Regfstered O y A ustra/fa Post — Publicatlon
NOVEMBER — 1 986
THOUGHTS
'e,
Naslovna slika: Tega pa menda le ni treba posebej predstavljati . . .
ZADNJI KR A T sem malo posi-tnaril nad tistimi naročniki, ki list prejemajo in prebirajo, pa ob srečanju z urednikom celo pohvalijo, ne spomnijo pa se obveznosti plačanja naročnine. No, imelo je vsaj malo uspeha, se mi zdi: nekaj takih je po dolgem času ta mesec poravnalo obveznost. Seveda pa jih je še precej po Avstraliji, ki jim je naročnina deveta briga. Za te bom v začetku novega letnika moral najti čas in poslati pismo z ultimatom. Če ne bo uspeha, jim bom z naslednjo številko MISLI ustavil.
Če nekdo Usta res ne zmore plačevati, pa ga rad prebira — Bog ne daj, da bi ga zaradi tega odpovedal! Takemu rad ustrežem, samo da mi sporoči svoj primer. A reči moram, da je takih malo in navadno so še bolj darežljivi in si znajo pritrgati kje drugje, samo da pomagajo MISLIM podaljševati življenje. Bog naj blagoslovi take naročnikeI
Te zadnje in vse, ki pridno pomagate z darom v Tiskovni sklad, naj iz srca pohvalim — da ne bom samo robantil nad brezbrižnimi zastonjkarji! Res malo jih je, ki bi se držali samo naročnine in ničesar ne dodali. Če ne bi bilo tako, bi moral naročnino v prihodnjem letu dvigniti. Tako pa bom skušal vzdržati tudi v letu 1987 z naročnino šestih dolarjev. S tem je le po-magano tistim, ki bi res težko plačali več, vsem drugim pa dana prilika za darežljivi prostovoljni dodatek kot dar našemu listu.
—	Urednik in upravnik
C
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART L and PART II.) Izdal Slovenian Research Center of America Cena I. dela 8. dol., II.dela pa 9.50 dol.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) Cena 11. dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6. dolarjev.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. Komac - Škerlj Cena 10 dolarjev.
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, izdana v Argentini, 280 strani. Vezana knjiga 16. dol., broširana 13. dol.
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40.-dol. Zaloga je pošla in so nove knjige na poti.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM L del. - Odlična študija razvoja dogodkov 1941	1945 v Sloveniji. Spisal Stane
Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13. dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. -Zaloga pošla. Nova je naročena.
VERIGE LAŽNE SVOBODE Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. Cena vezani knjigi je 13. , broširani pa 10. dol.
POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2. dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dol.
V	ROGU LEŽIMO POBIJI Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta J945, Cena 2. dolarja.
PERO IN ČAS I Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15. dolarjev.
NAŠ IN MOJ ČAS Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13. .broš.10. dol.
VOJNA IN REVOLUCIJA Roman Franka Bčfkviča na 708 straneh, izšel v Argentini. Cena broširani knjigi 15. dolaijev.
ZEMLJA SEM IN VEČNOST Pesmi Karla Mauserja. Cena 5. dol.
MATI, DOMOVINA, BOG Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2. dol.
P P V v (THOUCHTS) Religious and Cultural Monthlv in Slovenian Langnago Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Publlshed by Slovenian Franciscan Fathers in Australia Izdajajo slovenski frančiškani v Avstra liji + Urejuje In upravlja (Editor and M anager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A BECKETT ST. KEW, VIC. 3101 Tel.: (03) 861 7787 Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, KEW, VIC. 3101 + Naročnina za leto 198 5 (Subscription) $ 6.	,	izven	Avstralije (Overseas) $.12.	; letalsko s posebnim do
govorom. - Naročnina se plačuje vnaprej Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + R okopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljeno s podpisom od govarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and |ny out) MISLI, 19 A 'Beckett Street, K ow, V ic. 31 01 + Tisk (Printing) Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvlck, Victoria 3101 Tel.: (03) 380 61 1°
bo:
zje
imisli
i 'n
Sr človeške
...
VSEBINA:
LETNIK 3 5 ŠT. 11
NOVEMBER 198 6
Pozdravljen med nami! — Ob papeževem obisku — stran 289 Pot Janeza Pavla II med nami /drugi del/ - stran 290 Večno življenje — Izdalo tajništvo za nekristjane pri apostolskem sedežu — stran 292
V	času sprememb
A. L. Ceferin — stran 293 Čakanje — pesem
Karel Mauser — stran 294 Ob 80-letnici smrti "Goriškega slavčka" — Pesem iz njegovih "Predsmrtnic" — stran 295 Matica pokojnih — stran 296 "Ohio's Lincoln" —Ob odlikovanju Franka J. Lauscheta
— stran 298 Iz središča sv. Rafaela, Sydney
— P. Ciril — stran 300 Izpod Triglava — stran 302 Ob 50-letnici evharističnega kongresa — Odlomki iz govora Dr. Miha Kreka — stran 304 Iz središča sv.Druž., Adelaide — P. Janez — stran 306 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 307 Naše nabirke — stran 307 Z grobov — pesem ~-Simon Gregorčič — stran 309 Tomajski zvonček — stran 310 Iz središča sv. Cirila in Metoda, Melbourne — P. Bazilij
— stran 311 Z vseh vetrov —stran 314 Kotiček naših mladih
— stran 316 Križem avstralske Slovenije
— stran 317 Tudi s kislim obrazom
se da smejati... — stran 320
POZBRflVbdEN MED NAMI!
in razumevajoči oče. teboj, papež slovanskega rodu! /
KONČNO prihajaš med nas, Kristusov namestnik in Petrov naslednik, glasnik miru, prvoborec za tako teptane človekove pravice.Ko boš stopil iz jeklenega ptiča na avstralska tla, boš ponižno pokleknil in poljubil zemljo, ki je nam postala druga domovina ter mm daje vsakdanji kruh. In potem se bo pričel trudapolni spored obiskov in nagovorov, maš in molitev. Dragi oče, pozdravlja te tudi slovenska narodna skupina! Družina slovanskega naroda izpod Triglava, že stoletja vdanega Bogu po naukih in zgledu zavetnikov Evrope Cirila in Metoda, te prosi: Vključi tudi nas v svoje molitve, s katerimi boš priporočal Vsemogočnemu Peto celino in njene potrebe. Naj ostanemo zvesti veri, ki smo jo prinesli s seboj v svet kot dragoceno dediščino. Naj ostanemo zvesti preizkušanemu narodu, iz katerega smo izšli. Naj znamo ceniti svobodo, ta dragoceni dar božji - trudimo naj se ohraniti jo tudi naši novi domovini. - Ko se boš vračal v Večno mesto, ponesi s seboj naše po-
V	PRESTOL V! zdrave na Petrov grob. Deli jih rojakom, ki SLA VE	te	obiskujejo iz naše rodne domovine in jih
VEKO VITE	v	našem jeziku nagovarjaš kot zares dobri
ZEMLJE	VVv	‘n	razumevajoči oče.	^	Bog	s
LJUDSTVA SE OZRITE!
KO NA SVETU VSE RAZPADA,
NEMINLJIVO EDEN VLADA:
KNEZ MIRU IZMED VLADARJEV,
OČE BLAG IN LJUBEZNIV,
TRDEN V SILI VSEH VIHARJEV TEMELJ CERKVE NEZRUŠLJIV.
POT JANEZA PAVLA II. MED NAMI
(nadaljevanje):
MELBOURNE
Četrtek,
27. novembra
6.50 pm — Letalo s papežem prista-
ne na Tullamarine-letališču - Papeža pozdravijo Governor za državo Viktorijo in Mrs. McCaughey ter viktorijski Premier z Mrs. Cane.
7.00	pm — Z avtomobilom do anglikanske stolnice sv. Pavla (sredi mesta na Flinders Street).
7.50 pm — Prihod do stolnice. Pri
vhodu ga pozdravi anglikanski nadškof Most. Rev. Dr. David Penman. V stolnici prižge papež "svečo edinosti".
8.05 pm — Odhod z avtom proti
Melbourne Cricket Ground
8.15 pm — Prihod na M.C.G. Po-
zdravijo ga SirBernard Cal-linan, AC, CBE, DSO, MC President in člani odbora ekumenskega bogoslužja (Dr. D'Arcy Wood, predsednik Australian Council of Chur-ches) in voditelji avstralskih krščanskih Cerkva.
Začetek ekumenskega bogoslužja. Pozdravni nagovor melbournskega kat. nadškofa (Francis Little) in predsednika A.C.C.(Rev.dr. D'Arcy Wood). Papežev odgovor.
9.05 pm — Odhod z avtom v župni-
šče kat. stolnice sv.Patrika, East Melbourne.
9.15 pm — Prihod tja.
Petek, 28. novembra
8.00£m — Odhod z avtom do župne cerkve sv. Leona Vel., North Altona.
8.35	am — Prihod tja. Sprejme ga farni župnik Fr. Peter 0'Rourke. Papežev govor župljanom, nato srečanje s šolskimi otroki v učilnici farne šole.
9.50 am — Z avtom do Športnega
in rekreacijskega središča (Sports andJEntertainment Centre).
10.25	am — Prihod tja. Sprejme ga Sir Bernard Callinan, predsednik ( C.C.E. (Council of Catholic Educa-tion) in eden študentov.
11.30 am — Z avtom v stolnico sv.
Patrika, E. Melbourne.
11.45 am — Prihod tja. Papeževa
molitev pred glavnim oltarjem in na grobovih melbournskih nadškofov.
Papež govori avstralskim duhovnikom in bogoslovcem.
1.30 pm — Malica in kratek počitek
v stolnem župnišču.
3.00 pm —Z avtom vOzanam House,
North Melbourne.
3.15 pm — Prihod tja. Pozdravi ga
Mr. Jim Carroll, predsednik Konference sv. Vincencija za Viktorijo. Papež sreča goste in si ogleda "Memorial VVall".
3.45 pm — Odhod z avtom na dir-
kališče (Victorian Racing Club Racecourse) Flemington.
4.00 pm — Prihod tja. Se z avtom pelje skozi zbrano množico v zakristijo.
4.15 pm — Papeška maša z govorom
6.15 pm — Odhod z avtom v Mercy
Maternity Hospital, East Melbourne.
7.15 pm — Prihod tja. Sprejme ga
Mrs. P. Teague, predsednica odbora porodnišnice. Papež obišče oddelek "Intemive Care".
Nagovor za uslužbence, bolnike in prijatelje bolnišnice (okrog 250 oseb vseh skupaj). — Nato srečanje s starši novorojenčkov.
8.00 pm — Z avtom na M.C.G.
9.05	pm — Odhod z avtom v stolno župnišče sv. Patrika.
9.15 pm — Prihod tja.
Sobota, 29. novembra
7.20 am — Odhod z avtom na mel-
bournsko Tullamarine letališče.
7.50	am — Prihod tja.
8.00 am — Odlet za mesto Darvvin
na RAAF Boeing 707. DARVVIN
Sobota, 29. novembra
10.20 am — Pristanek - RAAp Base,
Darvvin.
Pozdravi ga Administrator N.T. in Mrs. Johnston, Chief Minister N.T. in Mrs. Hatton, župan Darvvina in Mrs. Fong Lim.
10.30 am — Z avtom —via Bombing Road — na Royal North Australian Shovv Society Showgrounds, Win-nellie.
10.40	am 7- Prihod tja. Avto obkroži areno.
11.00 am — Papeževa maša.
1.15 pm — Odhod z avtom — via
Farrell Crescent — do letališča (RAAF Base, Darvvin).
1.25	pm — Prihod tja.
1.30 pm — Odlet za Aliče Springs z
RAAF Boeing 707.
Zelo verjetno bo papež med tem poletom govoril študentom letalske šole in tudi preko radijske mreže "Flying Doctor Service".
