem Saško - Devinski, knezi
Modruško - Frankopanski in še več drugih, ki so na
temelju posebnih pogodb stavili le manjše zahteve,
med temi tudi, kakor smo že čuli Volfgang in Rain-
preht Walsejca (na podlagi pogodbe iz 1. 1451.). Ka¬
ko sc je cesar pobotal s slednjima, ni znano, sigurno
pa je, da je sam obdržal vuzeniško vlastelinstvo z
Muto.

a) Grajski upravniki  in  z a j m n i k i.

Listina z dne 19. aprila 1457, izstavljena v Celju
nam pove, da je cesar Friderik dal Frideriku Verlu
v oskrbo vuzeniški grad (s pritiklinami, gozdovi, ri¬
bolovi, roboto itd.) ter en sod vina in še 100 funtov
fenigov dohodkov iz vuzeniškega urada za grajsko
varstvo. Kakor pravi listina, je Veri vse to dobil
za zvesto službovanje pri grofu Ulriku.

Istega leta, osem dni pozneje (1457, 27. aprila)
je bila tudi v Celju izstavljena listina za Volfganga
Schrampfa, iz katere zvemo, da se je zadeva za¬
puščine Celjanov obravnavala v Gradcu in se je
cesarju prisodilo »desselben von Čili herschaft,
gslosser, leut und gueter inzenemen«. Na podlagi te¬
ga pravoreka je izročil Volfgang Schrampf cesarju
vuzeniški grad in sprejel zato od cesarja v upravo

23

deželsko sodišče in urad v Vuzenici; za zvesto služ¬
bovanje grofu Ulriku pa se mu nakaže 200 cekinov,
10 se jih izplača takoj, ostalih 190 pa naj si odračuna
pri dohodkih sodnije in urada.

Iz te listine torej zvemo, da je bil že prej (za
časa grofa Ulrika) grajski upravnik Volfgang
Schrampf, — toda kako dolgo, o tem listine mol¬
čijo. O Schrampfih sodimo (z ozirom na obilico fev¬
dov pri Marenbergu), da so bili rodom Marenber-
žani, vslej pa so se naselili v Vuzenici. Volfgang je
dobil od cesarja (okoli 1460) v fevd precej kmetij
v okolici Vuzenice, tako Kupšicerjevo kmetijo pri
Puhenštajnu in Zlabnikovo nad gradom, potem Ku-
helnikov dvorec (»Chohelhof«) in kmetije: Osriedni-
kovo, Prohartcvo, Masnikovo, Haidovo, Jamnikovo,
Hergotovo in eno hišo v trgu Vuzenici ter še Raun-
šakovo posestvo, — vse to je bil kupil že preje od
Volfganga Leisserja. Še 1. 1468 slišimo o Volfgangu
Schrampfu; dne 11. feb. t. 1. je cesar dovolil, da je
Volfgang prepustil svoji ženi Doroteji dvorec in
kmetijo nad cerkvijo v Vuzenici (bržda Haftlcrjevo
ali Štaljaklovo). — Znan nam je dalje Andrej
Schrampf, kateremu je cesar Maksimiljan podelil
tudi v fevd Zlabnikovo kmetijo (16. junija 1496); in
še 1. 1501 slišimo o Schrampfu, in sicer zvemo, da
je napravil Andrej ustanovo pri kapitlju v Dobrli
vasi 9 ). Takratni prošt Valentin Fabri je bil namreč
obenem tudi vuzeniški župnik, — edino tako nam je
tudi to ustanovo razumeti. Prepustil je kapitlju do¬
hodke 24 funtov fenigov, da se bere zanj, za njegovo
ženo Afro in brata Hansa, ki je bil upravitelj na fal¬
ski graščini, letno ena zadušnica na večne čase. —
Za tem ne slišimo o Schrampfih nič več.

Že 15. septembra 1458 je postal grajski oskrbnik
Gebhard Peuscher. Listina, s katero mu je cesar
Friderik podelil oskrbništvo vuzen. gradu na tri leta,
(kar se je bržčas kasneje podaljšalo še za nadalnji
dve leti), pravi, da ima dobiti Peuscher za grajsko

°) B. Scliroll: Urk. Reg. Eberndorf, N. CXII.

24

varstvo iz vuzeniškega urada letno sto funtov feni-
gov in k temu še 24K meric pšenice, 1414 meric rži,
19/4 meric ovsa in en sod vina. Za zvesto službo pa,
ki jo je vršila Gebhardova žena Valburga pri cesa¬
rici Leonori, (— bila je torej bržčas kaka dvorna
dama, kar je bilo oni čas precej istovetno s služab¬
nico), je imel dobivati vsako leto iz rečenega urada
še posebe en sod vina.

Za Peuscherjem je podelil cesar vuzeniško vla-
stelinstvo z uradom in vsemi pritiklinami in dohodki
v upravo Ulriku Ivniškemu (Eybeswalderju) proti
temu, da je moral Ulrik odrajtati iz dohodkov ce¬
sarju vsako leto 550 funtov fenigov, — torej za one
čase prav znatno vsoto. Ulrik je bil opravnik vuze¬
niške graščine od 1463 do 1480. Deloma v tej dobi,
deloma pa tudi že prej in nekaj še vslej so si prido¬
bili gospodje Ivniški v Vuzenici in širši okolici precej
posestev. Tako nam je znano, da je kupil Erhart Iv¬
niški 1. 1444 (26. Vlil.) od Krištofa Satnerja dve
kmetiji v Orlici, eno nad vuzen. gradom (bržčas Po-
gačevo ali pa Zlabnikovo), eno v Dravčah in en
dvorec v Ribičju; isti tudi 1. 1451 (8. V.) od Vuzeni-
čana Hansa Schweighoferja eno kmetijo pod Sv.
Danijelom in en dvorec v Vuhredu ter še 1. 1462
(12. X.) od Neže I unfelder Janaliovo kmetijo pod
cerkvijo sv. Danijela. —- Urik Ivniški je januarja
1480 menjal s Hartmanom Holnekerjem neke posesti
tako, da je dobil dvorec imenovan »Zechnerhof« (ali
pa »Zekingerhof«) pri župni cerkvi v Vuzenici, po¬
tem dve njivi pod Marijo na Kamnu in eno poleg
župne cerkve, Holneker pa Galunovo kmetijo v Tr-
bonjah. — - Iz inventarja, ki je bil sestavljen janu¬
arja 1516 ob priliki dehtve celokupne posesti go¬
spodov Ivniških na dediče Hansa, Krištofa, Ožbolda
in Vida, (pri kateri delitvi je dobil ivniški in vuze¬
niški del slednje imenovani), zvemo še o naslednjih
posestih Ivničanov v našem okolišu 10 ): za Erharta
Ivniškega se je pridobilo Brieznikovo kmetijo v Št.

10 ) Beitrage XXIX.

25

Janžu, neko hišo in zemljišče v trgu Vuzenici, še
neke druge posesti v Vuzenici in Ribičju, dalje neko
kmetijo in dvorec pri Vuzenici ter še druge posesti
v okolišu. Za Pavla Ivniškega so pridobili zopet ne¬
kaj posesti pri Vuzenici, Ulrik Ivniški pa je kupil od
Jorga Freitla, tržkega sodnika v Vuzenici, njive pri
Mariji na Kamnu ter še istotam njive od Jakoba
Lainko. — Cesarju Maksimiljanu je posodil Žiga Iv¬
niški 6000 goldinarjev in si zasigural posojilo na
vuzeniškem gradu. — O njem bodemo slišali dole
več.

Iz celjskih fevdnih knjig in sicer iz zapiskov, ki
jih je dal sestaviti cesar Friderik po smrti zadnjega
grofa Celjskega 11 ) (okoli 1460), zvemo še o Erhartu
Ivniškemu, da je imel te-le kmetije: Kuplenovo (v
Smrekovcu), Meršakovo in Hanavrovo (v Poniklah),
Ižekovo (na Pohorju), Prugejcvo (Golobovo), Gri-
zoltovo in Tepejevo (na Višnji gori), v Ribičju dva
domca, v Orlici Pušnikovo in Vrekovo, neko pušo
nad vuzen. gradom (menda Pogačevo) in domec v
Sekožni, kmetijo pod Radijem, v Vuhredu en do¬
mec in v Dravčah eno kmetijo. Pavel Ivniški je
imel en domec v Trbonjah, Kuesovo kmetijo (pod
Čučejem) in Plasovo (v Št. Primožu). Glasom no-
tranje-avstrijskih fevdnih knjig (tom. Viol  8) je sle¬
dnje podedoval po smrti svojega očeta 1. 1473 Ulrik
Ivniški, dobil pa je leta 1478 še naprej v fevd tudi
kmetije, katere je njegov oče kupil od Žige Spang-
stainerja, namreč prej imenovane: Brieznikovo, Ku¬
plenovo, Meršakovo, Hanavrovo, Ižekovo, Poga¬
čevo (je bila nekdaj v Požarjevem), Prugejevo (Go¬
lobovo), PerušovO', Tepejevo, dva domca v Ribičju,
v Orlici Pušnikovo in Vrekovo, pušo nad vuzen.
gradom, dvorec v Sekožni, eno kmetijo v Vuhredu
in eno v Dravčah, razen teh pa še: Kaižerjevo in
Posonikovo v Orlici, Kuternikovo pri Sv. Antonu,
Hušmanovo, Bibovsko, Malejevo, Hribernikovo in
še par drugih, danes ne več določljivih.

u ) Gruden: Cerkvene razmere v XV. stol. 145.

26

Za Ulrikom Ivniškim (bržčas po njegovi smrti)
je dobil vuzeniško vlastelinstvo z listino z dne 7.
sept. 1480 v upravo pod istimi pogoji, kakor prej
imenovani, Lenart Presinger. Ako prej ne, tako so
gotovo pod upravo tega graščaka naložili graščin¬
ske urbarje, v katerih je bil popisan vsak podložnik,
kaj je moral dati, celotna robota in druge služnosti,
tudi lovske in ribiške pravice itd. Listina namreč
izrecno pravi »mitsambt den nuezen und renten,
auch dem Zeug, urbar-registern und allem andern«.
Razen tega pa pravi tudi neko mesto v urbarju 1.
1553, da je bil ta sestavljen na podlagi onega iz 15.
stoletja. Žalibog se je baš ta urbar ali izgubil ali pa
vsaj doslej še ni dostopen.

Bržčas za časa Presingerjevega gospodovanja
je tudi bilo, ko je 1484 (2. marca) dobil Henrik
Tillinger od cesarja v zakup pobiranje vinske na¬
klade (taca) tostran Drave, in sicer za vino, ki se
uvozi v Bistrici, (katero, ni rečeno), Slovenjgradec,
Šalek, Šoštanj in Velenje, in sicer vino, ki se ga vozi
iz Razvanja, Peker in Limbuša skozi Vuzenico. Do¬
bil je z isto listino v zakup tudi mitnico in skladišče
v Slovenjgradcu, zanima nas pa seveda mnogo bolj
prvo, kar nam zelo osvetljuje važnost Vuzenice v
onem času. Brez dvoma je tudi imel Tillinger (ali
pa njegov namestnik) svoj sedež v trgu Vuzenici,
ki si je potom danes ne več znanih listin vedel zasi-
gurati ta privilegij, — (kakor bodemo kmalu še sli¬
šali), — da se morajo ta izborna vina voziti skozi
Vuzenico, čeprav gre prometna cesta onstran
Drave.

Ravno isto nam potrjuje tudi listina od 14. avg.
1489, iz katere zvemo, da je bil ta čas cesai ski
opravnik v Vuzenici Benedikt Satel, oni znani Sa-
tel, mariborski mestni sodnik, ki je leta 1480/81 vo¬
dil obrambo mesta proti četam kralja Matjaža. Ce¬
sar namreč zapove temu in drugim pobiralcem vin¬
ske naklade ( — ta je torej imel tudi vinski tac v
zakup —), da je šentpavelski samostan za 20 sodov
vina oproščen vsakega taca.

27

•

Leto dni nato je cesar podelil Frideriku Lam¬
bergerju pravico, pobirati osemdeseti goldinar od
vsake robe, ki se kupi ali proda v Ljubljani, Celju in
Vuzenici. Značilno je, da poleg Ljubljane in Celja,
ravno tudi Vuzenica! To dejstvo nam posredno zo¬
pet predočuje Vuzenico kot važen trgovski center.

In bas iz tega časa nam je znana tudi ena epi¬
zoda (izmed mnogih, ki so bile takrat takorekoč na
dnevnem redu): oglejski generalni vikar škof Peter
Carli je pojialogu patrijarha vizitiral naše župnije;
v Vuzenico je prišel 20. maja 1494. Tukaj se mu je
pritožil Vid, prior avguštinskega samostana na Muti,
da je vitez Hieronim Geschur, viceprefekt Krištofa
(ali najbrž bi se moralo glasiti Friderika?) Lamber-
garja oropal brata Avguština, redovnika avguštinca
na Muti, ko je pobiral miloščino po Vuzenici; vzel
mu je konja, en goldinar, vrečo in vse, kar je bilo v
njej. Vizitator zapove nato Hieronimu, ki je bržčas
biva! v Vuzenici, da pod kaznijo izobčenja vrne v
treh dneh odvzete stvari in ne brani avguštincem
pobirati miloščino, ker so mendikanti (menilii-
berači 12 ). Dalje pa o stvari ne zvemo nič več, menda
se je zadeva v gornjem smislu uredila.

Zelo važna za trg Vuzenico je listina cesarja
Friderika z dne 2. maja 1492, s katero cesar potrdi
vse trške privilegije. Ti privilegiji so: 1. nihče ne
sme peljati vino iz Peker in Limbuša mimo Vuze¬
nice razen z dovoljenjem trškega sodnika v Vuze¬
nici; izvzeti so le tržani v Kapli (na Kor.); 2. v Vuze¬
nici se smejo prodajati vina le za en funt penezov (pri
sodu) višje nego v Mariboru; 3. v okolišu vuzeniške
deželne sodnije ne sme nihče (tuji) imeti gostilne ali
trgovati z žitom, živino ali drugim blagom; kdor
hoče svojo robo prodati, jo mora pripeljati na vu¬
zeniški tedenski sejm in plačati za to predpisano
mitnino; 4. na praznik sv. Urha je žegnanje pri Ma¬
riji na Kamnu in sejm. Ta dan ni treba plačati mit-

■-)  Gruden: Cerkvene razmere v XV. stol. 145.

28


nine, pač pa mora dati vsakdo za varstvo, ker skrbi
trški sodnik s svojimi hlapci za red in mir, neko
dačo »leytgeb« po dva feniga. Listina nam tudi pove,
da so tržani prvotno listino, s katero so se jim po¬
delili ti privilegiji, vsled zadnjih vojnih dogodkov,
v katerih so Vuzeničani utrpeli precej škode, izgu¬
bili ter se jim zato te pravice obnavljajo. Kateri so
bili ti »vojni dogodki«, sicer ni rečeno, mislimo pa,
da je to bil turški vpad leta 1476. V knjigi »Hiero-
nymus Marchstaller« (spisal p. B. Schroll) čitamo
na strani 5-6, da so Turki prišli leta 1476 v labodsko
dolino, sežgali Št. Pavel in opustošili vso okolico,
nato pa so se vračali ob Dravi navzdol proti Mari¬
boru »alles umher venviistend«. če so res tako
divjali in pustošili, potem se nedvomno tudi niso
izognili Vuzenice, temveč so tukaj ravno tako po¬
grabili, kar se je dalo in potem sežgali, kar niso
mogli odnesti. Graščak se jih je seveda ob graj¬
skem zidu ubranil, aktivno pa radi premalo čet ni
mogel poseči vmes. Moglo bi seveda biti tudi
1480/81, ko so Madžari oblegali Maribor; toda o teh
nam ni znano, da bi bili »obiskali« gornjo dravsko
dolino. — Iz listine posnemamo dalje, da je bil takrat
grajski upravitelj še Benedikt Salt ter mu cesar
naroči, da mora varovati Vuzeničane pri podeljenih
jim pravicah.

Leta 1494 (6. junija) so ponudili bratje Vclfgang,
Andrej in Viljem pl. Graben cesarju Maksimiljanu v
prodajo neki gozd »Galamik« in dva ribnika zraven.
Kupnina, ki bi se od cenilcev določila, naj bi se za-
sigurala na vuzeniškem gradu ter bi naj cesar po¬
vrh še dal za vsakih 20 fl cenilne vrednosti eno kme¬
tijo (menda v fevd); razen tega naj bi se Volfgangu
zasiguralo, da bode dobil vuzen. vlastelinstvo (za ne
določen znesek) v najem.

Menda je do te kupčije prišlo, toda po smrti Be¬
nedikta Satla (začetkom leta 1497) je cesar Maks po¬
nudil z ozirom na starejše obveznosti grajsko oprav-
ništvo najprej Greisenegerju; ta pa ga je odklonil,
istotako bržkone tudi drugi kandidat Krištof Weis-

priach, kateremu je bila Vuzenica nato ponujena. Z
listino z dne 1. maja 1497 je potem dobil Krištof
Stainacher vuzen. graščino v oskrbo, ter se je iste¬
mu še dne 8. jan. 1498 podaljšalo oskrbništvo do
Jurjevega (24. aprila)*).

Z listino, izdano istega dne (8. jan. 1498), pa je
cesar že podelil naš grad Volfgangu v. Graben, (to¬
rej veljavno od Jurjevega naprej), in sicer tako, da
dobi isti običajni prispevek za grajsko varstvo, glede
dohodkov in izdatkov pa se letno poračuna pri za¬
kladnici v Inomostu. Kakor vsak drugi graščinski
opravnik, se je moral tudi ta zavezati, da bode grad
cesarju v slučaju potrebe na razpolago, da ne bode
sam brez cesarjevega dovoljenja začel nikakega
boja s komurkoli, da ne bode od podložnikov, ki spa¬
dajo k temu vlastelinstvu, zahteval čez običajne dav¬
ke, služnosti itd. »wider altes herkpmen« in da bode
povsod in vedno varoval cesarjev interes.

Imel je, kakor nam kaže listina iz 1. 1507, vu¬
zeniško graščino skupaj z bratom Viljemom. Iz
omenjene listine, izdane dne 8. dec. (1507), zvemo,
da ju je pozval cesar Maksimiljan, da izročita vla-
stelinstvi Vuzenico in Neuberg (na Zg. Štaj.) Juriju
Schoferl ter dobita od Engelbrehta von der Haide
1000 fl (bržda kot odškodnino). Predaja naj bi se
vršila v 3 ali 4 tednih, pa se je menda zavlekla do
pozne jeseni leta 1509, ker nam listina od 25. okto¬
bra tega leta točno pove, da je Žiga Ivniški posodil
cesarju 6000 fl za nakup graščine Weinburg in da
mu je zato dal cesar v zastavo »gesloss und phleg
Seldenhoven mitsambt dem urbarambt, darzue ge-
horig, auch sunst allen andern seinen renten, ziin-
sen, diensten, nuzen, giilten, fahlen, wandln, buesn,
zehenten, perkrechten, herrlichkeiten, obrigkeiten
und gerechtigkeiten, nichts davon ausgenohmen,
wie dann soliches bishero Wolfgang von Graben
von S. M. innen gehabt hat«; cesar si je pridržal le
regalije, torej izrecne pravice vladarja, namreč po-

) Beitrage XV., 8, 25.

30

deljevanje fevdov, direktne davke, pravico do za¬
kladov in rudokopov ter vse lovske pravice. — Žiga
Ivniški je leta 1515 umrl ter se je po njegovi smrti
posest razdelila na dediče; tudi listina od 6. okt.
1515, glasom katere cesar izpričuje, da mu je bil Ži¬
ga (Ivniški) (prej) na novo posodil 1000 fl, nam pove,
da je bil takrat Žiga že mrtev in da se zasigura po¬
sojilo dedičem Hansu Ivniškemu (kot najstarejšemu)
in njegovim bratom in sestram na vuzen. gradu.
Povedali smo že, da je potem (1516) dobil Vuzenico
in Ivnik najmlajši Vid Ivniški.

Bržčas še pred smrtjo Žige pa je bilo, ko so
valovi kmečkega punta (1. 1515) občutno butnili tudi
cb Vuzenico. Upor se je začel na Kranjskem, vzrok
pa mu je bilo kruto ravnanje graščakov s podlož¬
niki. Juri pl. Turn in njegov oskrbnik Stersen sta po
Kočevju nastopala tako nasilno', da so kmetje segli
po samopomoči, napadli graščaka Turna na njego¬
vem gradu in njega in oskrbnika ubili; bilo je to pr¬
ve dni februarja 1515. Vzgled je bil dan in so se
kmalu kmetje po vsej Kranjski dvignili proti svo¬
jim tlačiteljem, ki so zahtevali in iztirjevali krivične
davke, katerih prej ni bilo, katere pa tudi cesarju
niso odrajtali. Geslo upornikov je bilo: »za staro
pravdo«. — Iz Kranjske se je vstaja hitro razširila
na Štajersko in Koroško, tako da je stvar postala za
vlado res opasna. Ker so pogajanja med vlado in
uporniki bila brezuspešna, so se deželni stanovi, ko-
jih interes je bil najbolj prizadet, v sili obrnili na
Jurija Herbersteina in ga imenovali za hetmana z
nalogo, da uduši upor. — Brž je ta razpodil puntarje
pri Gleisdorfu in jim vzel potem Viltuž (ob Dravi).
Tam je zvedel, da je v Vuzenici  zbrano večje
krdelo upornikov. Takoj se je obrnil sem, si s pre¬
močjo izsilil prehod čez Dravo, nato je tukaj maja
1515 potolkel in razpodil zbrane kmečke čete; potem
se je obrnil proti Celju in Brežicam in tudi tam raz¬
bil puntarje. Upor je končal s popolno zmago Her¬
bersteinovo oziroma dež. stanov, kmetom pa se je
potem godilo le še slabše.

31

Da-li so bili med uporniki tudi naši domači kme¬
tje, se dokumentarično seve ne da ugotoviti; zelo
verjetno in naravno pa je, d a s o b i 1 i med nezado¬
voljneži, kajti ona krilatica »za našo staro pravdo«
proti davkom, »das vor nit gewesen ist«, je pač po¬
vsod imela svojo magnetično moč. Potem pa tudi,
zakaj bi se sicer bili zbrali uporneži ravno v Vuze¬
nici, ako tukaj ne bi bila ugodna tla za nje? Da so
se najbrže hoteli znesti tudi nad domačimi vlastelini,
zlasti nad nezavarovanim župnikom, — kajti gra¬
ščaku na dobro utrjenem in takorekoč nezavzetnem
hribu pač niso mogli do živega, — je zelo verjetno.
Četudi le posredno, nam vendar to podmeno v go¬
tovi meri potrjuje dejstvo, da datirajo akti, urbarji
itd,, ki so še v nadžup. arhivu, šele od druge polo¬
vice 16. stol. naprej, posebno pa ni za 15. stol. in
za začetek 16. stol. najti ne tukaj ne drugod nikjer
takih (eventuelno prenesenih) aktov iz vuzeniške
župnije, — kar nam vsekakor vsiljuje misel, da so
morda kmetje takrat sežgali vse župnijske listine,
urbarje, zapisnike itd., misleč, da bodo s tem one¬
mogočili iztirjanje davkov. Bridka je bila potem po¬
kora.

Komaj se je nekoliko pozabil gornji dogodek in
so se zabrisale sledi ponesrečenega punta, že je gro¬
zila, druga, neprimerno hujša nevarnost. Sultan Soli-
man se je spomladi 1532 napotil z ogromno turško
vojsko čez Ogrsko proti Dunaju, toda ob trdnjavi
Kiseku, ki jo je oblegal, pa je ni mogel zavzeti, se
je predolgo zadržal, tako da ga je zgodnja jesen
prisilila, opustiti nameravan pohod na Dunaj. Glav¬
na vojska se je vračala preko Maribora domov,
manjši oddelki pa so plenili po vsej deželi. Eden teh
oddelkov — štel je baje okoli 1000 konjenikov —
je prišel iz Lipnice preko Ivnika čez Radelj in je
bil nekako sredi septembra na Muti. Tam so Turki
pograbili in poropali, kar se je dalo, — ker v avgu-
štinskem samostanu niso našli zaželjenih dragoceno¬
sti, so ga izropali in potem zažgali, takrat so tudi
zgorele vse listine, ki bi nam mogle povedati o tem

32

inače malo znanem samostanu kaj več, — potem pa
so hoteli še isto storiti tudi v Vuzenici. Toda Vuze-
ničani so se jim z orožjem postavili v bran, — na
pomoč so jim prihiteli oddelki iz Slovenjgradca, —
zavarovali so brod, da ni mogel nihče čez Dravo.
Ko so Turki po par dneh uvideli, da zlepa ne pridejo
preko, so jo hoteli mahniti ob Dravi navzgor mimo
Morenhofa v Dravograd. V Klavžali med Moren-
hofom in Boštjanom pa so Turke pričakovale koro¬
ške čete, s katerimi se tudi niso hoteli skusiti, zato
so jo mahnili po isti poti, koder so prišli, zopet na¬
zaj. Domneva se tudi, da so te turške čete oskrunile
cerkve v Soboti, Pernicah, Remšniku itd., katere je
potem lavantinski škof Filip Renner zopet posvetil.