ALIČE SPRINGS Sobota, 29. novembra
3.35	pm — Pristanek na letališču Aliče Springs.
Sprejem mu tu pripravijo aborigeni
8.10 pm — Prihod tja. Obkroži z avtom areno. Sprejme ga Papežev govor učiteljem, študen-	škof Szezepan Wesoly. Papež	odgo-
tom In graduantom katoliških uči-	vori izrekom dobrodošlice.	Nato
teljišč.	srečanje s poljsko skupnostjo.
J
kot tradicionalni lastniki dežele. — Mr. Davey Hayes ima pozdravni na-govor v arrenta jeziku. - Papež odgovori.
3-45 pm — z avtom v Blatherskite Park.
4.05	pm — Prihod tja. Avto obkroži areno. Srečanje z abori-9eni in Torres Strait otočani.
5.35 pm — Z avtom na letališče
Aliče Springs.
5.55 pm — Prihod tja. Slovo mu priredijo aborigeni kot tradicionalni lastniki dežele.
6-05 pm _ Odlet proti Adelaidi z RAAF Boeing 707.
aDELAIDE Sobota 29. novembra 9-00 pm — Pristanek na adelaid-skem letališču, pričakajo ga Governor S.A. in Lady Dunstan, Premier S.A. in Mrs.Ban-non.
®-10 pm — Z avtom do središča mesta (City Centre) in sicer v'a "Candlelit Way".
9.35 pm — Prihod do adelaidske
mestne hiše (Town Hall).-^Prejem pri županu mesta in Mrs. arvis. — Srečanje z manjšo skupino °trok. Papež vodi molitev in prižge adventno svečo miru.
9.50	pm — Odhod z avtom do "En-nis", Medindie.
10.00 pm — Prihod tja.
Nedelja, 30. novembra
8.00 am — Z. avtom do adelaidskega
kulturnega središča (Festi vaTCentre).
8.10 am — Prihod v Concert Hall. Papež prisostvuje prireditvi "Rural Industries Function". Izreki dobrodošlice, ki jim papež odgovori.
9.10 am — Odhod iz dvorane.
9.15	am — Z avtom do dirkališča Victoria Park Racecourse.
9.30 am — Prihod tja in vožnja z
avtom med zbrano množico vernikov.
10.00 am — Papeževa mašna daritev
(posebna maša njegovega obiska: maša priseljencev).
12.30 pm — Z avtom na adelaidsko
letališče.
1.00 pm — Odlet proti Perthu z
RAAF Boeing 707.
PERTH
Nedelja, 30. novembra
1.40	pm — Pristanek na perthskem letališču.
Pričakajo in pozdravijo ga Governor W.A. in Mrs. Reid ter Premier W.A. in Mrs. Bourke.
1.50 pm — Odhod z avtom na dir-
kališče Belmont Racecourse.
2.10 pm — Po prihodu tja z avtom
obkroži areno.
2.40 pm — Obhajanje svete daritve.
5.10 pm — Z avtom do karitativne
ustanpve Little Sisters of the Poor, Glendalough.
5.40 pm — Prihod tja. Pozdravi ga
Mr. Tom Perrot, predsednik ustanove "Southern Cross Aged Persons Homes". — Srečanje z ostarelimi in nagovor oitarallm.
6.50 pm — Z avtom do ustanove
Catholic Education Centre v Leederville.
7.05	pm — Prihod tja. Pozdravi ga vodja Katoliškega inštituta Fr. Joseph Sobb S.J. Papežev nagovor zbranim gostom. Sledi odkritje spominske plošče ter otvoritev in blagoslovitev centra.
7.35	pm — Z avtom do nadškofove rezidence	(Archbishop's
House), Victoria Square.
8.00 pm — Prihod tja.
Ponedeljek, 1. decembra
7.00 am —Z avtom na perthsko
letališče.
7.30	am - Prihod tja.
8.00 am — Odlet proti Rimu
(vla Seychelles Islands).
Stolnica svetega Patrika v Melbournu je res mogočna stavba. Dolgo je bil njen stolp najvišja točka v mestu
—	komaj nedavno so ga začeli preraščati nebotičniki.
2C
«h
PO VERI v Jezusa Kristusa in po delovanju Svetega Duha postaja kristjan deležen dostojanstva božjega posinovljenca. To občestvo življenja z Bogom v Kristusu je začetek večnega življenja v njem. Kristusova naloga je torej ohranjati in do polnosti razvijati ta dar, ki mu je zaupan. Če bo zvesto vztrajal do smrti, ve, da se bo izpolnila jasna Kristusova beseda: “Volja mojega Očeta je namreč ta, da bi vsakdo, ki vidi Sina in vanj veruje, imel večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan . . . Kdor vame veruje, ima večno življenje.” Telesna smrt spremeni samo način našega bivanja: povezava s Kristusom se ne pretrga, marveč se šele pokaže v vsej svoji luči iz kraljestva minljivih zemeljskih stvari človek preide v duhovno in večno kraljestvo življenja z Bogom.
Izraz “raj” ali “nebesa” pomeni življenje z Bogom tistih, ki so odšli od nas. O tem, kaj bo to večno življenje z Bogom, si človek na zemlji ne more napraviti primerne predstave. Manjka mu namreč jasen pojem o večnosti, nima nič drugega, kakor le analogno podobo o tem, kaj je Bog, in negativno sliko o tem, kar bo on sam. Zato se kristjan preprosto drži tega, kar mu je razodeto. Razodetje mu pove, da bodo pravični deležni življenja in miru in popolne sreče v gledanju Boga in v občestvu svetih. “In tako bomo vedno z Gospodom”, piše sveti Pavel. “Tolažite se
•	torej med seboj s temi besedami.”
Razodetje govori tudi o neki drugi možnosti po
smrti: o peklu in pogubljenju. Kdor ob polni zavesti glede tega, kar dela, odklanja Kristusovo besedo in odrešenje, ki mu ga ponuja, ali potem, ko ga je sprejel, zakrknjeno vztraja v ravnanju, kije proti Kristusovi postavi, oziroma živi na način, kakršen ni v skladu z zahtevami vesti, tak ne bo dosegel svojega namena. Ob koncu svoje poti se bo v svojo nesrečo znašel stran od Boga. Sveto pismo imenuje to stanje s turobnim izrazom “druga smrt”. w	_
H I	^01	(Tajništvo za nekristjane
■ I	pri apostolskem sedežu)
tivucnic
Jasno je, da noben človek ne more soditi o kom, ali ga je zadelo takšno gorje. Le Bog ve, kdo so tisti ljudje in ali so res tam.
Toda razodetje nam razodeva še neko drugo stanje. V njem se znajdejo tisti, ki sicer v trenutku smrti niso ločeni od Boga, ki pa z Njim zaradi skušnjav in krhkosti zemeljskega življenja vendar še niso v polni zveai. Ta položaj rajnih imenujemo “vice” ali stanje očiščevanja pravičnih duš, preden dosežejo popolno občestvo življenja z Bogom. Kristjan moli, daruje dobra dela in prosi za te duše, da bi bile rešene svojih made-
žev.
Nazadnje bo po božjem načrtu nastopil čas, ko bo tek zgodovine končan in se bo Jezus Kristus prikazal na zemlji v poveličani podobi. Nihče ne ve za dan in uro, kdaj se bo to zgodilo. To je skrivnost prihodnosti, ki je ne pozna noben človek. Kristjan pa jo že gleda v veri in ta skrivnost vzbuja pripravljenost in čuječnost Cerkve. Vsak dan morajo biti kristjani čisti, goreči in pripravljeni na sprejem Jezusa Kristusa, saj se bodo tisti dan srečali z njim iz obličja v obličje.
Tedaj bo človeštvo doseglo v Bogu svoj namen in slavo, za kar je bilo ustvarjeno. Človeška govorica ne more popisati tega nadčloveškega izkustva. Zato sveto pismo uporablja prispodobe in bleščeče simbole; prišlo bo do vesoljnega vstajenja.
Pravični bodo spremenjeni in upodobljeni po vstalem Kristusu. Telo tistih, ki bodo živeli z Bogom, bo poveličano in brez nepopolnosti zemeljskega življenja. Izražalo bo osebnost vsakogar v polnosti njegove lepote. Veselje in veličastvo bosta za pravične v očitnem sorazmerju z božjimi darovi in s tem, kako so jih uporabili. Ko bo izginil z grehom in smrtjo zaznamovani svet, bosta nastala “novo nebo in nova zemlja”, “božji sijaj bo razsvetljeval mesto” in “Bog bo vse v vsem”.
A. L. C E F E R I N
V	ZADNJEM ČASU je opaziti velik premik v avstralskem multikulturalizmu. Z novo vpeljanimi šolskimi reformami v državnih srednjih šolah in s šolskimi sveti je študentom in njihovim staršem zagotovljena beseda, seveda v mejah navodil. Po nezaključenih podatkih se okoli tri četrtine staršev ne zmeni za de-
lo	v teh svetih in slepo prepušča odločanje drugim. Obrnilo se bo na bolje le po spoznanju, ki je danes jasno, da šola sama ni več dovolj dobra priprava za poklic in zaposlitev. - Pred leti je bilo osnovne in srednješolske mladine v privatnih šolah okoli 20 %, zdaj je v Viktoriji te že 30 % in podobno je v ostalih deželnih šolskih sistemih. Morda je eden izmed vzrokov, da starši, ki se zanimajo, vpisujejo svoje otroke v katoliške in druge privatne šole, kjer je povezava med starši in šolo močnejša.
Skrbni starši vprašujejo za nasvete glede predmetov, ki jih njihovi otroci izberejo, da se pripravijo za poklice v znanstvenih in tehnoloških vedah. Ugleden znanstvenik je med drugim svetoval tudi še učenje drugega jezika. Po njegovem mišljenju sta znanost in tehnologija veliko upanje za izboljšanje kvalitete življenja v svetu, če je le pametno in skrbno uporabljeno. Študij tehnike in znanosti daje metode za reše-. vanje problemov in izboljšuje pogoje. Vpeljevanje pa zahteva poznavanje kulture in jezika. Brez tega so rezultati laliko omejeni, ali celo neizvedljivi.
Še bolj kot v preteklih letih, je sedaj vlada podprla drugi jezik” v šolanju otrok. Poleg angleščine se ima drugi jezik” kot potrebno vez za boljše medsebojno občevanje doma in v svetu. Ta nova politika uživa Polno podporo strokovnih in kulturnih delavcev, gospodarskih in delavskih voditeljev, mnogih civilnih skupin in dela kulturno osveščenih etnikov.
Slovenci v Avstraliji prehajajo že v tretjo generacijo in so sedaj postavljeni pred vprašanje nadaljevanja kulturnih vrednot. Če prva generacija ne prenese na mlajše, kar je prejela od svojih staršev, je osip pri mlaj-S' generaciji zaznaven. Kdor je tekom izseljeniškega življenja zanemaril kulturna izročila prednikov, ni sa-'fio izseljenec z rodne grude, ampak tudi iztrganec.
rugi rojaki cenijo učenje slovenščine. Vemo tudi za Primere, ko se pri mlajši generaciji poživi zanimanje stare starše, prednike in deželo iz katere izhajajo. a take se je vredno truditi in poskrbeti za možnost
učenja.
Veliko polemiko je povzročila nedavna ukinitev samostojnih ustanov, združitev z drugimi, opustitev raz-
nih projektov v zadevah avstralskega multikultura-lizma, kateri so bili še pred kratkim važni in koristni. Politiki in drugi, ki soodločajo, pojasnjujejo, da so to potrebni ukrepi v interesu smotrnega gospodarjenja glede na domače razmere in prilagoditve hitremu razvoju v svetu, od katerega postajamo vse bolj odvisni. — Danes, ko avstralski življenjski standard pada, še vedno živimo preko lastnih sredstev. Drugače povedano, za življenje porabimo več kot pridelamo. Prodamo manj, ker nismo konkurenčni in kupujemo tujo robo na kredit. Izboljšanje se lahko pričakuje le s štednjo in ukrepi, ki so potrebni za boljše gospodarjenje. Ker ni vsega dovolj, je izbirati, kaj je bolj važno, drugo pa opustiti. To je poenostavljena razlaga avstralskega položaja za povprečnega državljana.