Zvedeli smo, da je ta čas bila vuzeniška gra¬
ščina v posesti Vida Ivniškega. Ne dolgo nato, dne
3. nov. 1534 pa je cesar dovolil, da je Andrej Hof¬
man zum Neuhaus plačal Vidu onih 7000 fl, za katere
je imel Vuzenico v zastavi, in tako je prešel naš
okoliš v last Hofmanom (bratoma Andreju in Hansu),
visokoplemiški gornjeŠtajerski rodbini s priimkom
»zu Griinbiichel und Strechau«. Ti so imeli vuzen.
vlastelinstvo v zastavi do leta 1547, kaže se pa, da
je ostal kot opravnik tukaj Vid Ivniški, kakor bo¬
demo videli; Hofmani sami bržda te graščine nikdar
niti videli niso, deloma ker so bili vedno zaposleni
v dvorni službi, deloma pa, ker je ležala ta posest
predaleč od njih glavne lastnine, ki je bila v dolini
Mure in Ense.

In ravno iz te dobe imamo zopet važno vest o
Vuzenici. Avgusta 1539 zvemo, da je dobil Vid Iv¬
niški, ki je bil upravitelj vuzen. graščine, za ta grad
potrebno oborožbo, topove in municijo, ker je veno¬
mer grozila turška nevarnost, posebno pa menda še
zato, ker so se štajerski deželni stanovi odločili, da
se bodo gradila (poleg Ljubljane) tudi v Vuzenici
plovila, šajke in splavi (»Nassarnschiffe und Plet-
ten«), po katerih se bode lažje in hitrejše spravilo
vojni materijal in provijant četam na Hrvaškem. Kot
vzrok, da se je ob Dravi izbralo ravno Vuzenico,

33

se navaja, da je Maribor, ki bi kot prvi prišel v po-
štev, preveč odprt in za ogleduhe lahko dostopen,
medtem ko je Vuzenica skrita. K temu sklepu pa je
gotovo mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da ima Vu¬
zenica zelo pripravna pristanišča in primernega lesa
v izobilju. Ako ne že prej, se je v tem času tudi usta¬
novil tu ceh flosarjev, ki je floriral več ali manj do
začetka svetovne vojne.

Ladje so začeli graditi že leta 1538, (prvi toza¬
devni akt datira z dne 2. nov. 1538), že spomladi
1539 pa slišimo o nalogu, da mora biti prej ko mo¬
goče pripravljenih v Vuzenici 40 šajk za slavonske
bane. Aleksander Steindorfer je dobil nalog, da do¬
bavi iz tovarne Hofkircher v Miirzzuschlagu po¬
trebno oborožbo šajk, pred vsem težke puške na
burklje (»Hackenbiichsen auf Gabeln gelegt«) in jih
primerno montira na šajke v Vuzenici. Paskulin
Neutzer iz Dubrovnika, mojster in strokovnjak za
jadrnice pa je moral nadzirovati, da se šajke dobro
zgradijo in čim prej pripravijo za odhod. Ko je ta
(spomladi 1539) prišel v Vuzenico, je sicer našel
ladje slabo shranjene in v Dravi zamrznjene, pa jih
je kmalu pripravil in oddal. Gradili so ladje naprej
celo leto, in ko je zopet prišel čas stagnacije v delu
(zima 1539/40), je dobil Vid Ivniški, grajski oprav-
nik v Vuzenici nalog, da mora dati stalno stražiti
pripravljene ladje po vuzeniških tržanih (nalog od
12. marca 1540). Čeravno sedaj ne slišimo o gradnji
ladij v Vuzenici nič več posebnega, moramo vendar
iz drugih vojnih dogodkov sklepati, da so delali plo¬
vila tu še naprej; šele ko je jeseni 1542 minila turška
nevarnost, so ustavili tudi vse delo v Vuzenici.

Kakor smo že slišali, je spadal k vuzeniški gra¬
ščini tudi urad v Vuzenici s precejšnjim številom
podložnikov in lepimi dohodki; tega je posedovala
oni čas Omolay, vdova po vitezu Hansu Helfenber-
gu. Iz njene oporoke od 10. maja 1535, glasom ka¬
tere je razdelila svoje premoženje na sorodnike,
(mnogo je dobil »spodnji« samostan v Ptuju, grad
Alonšperk bratje Lamberg, grad Neuheusel vitez

3

34

Wernhart Herberstain, grad Galenstein Hans iz
Planine, urad v Slovenjgradcu Hans in Franc, sina
Jošta Helfenberga in še nekateri drugi), zvemo, da
sta podedovala od nje rečeni urad Hartman de Ho-
lenek in njegova žena Julijana. Rodbina Holenekov
je že od časa celjskih grofov sem imela precej po¬
sestev v okolici Vuzenice, in baš to dejstvo je brž¬
čas bil povod, da se ga je (kot sorodnika) spomnila
vdova Omolay v oporoki ravno z uradom v Vu¬
zenici.

Ko je bil cesar Ferdinand zopet v nujnih stiskah
za denar, mu je Hans Hofman k prejšnjemu posodil
še 1000 fl; glasom listine, izdane 1. januarja 1546,
se je zasigurala tudi ta vsota na vuzeniški graščini.
Komaj dobro leto nato (bilo je 24. aprila 1547 v ta¬
boru pri Miihlbergu), pa je izdal cesar dovoljenje,
da sme proti odkupnini vseh 8000 fl odstopiti Hans
Hofman vuzen. vlastelinstvo z vsemi pritiklinami,
dohodki, častmi itd. Rozini, vdovi po Hansu Ivniš-
kem, bratu Vida, o katerem smo prej slišali. Rozina
je kupila že 1. 1532 grad (že le bolj razvaline) na
Muti s pristavo in ribiško pravico, tako da je bilo
sedaj (1547) spojeno v vuzen. vlastelinstvu zopet
vse to, kar je za časa zadnjega celjskega grofa
(1425—1456) spadalo pod »Herrschaft Seldenho-
ven«. — Rozina je bržčas kmalu za tem odstopila
vuzen. graščino svojemu svaku Žigi Ivniškemu. Ta
je namreč kot vuzeniški zajmnik dobil leta 1553 od
vlade nalog, da mora točno popisati vse dohodke
in tozadevni^ spis (urbar) poslati v Gradec. Žiga je
povelje izvršil in knjigo »Urbarpuech der herrschaft
Seldenhofen«, datirano z 28. sept. 1553 predložil v
Gradec.

Ker sta tudi poznejša urbarja, oni iz 1. 1570 In
1585 zelo slična temu, hočemo tega nekoliko obšir¬
neje opisati. Razdeljen je po uradih in dajatvah, ka¬
kor sledi:

1. slovenski urad (»Wilndisch Ambt«) ima 65 podložnikov v

okolici Vuzenice in sicer od Trbonj do Podvelke in od Sv.

Antona do Mlak nad Muto:

35

2. urad v Zagaju (»Ambt in der Sagkaw«) obsega 33 podlož¬
nikov, večinoma na levem bregu Drave, od Dravograda
do Remšnika. Tukaj je vpisan tudi trg Vuzenica, ki je ta
čas plačeval davka letno 4 funte 4 ji, dalje spodnji tržani
skupaj 12 funtov in gornji tržani (»im Markch, die in obern
Akher genant«) 4 ji, od ene mesnice pa še posebe 3ji;

3. iz teh dveh uradov daje »Hierszend ara Garmtall(!)« 8
kmetov po 2 škafa prosa in vsak še po 3 d 1 , eden pa da
mesto prosa en škaf pšenice in 1 škaf rži;

4. urad v Ribnici ima 73 podložnikov okoli Ribnice. Rib¬
niški podložniki pa morajo dati razen običajne davščine
tudi še: a) točnine (»Zapfenrecht«) 2 funta 2 ji, b) za dese¬
tino 6 funtov, za pravico sekanja (»vorstrecht«) 4  funte,
d) dačo v deskah (»Ladendienst«), in sicer 8 kmetov, ki
imajo žage, skupaj 7‘A  »viertl« (menda četrt klaftre);

5. urad v Kranjah (v Slov. Goricah) ima 19 podložnikov;

6. urad na Plaču (v Slov. Goricah) ima 9 podložnikov;

7. urad v Cirknici (ob Pesnici) ima 14 (podložnikov;

8. gornina (»perkchrecht«) v Kraujah znaša 125 meric (»perk-
viertl«) dvakrat toliko (250) pa osmičk izčistnine (»Leu-
terungssechterl«);

9. gornina v Podgracu znaša 108 čebrov (»Emerl«) in isto- •
toliko izčistnine;

10. »Vellldher Perkrecht in der Mittern Krasnitz« 79 'A  čebrov,
istotoliko meric izčistnine;

11. Svobodnjakov (»Freyholde«) je bilo v vuzen. deželski sod¬
niji takrat 17, (večinoma rokodelci); vsak je plačal »Frei-
recht« 2 (B;

12. ribolov; v Dravi od Puhenštaina do Podvelke, potem v
Reki-potoku, v Cerkvenici, v Vuhreščici in v Velki. Na¬
vedeni so tudi tisti podložniki, ki morajo ribiti v raznih
potokih in s tem odslužiti roboto;

13. Seznam lovcev, ki morajo loviti za graščino, našteva: pri
Sv. Danijelu 6, pri Št. Janžu 7, pri Sv. Vidu 6 in v Ribnici
8 lovcev; vsak služi po 2—4 veverice in 1—2 zajca ter
plača v denarju le 2 D' pisnine. Za tem sledijo takse, po
katerih se lovcem odvzame divjačino oziroma to, kar
vjame čez roboto;

36

14. desetine: žitna desetina v Gortini in Sekožni (14 meric),
vršnika [»Sagkzehent«] (36 meric), desetina v ovsu (20
meric);

15. letino (»landgerichtshaber«) plača 6 Vuhredčanov skupaj
7X škafa ter še 11 0-, drugi podložniki pa vkup 94)4
škafa;

16. vseh dohodkov je bilo:

v denarju 333 funtov, 3 p 22 !)-, rži škafov 67 X,
pšenice škafov 10 X, ovsa škafov 119,
prosa škafov 6, prascev kom. 51,
ovc kom. 45, kokoši kom. 292,
pustnic (pitanih kokoši) 28, jajc kom. 3520,
sirov 952, sv. plečet kom. 116,
sv. beder 39, desk četrti 7X,
štukov kom. 13, letine — ovsa škafov 45,
žitne desetine škafov 14, vršnika škafov 36,
desetinskega ovsa škafov 20, vinskega mošta 26 X
štrtinjekov.

Gleide robote in drugih služnosti poročamo še pri ur¬
barju iz leta 1585.

Žiga Ivniški je, kakor se zdi, bival stalno v Vu¬
zenici ter tudi tukaj umrl dne 5. VI. 1556. Njegov
nagrobni spomenik, ki je v nadžup. cerkvi ob steni
pred prižnico, ima ta-le napis: »Hie ligt begraben
der edl und ehrenvest her Sigmund vo-n Eiweswald,
der gestorben ist am 5. tag Juni im 1556. Jahr. Dem
Got gnadig und barmherzig sei! Amen. Disen
Stain hat lassen machen die edl und tugenthaft Fran
Virginia, eine geborne von Lanteri zum Schenhaus,
hern Sigmund von Eibeswald-Salling zu einen ewi-
gen Gedachtnus«^ Nagrobna plošča nam prikazuje
na desni (heraldično!) grb lvničanov, dve skrižani
baklji ali svežnja, na levi pa navidezno grb gospo¬
dov vuzeniških, orla z razprostrtimi perutmi, spod
ščip in tri zvezde, (grb celjskih grofov), okoli grba
pa so razni okraski; izdelan je iz domačega mra-
morja.

Po smrti Žige je prevzel vuzeniško graščino
njegov brat Pavel. Iz tega časa datira nov privilegij,
ki ga je dobil trg Vuzenica. Cesar Ferdinand je

37

namreč podelil trgu dne 30. avgusta 1560 nov seim
in sicer na nedeljo pred Jernejevim, torej okoli 24.
avgusta. Poleg drugih z vsako podelitvijo sejmov
zvezanih pravic (kakor »Ehr, Wtirde, Schuz, Schirm,
Gelaidt, Freyhait, Recht und Gerechtigkait«) je še
posebe dovolil tržanom pravico, da mora vsakdo,
ki bi se proti tržnemu privilegiju pregrešil, plačati
10 zlatih mark kazni, od katerili dobi eno polovico
dvorna blagajna, drugo pa trška (blagajna).

Kakor posnamemo iz listine od 23. marca 1571,
je pogodba, s katero se je nadvojvoda Karl vezal
liapram Ivničanom glede vuzen. graščine, potekla
11. junija 1568, in sicer so mu Ivničani posodili leta
1553 vsoto 14.000 goldinarjev ter dobili za to v za¬
stavo vuzen. vlastelinstvo; namesto obresti kapi¬
tala so pač bili vsi dohodki graščine njihovi, kar je
bila vsekakor dobra kupčija. Medtem pa si je nad¬
vojvoda, ko je zopet nujno rabil denar, izposodil
5000 goldinarjev od Krištofa Kolnica, in bržčas se
mu je ta ponudil, da poplača tudi Ivničanom oni
dolg, ako bi dobil potem sam v zastavo vuzen. gra¬
ščino. Da bi mogli oceniti, ali res da naša graščina
toliko, kolikor je treba dohodkov za kritje dolga
pri Kolnicu, je nadvojvoda zaukazal, da se ima na¬
ložiti nov, detajlen urbar. Sestavil, podpisal in od¬
poslal ga je Kolnic sam, — torej gotovo ne v svojo
škodo. Razlikuje se napram onemu iz 1. 1553 le v
toliko, da točno navede pri vsakem podložniku še:
a) koliko ima polja (računano po dneh obdelovanja
»Tagpaw«), b) koliko travnikov, c) koliko pašnikov
in gozda, d) koliko glav živine, e) kaj in koliko mora
odrajtati vuz. graščini. Uradi, desetine, vinska dača,
lov, ribolov, sodni okraj itd., vse je isto kot v ur¬
barju 1. 1553, le nahajamo tukaj točno opisan tudi
urad na Muti, in sicer podložnike urada, meje muč-
kega sodnega urada, lov, mitnino in cestnino. Važno
je še to>, da ta urbar izrecno pove »Schloss Selden-
hoven hat kein Maierhof, sondern nur nachgeschri-
ben Grtindt, so ein Pfleger braucht«, torej takrat da¬
našnji Marof še ni obstojal: — Celokupni dohodki

38

. sicer na koncu niso sešteti, izkazalo pa se je brez
dvoma, da odgovarja vrednost vlastelinstva višini
zastavljene vsote, ker namreč pravi omenjena listi¬
na, da nadvojvoda Karl zastavi Krištofu Kolnicu »das
Scliloss und Herrschaft Seldenhofen, Ambt an der
Mauthen und der Maut daselbs sambt allen andern
derselben Cin- und Zuegehorungen umb 21.875 fl
pfandtweis«; ta vsota 21.875 fl pa se sestavlja tako¬
le: 14.000 fl vrne Kolnic Ivničanom, 5000 fl je sta¬
rega dolga (iz 1. 1559), in 6% obresti tega dolga do
dneva predaje vuzen. graščine Kolnicu, od 1. II.
1559 do 1. IX. 1568. torej 9K> let, znaša 2875 fl, vsega
torej 21.875 fl.

Prevzel je torej Krištof Kolnic vuzen. graščino
s 1. sept. 1568, čeprav se je izstavila pravno ve¬
ljavna zakupna pogodba šele dve in pol leti vslej. Po¬
leg drugih običajnih pogojev, kakor: da mora za-
stavnik na zahtevo in po potrebi deželnega kneza
sprejeti v grad tudi nadvojvodove vojake, da sam ne
sme z vuzen. graščine z nikomur pričeti prepira ali
vojne, da mora biti pravičen sodnik bogatinu in
ubogim, in da preko običajnih haskov, služnosti, dav¬
ščin, robote itd. ne sme podložnikov odirati, si nad¬
vojvoda izrecno pridrži: »doch behalten wir uns
ausdrucklich hierin bevor ali unser landesfurstliche
Oberkait, Schaz, Pergkwerch, Raisen, Gezug, Land-
steuern in unser Vizdom-Ambt Steyr, Rot und
Schwarzwild, Hoch- und Schwarz Wald, auch geist-
licli und weltlich Lehenschaften, Appellationen, Con-
fiscationen und ander Felligkeiten«.

Tako je prešla naša graščina na Kolničane, star
koroški plemiški rod iz labodske doline. Toda Kri¬
štof je ni posedoval dolgo; bržčas je okoli 1. 1574
i umrl, ker nahajamo že od 1. 1575 vse spise naslov¬
ljene na njegovega sina Lenarta. Krištof skcro go¬
tovo ni sam gospodoval na vuzen. gradu, prav tako
tudi Lenart ne, ki je po Krištofu prevzel tudi vuze¬
niško vlastelinstvo in se je zval »von Kollnitz und
Kalsberg und Seldenhofen«; imel je tukaj le svoje
upravitelje.

39

b) G r a š č a k i -1 a s t n i k i.

Lenart, zadnji rodu Kolničanov, — bil je tudi
najvišji deželni dedni lovec, dvorni svetovalec in
komornik nadvojvode Karla, torej zelo znamenita
oseba, — je imel poleg: vuzeniške še lošentalsko in
labodsko graščino v zastavi. Ko je nadvojvoda Karl,
ki je bil vedno v denarnih stiskah, sklenil (med dru¬
gimi) prodati vuzen. graščino, je bil seveda Lenart
prvi kupec. Da se vrednost vlastelinstva pravilno
oceni, je zato nadvojvoda zapovedal, da se ima na
novo popisati vse dohodke, sestaviti nov urbar in ga
predložiti dvorni pisarni. Ta posel sta opravila ko¬
misarja pl. Methnitz in pl. Wildenstain in sta decem¬
bra 1584 vposlala vladi v Gradec popis in obširno
poročilo.

Iz urbarja, ki so ga nato sestavili v Gradcu 1 ')
in ki se v splošnem slaže z že prej omenjenima ur¬
barjema, poročamo tu dodatno le še o roboti, ki so jo
morali delati podložniki. Oni iz slovenskega (vuze¬
niškega) urada (65) so morali spraviti drva v grad
in jih razcepiti, dati droge in kole za vrt in travnike
in popravljati plote, pokositi grajski travnik in spra¬
viti seno v grad, nekateri tudi obdelovati vrt in
ga pognojiti. Podložniki iz zagajskega urada (34)
so bili dolžni podreti toliko dreves, kolikor se je lesa
rabilo v gradu, in jih razrezati; razen tega so mo¬
rali zvoziti snopovino od onstran Drave v grad.
Tlaka ribniških podložnikov (72) je bila v tem, da
so morali iztrebiti pašnik, če je zarasel s košovjem,
izkopati repo in jo s polja spraviti v grad; dalje so
morali popravljati pota h gradu, ako jih je dež iz¬
pral, potem zvoziti ves tesan les, deske itd., kar se
je potrebovalo za vzdrževanje grada, in dati tudi
vse potrebno za eden grajski most (bila sta dva
mosta). — Podložniki treh uradov v Slov. Gori¬
cah so morali: oni iz urada v Kranjah (23) obdelati
grajski vinograd, grozdje sprešati in spraviti vino

1S ) Shranjen je sedaj v deželnem arhivu v Gradcu; ob¬
širno sem poročal o njem v »Časopisu Z. N.« XXII. letnik.

40

v sode, potem prazne sode zvoziti od upravnika
na Plaču v Kranje, napolnjene pa iz Plača v ivnik.
Oni iz urada na Plaču (9) so morali zvoziti prazne
sode od upravništva v Cirknici na Plač in sode
z vinsko davščino', kar znaša nad 8 sodov, v Arvež.
Oiu iz urada v Cirknici ob Pesnici (13) pa so bili
dolžni, prazno posodo zvoziti iz Maribora do uprav¬
nika v Cirknici, 8 polnih sodov (vinske davščine)
pa še iz Cirknice do Arveža. (Prazne sode je spravil
potemtakem graščak iz Vuzenice v Maribor s spla¬
vom, kar je tudi najenostavnejše). Podložniki urada
na Muti (49) so morali pokositi in posušiti otavo
na vuzeniških grajskih travnikih in požeti grajske
njive, dalje pripeljati les in škodlje, kakor se je tega
rabilo pri popravilu grada, do Drave, odtod pa zvo¬
zijo to vuzeniški podložniki v grad. — Kakor vidimo,
za tako veliko množico podložnikov robota, poraz¬
deljena na posamezne, ni bila ravno prehuda.

Z listino, izstavljeno v Gradcu dne 12. febr.
1586, je prodal nadvojvoda Karl vuzen. vlastelinstvo
Lenartu Kolnicu, »Herrschaft, Schloss uud Ambt
sambt den darzu gehorigen Mžirkten Under-Selden-
hofen und Mautt samb deren Zugehorung ... mit
allen Herrlichkaiten, Gerichten, Obrigkaiten, Ein-
und Zugehorungen, Burgern, Underthonen, Nuzen,
Zinnsen, Rannten, Giilten, Diensten, Perkrecht,
Wein- und Traidzehenten, Puefifallen, Wandln, Ge-
botten, Verbotten, Vogteyen, Gerechtigkaiten,
Gwaltsamen und andern darzue gehorigen Griind-
ten, Mautten, Land- und Hochgerichten, Waldern,
Molzem, Puschen, Pergen, Piicheln, item Reisgejaid
von Reh, Hasen, Wolf und dgl., item Albmen,
Sch\vaigen, Wismaden, Ackern, Wisen, Waiden,
Vi$chwassern, Wasserfliissen, Gemainen, Ehrungen,
Sterbrechten, Zehenten Pfening und sonst allen zu¬
gehorungen«. Nadvojvoda si je pridržal pri prodaji
le »Schaz, Perkwerch, geistliche Lehenschaft iiber
die Kirchen und Gotsheuser..., Wiltpann, item die
Appellationpn, gemaine Urbarsteuern«, vse drugo
je prodal za vsoto, ki sicer ni povedana, ki pa je

41

vsekakor morala daleč presegati dolg 21.875 fl in
katero mu je Kolnitz še pred tem dnem popolnoma
izplačal. Cesar Rudolf 11. je sicer dal svoje privolje¬
nje v prodajo naše graščine (skupaj z drugimi, ka¬
kor Arvež, Kunšperk, uradom v Slovenjgradcu in
Vojniku itd.) šele 7. sept. istega leta, vendar je prešla
pravnoveljavno vuz. graščina že z 12. feb. v last
Kolničanov, ki so jo de facto posedovali itak že od
1. 1568.

Iz meseca januarja 1585 imamo iz trga še eno
vest, ki pravi, da so tržani plačali »Zapfnmasbe-
stant«, torej nekako točilno takso v znesku 101 fl
Hansu F. pl. Neuhaus, ostanek te točnine pa da se
ima iztirjati od Nikole Guesa (ali Knesa?) in od
Luke Schneiderja, oba vuz. tržana 13 ). Žalibog iz te
kratke notice ni razvidno, ali se je morala plačati
ta točilna taksa v Gradec ali pa v grad, bržkone
pa v Gradec, ker nobeden urbar ne omenja, da bi bil
smel pobirati graščak v trgu to točilno takso. Sicer
pa je bil naš trg že od 1. 1457 deželno-knežji in si je
deželni knez gotovo pridržal tudi v času, ko so gra¬
ščino imeli v upravi razni op ravniki in zakupniki oz.
zastavniki, gotove davščine zase; med te imamo
brez dvoma prištevati tudi točnino.

Toda Lenartu Kolnicu ni bilo usojeno dolgo uži¬
vati svoje veliko premoženje; že poldrugo leto po
pridobitvi vuzeniške graščine je umrl (doma v Kol¬
nicu). Pokopali so ga v rodbinski grobnici v cerkvi
sv. Martina (pri Št. Pavlu v Labodski dolini); na
grobnem spomeniku čitarno ta-le napis: »Hir ligt be-
graben Wolgeborn Herr Leonhart von Kholnitz,
Freiherr auf Kholnitz, Khalsperg und Saldenhofen,
Obrister Erblandjagermeister in Kharnten, fiir. Dur.
Erzh. Carls zu Osterreicli Rath und Camrer, der
lezte seines Namens und Stamens, der gestorben ist
den 23. Tag Septembris des 1587. Jarš; dem und
uns allen Gott gnedig und barmherzig sein well!
Elisabeth geborne Freiin von Tonhausen, sein Ge-
mahl.«

,4 ) LAG, Mappe Saldc;nliofen.

42

Ker ni imel Lenart Kolnic nikakih otrok, so si
imeli razdeliti zapuščino med seboj Viljem pl. Win-
dischgraz (kot mož Barbare roj. Kolnitz), Jurij Kisi
zum Kaltenbrunn (kot mož Katarine roj. Kolnitz) in
Hans Jakob pl. Stainach (mož Suzane roj. Kolnitz,
vse tri sestre Lenartove). Da ne bi bilo sitnosti gle¬
de delitve, so vuzeniško graščino z vsemi pritikli¬
nami, kakor jih je bil Kolničan prevzel od nadvoj¬
vode, torej graščino z gradom in pripadki, uradom
in mitnico na Muti, trgoma Vuzenico in Muto prodali
rečeni dediči Matiji Amanu von Ammansegg zum
Grottenhofen; prodajna listina, ki se je izstavila ne¬
posredno po položitvi (ne rečene) kupnine, je dati¬
rana v Gradcu 24. aprila 1588, torej pol leta po Kol-
nitzovi smrti.