V kolikor pa so po sredi novi pogledi odločujočih krogov do multikulturalizma, je potrebna budnost naseljencev, ki so z aktivnim sodelovanjem izdejstvovali možnost ohranitve svojega jezika in kulture. Zavarovati je dosežen napredek v odnosu do onega dela prebivalstva, ki upošteva navzočnost, razumevanje in spoznavanje različnih kultur, katere so prinesli s seboj kot naseljenci in se vključili v avstralsko družbo.
V mislih imam dve ustanovi. — Prva — “Australian Institute of Multicultural Affairs” (AIMA) — je bila ustanovljena pred šestimi leti in bo ukinjena ob koncu našega leta. Zmanjšana bo na en oddelek zveznega ministrstva za etnične zadeve. Delo AIMA je bilo v zbiranju podatkov, ocenjevanju potreb naseljencev in sestavljanju predlogov zvezni vladi. Tako je izposlovala redne podpore etničnim klubskim šolam za preko 200 tisoč učencev in predlagala razširiti mrežo multikulturne televizije (0/28). Inštitut je zbiral in raziskoval podatke in utemeljeval predloge v korist ostarelim etničnega pokolenja (večji problem kot ga mlajši naseljenci razumejo). Organiziral je dober informativni in raziskovalni center dokumentiranih podatkov o naseljevanju. Publiciral je knjige, filme in drugo. — Ukinitev je prišla nepričakovano, potem ko je vlada že izvedla kritični pregled poslovanja (“Review”) inštituta in imenovala novo vodstvo. V inštitutu so bili zaposleni dobri in predani strokovnjaki, ki jih je ukinitev močno prizadela. Tako ravnanje postaja že splošen pojav in bo vedno težje dobiti dobre strokovnjake
v	javne ustanove.
Pravtako nepričakovana je bila združitev “Special Broadcasting Service” (SBS), ki urejuje etnične ra-dio-oddaje in multikulturno televizijo (0/28), z
“Australian Broadcasting Corporation” (ABC).
Administrativno in tehnično ni ugovarjati potrebi združitve. V vprašanju pa je programska samostojnost etničnega radia in televizije. Mnogo bo odvisno od sestave novoimenovanega vodstva in reorganizacije tehničnega, administrativnega in programskega osobja.
Glede začetkov etničnega radia se lahko sliši precej netočnega govorjenja, vendar so na razpolago dobro dokumentirani podatki. Začetki so bili poizkusni in skromni. Vse je slonelo na prostovoljnem delu posameznikov iz skupin novonaseljencev. Prva postaja je bila v Sydneyu (1975), kmalu potem v Melbournu. Šele ko se je poizkusna doba obnesla, se je prva skupina okoli 12 jezikov povečala na sedanje število oddaj v 56 jezikih širom Avstralije. Pritisk za ključevanje novih sporedov je samo še večji, saj je danes okoli 145 različnih jezikovnih skupnosti in to brez vštetih jezikov Aborigenov. Pozneje je bil ustanovljen SBS s posvetovalnim odborom (SEBAC) v Sydneyu in Melbournu. Problemi niso izostali in so se vlekli vse do zdaj. Najprej ni imela Fraseijeva vlada večine v senatu, potem so na zahtevo Havvkove vlade pripravili kritični pregled. Zvezni minister za komunikacije in zvezni minister za etnične zadeve sta imela svoje poglede, poleg tega se je čakalo tudi na reorganizacijo ABC. - Etnična oddajna mreža se je razširila, oddaje so se izboljšale tudi z nepoklicnimi napovedovalci, ki so bili nastavljeni samo s pogodbenim dogovorom (t. j. brez zavarovanja, nadur itd.).
Res je, da so se pogoji spremenili. Vnaprej bodo upoštevali nove potrebe z obilico dobrih podatkov, kar ni bil toliko slučaj v prvih letih SBS-a. Preuranje-
no je ugibati in če pride do omejevanja nekaterih jezikovnih programov, bo pač potrebno dvigniti kvaliteto in določiti prednosti.
ABC je državna radio- in televizijska mreža s 60 radiooddajnimi postajami in televizijskim kanalom “2”, s poklicnimi strokovnjaki, finančno desetkrat močnejša organizacija od SBS-a. Od novega vodstva se pričakuje zmanjšanje nekaterih lokalnih programov. Celo “Radio Australia” bo moral znižati stroške in nekaj televizijskih produkcij bo odpadlo. -Zanimiva je utemeljitev odpustitve enega vodilnih programerjev, češ da njegove izkušnje niso dorasle novim kriterijem ABC-ja ter zapletenosti, ki izhajajo iz spojitve ABCja in SBA-a. Tako je sklepati poleg omejitev tudi vpeljevanje novih meril.
Kot SBS tako tudi ABC nima veliko gledalcev v primerjavi z drugimi komercialnimi televizijskimi postajami, a ne more biti nobenega dvoma, da so programi kvalitetnejši od ostalih. Isto bolj ali manj velja za etnično televizijo, ki je okno v svet. — ABC skrbi za šolske oddaje od ponedeljka do petka, od devete ure zjutraj do tretje ure popoldne, in so dobra investicija za prihodnost, ki bo dolgoročno prav gotovo večje vrednosti kot druge komercialne postaje z bolj zabavnimi oddajami in usmeijene na dobiček.
Reorganizacija gornjih ustanov, ki so več ali manj dobro skrbele za potrebe dela novonaseljencev, je lahko precejšnjega pomena, in če pogledamo na ostale spremembe, potem imamo pred seboj nova vprašanja. — Velja tudi računati z napredkom tehnike in ni več daleč dan, ko bomo tukaj pritisnili na gumb in dobili na televizorju željeno postajo na drugem kontinentu. Okno v svet, ki nam ga sedaj nudi SBS, bo potem res odprto.
Vem:
nekoč bom ob gorečem grmu sezul obuvalo
in ob glasu, ki ga bo nosil veter poln vonja zrelih brinjevih jagod, bom šepetaje molil conflteor.
Nato bom prestopil rob puščave, zadnje grmičje bo utonilo v poplavi peska in v noči bom na skalnati terasi ob pojočem pesku čakal na odhod.
KAREL MA USER
OSEMDESET LET je letos 24. novembra od Gregorčičeve smrti — a “Goriški slavček” še vedno poje in živi med nami v svojih lepih pesmih. V spomin nanj ob obletnici smrti objavljamo sliko Simona Gregorčiča na mrtvaškem odru *n pa sliko spomenika na njegovem grobu pri Sv. Lovrencu nad Kobaridom.
"KJE skoplješ si grob? "
To svet radovedni dan slednji sprašuje me v tedni — predolgo odkladam pač svoj vam pokop? Za mano že radi nosili bi sveče, o vetru vgašene, ne tleče .. .
A dobro je meni nebo zdaj starčku, ko kdaj je otroku bilo; zato pa spolniti vam neče te želje goreče.
"Kje skoplješ si grob? "
Počakajte malo, lopata saj kmalo
in meni in vam zazveni za pokop!
Kako se bo mirno tam spalo na gričku zelenem ob Soči, nad mrtvim živo šumljajoči, tam gori pri svetem Lovrenci, na ražnju ognjenem mučenci!
Tam moji pradedov nebrojen spi trop, tam bodi moj grob!
Tam sanjam naj kdaj med očeti in dedi; med vsemi pod Krnom ponosnim sosedi naj bivam na sredi.
In pravil jim zgodbe nekdanjih bom dni; ko udari polnoč — pa vsak dan svoj grob bom zapustil hladan in gledal, kaj krog se po svetu godi in slikal sodrugom te čudne reči...
A stari moj Krn,
ki seval okrog milijone je krat
o soncu ko zlat,
a v zimi neštetokrat bil je srebrn,
na grobe pri vznožju ledeno bo zrl:
saj njemu ni znana ne radost ne bol
in vedno je gledal brezčutno k nam dol;
se srcem brez čuta je srečen,
saj on je pač večen,
kaj to, če na vznožju mu kdo je umrl!?
/Iz predsmrtnic/
Od novembra 1985 do novembra 1986	‘"•7'*
Kratica pri krajih smrti: (S)- Sydney; (M)- Melbourne
(A)-Adelaide; (P)-Perth; (G)-Geelong; (N)-Newcastle.
MOČ KOV IČ FERDINAND
* 25. 8. 1900 — Zemun
t 4. 11.85- ? Sydney, NSI/V
DERNOVŠEK MARIJA r. Oblak
* 18. 3. 06 — Logatec
t 13. 11.85- Balmain (S), NSW CROONEN ANA r. Frigula
* 26. 7. 40 — Maribor
t 26. 11.85- Karrinyp, WA LEGATMAKS
* 20. 1. 24 — Dovje na Gor.
t 13. 12. 85 - Huntingdale (M), Vic. JA VŠNIK RAJKO
* 17. 7. 38 — Jarenina
t 14. 12. 85 - bi Goulburna, NSW MARTINI AMALIJA
* 9. 7. 03 — Brestanica
t 17. 12. 85- VVilliamstovvn (M),Vic. GORNIK MIHA
* 23. 9. 10 — Zgornji Duplek
t 22. 12. 85 - N. Fitzroy (M), Vic. KALIN ALOJZIJ
* 18. 6. 41 — Gorenja vas na Dol.
t 24. 12. 85 - Thornburv (M), Vic. OSZKO KAREL
* ? (73 let) - ?
t 24.12. 85 - Maitland, NSW RESZCZYNSKI ANA r. ?
* ?-?
126. 12. 85 - Largs Bay (A), S/4 PODGORELEC ANDREJ
* 9. 2. 23 — SrediSČe ob Dravi
t 27. 12. 85 — Hamilton (N), NSI/V KOCBEK KAREL
* 7. 10. 21 — Cerkvenjak, Slov. gor. t 10. 1. 86 - VVollongong, NSW
MULEJ FRANČIŠKA r. Šlibar
* 24. 9. 11 — Dvorska vas (Begunje) t 12. 1. 86 - Preston (M), Vic.
ČEDRMAC AVGUŠTIN
* ? (64 let) — Borjana pri Kobaridu t 1. 2. 86 - Collingvvood (M), Vic.
SVENŠEK ALBERT
* 4. 4.31 - Maribor
t 4. 2. 86 - Camperdovvn (S), NSW OBLJUBE K NORINA r. Coughi
* 29. 1. 20 - Modena, Italija
t 12. 2. 86 - Lidcombe (S), NSW
MIKŠA JOŽEF
* 25. 1. 12 - ?
t 20. 2. 86 — Geelong, Vic.
HABENSCHUSS PA VEL
* 12. 9. 12 — Ruma (Srem)
121. 2. 86 — VVodonga, Vic.
PERNE MARIJAN
* ? (59 let) — Domžale
122. 2. 86 - Albury, NSW GABERŠEK IVAN
* 19. 5. 30 — Mirno pri Hrastniku t 27. 2. 86 - Cooloongup, W. A.
ZAGORC FRANC
* 5. 12. 34 — Ravne nad Litijo t 6. 3. 86 - Sydney, NSW
FURLAN MARIO
* 10. 7. 34 — Vidov!je pri Trstu t 10. 3. 86 — Traralgon, Vic.
PAPAGNA U MB ER TO
* 9. 12. 32 - Trst
t 12. 3. 86 - bi. VVittingham, NSW CSONDOR MARIJA r. Horvat
* ? (51 let) - Dobrovnik pri Lendavi t 13. 3. 83 - Sydney (?), NSW
CSONDOR DURA
* ? (51 let) — Dobrovnik pri Lendavi t 13. 3. 86 - Sydney (?), NSW
JEŽ VIKTORIJA
* 26. 2. 63 - Prevalje
t 13. 3. 86 - Moonee Ponds (M), Vic.
V	lanski Matici pokojnih jih še ni bilo ... Le kdo od nas bo prišel v prihodnjo?
Če zaslediš, da rojaka, u-mrlega v zadnjem letu, ni v seznamu, nam prosim sporoči, da ga vstavimo kasneje. Le tako bo Matica naših pokojnih čim popolnejša.
KATRI NK A IVAN
* ? (77 let) — Subotica
t 13. 3. 86 - Liverpool (S),NSW PERIN HINKO
* ? 1909 — Medana
t ?. 3. 86 — Richmond (M), Vic. KLEMENČIČ ALOJZ
* 27. 5. 32 — Ljubljana
t 18. 3. 86 - Whyalla, S A SAJEVEC STANE
* 15. 7. 34 - Videm-Kriko
t 24. 3. 86 — Mt. Gambier, SA PODBEVŠEK RUDOLF
* 18. 12. 27 - ReŠtanje
t 11.4. 86- VVollongong, NSW DEKLEVA MIHAEL (MILAN)
* 12. 4. 20 — Čel j e (Primorska) t 12. 4. 86 — Favvkner (M), Vic.
KOREN IVANKA
* 24. 5. 46 — St. selo pri Kobaridu t 15. 4. 86 - Cooma, NSW
PELOZA FRANC
* 21. 1. 23 — Žejane, Istra
t 26. 4. 86 — Favvkner (M), Vic. RADIČ MARIJA r. MatjaSec
* 17. 9. 40 — Gomilice, Prekm. t 26. 4. 86 — Melbourne, Vic.
JOGAN 'SONJA r. Hvala
* ? 1916 — Bate pri Grgarju
t 1 (2.?). 5. 86- VVaikerie, S.A. TERLIKAR FRANC
* 2. 5. 15 — Borjana pri Kobaridu t 19. 5. 86 - Auburn (S), NSW
OREHOV ALEKSANDER - SAŠO
* 27. 9. 33 — Ljubljana
t 20. 5. 86 - Lidcombe (S), NSW ŠEŠERKO STANISLA V
* ? (73 let) — pri Mariboru
t 24. 5. 86 — Melbourne, Vic. SOS LUDVIK
* 18. 5. 43— Murska Sobota
t 1. 6. 86- Box Hill (M), Vic.
Faganel ivan
* 22. 4. 53 — Seymour, Vic.
? 3. 6. 86 — VVoodend, Vic.
ŽELKO frank tony
* 12. 1. 60 - Whyalla, SA
15. 6. 86 — W.Footscray (M), Vic. CELIN KAREL
* 25. 1. 31 — Kuteževo pri Ilirski B. 18. 6. 86 — l/Vodonga, Vic.
krnel franc
* 5. 6. 03 — Pivka
18. 6. 86 - Box Hill (M), Vic. JAKSIČJELA r. ?
*? (61 let) - ? t11.6.86- Kew (M), Vic. KRUŠIČ FERRUCCIO
* ? (okrog 50 let) — Reka, Istra f 12. 6. 86 — Pt. Lincoln, S A
DFtOFENIK ANICA r. Petrič 30. 5. 47 — nekje v Srbiji f 14. 6. 86 - East Kew (M), Vic.
Boštjančič frank
* 19. 10. 35 — Preloie pri Ilirski B.
129.	6. 86 — Fitzroy (M), Vic.
Mesar ivan
* 23. 6. 26 - Št Jani
? 3. 7. 86 — V/. Brunswick (M), Vic.
car Štefan
22. 8. 45 — Cankova, Prek m. f 7. 7. 86 - North Shore (S), NSW VADNAL VIDA r. Hrvatin 19. 6. 32 — Trpčane t 12. 8. 86— Essendon (M), Vic. ŽHIDA rič stanisla v
S- 4. 35 — Boreči, Križevci
pri Ljutomeru
*	IB. 8. 86 — Heidelberg (M), Vic.
PUŠENJAK DR. BOGDAN
* 10. 12. 13 - Maribor t 29. 8. 86 - Mt. Lawley (P), WA
RAJČEVIČ TEREZIJA r. Paglavec
* 9. 10. 30 - Idrija t 30. 8. 86 - St. Albans (M), Vic.
SABADIN ANTONIJA r. Sabadin
* 13. 5. 03 — Marezije pri Kopru 15. 9. 86 - VVerribee, Vic.
JANKOV ILONKA r. ? •
* ? - nekje pri Novem Sadu 121. 9. 86- VVindsor (M), Vic.
SAJOVIC FRANK
* 20. 1.21 — Ljubljana t 23. 9. 86 - Reservoir (M), Vic.
BARBER EDVVARD
* 9. 4. 65 — Melbourne, Vic.
t 26. 9. 86 - VVestall (M), Vic.
TEH OVNI K TRAUDI r. SvenSek
* 9. 10. 33-Maribor
t 29. 9. 86 — Newtown (G), Vic. MOHORKO JAKOB
* 15. 7. 35 — pri Mozirju v Sav. 'dol.
t 12. 10. 86 - Bell Post Hill (G), Vic.
VUKŠINIČ MARICA r. Jankovič
* 24. 3. 42 - Rožice pri Kozini
t 13. 10. 86 - Mulgrave (M), Vic. RUŽIČ IVANA r. Mohorič
* 14. 2. 1899 - Zvoneče, Istra
t 17. 10. 86 - Bundoora (M), Vic.
STERLE VVILLIAM
* 12. 8. 59 - Geelong, Vic.
t 17. 10. 86 - Norlane (G), Vic. SABA (ŠABEC) IGNAC
* 29. 7. 10 - Klenik
123.	10. 86 - Ballarat, Vic.
GRASSMA YR DA VID MICHAEL
* 25. 5. 65 - Sydney, NSW
t 24.10. 86 — Parramatta(S),NSW
K LE KAR ALOJZ
* 17. 3. 32 — Čakovec
t 26. 10. 86 — Maryborough, Qld.
KOZOLE ANTONIJA r. Jeler
* 10. 12. 1900 — Brestanica
130. 10. 86— N.Fitzroy (M), Vic.
DODATEK K MATICI
NAŠIH POKOJNIH IZ PREJŠNJIH LET:
MARINI VALENTINA r. Z ega
* 10. 3. 04 - Trst (?)
t 19. 7. 79 — Geelong, Vic.
? JANEZ
* ? (32 let) — nekje na Dolenjskem t pred kakimi osmimi leti
—	Aliče Šprings, N. T. BRECELJ VALENTIN RICHARD
* 18. 7. 51 — Geelong, Vic.
t 9. 7. 82 — London, Anglija BRATOŠ JANEZ
* ? - ?
t 25 (?). 5. 85 - Brisbane, Qld. KUPLJENIK FRANC
*	17. 8. 32- Rupa
130.	7. 85 - Bexley (£), NSW KLOBUČAR AN N *?-? USA t ?. ?. 85 — ? A vstralija
Dolgost življenja našega
je kratka.
Kaj znancev že zasula
je lopata!
Odprte noč in dan
so groba vrata; aI dneva ne pove
nobena pratka.
/France Prešeren/
..Ohios Lincoln"
Naš
veliki
ameriški
rojak
FRANK J. LAUSCHE
SLOVENIJA V SVETU, katere del smo tudi mi v Avstraliji, je ponosna na vsak dosežek slehernega svojih otrok, pa naj bo v katerikoli deželi izven matične domovine. Njih imena že dolgo zbira Slovenian Research Center of America, ki ga je začel in ga še vedno vodi neutrudni dr. Edi Gobec, mu daruje svoj dragoceni čas in tudi precej lastnih dohodkov. Kdor pozna njegovo delo in ga ceni, mu je hvaležen. Lahko smo samo veseli, da je še kaj tako požrtvovalnih ljudi med nami. Žal žanje dr. Gobec marsikdaj prav med rojaki prezir in nasprotovanja, mnogi mu namesto nuditi pomoč mečejo polena pod noge. Pa to je stara zgodba, ki se ponavlja iz preteklosti v sedanjost, Slovenci pa smo menda iz neke prirojene ljubosumnosti še posebej nagnjeni k temu. Vsekakor smo o dr. Gobcu v teku let že marsikaj napisali v “Mislih” -lahko rečem, da v iskrenem občudovanju.
Prejšnja številka naše revije je kratko predstavila njegovo zadnje izdanje, ki je angleško pisana knjiga v počastitev in spomin sina ameriške Slovenije v svetu — bivšega senatorja ZDA Franceta Lauscheta, ob njegovi častitljivi devetdesetletnici plodnega življenja. “Ohio’s Lincoln” je naslov knjigi — tako ime si je mož zaslužil, v čast pa je to nam vsem, saj je našega rodu.
Zato je prav, da je v knjigi med čestitkami k njego-
vi	devetdesetletnici, prav od predsednika ZDA Ronalda Reagana ter številnih znanih političnih in drugih osebnosti, slovenskega metropilita dr. Šuštarja ter dolge vrste predsednikov in voditeljev raznih organizacij, na strani 340 tudi čestitka iz Avstralije. Poslal sem jo jubilantu kot urednik “Misli” in se glasi:
The Catholic Slovenians in Australia are delighted to join your many friends and admirers in vvishing you a very happy birthday and God’s blessings in the years ahead. May the good Lord bless you, Senator Lausche.
Lauschetovi biografski knjigi ob 90-letnici pa zdaj lahko dodamo še eno priznanje, ki je prav tako obenem priznanje dr. Gobcu za njegovo pozornost in vztrajnost, pa spet v čast in ponos nam vsem rojakom Slovenije v svetu.
Frank Lausche je dosegel namreč novo zmago ob letošnji stoletnici Kipa Svobode. Jubilej so obhajali na državni praznik 4. julija, pravi datum stoletnice pa je 28. oktober. V posebno počastitev pomembnega jubileja so ustanove “New York Statue of Liberty Centennial Commission”, “Ellis Island Foundation” in pa “National Ethnic Coalition of Organizations” odločile s posebnim odlikovanjem — ELLIS ISLAND MEDAL OF HONOUR - počastiti okrog osemdeset izrednih ameriških osebnosti, v katerih je nekako simbolično poosebljen duh ameriške svobode, priložnosti javnega udejstvovanja in etnični doprinos Novemu svetu. Za ameriške Slovence je bil dan zmagoslavja letošnji deseti oktober, ko so bila objavljena imena izbrancev — od stotin kandidatov z vseh koncev Združenih držav ameriških. Med njimi je bilo tudi Lauschetovo ime in z njim je bil zopet priznan slovenski izseljenec, ki je doprinesel svoj delež k razvoju Amerike, kakor doprinaša svoj delež tudi po drugih delili svobodnega sveta.
Ozadnje tega visokega imenovanja je tudi zanimivo in dokazuje, kaj pomeni zavzetnost in vztrajnost, ki ju ima dr. Gobec res veliko. Že v avgustu je bil povabljen tudi Slovenian Research Center of America, naj predloži kako ime za podelitev odlikovanja' Seveda so dobile isto povabilo številne druge ustanove po ZDA. Pa tudi vodilni ameriški listi so vabili razne narodnostne skupine, da bi bilo tako predloženih čim več imen in bi bili res izbrani najvrednejši.
Pa pustimo dr. Gobcu samemu opisati potek:
Ni treba posebej omeniti, da je bila za nas izbira kandidata lahka. Selekcijski komisiji smo predložili Senatorja Lauscheta kot najvidnejšega živečega slovenskega Amerikanca, državnika, javnega delavca in zavednega narodnjaka, ki sije po besedah vodilnih revij in samega predsednika Reagana zaslužil ime “Ohij-skega Lincolna”. V oporo svojega predloga smo priložili tudi knjigo “Ohio’s Lincoln - Frank J. Lausche”. Naš predlog je podprl — “seconded”, kot pravimo v angleščini - Col. Edvvard Seitz (Ret.), tajnik-blagajnik vplivnega Clevelandskega kluba v Washing-
tonu, in pa kongresnica Mary Rose Oakar, ki v ameriškem kongresu zastopa večino mesta Clevelanda.