Matija Aman je eden izmed voditeljev in po¬
glavitnih stebrov protestantizma na Štajerskem. Bil
je 1. 1665. zapisnikar deželnih stanov, od 1575. tajnik
in kot tak je odlično sodeloval na bruški pacifikaciji
(1578), pozneje je bil tudi član deželnih stanov (po
1585.). — Da označimo, kako odličen, dostikrat od¬
ločilen faktor je bil za deželne stanove, navedemo le
par primerov: 1582. so poslali štaj. dež. st. na dr¬
žavni zbor v Augsburg kot delegata Baltazarja Wa-
gena in Matijo Amana, (Kranjci pa Auersperga), v
zadevi protestanta Hirša je bil on glavni zagovornik,
razne koncepte važnih vlog je napravil za dež. sta¬
nove on, pri izdelavi šolske reforme (1. 1594.) so ga
vprašavali za njegovo (bržda protestantsko in stro¬
kovno) mnenje o načrtu, kljub visoki starosti so ga
naprosili, da je prišel (nov. 1599) v Celovec k po¬
govorom (v zadevi ukrepov proti nadvojvodovim
protireformacijskim akcijam) i. t. d.

Matija Aman pa je bil tudi zelo premožen; leta
1589. je dobil proti posojilu nekega večjega zneska
od vuzeniškega župnika Schinigina v zastavo žup¬
nijski (danes Pinterjev) mlin in precej župnijskih
podložnikov, mlin mu je isti župnik 1. 1591. na novo
zastavil in dovolil, da ga sme, ker je bil že podrtija,
na novo pozidati. L. 1592. je kupil Tešinekov in Li-

43

pušov dvorec in precej posesti v Ribnici, leta 1593.
(l. sept.) pa se od Hansa Žige »von Gaisrukh zn
Guettenstain« grad »Puechenstain oberhalb Salden-
holen« z obmirjem, podložniki, dohodki in vsemi po¬
sestmi za ne rečeno vsoto. Na tej listini se Matija
Aman izrecno imenuje »von Ammansegg zum Grot-
tenhofen auf Saldenhofen«, — je torej tudi sam re-
zidiral tukaj. Vse tozadevne listine (kupna pogodba,
oglasna listina na podložnike in odjava ozir. prijava
posesti dež. vladi v Gradcu) so se izstavile na vu¬
zeniškem gradu. Toda Hans Žiga Gaisruk, ki je bil
18. julija istega leta kupil graščino Puhenštajn od
svojega brata Jurija Gašperja za 10.000 fl, temu
kupnino ni mogel izplačati, in ko je (bržda decembra
1594) Hans Žiga G. umrl, je Jurij Gašper G. prijavil
svojo tirjatev vladi v Gradec in prosil, da se mu
sodno prizna ista. — Odgovor je bil bržkone
negativen (morda po Amanovem prizadevanju), ker
zvemo že koncem leta 1595. o pravdi, ki je v tej za¬
devi tekla v Gradcu. Jurij Gašper G. se je pritožil,
da je Matija Aman ml. s svojimi vojaki zasedel pu-
henštajnski grad, v katerem so bili Gaisrukovi lju¬
dje; ti Amanovi vojaki (listina jih imenuje »allerley
leichtfertigen Gesiindel«) so napravili potem v gradu
precej škode v sobah in zlasti v kleti in je cenil Gais¬
ruk (moralno in materijalno škodo) na 6000 cekinov!
Toda Aman se je prav advokatsko zagovarjal, ( —
in vendar iz celega zagovora ni razvidno, da bi bil
Puhenštain nesporno  Amanova last — ), in je bil
pri razpravi oproščen (»wegen gebrauchter Unord-
nung ist der Herr Aman von diser Clag der Zcit le-
dig und miissig«).

In vendar je imela ta stvar še 1. 1598 epilog. Naj¬
brž, da se revanžira, je vrnil Gaisruk Amanu milo
za drago in koncem 1. 1597 zopet s silo zavzel Pu¬
henštain. Aman se je nato pritožil pri vladi v Grad¬
cu, toda kako je zadeva iztekla, ni znano, — akta o
tem vsaj ni nobenega: zdi se pa, da sta se obe stran¬
ki v dobrem poravnali, — mladi Aman se je namreč

44

nekako ta čas oženil s Konkordijo, hčerko Jurija
Gaisruka.

Že pri prodaji vlastelinstva Lenartu Kolnicu
(1586) si je nadvojvoda Karl pridržal višjo lovsko
pravico v vuzen. vlastelinstvu; tako je seveda kupil
graščino tudi Aman. Sedaj pa se je cesar Ferdinand
odločil drugače in prepustil Amanu (listina ddo. 1596,
3. avg. Gradec) vso lovsko pravico še preko obsega
vuzen. graščine, namreč od izliva Meže v Dravo (p.
Dravogradu) pa do> Lobnice (p. Rušah) in ob tem po¬
toku do grebena Pohorja in po grebenu na Črni
vrh in na Mislinjo ter ob tej dol do zliva v Dravo;
za to pa mu je moral predati Aman ves svoj lov, kar
ga je imel med Wildonom in Cmurekom ter od Lip¬
nice pa do Lonča (Deutschlandsberg), nekdaj Polhai-
move posesti 15 ).

K vuzen. graščini je spadala, kakor smo slišali,
tudi Muta. Tam se je tačas počel razvijati Kier.ho-
fen (»des Thomas Kienberger Edelmans-sitz an der
Maut«). T. Kienberger, ki je kupil svoj dvorec od
Radelsdorferja, je zaprosil deželnega vladarja za
oprostilno listino za svoj dvorec in jo je oktobra 1597
tudi dobil. Proti temu se je pa pritožil Aman pri nad¬
vojvodi, ker da so s tem prikrajšane njegove pravice
kot vuzen. graščak, nasprotno pa je rečeni dvorec
imel vedno le pravice in dolžnosti kakor vsaka dru¬
ga trška hiša na Muti. Ta dvorec se v kupnih pogod¬
bah sicer naziva graščina, da je pa ta naziv brez
pravice prisojen le zato, da bi se dosegla višja kup¬
nina; od dvorca pa se je vedno plačevalo vuzen.
graščini zemljiškega davka in pripadkov ter krarna-

15 ) Tega lova se je Aman posebe spomnil v svoji opo¬
roki z dne 1. jan. 1601, in se glasi tozadevna klavzula testa¬
menta tako-le: »Die Geiadt auf Rot und Schwarz \Viidpradt
zu Saklenhoifen, also auch die Fischwassern sollen bei mei-
nen Sohnen unverthailt zu gebiirlichen gleichen miz und in-
habung verbleiben, dooh das sie mit gebierliclier gleicinit
obne gezank erhalten \verden«.

LAG, Landreciiit Aman II./301.

45

rine (»Ladtgelt«) 7 funtov 2 P 14 fr. Zato prosi (z
vlogo 26. jan. 1598), da ta oprostilna listina ne bi ni¬
kakor vplivala na obveznosti dvorca napram vuzeri.
graščini, oziroma da se anulira. Kljub vsej utemelji¬
tvi je pa vladar z dekretom od 14. aprila prošnjo za¬
vrnil, in se je potem razvila med Amanom in Kien-
bergerjem dolgotrajna pravda, (šlo je poleg tega tudi
za vodno pravico ob Bistrici), iz katere zvemo, da
je imel ta čas Arnan v Vuzenici za upravitelje: >Ma-
thes Perner, welcher mit und neben Ludwig Himel-
stainer Pfleger zu Saldenhoven, und er Perner selbst
hernach etlicb Jar Pfleger zu Saldenhoven gewesen,
Wolff Sigmund Stangl, der auch etlich Jar mein
Pfleger zu Saldenhoven ge\vesen, Merth Haiderst-
reiter, welicher vor der Zeit Verwalter zu Salden-
hofen gewesen«. (Slednji Mert H. je moral biti upra¬
vitelj na gradu še za Kolnica, ker namreč pravi neka
druga listina z dne 24. aprila 1599, da je pred precej
leti bil kupil od cerkve v Vuzenici neko njivo v
Dravčah; to je rečenega dne zopet prodal župniku
Schiniginu in cerkvenima ključarjema Hansu Herlu
in Ruprehtu Napredu, oba vuzen. tržana, za en štr-
tinjek vina in 4 funte fr. Mert Haiderstreiter je bil
1599 vuzen. tržan.) Pravda je trajala še leta 1601 in
se je nagibala na Kienbergerja, o  izidu iste pa manj¬
kajo akti.

Matija Aman star. je umrl bržkone začetkom
leta 1604 in zvemo iz akta o njegovi zapuščini še
marsikaj zanimivega, tako o Amanovem premo¬
ženjskem stanju kakor tudi o našem kraju; tako. da
je posodil Aman župniku Mih. Schiniginu, ko je ta
nastopil svojo službo v Vuzenici (maja 1589), 350 fl
in 15. VII. 1589 na novo 20 fl, 1. sept. 1591 pa je isti
župnik zastavil neke župnijske dohodke Amanu za
526 fl 4 p  25 fr, potem zvemo, da so ribniški podlož¬
niki započeli neko akcijo pri Matiji Amanu (katero,
ni rečeno), ta pa zopet akcijo proti vuzen. župniku
Blažu Pavliču itd.

Po očetovi smrti je prevzel vuzen. graščino sin
Matija, o katerem smo že slišali v punenštajnskem

46

konfliktu. Bil je prav tako kakor oče, vnet prote¬
stant 1 "), radi česar je le čudno, da ne čutimo nikakih
posledic njegovega pritiska tudi pri vuzen. tržariih;
razlagati si moremo to le tako, da je bival prav ma¬
lo v Vuzenici, po navadi pa v Gradcu in Grottenhofu.

Kot vnet pristaš Lutrove vere je bil seveda pri
protireformaciji slabo napisan; zato se tudi ne bode¬
mo čudili, če je vlada ugodila bržčas oni prej ome¬
njeni akciji ribniških podložnikov in poslala sem ko¬
misarje Rainprehta Gleinza, Davida Kalsa in Volka
Mlasko, da preiščejo, kaj je na stvari. Iz poročila, ki
ga je poslal pozneje prvoimenovani komisar vladi v
Gradec, posnamemo tukaj le za nas posebno važno
in novo. Konstatirali so glede dajatev, da so bile pre¬
komerne, tako zgradarina (»Hausgulden«), vojnica
(»Riistgulden«), desetine, dajatev od mlinov, od bro-
dov, glede robote itd. Pri poročilu o vojnici zvemo,
da je bilo v gradu 14 strelcev, ki so dobivali po 2 fl
39 kr (mesečno ali letno, to ni razvidno), čeravno
so podložniki morali plačati neprimerno višje zneske.
Trg Muta, ki je takrat imel 22 trških hiš, je moral r
sam vzdrževati 3 vojake in vrhu tega še plačati 40 fl
naklad. Zvemo o enem (trškem) mlinu in eni žagi na
Muti in o mlinu in stopih v Vuzenici, da je tu bilo
zaradi previsokih najemnin vse »paufallig«. Brodovi
so bili pri Vuzenici trije; Kosov v Sekožni, od tega
se je plačevalo 10 fl najemnine, ladjo je moral vzdr¬
ževati brodnik sam, vse kar je bilo za grad potre¬
bno, pa je moral prevažati zastonj, (1. 1605 se je n.
pr. prevozilo samo vina 92 štrtinjekov v grad!); oa
broda v Vuzenici se je plačevalo 15 fl najemnine, za
grad so seveda veljale iste ugodnosti, vendar je ta
brod vzdrževal Aman, tretji brod pa je bil pri Ri-
bičju (torej ob izlivu Reke-potoka v Dravo), od tega
se je plačevalo 8 fl letne najemnine, ladjo pa je mo¬
ral vzdrževati brodnik. Mitnica (menda na Muti) je
bila oddana v najem za 50 fl. Naravnost ogromen

16 ) Kakor to izrecno potrjuje akt od 22. I. 1610, Fontes
rer. aust. LX/602.

47

moramo imenovati račun, ki ga je istočasno s poro¬
čilom predložil Gleinz. Komisija je trajala od 14. ja¬
nuarja do 24. februarja 1606, (se torej komisarji ni¬
kakor niso trudili in pehali!), stroški pa so naleteli
na skoraj 100 fl!, naravnost ogromen znesek za oni
čas, ko se je dobilo za 1 fl 200 jajc ali 2 klaftri drv
ali 3 ovce ali 25 piščet; vendar je moral Aman brez
dvoma te stroške poravnati. Kako prepotenten jt bil
Aman, razvidimo najbolje iz izpovedb opravnikov
podložnikov (»amtleut«), ki so prosili komisarje, naj
za božjo voljo ne silijo v nje, »dan er Aman hab Inen
bey leib und guet die Gehorsamb verbotteiv. Kavno
ta objestnost takratnih luteranskih graščakov je mec
drugim bila tudi važen vzrok poznejšega izgona
vseh protestantskih graščakov.