Po pravilih je bil vprašan za svet posebej izbrani Slovenski selekcijski odbor in z veseljem lahko poročam, da smo prav vsi člani enoglasno potrdili našega izbranca. (Člani tega odbora: Clevelandski pomožni Škof Edvvard Pevec in Rev. Joseph Božnar, župnik Pri Sv. Vidu, največje slovenske ameriške župnije; James V. Debevec kot odgovorni urednik in izdajatelj časopisa “Ameriška domovina”; Tony Petkovšek, ustanovitelj, bivši predsednik in programski vodja “United Slovene Society”; Henry Grosel kot narodni predsednik, ter Joseph Baškovič kot clevelandski predsednik “American Slovenian Catholic Union”; Col. Edvvard Seitz /Ret./ kot predstavnik Cleveland Club of Washington; in končno Edvvard Gobetz, ravnatelj “Slovenian Research Center of America” in vodja “Education Committee of Nat-1Qnal Confederation of American Ethnic Groups”.)
Slovenci smo storili svoje, pa čutili ob tem neko negotovo napetost: Ali imamo sploh možnost priznanja s tem visokim izrednim odlikovanjem? Končno je v ZDA najmanj 200 etničnih skupin. Samo °krog 80 odlikovanj bo izdanih in nekatere večje skupine so poslale več imen kandidatov in hočejo več kot eno odlikovanje. Zlasti eden pogojev v pravilih izbora je našo predložitev napravil skoraj brez-upno. Da bi omejili število, so člani Selekcijske komi-S1je odločili izločiti manjše etnične skupine — vse tiste, ki so imele po statistiki ljudskega štetja leta 1980 manj kot 200.000 članov. Že po prvem zasedanju nam je komisija sporočila, da smo bili slovenski Amerikanci prav zaradi tega številčnega pogoja " izločeni s svojim kandidatom.
Dne 9. septembra sem poslal v New York pritožbo, prvem mestu sem poudaril, daje bilo sprva javlje-n°, da doprinos Ameriki ne zavisi od številčne moči narodnostne skupine, ampak od edinstvenega značaja in požrtvovalne dejavnosti. Če bi gledali na števil-
čnost, bi Mati Terezija v Indiji ne smela biti odlikovana. Kot drugo sem povedal, daje U. S. Census v zmoti. Narodnostne skupine, ki niso anglosaške, so bile vedno podcenjevane, zlasti manjše kot n. pr. Slovaki in Slovenci. Glede tega so se spet in spet oglašali razni splošni in šolski protesti. Pro-angleško (torej anti-etnično) nastrojenje so priznali celo uradniki, ki so leta 1980 sodelovali pri štetju.
Bogu hvala, pritožba je bila uspešna in Slovenci smo bili spet s svojim kandidatom v tekmovanju z drugimi...
Tako je poročal dr. Gobec. Že dva dni pred objavo izbranih imen je bil telefonično obveščen, da je slovenski kandidat Senator Lausche med izbranci za visoko odlikovanje.
V	dneh po objavi imen (10. oktobra) so sledile tiskovne konference in številni drugi sporedi v čast odlikovanim, vključno “Medal of Honour Award Dinner” dne 27. oktobra v znamenitem Waldorf-Astoria Hotelu, “recognizing distinguished Ameri-cans who have made signiflcant contribution to our nation’s heritage”, kot pravi poročilo.
Podelitev odlikovanja Senatoiju Lauschetu kot slovenskemu prejemniku je zopet postavila naše ime na vidno mesto ameriškega zemljevida. Z “Ellis Island Medal of Honour” ni počaščen, samo naš veliki rojak, ampak sleherni Slovenec v ZDA, od preproste slovenske gospodinje ali navadnega slovenskega delavca pa do samega “Ohijskega Lincolna”. In počaščena je vsa Slovenija v svetu, tudi mi pod Južnim križem, ki se po skoraj štiridesetih letih povojne emigracije znova in znova borimo za priznanje, da smo Slovenci samostojni narod, z lastnim jezikom in lastno kulturo, pa veliko mero odločnoti v delu za našo skupnost ter pridnosti za doprinos našega slovenskega deleža novi domovini.
Našemu velikemu ameriškemu rojaku Franku Lauschetu pa tudi od nas: iskrene čestitke!
“. . . Ponosen sem, kot sem vedno bil ponosen, da govorim slovenski jezik
-	ko sem bil župan, governer in senator. Brez omahovanja sem vedno povedal, da sem Slovenec in to nameravam ostati do konca svojega življenja/...”
/Iz enega številnih Lauschetovih govorov/
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M..
St. Raphaefs Slovene Mission,
313 Merry/ands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 ( P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W„ 2160 ) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeTs Convent,
311 Merrylands Rd:, Merrylands, N. S. W., 2160 Telefon: (02) 682 5478
V	PONEDELJEK, 10. novembra, je gospa Katarina Jenko, mama našega p. Valerijana, obhajala devetdeset let življenja, Lepa leta so to in hvala Bogu, da se še tako dobro drži. Prepričan sem, daje bližina sina, patra Valerijana, najmočnejše zdravilo, ki ga je deležna. Že v “Odprtem pismu”, ki je bilo objavljeno v oktobrski številki Misli, smo ji voščili; na sam praznik rojstnega dne pa smo ji poslali telegram. Ko gaje mama sprejela, se je prijetno nasmehnila, je dejal pater Valerijan še isti dan zvečer v telefonskem razgovoru. Kaj naj rečemo drugega kot: Jenkova mama, Bog Vas poživi in ohranjaj!
BLIŽAJO se dnevi papeževega obiska na naši celini. Že v prejšnji in v tej številki Misli imate natančen spored papeževe poti. Rotim vas, da ne zamudite tega srečanja. Če je le mogoče, se udeležite svete maše, ki jo bo sveti oče daroval z nami in za nas. V Sydneyu bo sveta maša v sredo 26. novembra, ob 6.15 zvečer na Randvvick Racecourse. Brezplačne vstopnice dobite pri našem verskem središču ali pa se obrnite na svojo župnijo. Mogoče pa dobite vstopnico tudi ob samem vhodu na Racecourse.
Sveti oče bo prišel v Sydney iz Brisbana v torek
25.	novembra ob 7.35 zvečer. Po pozdravih na letališču bo odšel na Sydney Cricket Ground, kjer se bo srečal z mladino iz vseh krajev Avstralije in jo tudi nagovoril. Vstopnice za to srečanje imamo prav tako na razpolago v Merrylandsu.
Dnevi papeževega obiska Avstralije naj v nas poživijo zavest pripadnosti Cerkvi.
MESEC NOVEMBER nas kliče k živemu spominu naših vernih rajnih. Največ, kar jim lahko nudimo, je daritev svete maše. Za tiste pokojne, ki ste nam jih priporočili, smo ali pa še bomo darovali svete maše: 1., 12., 19. in 28. novembra. Lep dan letošnje prve novembrske nedelje je privabil k sveti daritvi na slovenskem delu pokopališča Rookwood množico — iz leta v leto jih je več v zemlji in tako se ta slovenska vas širi, v začetku novembra pa ima zato tudi več obiskovalcev.
LITURGIČNA KOMISIJA našega središča je zasedala v ponedeljek 3. novembra. Naredili smo načrt pastoralnega dela za adventni in božični čas, tja do konca februarja. Imeti veliko sodelavcev ne pomeni zato manj delati, ampak več (lažje je, če pri maši vse sam naredim, kakor pa da pripravim tekste, iščem, učim in dopovedujem sodelavcem,jih vzgajam...) je pa zato bogoslužje ali kakršna že dejavnost Cerkve pestrejša, bogatejša in učinkovitejša, če pri njej sodeluje več glav. In da, recimo, mislim že dva meseca, prej, kako bom naredil jaslice, kakor na primer: dober pevski zbor se bo začel pripravljati za božične praznike vsaj tri mesece prej, sicer bo vse skupaj klavrno. No ja, bomo lahko rekli, prazniki so šli mimo. Vendar to ni njihov namen.
Za letošnjega Miklavža, smo rekli na sestanku, bomo naredili nekaj več: Mladi bodo v skupinah po trije ali štirje obiskali v času pred božičem vse starejše in bolne ter jih obdarovali s čim domačim: potico, pecivom, steklenico dobrega vina, copatami. . . Miklavža je Jreba ponovno priklicati v življenje tudi na ta način!
Ministranti bodo za božične praznike oblečeni v lepe nove obleke. Tudi to je zasluga članov komisije. Najprej, ker so videli, da so potrebne (duhovnik pogosto ne vidi takih stvari, kakšen laik ima za to boljše oči), našli so primerno blago in jih že delajo.
MARIJANSKI KOLEDARJI za leto 1987 se že dobijo pri nas. Prav tako tudi Družinska pratika. -Imamo tudi lepe lesoreze, podobe Matere božje z Jezusom. Večji stanejo 20 dolarjev, manjši pa 15.
DNE 30. oktobra je Toni Colnarič s svojimi pridnimi delavci betoniral ploščad pred in okrog naše cerkve, naslednji dan pa je Anto Prčevič namestil nova
lepo oblikovana dvoriščna vrata. Vsem našim mojstrom iskrena hvala!
SLOVENSKI MATURANTJE so letos spet uspešno zaključili zrelostni izpit. Slovesnost, v katero je vključen tudi ples, bo letos v soboto 29. novembra, s pričetkom ob sedmih zvečer v dvorani kluba Triglav v St. Johns Parku.
LIKOVNO RAZSTAVO bomo odprli v dvorani našega središča v nedeljo 30. novembra po sveti maši. Posvetili jo bomo spominu Boža Lončarja, zaslužnega kulturnega delavca med avstralskimi Slovenci in sodelavca pri naši prvi likovni razstavi pred tremi leti. Razstavo pa bo odprl bivši senator zvezne vlade Tony Mulvihill, prijatelj Slovencev in pripravljen vedno pomagati s svojimi zvezami.
IGRALSKA SKUPINA pod vodstvom Ivana Koželja pripravlja veseloigro v treh dejanjih z naslovom “Poslednji mož”. Igra bo na sporedu v petek 12. decembra ob pol osmih zvečer v naši dvorani. Cena: odrasli šest dolarjev, otroci in upokojenci pa tri dolarje. Vabljeni na vesel večer! Vstopnice na razpolago!
SVETE MAŠE v decembru:
Adventni čas bomo pričeli s prvo adventno nedeljo, 30. novembra. Sveta maša, pri kateri bo pel mešani zbor, bo v MERRYLANDSU ob 9.30 dopoldne. Po sveti maši bo ob enajstih otvoritev likovne razstave.
Na 8. decembra je praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Sv. maša pri nas ob 7. zvečer.
Božično devetdnevnico bomo pričeli v torek 16. decembra ob sedmih zvečer. Potrudite se in pridite k tej lepi maši - pričarala vam bo zares adventno razpoloženje. Devetdnevriičo bomo nadaljevali vsak dan zvečer ob isti uri, v nedeljo pa jo vključili v nedeljsko mašo ob 9.30 dopoldne. Zaključili jo bomo v sredo 24. decembra ob sedmih zvečer.
Svete maše na božični dan bodo pri Sv. Rafaelu °b osmih (ljudsko petje), ob 9.30 (mešani zbor) in °b enajsti uri dopoldne (mladinski zbor).
Na novega leta dan bosta dve maši: ob 9.30 dopoldne in ob sedmih zvečer.
FlGTREE: 14. decembra ob petih popoldne, na b°žič bo polnočnica, na 28. decembra pa spet ob Petih popoldne. Na novega leta dan bo sveta maša že ob štirih popoldne.
NEWCASTLE: 30. novembra ob šestih zvečer, red mašo prilika za spoved, po maši čajanka. Na-0 zopet 28. decembra ob isti uri.
C ANBERRA: 21. decembra ob 10.30, na božič C 5. dec) 0(j šestjh Zvečer, na novega leta dan prav ob šestih zvečer.
WAGGA WAGGA: 21. decembra ob šestih zvečer.
BR1SBANE: na božič (25. dec.) ob šestih zvečer, cerkev v South Brisbane, Peel Street. Dne 7. decembra pa bo sveta maša na slovenskem hribčku v Cor-nubia, pri znamenju, ki ga je blagoslovil pred letom dni g. škof Jože Kvas. Začetek ob enajstih dopoldne, nato bo sledila igra in obisk Miklavža.
SURFERS PARADISE: v novi cerkvi sv. Vincencija, Hamilton Ave., 26. dec. ob desetih dopoldne.
KRST — Adrian Štefan Sereni, Baulkham Hills, NSW. Oče Mario Sereni in Mati Zlatka r. Žekš. Botrovala sta Vida in Paško Matkovič. - Merrylands, dne
26.	oktobra 1986.
POROKA — Anthony Tomažin, Croydon Park, NSW, sin Antona in Kristine r. Špehar, in Joanne Grace Marsiglione, Hurlstone Park, NSW, hčerka Nunzia in Marie r. Rinaldi. Priči sta bila Mitja Tomažin in Elizabeth Marsiglione. — Merrylands, dne 9. novembra 1986, med sveto mašo.
POGREB — V nedeljo 2. novembra, na spomin vseh vernih rajnih, sem ravno pred odhodom na pokopališče Rookwood zvedel, daje umrla FRANČIŠKA VATOVEC. Dočakala je lepo starost - 83 let - kljub temu, da je imela slabo srce in je bila zato že dolgo časa pod stalno zdravniško kontrolo. Vzrok smrti je bila srčna kap: zadela jo je, ko je zjutraj vstajala iz postelje. Pokojna Frančiška je bila rojena 15. februarja 1903 v kraju Ostrožno Brdo, župnija Košana v Brkinih. V Avstralijo je prišla k sinu Stanetu leta 1956. Znanci se jo spominjajo kot izredno požrtvovalno ženo, ki je tolikim našim družinam pomagala. “Ko smo imeli pri nas majhne otroke, je prišla prat, pomivat, likat. Pa ne samo k nam, ampak k mnogim, ki smo takrat živeli v Croydonu,” mi je pripovedovala neka gospa. Teden dni pred smrtjo je bila še v Merry-landsu pri sveti maši. — Molitve zanjo smo opravili v pogrebnem zavodu v Burvvoodu v torek 4. novembra zvečer. Naslednji dan smo imeli ob dveh popoldne v Merrylandsu pogrebno sveto mašo, nato pa smo jo pokopali na slovenskem delu pokopališča Rookwood. Naj počiva v božjem miru!
O DAVIDU MIHAELU GRASSMAYR- ju, ki je preminul v prometni nesreči, pa berite med pismi bralcev.
Žalujočim staršem in sorodnikom iskreno sožalje!
P. CIRIL
Ob zaključku številke je dospela na uredništvo Misli iz Sydneya žalostna vest, da je končal svojo zem-sko pot LUDVIK KLAKOČER, dolgoletni kulturni delavec sydneyske skupnosti. fi.l.P. — Več o njem pa v prihodnji številki.
IZPOD 'TRIGLAVA
75-LET je spolnil ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Ljubljanski nadškof mu je ob tej priliki izrekel čestitke, pa tudi priznanje in zahvalo za vse, kar je v teh dolgih letih storil za Cerkev na Slovenskem. Jubilant prizna, daje bilo največ truda. V zgodnji mladosti je izgubil starše in si je moral kot sirota s pastirovanjem služiti po domačih gmajnah vsakdanji kruh. Domači kaplan mu je pomagal že starejšemu v šole, da je končno postal duhovnik in doktor bogoslovja ter tajnik ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Po vojni je prestal dolga in huda leta krivičnega zapora, po izpustitvi pa je kmalu postal pomožni škof. Kot nadpastir se vsa leta razdaja domači Cerkvi, pa še izseljencem po svetu. Na^i avstralskim Slovencem je še v lepem spominu Leničev obisk leta 1973. Tudi mi mu iz srca čestitamo in kličemo: Še na mnoga zdrava leta!
PRAV ZANIMIVI so podatki o deležu Slovenije v jugoslovanskem gospodarstvu, pa četudi šteje komaj 9 % jugoslovanskega prebivalstva. Tele številke veljajo za prvo polovico letošnjega leta:
Od vseh delavcev v Jugoslaviji je v Sloveniji zaposlenih 13 %. Ti so ustvarili 17,4 % celotnega državnega dohodka. Pomembno je tudi dejstvo, daje Slovenija izvozila 20 % vsega jugoslovanskega izvoza, uvozila pa 17,2 % blaga vsega jugoslovanskega uvoza.
K tem podatkom ni potreben komentar, saj so številke odstotkov same dovolj zgovorne.
BOJAN ŠTIH, znani in priznani slovenski kulturnik in narodnjak, je umrl 15. oktobra v Ljubljani, kjer je bil rojen leta 1923. Med vojsko partizan in član VOS, je bil leta 1958 vržen iz Partije kot neusmiljen kritik povojne domače družbe, leninizma in političnega tlačanstva. Napisal je več knjig in bil vsa leta v važnih in vidnih službah (urednik Ljudske pravice, direktor Novih razgledov, direktor ljubljanske in mariborske Drame, direktor Viba filma. . .) Zlasti v zadnjem času in boju za slovenski jezik je stopil s svojo odločnostjo med prva mesta slovenskih oporečnikov.
Pokojni Bojan Štih je o sebi napisal, da je “komunist ali socialist brez Partije in kristjan brez Cerkve” ter dodal: “A ko pride ura slovesa in smrti, že zdaj se obračam k milosti za pogum, bom prosil tolažni-ka, naj mi lajša bolečino in odveže grehov, ki sem
jih morebiti storil v dobri in naivni veri proti človeku in človeštvu.” In skoraj kot oporoko je v zadnjem intervjuju (16. avgusta v Dnevniku) izjavil: “Človek je velika skrivnost v duševnem, biološkem in fiziološkem pogledu. Komaj da kaj vemo o tej skrivnosti. Zato je nad nami nebo in na nebu Stvarnik. Vera vanj rešuje, pomaga in tudi ozdravlja ..
Ura smrti, o kateri je govoril ta naš Bogoiskatelj, je prišla. Kar lahko smo prepričani, da je v njej našel Tolažnika, ki gaje sprejel in popeljal domov.
PO DVAJSETIH LETIH so spet oživeli Čipkarski festival v Idriji. Stojnice z domačo in umetno obrtjo, pa tudi jedačo in pijačo, so privabljale obiskovalce. Del festivala je bila lepo urejena razstava idrijskih čipk in zanimivo predavanje o zgodovini te idrijske ročne obrti. K tekmovanju v klekljanju seje prijavilo kar 150 žena in celo dva moška.— Festival je bil posvečen 110-letnici delovanja idrijske čipkarske šole.
EDINA kraška jama na Štajerskem je jama Pekel v Savinjski dolini. Dolga je kakih pet kilometrov, a jamarji so raziskali samo pTvp dva kilometra, dočim si morejo obiskovalci jame ogledati le 400 metrov njene prostornine. Letos je imela ta naravna in edinstvena znamenitost Štajerske že 25.000 obiskovalcev.
V tej jami so našli ostanke pračloveka izpred trideset tisoč let, kar je tudi vredno omembe.
V LJUBLJANSKEM “DELU” smo brali statistiko o “prekinitvah dela”, kot v matični Sloveniji imenujejo stavke. Postale so kar pogoste, dasi se ne vlečejo ravno predolgo. Leta 1984 sojih našteli 50, lansko leto pa že 87. A letošnje leto bo potolklo obe prejšnji leti, saj je bilo stavk že kar v prvih treh mesecih okrog petdeset.
V NOVEM MESTU so skuhali načrt, s katerim so namenili najboljšo kmetijsko zemljo zazidalnemu objektu. A Dobravčani so se uprli in na zborovanju dokaj glasno izrekli svoje mnenje ter ogorčenje nad sklepom voditeljev krajevne skupnosti. Ko pa so zahtevali glasovanje, ki bi vsekakor šlo v njih prid, so dobili pojasnilo, da zbor sploh nima pravice glasovanja oz. sklepanja. To pa je seveda povzročilo še večje ogorčenje, češ da mnenje krajevne skupnosti nima prav nobene vrednosti, če jo predstavniki občine seznanjajo z že odločenimi ukrepi. Zazidalni objekt bo torej postal stvarnost, kos dobre kmetijske zemlje, ki Sloveniji reže kruh, pa bo spet izginil v cementni džungli...
V VELIKI NEDELJI so se z lepo slovesnostjo dne 7. septembra spomnili visokega jubileja: 750-letnice ustanovitve pražupnije, katere ozemlje je takrat prekrivalo ozemlje današnjih župnij Velika Nedelja, Or-
V1KTOR1JSKIM SLOVENCEM			North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
	I— u	TOBIN BROTHERS funeral direetors	Malvern 1382 Hi.gh Street, 509 4720
	Ud		Noble Pafk 505 Princes Highway, 546 7860 Franksfon 232 Cranbourne Road, 781 2115
NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA			Mentone 93 2460
mož, Središče ob Dravi, Sv. Miklavž pri Ormožu, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Sv. Bolfenk na Kogu in Svetinje. Lepo obnovljena velikonedeljska cerkev je bila premajhna za tako mogočno slavje. Oltar so postavili na posebnem odru ob zunanjem zidu cerkvene stavbe, bogoslužni prostor pa omejili z mlaji, od katerih je vsak nosil ime ene zgoraj naštetih župnij, ki so se na ozemlju pražupnije razvile v teku stoletij. Vsa zbrana množica je s petjem in molitvijo ter poslušanjem božje besede zbrano sodelovala pri bogoslužju, kije trajalo polni dve uri.
VRATA Trubarjeve domačije, Rašica pri Velikih Laščah, so odprli s slovesno akademijo ob 400-letni-ci smrti očeta slovenske knjige. Vse to tako imenovano Trubarjevo leto pa se pripravljajo na mednarodni simpozij o Trubarju, ki naj bi ga za začetek prihodnjega leta organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Žal Trubarjevo leto soupada z Gregorčičevim, saj letos poteka osemdeset let od smrti našega “Goriškega slavčka”. Trubar je nekako zastri Gregorčiča, kateremu v spomin bi bilo drugače gotovo več prireditev P° matični domovini in zamejstvu. Vsekakor pa je dvanajst slovenskih pesnikov obeh imenovanih delov Slovenije, zbranih v Vršnem, pesnikovem rojstnem ^ju, z branjem svojih del dalo prispevek Gregorčičevemu spominu in njegovemu kulturnemu delu. Na sPominski slovesnosti je govoril pesnik Ciril Zlobec.
IVAN MRAK je umrl v Ljubljani v starosti osemdeset let. Bil je vsekakor eden naših naj večjih religioznih pisateljev in najbolj ustvarjalen slovenski drama-tjk. Kar je pisal, je pisal iz religioznega navdiha. Ustvari je nov tip tragedije, ki jo je sam poimenoval za himnično in je novost v literaturi.
Vse življenje ga je kot umetnika spremljalo nerazumevanje. Že pred vojno smo ga ljubljanski študentje *meli za čudaka in se proti njemu temu primerno ob-našali. On pa se ni premaknil iz svojega sveta. Poročil Se je z umetnico, zdaj že pokojno kiparko Karlo Bu-ovčevo. Skupaj sta našla trdno točko v krščanski ve-ri in kot umetnika v vsaki roži videla čudež življenja. ePote in globokega smisla.