Iz časa Matije Amana ml. nimamo inače za naš
kraj nikakih posebnih poročil. Umrl je ta graščak
nekako koncem leta 1611, ker so že februarja na¬
slednjega leta inventirali premoženje v svrho zapu¬
ščinske razprave. Uvod te inventarizacije podajemo
v izvirniku:

»Anheut dato dieti 20. february 1612. Jarš ist auf Ver-
ordnung der loblichen Landsobrigkeit in Steyr weylend des
edlen und gestrengen Herrn. Matthiasen Aman von Amansegg
zum Grottenhoven und Saldenhofen seligen alle und jede Ver-
lassenschaft sowol in ligunden Gtiettern als varunden Haab,
sovil der Zeit tat komnen erfragt werden und fiirkhomen, durch
hiezu dieputierte Commissarien, als die edlen und gestrengen
Herrn Seyfrid von Gaisrugg zu Gradisch etc, Herrn Niclas
Gaill zu Gallenhoven und Wiederdriss etc, Herrn Nicias
von und zu Spangstain, zu Wasenburg und Mittertrixen etc,
Herrn Hanns Khemeter zu Trieben und Heimburg etc im Bey-
sein der edlen und ehrntugenthaften Frauen Concordia Ama-
nin Wittib, gebornen von Gaisrugg und der edlen und ge¬
strengen Herrn Hanns und Sigmunid 1  Aman von Amansegg zue
Grotten- und Saldenhoven Gebriiedern, alles Vleiss inventiert
und beschrieben worden, inmass.en wie liernach zuvernen-
men.«

48

Ker ta inventar pokazuje celotno stanje Ama-
novega premoženja pri nas, ga podajemo v nekoliko
obširnejšem izvlečku.

1. Oporoka z dne 12. julija 1604.

2. Nepremičnine: a) vuzen. grad s pristavo, (»Mayerhaus«
Marof!) vrtovi, travniki, njivami, gozdovi i:i loviščem, b) pu-
henštajnski grad s pristavo, vrtovi, travniki, njivami in go¬
zdovi, c) hiša v Slovenjgradcu.

3. Gotovina: 1.063 fl v nem. denarju in 350 fl »in Drev¬
eni«.

4—5. Nakit, prstani, verižice itd.

6. 224 listin, med temi nekoliko takih o Vuzenici; ena iz¬
med teh: »ein Khaufbrief iiber die Hofstat in der Traagasseu
zue SaMenhofen«.

7. Tirjatve na davščinah in desetinah.

8. Vinograd, ki spada k gradu.

9. Knjige (vmes protestantske).

10. Orožje, oklepi itd.; (brez dvoma je bilo vse na vu¬
zen. gradu, zato navedemo nekaj tega: topič na kolesih, 5 mož-
narjev, 16 »Doppclhacken«, 25 mušket, 4 »piichsen mit Pcuer-
schlossern«, 50 čelad, 23 helebard, 21 »Tarden« in še drugo.

11. Konji in vozovi (6 konj za kočije, 2 žrebeti, 2 kočiji).
12—16. Razne preproge, zagrinjala, stoli, omare itd.

17—26. Oblačila, perilo, platno itd.

27 — 33. Razna posoda, majolika, kuhinjska oprava, mize, po¬
stelje itdl

34 — 36. Premičnine, perilo in posoda v Gradcu.

37. Gospodarsko orodje v Vuzenici: 3 vozovi, plug, bra¬
na, 8 motik, 4 sekire, 1 železen drog, 1 železna lopata, 1 ročna
žaga, gletve, verigei, 3 kose, 2 povezna motvoza in drugo.

38. Gospodarsko orodje na Puhemštajnu: 2 voza, 1 ve¬
riga, 2 motiki, 3 žage, 1 železen drog, 1 velika sekira, 2 gnoj¬
ne vile, 1 plug, 1 brana, 2 povezna motvoza in drugo.

39. Živiina v Vuzenici: 6 volov, 1 bik, 36 krav, 6 telet, 8
pitanih svinj, 75 koz, 1 zarobljen konj.

40. Živina na Puhenštajnu: 4 voli, 2 kravi, 15 glav vozne
živine, 18 juncev, 15 koz, 12 svinj, 8 telet.

41. Žito v Vuzenici in na Puhenštajnu: 950 škafov pše¬
nice, 834 šk. rži, 838 šk. ajde, 209 šk. ovsa, 39 šk. ječmena in
17 šk. graha.

49

42. Vina: 99 štrtinjekov novega in 5 štrt. starega.

Kakor vidimo, ogromno premoženje.

Po smrti Matije A. ml. sta prevzela graščino nje¬
gova brata Hans in Žiga. Prvi je izplačal (bržčas na
račun dedščine po f možu) vdovi Konkordiji Aman
rojeni Gaisruk v roke njenega brata Adama G. (»zue
Gradisch«) znesek 200 fl (5. maja 1612) in se v te]
listini imenuje Hans »von Grottenhofen, Saldenhof-
fen und Widerdries«, je bil torej tudi vodniški grad
(pri Slovenjgradcu) njegov. Že tri tedne pozneje (26.
maja 1612) je izstavila Konkordija na gradu Kien-
hofen na Muti listino, s katero potrjuje, da sta ji v
smislu oporoke t moža izplačala brata Hans in Žiga
Aman.»zum Grotten- auf Saldenhoffen« kot dedščino
znesek 12.150 fl »inhalt Heiratbrieff als Heiratguet,
Morgengab und Widerlcg«, torej še na račun jutrne
in v prevžitek.

Hans Aman je živel, kakor se kaže, večji del na
vuzeniškem gradu, Žiga pa je prevzel graščino v
Grottenhofu (pri Gradcu)- Na pritožbo^vuzen. župni¬
ka, da bode njegova župnija (po graščakovi krivdi)
popolnoma obubožala in propadla, je imenovala vla¬
da v Gradcu (16. marca 1615) za komisarje, ki naj bi
preiskali dejansko stanje in koliko je na propadu kriv
Aman, arhidijakona sav. doline B. Tavčerja, M. Gra¬
fa in H. Standlerja. Aman je tej komisiji delal na vse
mogoče načine ovire in zapreke ter mu je poslal
cesar Ferdinand 11. dne 15. julija (1615) strog ukaz,
da komisarje ne sme ovirati, temveč mora sam ali
po svojem pooblaščenem zastopniku prisostvovati
komisiji. Stvar pa se je potem menda nekoliko zavle¬
kla, ker zvemo o prihodnjem poročilu šele 26. maja
1616, in sicer poroča v tem Tavčer, da zavlačuje
Aman, »der das Licht schcut«, celo preiskavo; na¬
daljnja poročila manjkajo. L. 1615 je tekla med šent-
pav. opatom Vincencijem in Hansom Amanom prav¬
da zaradi poseganja v tuje pravice, katero dejanje
pa se je zgodilo še za Matije A. ml. dne 21. avgu¬
sta 1608. Takratni grajski upravitelj v Vuzenici Ži¬
ga Scholz je namreč z nekako 100 lovci lovil srnjake

50

v šentpavelskem lovišču med Pohorjem in falskim
gradom, in so ti lovci pri odhodu delali neumnosti
v trgu v Št. Lovrencu, streljali po trgu in se tudi
inače objestno obnašali. Pravda je še tekla spomladi
1616, o izidu pa ni znano nič. — Septembra 1615
zvemo iz ekshibita finančnega urada dež. vlade v
Gradcu (»Hofkamer Repertorien«), da je bil Hans
A. tja dolžen precejšnje davčne zaostanke iz vuzen.
graščine. V zadevi teh zaostankov je fin. urad dal
vicedomskemu uradu v Gradcu marca naslednjega
leta nalog, da se ima zarubiti najboljše vuzeniške
dohodke in posesti, katere poseduje Hans A., da se
zaostanki s tem poravnajo. Šlo je brez dvoma za
ogromno vsoto, ki jo je menda kmalu nato poravnal
kak Amanov sorodnik ali prijatelj, ker se je (okt.
1616) nakazalo od teh dohodkov Žigi Gallerju znesek
5000 fl, ostanek, ki pa ni povedan, pa se je odrajtal v
deželno blagajno (»ins Pfenigamt«).

Hans Aman je bil oženjen z Ano Elizabeto
Spangstain in je umrl začetkom leta 1617. Iz inven¬
tarja, ki so ga sestavili po njegovi smrti in iz nato
sledeče cenitve in razdelitve imetja na sorodnike in
druge upnike zvemo marsikaj zanimivega za naš
daljši in bližji okoliš. Tako nam povejo kratki iz¬
vlečki iz listin, ki so jih inventirali, da je Hans A.
kupil graščino Vodruž 25. novembra 1606, da je Ma¬
tija Aman st. kupil nek vrt v Vuzenici, (»den Vettern
Garten bei der Traa«) 13. junija 1591, da je isti kupil
vuzen. graščino od Kolnicovih dedičev za 30.000 fl
in da je to vsoto popolnoma izplačal 29. aprila 1588,
da sta Friderik Holnek in Matej Aman menjala neke
podložnike pri Vuzenici (1. 1592) itd. — Cenitev vu¬
zeniške graščine in Amanove zapuščine so izvršili
dne 8. julija 1617 komisarji Adam Miierzer, Gašper
Adam Schrampf, Nikolaj Gali in Hans Kemeter in
sicer so ocenili grad s pripadajočim vrtom ter lovi¬
ščem na 4300 fl, Marof na 1200 fl, dve hiši v trgu na
100 fl, polovico premičnin (farneža) na 776 fl, (druga
polovica je bila itak vdovina), farški mlin, ki je bil v
Amanovi zastavi za 350 fl, na to svoto, k graščini

51

spadajoče njive za 100 dni dela (»Tag Pau«) na
4000 fl, zeljnik pri Marofu na 200 fl, travnik pri trgu
na 800 fl, Morijev travnik na 600 fl, travnik v Ribni¬
ci na 600 fl, cvetni vrt in pašnik na 200 fl, Lipušov,
Tešinekov in Vahterjev dvorec na 950 fl, mitnice v
Vuzenici, Trbonjah in Ribnici na 500 fl, ribnik v Se-
kožni na 100 fl, mlin na Muti ob Bistrici na 500 fl,
trg Muto in tamk. cestno mitnico na 1500 fl, vino¬
grad v Wipsu na 2200 fl, broda v Vuzenici in Se-
kožni na 200 fl, graščinske dohodke od podložnikov
na 30.772 fl 4 P, V* žitne desetine na 1943 fl 2 p, (tre¬
tja tretina je bila župnikova), desetino pri Sv. Anto¬
nu, Marenbergu in v slovenjgraški dolini na 2600 fl,
žitno desetino v Ribnici na 1002 fl 4 P, hišo v Slo-
venjgradcu na 800 fl. — To se je razdelilo na dediče
in upnike tako-le: dediči Gotharda Amana (na Pu-
henštajnu), ki je bil brat Matije Amana star., [razen
enih posestev, ki so bila prisojena že pred cenitvijo
bržda po navodilih v stričevi oporoki, kakor: velik
travnik v Ribnici, planina v Ribnici, vuzen. dežel¬
ska sodnija s pripadki, trg Muta in tamk. cestna
mitnica, del graščinskih podložnikov in dohodkov,
desetine pri Sv. Antonu, Marenbergu in Slovenj-
gradcu ter zavetniške in zajmske pravice; nekoli¬
ko tega se je potem zopet prodalo vdovi nazaj], nam¬
reč Krištof in Sara sta dobila: ^ pravice do vuzen.
gradu in Marofa, A pravice do vinogradov v Vvip-
su in Steinbachu (pri Lipnici), ^  pravice do obeh
hiš v trgu in še podložnika Strdiena. Vse to je zna¬
šalo 1907 fl 4 P ter je potem zopet odkupila vdova,
Volk Rupreht Gaisruk za dolg, ki ga je poplačal pri
dež. blagajni v Gradcu v znesku 2664 fl sedem pod¬
ložnikov na antonskem grebenu; Hans Kemeter tudi
za razne dolgove, katere je poravnal v Gradcu (dež.
blag.) v znesku 11.034 fl (!!) enaindvajset podložni¬
kov okoli Ribnice, Morijev travnik in desetine v
Ribnici; Sinihovi dediči za razne v Gradcu plačane
dolgove (skupaj 2254 fl) šest podložnikov, gospa
Kroueg za razne za Hansa A. v Gradcu poplačane
dolgove (nad 10.325 fl!) 27 podložnikov; vdova Ana

52

Elizabeta Aman za razne tirjatve in dolgove, ki jih
je bila prej ona s svojega plačala, razen onih posesti,
ki so ji bile prisojene (»durch Landschermb«) že pred
cenitvijo, bržkone po navodilih moževe oporoke,
(kakor: Lipušev in Tešinekov dvorec, mitnice v
Vuzenici, Trbonjah in Ribnici, lov in ribolov, da¬
jatve v deskah, trg Vuzenica in hiša v Slovenj-
gradcuJ, še: poldrugi del (Y») pravice do vuzen. gra¬
du, Vakterjev dvorec, večji del ostanka premičnin,
oni 2 /3  žitne desetine, ki sta spadali k graščini, obe
hiši v trgu in še osemnajst podložnikov; Žiga Aman
(Hansov brat) za dolg nad 8834 fl: njiv za 78 dni
dela, velik grajski travnik, grajske gozdove, ribnik
v Sekožni in še 7 podložnikov; Hans Pruner za tir-
jatev 203 fl 5 P zeljriik pri Marofu; Tobija Regal
(za tirjatev 1766 fl) njiv za 22 dni dela in del Ma¬
rofa, (to je odkupil pozneje njegov brat Krištof Maks
Regal); Hans Nabholz (za tirjatev nad 3646 fl) pol¬
drugi del pravice do gradu, manjši del pravice do
premičnin v njem, oba broda in farški mlin; Jurij
Friderik Aman pa za neko malo tirjatev podložnika
Šrota. — Stroški komisije so znašali okoli 200 fl in
so se krili s cenjenim cvetnim vrtom ter je to po¬
plačala vdova (in pridržala vrt).

Da ni bilo toliko dolgov, katere je bilo treba
čim prej poravnati, se vuzen. graščina vobče ne bi
bila ocenila, ker je vdova imela tako po oporoki ka¬
kor po ženitnem pismu pravico do graščine; vrh
tega pa je bil tu tudi (tedaj 1617) nekako eno ali dve
leti star zakonski sin Žiga Friderik, ki bi mu itak
moralo pripasti vse. Vdova Ana Elizabeta je veči¬
no po cenitvi razdeljenih posesti in dohodkov potem
zopet nazaj kupila, enkrat za vselej pa je bila za
vuzen. graščino izgubljena večina tega, kar je prešlo
na Puhenštain.

Leta 1619 (19. januarja) se je slednjič pobotala
vdova po sinovem jerobu Hansu Prunerju z vuzen.
župnikom Travnikarjem (vedni prepiri in tožbe med
Amani in vuzen. župniki so tekli že od Matije Aina-
na star., že preko 20 let) v nekaterih spornih zade-

53

vali, in sicer: 1. je dobil župnik vrnjene one pod¬
ložnike, posesti, dohodke in desetine, radi katerih
je tožil, 2. se je jerob Pruner zavezal, da bode ves
davčni zaostanek, ki izvira iz gore navedenih do¬
brin, sam poplačal, in 3. se i za bodoče Pruner (v
imenu varovanca) popolnoma odreče vsaki pravici
do gornjih posestev in dohodkov. Župnik pa je mo¬
ral plačati Prunerju 250 fl, v katero vsoto je bila
všteta odškodnina Amanom, stroški prepisnih listin
in še drugi izdatki.

Leta 1621 je postal Krištof Aman polnoleten in
sc mu je vročila puhenštainska graščina s pripadlo,
med temi zlasti mnogo iz vuzeniške graščine, tako
vuzen. deželsko sodišče z vsemi pripadajočimi pra¬
vicami; iz vuzen. dež. sodstva se je izločilo le vu¬
zeniško grajsko obmirje (»Burgfried«), kolikor je
ostalo tega pri gradu, namreč proti severu do Drave,
proti vzhodu, jugu in zapadu pa na ^ milje hoda od
grada naokoli. Na Puhenštajn so prešle tudi vse
mitnice: na Muti, v Vuzenici, Trbonjah in Ribnici,
grad v Wielu (pri Soboti nad Muto), Trbonjski brod.
desetine na Višnji gori, v Trbonjah, v slovenjgraški
dolini, pri Marenbergu, pri Sv. Antonu in na slovenj¬
graškem (Kremžarjevem) vrhu, ter 5 uradov: v Pu-
henštajnu (23 podi.), v Trbonjah (14 podi.), v Wielu
(8 podi.), na Muti (6 podi.) in v Ribnici (10 podi.).
S tem je bila vuzeniška graščina občutno skrčena.

Kmalu nato se je poročila Krištofova sestra Sa¬
ra z Matijo Haidorn, in ker je Krištof umrl že leta
1623, je prevzela Sara vso bratovo last, izplačala
sorodnikom odpadajoče deleže in tako sta zagospo¬
dovala na Puhenštajnu Sara in Matija Haid.

Že pred tem pa se je bila omožila tudi vdova
Ana Elizabeta A. jeseni leta 1619 s Krištofom Mak¬
som Regalom (»zu Kranichsfeld«), otrokov jerob pa
je ostal i vnaprej Pruner. Kljub poravnavi 1. 1619
pa z vuzen. župnikom le ni bilo mira; že tri leta po¬
zneje je tekla nova tožba zaradi nekih desetin od
bera, 1. 1625 pa se je tožarila Ana El. z marenber-
škim samostanom zaradi nekih lovskih pravic v

54

Ribnici, katere si je ondotni konvent prilaščeval;
izid obeh je neznan.

Pri razdelitvi Hans Amanove zapuščine smo
slišali, da je dobil farski mlin Hans Nabholz; ker pa
je bil njemu preveč od rok, ga je prodal 1. 1627 (2.
julija) Krištofu Maksu Regalu, tako da se je i to
vrnilo zopet k gradu. Istega leta je umri tudi Žiga
Aman (v Grottenhofu, svak Ane Elizabete), ter je i
po njem podedovala za sina Žigo Friderika one
njive, travnike, gozdove in podložnike, katere je
bil dobil iz Hansove zapuščine.

Iz nekega poročila, ki ga je poslala Ana El.
vladi v Gradec, (29. aprila 1629), razvidimo, kaj si
je iz svoj čas po t možu Hansu razdeljene zapu¬
ščine pozneje zopet pridobila k vuzen. graščini,
namreč: ribnik v Sekožni in ribnik na Muti, mitnice
tostran Drave (v trgu Vuzenici, Trbonjah in Rib¬
nici), precej vinogradov okoli Lipnice in še druge
■ posesti okoli Grottenhofa, kar pa i prej ni spadalo
nikoli k vuzen. graščini; vse ono, kar se leta 1618
omenja, da je še pred zapuščinsko razpravo dobila,
se tudi tega leta (1629) nahaja po poročilu v njeni
posesti.

Ana Elizabeta Regal je umrla v jeseni 1630 ter
se je zapuščina na prošnjo moža, ki je obenem pri¬
javil tudi edinega pravega dediča, nedoletnega Ži¬
go Friderika Amana, po komisarjih Gotfridom Sti-
bichom (»zu Spielfeld und Marenberg«) in Juriju
Žigi Spangstainu (kot bratu umrle) inventarizirala
dne 10. februarja 1631. V inventarju so navedene
najprej razne listine, od katerih navedemo le neko¬
liko tistih, ki se tičejo našega kraja. Tako zvemo, da
je bila izstavljena potrdilna listina, da ima preiti vu¬
zeniški grad v last Ane Elizabete (in njenega sina
Žige Friderika), v Gradcu 15. decembra 1618, da
se je sklenila ženitna pogodba s Kr. M. Regalom na
gradu v Vuzenici dne 15. sept. 1619, (ženitna po¬
godba med njo in Hansom Amanom pa dne 20 aprila
1602), da je kupila dvorec »Ober Mautenburg«, (ka¬
teri naj bi to bil, ni razvidno), s posestvom in do-

55

hodki 19. julija 1629, da je kupila od Krištofa Amana
oni travnik v Ribnici 28. dec. 1622, od Sidonije
Aman pa podložnika Šrota 20. julija 1629, da se je
sklenil nek sporazum med graščino in trgom Vuze¬
nico zaradi obmirja dne 12. julija 1625, (kakšen je
bil ta sporazum, ni povedano), in še več drugih. Za
tem sledijo dolžna pisma in pobotnice, (vmes tri za
Vuzenico', ena pravi, da je bil dolžen tržan Juri Vin¬
diš 100 fl, druga je dolžno pismo Hansa Pamerja,
tržana in usnjarja v Vuzenici na 300 fl, tretja pa je
pismo, s katerim je vzel Krištof pl. Eibiswald v za¬
kup točnino v vuzeniškem sodstvu 1. 1622), dalje so
popisane vse premičnine prav podrobno', tako ves
osebni okras in nakit, gotovina (bilo je te bore ma¬
lo), obleke, preproge, posteljno perilo, platno, su-
kno, usnje, kuhinjska ropotija in cinasta ter bakrena
posoda, lesene mobilije, oklepi in orožje, gospodar¬
sko orodje, goveja živina, svinje in perutnina ži¬
vina na planini, vino in žito in slednjič vozovi, sani
in hišna ropotija.

Iz časa gospodovanja Ane Elizabete nam je
znano tudi, da so bili tako vuzeniški kakor mutski
tržani ostali precej davščine, ki so jo morali odraj-
tati naravnost v Gradec, na dolgu. Kljub trem ostrim
opominom I. 1619 (prvega je poslal fin. urad dež.
vlade meseca aprila, drugega s pozivom, da se ima
trške sodnike citirati v Gradec meseca junija in
tretjega, da dvorni prokurator ukrene vse potrebno,
da se dolg od obeh trgo>v iztirja), zaostanek še kon¬
cem rečenega leta ni bil poravnan in se je aprila
1620 denar na novo urgiral, potem pa menda tudi
plačal, ker ni več poročil o kakih urgencah ali ekse¬
kucijah. Pa ne samo trg, tudi graščak svojih obvez¬
nosti ni poravnal. Slednjič je deželni odbor jeseni
1622 zaostanek 2052 fl 4 P 27  &  iztirjal, oddal ga je
pa dvorni blagajni šele na ponovno urgenco meseca
novembra. Tudi Jurij Žiga Egg je imel nekoliko
vuzen. graščinskih dohodkov (v zastavi ali v lasti,
ni povedano) ter je od teh dolgoval v Gradec marca
1627 znesek 171 fl 20 fk

56

Ker še Žiga Friderik Aman ob materini smrti ni
bil polnoleten, (bil je šele okoli 15 let star), je gospo¬
doval na gradu naprej Krištof Maks Regal. O njem
vemo, da se je 1. 1635 pravdal s svojo sosedinjo in
dalnjo sorodnico Saro Haid (na Puhenštajnu) zaradi
nasilja, ki so ga storili njeni ljudje s tem, da so od¬
vzeli nekemu Regalovemu ribiču ob Dravi, nekje bli¬
zu Trbonj čoln, in pravda z vuz. župnikom Gregorjem
Tavčmanom. Ta in župnijski cerkveni ključarji so
namreč (1639) tožili Regala, ker ni izpolnil obljube
'ali pa morda zadnje volje t soproge), da bode v ve¬
čni spomin na rajno napravil mašno ustanovo. Edini
akt, ki je o tej pravdi ohranjen, pa nam vendar pove,
da je bila Ana El. Regal pokopana v Vuzenici (»wel-
che aldorten zu Saldenhoffen conducirt und begra-
ben worden«), iz česa lahko sklepamo-, da je i trajno
na gradu bivala. O izidu prve kakor druge pravde
pa ne vemo nič. Tudi je Regal sam ali kmalu nato
odšel (v Rače?) ali pa umrl, ker nastopi že leta 1641
kot vuzen. gospod Žiga Friderik Aman.

Zanimiva pa je iz Regalovili časov pravda med
župnikom Tavčmanom in Saro Haid 17 ), ki je trajala
od 1636 do 1644. Povod za pravdo je bil dvojen: ko
je bilo žegnanje v Ribnici (26. avgusta 1636, Jerne-
ieva nedelja), sta bila navzoča tam tudi Matija in
Haid. Iz neznanega vzroka je odvzel Matija Sara
enemu godcu gosli, drugemu pa je Sara lastnoročno
prisolila zaušnico in mu potem s silo iztrgala godalo.
Že dan prej (23. avg.) pa so pobirali Haidovi ljudje
žitno desetino na Višnji gori (v Št. Janžu), ne da bi
o tem prej obvestili župnika, ki je imel tudi dobiti eno
GetinO', — kar je torej smatral kot kršenje svojih
oravic. In tudi prvo dejanje je bilo kršenje župniko-

a )  To pravdo sem obširno opisal v »Časopisu« XXIII.,
''endar tani odstavek o graščakih ni povsem točen; one po¬
datke sem povzel iz vuzen. nadžup. arhiva, ki pa je tozadevno
oomankljiv, — gore objavljeno gradivo pa je posneto točno
uo fasciklih »Landrecht Amtnan« in »Regali« iz dež. arh. v
Oradcu.