Za vsa svoja edinstvena literarna dela je dobil pokojni Mrak prvo skromno priznanje z Borštnikovo plaketo, določeno zanj komaj nekaj dni pred smrtjo in je tako ta zaslužena nagrada ostala neoddana. Dobil pa je priznanje kot kristjan, saj je pogrebno slovesnost 23. oktobra na ljubljanskih Žalah vodil slovenski metropolit Alojzij Šuštar in se Mraku prijateljsko zahvalil za življenjsko in umetniško pričevanje.
DIVJAD se je na Pohorju in na Boču tako namnožila, da poročila govore o veliki škodi gozdovom, lani že kar na skoraj šest tisoč hektaijih. Ugotovili so kar 8.800 kubikov manj prirastka lesa. V pohorskih gozdovih je največ jelenov, damjanov in gamsov, na Boču pa preveč muflonov. Gozdarji pravijo, da lovci podcenjujejo dejansko število divjadi, ki jo bo nujno treba razredčiti, sicer bo škoda nepopravljiva.
STATISTIKA is slovenskega časopisja pove, da je bila oktobra meseca letos 90.3 odstotna inflacija. Prevedeno v preprosti jezik bi to pomenilo, da so bile za toliko drobnoprodajne cene višje kot oktobra lanskega leta. Še slabši je bil letošnji september, kije bil kar za 96 odstotkov dražji od lanskega. Življenjski stroški pa so se od letošnjega septembra do oktobra zvišali za 8.3 odstotka. Po vsem tem je jugoslovanska inflacija v tem času med najvišjimi, če ne celo najvišja na svetu.
ZA 40-LETNICO mašništva — posvečen je bil 27. oktobra 1946 v Rimu - je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar prejel tudi bzrojavko iz Rima: papež mu je čestital k lepemu jubileju.
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS MEMORIALS P/L ALDO and JOE 77 KING WI L L IAM STREET, RESERVOIR, VIC. 3073
Telefon:
470 4046 470 4095
Vsa dela so „d garancijo!
r
«"
, K,rdin°'
papeže
Boami fasedn
Po zadnji' - Potem ko nam je dal zakrament nove in večne zavez6|e 111 ko je ukazal apostolom, naj kruh in vino spreminjajo te*° in kri, potem ko je postavil nauk svoje nove |;j|Bne 'jubezni, je svoj odnos do vsega člove-l2načil:"Jaz sem prava vinska trta in moj Vsako mladiko na meni, katera ne rodi
žtva Gospod °2n3^il
/3le, hik
Oče je vinrfin.
a*o, katera rodi sad, otrebi, da rodi Še (ri . —zaradi besed, ki sem vam jih govoril. Ia* v vas "
Jan 15, 1-4
sadu, odstri več sadu.
v *i«
Ostanite v
oi)0-i£Tnici
o NAČELNI ZAVEDNOSTI KATOLIČANOV je na prvem slavnostnem kongresnem zborovanju govoril DR. MIHA KREK. Tu je nekaj odlomkov:
NA VDUŠENI SMO! ... Pa navdušenje za Boga in Cerkev, kakor je ganljivo in lepo, ni dosti Navdušenje pride in mine. Navdušenje je zadeva srca.
Bog pa zahteva od nas ne samo, da ga ljubi naše nestanovitno srce, ampak, da z njim in zanj deluje naš razum, naše spoznanje in naša volja. Bog hoče in zahteva, da spoznamo njega in njegovo Cerkev, hoče, da krščanske resnice in zapovedi natančno poznamo.
Kristus hoče, da se s svojo voljo odločimo zanj in vztrajamo v njegovih vrstah.
Kadar kako resnico jasno razumemo, pravimo, da smo prepričani o njej. Kdor pa dosledno in vztrajno tako dela kot je prepričan, da je prav, pa pravimo, da je zaveden, trden, dosleden značaj.
Navdušenih, prepričanih in zavednih katoličanov iščemo. Takih, ki niso samo navdušeni, pa usahnejo, ki niso le prepričani, pa oslabe, ampak predvsem zavednih, ki delajo in žive po svojem katoliškem prepričanju.
Naše katoliško prepričanje raste iz vere, da smo udje Kristusovega skrivnostnega telesa.
Člani smo one ogromne odrešilne skupnosti, ki ji je Jezus glava, udje pa so vsi, ki so v njegovem kraljestvu na zemlji od zadnje večerje do sodnega dne. Glava nas vodi k Očetu v nebesih. Glava Zveličar vlada to skupnost, njej gre vse vodstvo, vsaka odločitev, nam pa soživljenje in sodelovanje.
Naša velika odlika in odgovorna naloga je v tem, da živimo tisto življenje, ki ga ukazuje Bog Jezus, ki
je glava. Vsako drugačno početje nas postavi v nasprotje s Kristusom in njegovo odrešilno skupnostjo. To pa nam povzroča škodo in bolezen. Bolezen po-edinega člana povzroči slabost in bolečino zanj in za celo skupnost. Vsak greh je rana, ki boli in slabi božje življenje v poedincu in skupnosti. Vsako dobro delo je dobrota in zdravje za skupnost. Vsi smo tako so-odločilni in soodgovorni v Kristusovem duhovnem telesu. To je povezanost med nami, ki smo rojeni v to življenje in se stekamo z vseh časov nove zaveze m sodnji dan.
Dobrcf skupnost pa je možna le, če v nji vsi udje zavedno in dosledno, neprestano in vztrajno služijo in zanjo žive.
Življenje udov Jezusovega telesa vodijo in usmerjajo katoliška načela. Ta načela temeljS na krščanskih resnicah, in ustvarjajo z božjo pomočjo katoliške značaje. Vsak katoličan mora stremeti za tem, da bi bil lep, popoln katoliški značaj. Le taki so pravi, živi, tvorni udje Jezusove odrešilne skupnosti. Le taki imajo sposobnosti in lastnosti, da uživajo polnost in blaženost skupnega življenja z njim. V jasnih in trdnih načelih, ki so zakoreninjena v večnih resnicah in nadnaravnih vrednotah, je nezmotljivo vodilo za uravnavanje osebnega in družbenega življenja.
Današnja civilizacija je varilnica strupov proti vsaki načelnosti in značajnosti. Tisti, ki hočejo še ohraniti kako enotno duhovno podobo v sebi, se morajo opremiti z močnimi in zanesljivimi maskami proti takim strupenim plinom, ki prenasičujejo ozračje. Kakor so maske po svoji zunanjosti nerodna priprava, pa so v zastrupljenem zraku neizogibno potrebne, tako je v današnji duhovni zmedi in razdejanju
'n 'etošnjem "EVHARISTIČNEM LETU" bomo °briavljali spomine na junij 1935 v Ljubljani. Naj narn pomagajo utrditi našo vero in zvestobo Bogu!
dosledna praktična katoliška načelnost že kar izreden, čudaški pojav, pa je zato bolj dragocen in potreben, če nočemo, da bomo vsi omamljeni in zastrupljeni.
Biti katoliško načelen se pravi, biti zvest načelom vere. V tej zvestobi nič popustiti, nobenih kompromisov sklepati! Pred svetom, zlasti pred otroki tega sveta nikdar 'kloniti, niti na videz ne. Kadar gre za zvestobo načelom vere, pa najsibo stvar še tako majhna, ne sme biti nobena žrtev prevelika in prehuda, da bi od načel odnehali. Čujmo glas sv. Petra, ki je krepil prve kristjane: Ustavite se hudemu duhu trdni v veri in vedite, da so vaši bratje po svetu v istem trpljenju.
Katoliška zavednost je v tem, da se v izvajanju katoliških načel nikogar ne bojimo. Bojimo se samo Boga, ki more dušo in telo večno pogubiti Katoliška zavednost zato zahteva možatosti in tudi junaštva v odporu proti vsem močem, oblastem in trd-niavam, ki jih je zavzel satan v sedanji družbi. Možatosti je treba v boju proti brezbožju v znanosti, kadar ta jeclja proti Bogu ali ga taji, kakor da bi on, neskončni in vsemodri sploh mogel priti v spor z rev-n° ustvarjeno stvarjo, ki ji je sam dal življenje in trohico spoznanja. Možatosti je treba v nastopih, kot ga le imel sv. Tomaž More, kadar je na tehtnici življe-nje ali kaka druga dobrim. Možatosti je treba, da lzpričuješ in izpoveduješ Boga in katoliško vero v družbi, na poti, doma in na tujem, ob vsaki priliki 1,1 vseh priložnostih in v vsakih razmerah. Možatosti
je treba, da mimo zasmeha ravno hodiš za besedo Kristusovega namestnika, tako kakor oni želi in ukazuje, brez moderne zdvojenosti, malodušnosti in ničeve oholosti.
Zaveden katoličan sprejema vodila cerkvene avtoritete in se vesel izživlja v izvajanju in brambi katoliške-. ga nauka ter se 'raduje njegovih zmag. Zaveden katoličan dosledno živi s Cerkvijo. Zanj je katoliška dogma sonce življenjske resnice, ki po njem naravnava uro svoje vesti. Zanj je rimski papež razlagavec, zapovedo-valec in urejevalec poti h končnemu cilju življenja.
Dvema gospodoma služiti zaveden katoličan ne more. Dva obraza imeti je toliko kot neznačajen biti. “Ker nisi ne mrzel ne gorak, te bom izpljunil iz svojih ust, ” pravi Gospod. Katoliška resnica je le ena. Ona izključuje poleg sebe vsako drugo versko prepričanje, vsak drug nraven nauk. Kar ni v soglasju s katoliško resnico, je zmota. Vsako, tudi prikrito zmoto, tudi delno neresnico, pa zaveden katoličan odklanja odločno in brezpogojno. Najljubeznivejši in najstrp-Ijivejši je napram drugovercu, napram vsakemu ubogemu grešniku, a vnet borec za edino zveličavno katoliško resnico.
Resnica je jasm in preprosta. Božje in cerkvene zapovedi jo vsebujejo, vsa je razložena v katekizmu. Pa je vendar tako globoka, da je nikdar ne moremo izčrpati. Treba je življenje uriti in vežbati po njej.
Zaveden katoličan je požrtvovalen, je delaven in borben. Zaveden katoličan je apostol. Bog zahteva celega človeka, zahteva vse njegove sile, vse njegove zmožnosti, vso njegovo delavnost. Zanič je neko medlo, slabokrvno krščanstvo, ki moli, pa mamona časti, ki ljubezni prosi, pa sovraži, ki si resnice želi, pa laže, ki pričakuje, da mu bodo drugi pokorni in zvesti, pa se z nezvestobo in nepokorščino pajdaši To so mladike, ki se v ogenj vržejo, da zgore. Taki kristjani ne razumejo Gospodovih besed, da je prišel, da ogenj vrže na zemljo in hoče, da gori.Gori po nas katoličanih.
Najlepši sad božjega vrta je lepa, cela katoliška o-sebnost. Katolištvo že po svojem bistvu sproščuje duha, podpira njegovo dejavnost in vsestranski napredek. Katoliška Cerkev je velika v velikih junakih, mučenikih, spoznavalcih, svetnikih, državnikih, umetnikih, učenjakih, v dobrih delavcih in poštenih gospodarjih. Njeni sedanji nasprotniki so veliki v uničevanju človeškega dostojanstva in zatiranju osebnosti. Oni zbirajo ljudi v mase, ki naj sestoje iz imen in številk, namesto iz svobodnih ljudi Materializem se osebnosti boji. Cerkev se jih kot božjih cvetov veseli.
Bodimo zavedni katoličani! Rastimo v katoliške značaje, da bomo kot luč, ki Bogu gori, pa ljudem sveti in jih greje. Luč naših zmčajev naj Boga časti, svetu pa kaže, kako je pri nas svetlo in toplo, ko je zunaj vere in Cerkve puščoben mraz in tema.