57

vili pravic, ker je namreč prostor, na katerem se je
stvar zgodila, bil cerkven, torej v župnikovem ob-
mirju, v katerem si nihče razen njega ni smel do¬
voliti kakršnekoli nasilnosti. Najbolj so zadevo za¬
vlačevali preiskovalni komisarji, med katerimi naha¬
jamo leta 1641 tudi vuzen. graščaka Žigo Friderika
Amana. Končna razprava je bila v Gradcu začetkom
leta 1643 in se je župnik prav pošteno potrudil v svo¬
jem končnem poročilu in zagovoru, da je dokazal
svojo popolno pravico v obeh zadevah. Sodba se je
glasila tako, da sta bila puhenštajnska graščaka spo¬
znana krivim in obsojena v plačilo vseh stroškov in
v restitucijo škode, ki jo je cenil župnik na 100 zlat¬
nikov !

Iz pravkar opisane pravde zvemo torej tudi, da
ie bil 1. 1641 vuzen. graščak že Žiga Friderik Aman.
Tudi o njem vemo prav malo. Uredil je kmalu po
prevzemu vlastelinstva zadevo Tavčman - Regal
tako, da je prepustil za mašno ustanovo svoj vino¬
grad v Limbušu. Od tega naj bi se plačevalo župni¬
ku letno 15 fl, za to pa se je morala darovati v spo¬
min na njegovo mater vsak teden ena maša. Ne
dolgo za tem se je oženil z Ano Regino Schmelzer,
potem pa utihne tudi o njem vsaka vest; bržčas je
okoli leta 1644 umrl.

In zopet je tirjal 1. 1641 vladni blagajnik od
vuzen. tržanov davčni zaostanek 230 fl; vendar se
je, ko so tržani to tirjatev poravnali, izkazalo, da je
bila to le neprijetna pomota, zato zvemo, da je bla¬
gajnik stvar uravnal tako, da je ukazal izstaviti tr-
žanom pobotnico na rečeno vsoto; ki naj se pri bo¬
dočem obračunu točnine odbije.

Za rajnim soprogom je prevzela graščino vdo¬
va Ana Regina, ki se je 1. 1646 omožila z Janezom
Friderikom Caraduzijem. Oba sta bila, kolikor mo¬
remo soditi, zelo ljudomila in — vsaj pri tržanih —
dokaj priljubljena. Tudi z župnikom Križajem so si
bili dobri prijatelji, kar smemo sklepati iz dejstva, da
nahajamo skoro vedno enega ..izmed zakonskih sku¬
paj z župnikom kot krstna botra otrokom odličnih

58

tržanov. Tako je bila Ana Regina za botro štirim
otrokom tržana (in pozneje tr. sodnika) Matije Friza
(Janezu, Regini, Francu in Katarini) in dvema otro¬
koma Marka Kremavca (Janezu in Mariji), njen mož
pa Pankraciju, sinu Gabrijela Purkstalerja in Janezu
Juriju, sinu graščakovega pisarja Jakoba Veldwe-
bla. Regino Car. imenujejo matrike »illustrissima
domina«, Janeza Friderika C. pa »illustr. dom. liber
baro«.

Kljub temu pa se tudi Caraduzija nista mogla
vogniti raznim tožbam. Tako sta se pravdala 1648/49
^ svojim bivšim upraviteljem Gregorjem Domenico
zaradi polaganja nekih računov, potem 1651/54 s lii-
jeronimom Pureibom, (ki je bil zet Sare Haid in
brzda graščak na Puhenštajnu), zaradi nekih lovskih
pravic v območju vuzen. graščine; (priče so izpo¬
vedale ugodno za Caraduzija, da namreč puhen-
štajnski prej niso smeli loviti preko Reke-potoka
proti Vuzenici, preiskovalni komisar je bil 1. 1654
Mihael Hedl, poznejši »Herr von Thumersfelden«),
potem 1652 z Andrejem Pamier in pl. Gloyach za¬
radi vinskih desetin pri Lipnici, (ta pravda je tekla
še iz časov Žige Fr. Amana), in slednjič s Petrom
Argento 1 , ki je zahteval 50 fl odškodnine, ker mu je
dala Regina odvzeti nosilnico; to je bilo 1. 1656.

Tega leta pa je bila Regina že oženjena s Han¬
som Karlom Kemeterjem, zadnjim vuzen. grašča¬
kom; sploh se vsi pravdni akti po 1. 1651 glasijo na
njeno ime, bržčas je njen mož malo poprej, morda
leta 1650, umrl.

Še 23. aprila 1655 se imenuje Regina v I. vuzen.
krstni knjigi Caraduzi, 7. sept. 1656 pa že Regina
Kemeterin, iz česar sledi samo po sebi, da se je med
tem časom tretjič omožila. Toda že naslednjega leta
je umrla, (26. septembra 1657, kakor pravi vuzen.
kronika, Kemeterjev rodovnik pa trdi, da 6. de¬
cembra), in so jo pokopali pri Mariji na Kamnu tam,
kjer je sedaj zunanji oltar.

59

Smrtni datum bode pa bržkone vendar prvi pra¬
vilen, ker je namreč bila zapuščinska razprava, za
katero je izšel ukaz iz Gradca že 6. decembra(l),
napovedana za dan 21. decembra 1657. Kot komi¬
sarja sta fungirala vuzen. župnik Jurij Križaj in Volk
Kugelman in sta na podlagi oporoke, ki jima jo je
prezentiral Hans Karl Kemeter, priznala vso zapu¬
ščino, izvzemši določene legate, ki jih je moral Ke¬
meter izplačati, njemu. Poročilo tudi izrecno pove,
da otrok ni bilo. H. K. Kemeter se je 13. marca 1659
poročil s Sidonijo pl. Prank in nahajamo tudi njo 13.
avgusta istega leta za botro petemu otroku Matije
Friza, Ivani.

Toda tudi zadnji graščak vuzen. vlastelinstva ni
imel dolgo'. Dne 3. februarja 1663 je prodal vse, ka¬
kor je stalo in ležalo, graščino z gradom in Marofom,
Lipušev, Vahterjev in Tešinekov dvorec, njive, trav.
nike, gozdove in ribolove z vsemi pritičočimi pravi¬
cami : obmirjem, mitnicami, lovskimi pravicami, pod¬
ložnike in desetine ter gosposko jurisdikcijo nad tr¬
gom Vuzenico, (listina izrecno pravi »und obrigk-
heitlichen Jurisdiction iiber den Markht Undter
Saildhoffen«) glasom listini dodanega urbarja pred¬
nici Mariji Ivani Linzer in konventu samostana do-
minikank v Marenbergu za ne označeno vsoto, ki
pa je vsekakor morala biti ogromna. In predno se je
Kemeter definitivno izselil na Koroško, je še 15.
aprila istega leta (v Marenbergu) uredil neke sporne
točke z vuzen. župnikom Križajem tako, da je ugodil
njegovim tirjatvam po štirih štrtinjekih vina, za ka¬
tere je izplačala prednica M. 1. Linzer 90 fl in eden
štrtinjek vina in natura, dalje se je zavezala pred¬
nica, da bode dala za maše zadušnice (Amanovo
ustanovo) letno vsako jesen po en štrtinjek vina, in
slednjič prepusti župnik samostanu še desetine od
zemljišč, ki spadajo k graščinski pristavi, proti pla¬
čilu letnih 25 goldinarjev.

Kmalu za tem se je H. K. Kemeter izselil in je
umrl 1. marca 1684, njegova žena Sidonija pa 3.
jan. 1718.

60

Na kratko še podamo vsebino Kemeterjevega
vuzen. urbarja JS ), ker je to zadnji, ki še kaže veli¬
čino naše graščine. Urad v Ribnici je obsegal 17 pod¬
ložnikov okoli Ribnice, Kuglmanov urad 9 podi. na
antonskem grebenu, grajski urad 24 podi. okoli Vu¬
zenice, urad v Pesnici 4 podi. tam in Bernardov urad
6 podi. (menda proti Slovenjgradcu); po eno ovco
na dan sv. Jurija je dajalo 37 podi., vino je vozilo
iz Maribora 23 podi., dačo v deskah (»Ladendienst«)
je dajalo 23 podi. v vuhreški grabi in Ribnici, dese¬
tino: 9 kmetov iz Sekožni, 12 iz Vuhreda, 5 iz Dravč,
19 blizu Vuzenice, 13 pri Sv. Primožu, 16 pri Št. Jan¬
žu; vršnik je dajalo 24 kmetov pri Sv. Danijelu; trg
Vuzenica je plačal letno 5 fl davka, 20 fl doklad,
25 II remanence in 21 fl 30 k,r osebnega davka
(»Leibsteuer«), nadalje je moral odrajtati polovico
kazni, tudi so morali tržahi robotati pri lovih in po¬
kositi in posušiti dva travnika. Mitnice so bile v Vu¬
zenici, (to je imel v zakup tržan Matija Friz), pla¬
čalo se je od nje 11 fl 30 kr, od mitnice v Vuhredu
tudi 11 fl 30 kr in od mitnice v Ribnici 9 fl; glede
trbonjske ni rečeno, koliko je donašala. Od broda v
Vuzenici se je dobivalo zakupnine 7 fl, istotako od
Kosovega broda. K gradu je še spadalo: velik trav¬
nik pri župnišču, Ruepova hiša v trgu Vuzenici z
vrtom in sadonosnikom in travnikom, velika njiva
za Marofom, pri Marofu en travnik, pri gradu dva
vrta, travniki v Ribnici, zraven tudi gozd, pri Ma¬
rofu vrt in sadonosnik, potem okoli Marofa zemlji¬
šča za 40 dni dela, Tešinekov, Lipušov in Vahterjev
dvorec s pripadki, gozd pri Pogorelcu, ribolov v
Dravi od Puhenštajna do Podvelke, v Reki-potoku,
Cerkvenici, Vuhreščici in Velki. Ribniki so takrat
bili: eden v Sekožni, eden pri gradu, eden pri Mariji
na Kamnu in eden pri Lipušu. Lov na celem terito¬
riju današ. dekanije Vuzenice in še preko nje do Mi-

18 )-Original je v Kometerjevem arhivu na Puhenstajnu,
zadaj je vpisan tudi rodovnik rodbine Kemeter: prepis v ar¬
hivu Zgod. dr. v Mariboru.

61

slinje. Grajsko obmirje je segalo od Graceja čez
Hrastnika, Mršenka, Bibovnika na Bavha in preko
k Hudournici in Dravi. H gradu je še spadal mlin
blizu trga in nekaj vinogradov pri Mariboru. —
Omenili bi še, da so v tem urbarju našteti slučajno
tudi vsi takratni tržani, namreč: Matija Bric, trški
sodnik, Lenard Vindiš, Hans Vindiš, Adam Herbst,
Štefan Kofl (ključavničar), Martin Posinz (slikar),
Lorene Lužnik, Hans Bratina, Jožef Jevšnik, Gregor
Tavčman, Hans Faschl, Vincenc Kaiser, Matija Rieč-
nik, Tomaž Kogler, Urban Rosman, Lampreht
Ožgan, Štefan Griben, Valentin Griben, Blaž Her-
golt, Adam Cirotsch, Urban Ferk, Hans Kamar, To¬
maž Ribič, Nikolaj Widersam in Anton Marti, -
vseh teh 26 mož je namreč dne 26. marca 1662 bilo
navzočih, ko so razkazali grajskima pisarjema Se¬
bastijanu Millerju in Hansu Amanu meje ožjega tr¬
škega obmirja, ki je šlo od graščinske (danes Mrav¬
ljakove) žage ob Dravi do Tešineka, od tam proti
Marofu, dalje na Pogača, potem dol na grad Thu-
mersfelden (»Štok«), potem ob robu proti Stoparju
in onstran potoka mimo Kuhelnika in Lipuša k gra¬
ščinski žagi.

To obmirje je ohranil trg do leta 1848, ko je
prišlo do nove ureditve občin in ko je tudi vuzeniški
magistrat zaspal.

S tem bi končal drugo epoho vuzeniške zgodo¬
vine. Uporabljene vire sem navedel v predgovoru,
vendar ni izključeno, da bi bil tega ali onega še pre¬
zrl. Kar pa mi je po svojem najboljšem znanju uspelo
zbrati gradiva, sem ga podal v krajših ali daljših iz¬
vlečkih, kakor se mi je pač zdelo za spoznavanje
takratnih razmer in naših domačih prilik potrebno.
Ena ali druga stvar bi se seveda še dala mnogo ob¬
širneje opisati, vendar bodem take zanimive akte,
ako nam Bog da zdravja — in sredstev, objavil v
izvirniku v posebni knjižici.

62

Opustil sem tukaj tudi poročati o početkih gradu
Thumersfelden, ker mi ni toliko sodil v okvir te raz¬
prave, — upam pa, da se tudi za to še najde čas,,
prilika in prostor.


I


'


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJI2NICA

00000412890

Tisk Mariborske tiskarne :: Odgovarja Stanko Detela v Mariboru