SV£TA OtofŽtNA
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Ho!y Family Slovene Mission,
51 Young Ave., V/. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674
DNE 19. oktobra, na misijonsko nedeljo, smo se posebej spomnili z molitvijo vseh misijonskih dežel širom sveta* In kot pravi apostol Jakob v svojem pismu, daje “vera brez dobrih del mrtva”, smo imeli po maši B.B.Q„ katerega dobiček je bil namenjen našim misijonarjem. Kljub vihaiju, kije divjal po Adelaidi in okolici, je prišlo tudi na B.B.Q. lepo število prijateljev misijonov. Skupni doprinos je znesek 697 dolarjev. Vsem prisrčna zahvala! Denar je bil že odposlan na misijonsko družbo.
Pred nekaj meseci so v sydneyskem verskem središču sv. Rafaela, kot smo brali, uredili dvorišče, “ker si žene po pesku kvarijo čevlje”. Zaradi istega problema smo tudi pri naši cerkvi napravili novo betonsko stezo z ene strani cerkve do naše lope, da naše “dame” gredo brez skrbi in so njihovi čeveljčki nepoškodovani. No, malo je šale, malo pa zares. Vsi smo vide-
li	potrebo. Mojstrom, ki so naredili to delo odlično in zastonj — Jožetu Pahoiju, Mariju Jenku in Tonetu Ivančiču — se v imenu verskega središča lepo zahvalim. Radi bi uredili tudi parkirni prostor, vendar bi bilo to za našo skupnost zaenkrat prevelik izdatek.
Do sedaj je naša cerkvena lopa (dvoranica) imela le ena vrata. Iz varnostnih razlogov smo napravili še dvojna. Kot navadno je bil na razpolago naš dragi Toni Jesenko. Kupil je material in napravil nova vrata ter jih vdelal v lopo — kot vedno je vse daroval za cerkev. Njemu ter pomagačema Steliu Likarju in VVilhelmu Wetzelu lepa zalivala za delo in dragoceni čas.
Še vedno se vrtim okrog naše lope. Ob prilikah naših družabnih srečanj so imeli kuharji vedno problem: plin je rad ugašal zaradi vetra, ker so peči stale na prostem. Nekateri so predlagali pločevinasto zavetje, ki bi zaščitilo naše peči in kuharje pred dežjem in soncem. Milan Čeligoj je daroval material in napravil ogrodje ter ga tudi postavil, pa bo s pločevino u-godno zavetje. Tudi njemu in njegovim pomagačem lepa zahvala za vloženi čas in trud.
Da pa ne bi mislili, da morajo naši adelaidski rojaki samo delati, spada k delu tudi družabnost in veselje. Tako sta 26. oktobra praznovala štiridesetletnico zakonskega življenja naša zvesta člana skupnosti in dobrotnika središča — Mirko in Marija Bernik. Vsi ju imamo prisrčno radi in smo bili ob tem njunem jubileju zares veseli. Med sveto mašo sta jubilanta obnovila svoje zakonsko privolitev. Po maši jima je Ivančičeva Julijana v imenu nas vseh izročila košaro s štiridesetimi rdečimi nageljni in slovenskim trakom v znamenje naših skupnih čestitk in hvaležnosti. Nato je mogočno zadonela zahvalna pesem, vsi pa smo se z našima jubilantoma in njihovim sinom Pavlom ter družino Bogu zahvalili za vse prejete dobrote. Po maši smo odšli v cerkveno lopo, kjer so Bernikovi pripravili pravo gostijo. Dr. Stanislav Frank se jima je kot predstavnik naše skupnosti zahvalil za vse dobro in jima v imenu vseh voščil še na mnogo zdravih ter zadovoljnih let. Jubilanta je povabil na rezanje torte, nato pa sta se veselo zavrtela. Ob koncu se je jubilant vsem lepo zahvalil. Zares je bil za vse udeležence prijeten dan v pravem družinskem vzdušju. Bog daj še veliko takih prijetnih srečanj! Jubilantoma pa še enkrat: Bog vaju živi ter vama da zdravja in dobre volje! Kako lepo in skladno je življenje, kjer je doma ljubezen.
Dne 7. decembra bo po maši naše najmlajše obiskal Miklavž, da jih bo pohvalil ali pa pokaral. Po njegovem odhodu bomo imeli B.B.Q., ki ja nemenjen za kritje stroškov pri urejanju parkirnega prostora.
V	mesecu decembru bom obiskal rojake v Whyalli, Milduri in Berriju. Vse bom pismeno obvestil za dan in čas slovenske maše.
Slovenska radijska oddaja je vsako drugo in četrto sredo v mesecu zvečer ob 7.30 na valovih etnične radijske postaje 5EBI FM. Vabljeni k poslušanju!
P. JANEZ
Naša
jubilanta
Bernikova
pri
rezanju
torte
LOJZE
KOZAR
suecni
(4.)
“Da, ko bi jaz iskala, kako naj se izrazim, telesnost, bi gotovo lahko našla tisoče takih, kot si ti, toda jaz iščem človeka in kot človek si enkraten, noben drug ni to, kar si ti, noben drug ni tako očarljiv po svoji duševnosti, noben drug tako presenetljiv po svojem razumu. Me razumeš, da ne morem kar tako menjati osebnost za osebnost, ko pa med njimi ni nobene skupne mere? ”
Šele zdaj je Zdravko spoznal, kar je prej samo slutil, da v Jasni ni samo neka simpatija, ampak nevarna zaljubljenost.
“Pretiravaš, Jasna. Zelo pretiravaš. Prevečkrat si bila z mano skupaj in zdaj vidiš samo v to eno smer, ki pa je najbolj nemogoča. Pojdi domov in v globoki tišini premisli, kaj pravzaprav hočeš. Bodi si odkrita in si zares do kraja odkrito odgovori: Kaj hočem? Kaj bi rada? Če si boš odkrito odgovorila, boš spoznala, da na tej poti ni zvezd, ne sonca, temveč mrak in obup. To ti pravim zato, da ne boš gojila v sebi praznih upov, lažnih načrtov, ki se ne morejo uresničiti. Daj si dopovedati, Jasna, jaz sem to, kar sem in v tem se ne sme nič spremeniti.”
“Napak si me razumel, Zdravko, zelo napak. Ne želim od tebe ničesar, kar ne bi bilo prav. In razumem, da te tvoj poklic veže in da mu moraš ostati zvest, rada bi samo malo več dokazov prijateljstva in nič drugega. Brez tebe nekako nisem ves človek, sem kakor razdeljena in se lovim v negotovosti. Ob tebi pa vse dobi svoj smisel, svojo vrednost.” “Želiš prižgati zažigalno vrvico, nočeš pa niti pomisliti, kaj je lahko na drugem koncu. Tudi to dobro premisli.”
“Zdaj bom šla, Zdravko. Premislila bom, kar si mi naročil. Toda že naprej vem, da moj način mišljenja ne hodi po tvojih stopinjah. Ti z drugačnim merilom meriš najino bližino, jaz pa imam svoje merilo. Ne bi bilo bolj prav, da bi ti prevzel mojo mero, namesto da zahtevaš, naj sPrejmem jaz tvojo? ”
“To bi bilo slabo, Jasna. ‘Če slepec slepca vodi’..
“Menda ne boš rekel, Zdravko, da sem slepa, da ne vidim stvari takih, kakršne so? ”
“Zdaj si nekoliko slepa, Jasna. Počakati moraš, da se ti pogled na življenje zopet zbistri.”
“Mislim, da tudi zdaj dobro vidim.”
“Tako misli tudi zajec, ki teče pred avtom v svetlobi žarometov. ^anj obstaja svet samo v tem razsvetljenem stožcu. Zunaj tega, misli Zajec, ni sveta, zato ne more skočiti v temo, kajti to se mu zdi skočiti v nič. Toda prav to bi bila njegova rešitev. Tako pa teče, teče, dokler
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU
TISKOVNEMU SKLADU
ZA NAŠE “MISLI”:
$111,— Zvonko Bezjak; $25,—Srečko Baraga z družino namesto venca na grob Ludviku Klakočerju; S24.— Josip Varglien, Josip Raku-ŠČek; $20.— Irena Grassmayr;$ 15,— Magda Hreščak namesto rož v spomin Frančiški Vatovec; $14,— Ivan Vukšinič, Janez Lah, Albin Smrdelj, Ignac Valenčič, Stanislav Gruntar, Anton Sabec, Milena Vidau; $13.— Margaret Hatežič; $10.— Roman UrSiČ, Renato Smrdel, Stefan Boel-ckey, Julka MrČun; $9.— Magda Hreščak; $8,— Mario Zadnik, Justina Ciobaca; $6.— Sabina Gomizelj, Terezija Žnidarič; $5.— N. N., Albina Konrad, Marija Urbas; $4,— Angela Lečnik, Franc Zadel, Marta Su-ia, Štefanya šorec, Marija Gregorič, Anton Tomšič, Jože Kovačič, Joe Belovič, Alojzija Podbevšek, Zofija Valentinčič, Drago Slavec, Matija Cestnik; $2.— Slavko Koprivnik, Angela Majerič, Mr. & Mrs. Bulovec, Marija Grum; $1.10 JoŽe Vuga; $1.— Rikarda Koloini, Stanko Ogu-lin.
NAŠIM POSINOVLJENIM
AFRIŠKIM MISIJONARJEM;
$40,— Lojzka Vučko; $20,— Angela Fatur, N. N., Ivan Kobal; $10.— Družina Ivan Bole (za lačne), Jože Stemberger (za avto p. Hugonu).
MATERI TEREZIJI
V	INDIJO
ZA NJENE LAČNE SIROTE:
$100,— Franc Rolih; $20,— Družina A. Butinar namesto rož na grob Marici Vukšinič; $10,— N.N., Marija Boelckey, N.N., Danila Pirjevec.
ZA VZGOJO
FRANČIŠKANSKIH
BOGOSLOVCEV:
$10,— Druž. Štefan Boelckey.
DOBROTNIKOM NAJ BOG STOTERO POVRNE1
bo pripravilo tudi letos naše versko središče svetega Rafaela v Sydneyu. Odprli jo bomo na prvo adventno nedeljo, 30. novembra.
Posvetili jo bomo spominu Boža Lončarja, zaslužnega kulturnega delavca med Slovenci v Avstraliji in sodelavca pri naši prvi taki razstavi, ob prvi obletnici njegove smrti.
Vse sydneyske rojake vabi k udeležbi SLOVENSKO VERSKO SREDIŠČE SV. RAFAELA
\____________________________________J
UPRAVA "MISLI" ima na razpolago nekaj izvodov dveh odličnih knjig v angleškem jeziku:
SLOVENI AN HERITAGE I. smo že dolgo čakali, ker je prva pošiljka hitro pošla. Le cena knjige se je morala zaradi padca našega dolarja v zadnjem letu dvigniti na 26,— dol.
Druga knjiga pa nosi naslov: OHIO'S LINCOLN. Odlično nas seznani z življenjem in delom našega ameriškega rojaka in bivšega senatorja Franka J. Lauscheta. Izdal jo je — kot tudi prvo knjigo - ob njegovi 90-letnici Slovenian Research Center of Amerika Idr. Edi Gobetz). Cena knjige je 20.— dol.
ne pride pod kolesa in od njega ostane na cesti samo iznakažena krvava kepa.”
“Strašno! Zakaj mi to pripoveduješ? ”
“Ker je marsikateri mlad človek podoben zajcu v svetlobi 'žarometov.
V	nekaj se zagleda in misli, da zunaj tega ni nobene možnosti in rešitve.”
“Danes sva preveč resna, Zdravko. Srca mi nisi olajšal, ampak si mu dal še novo težo. Včasih nisi vsega tako resno jemal. Kaj je zdaj s teboj? Imaš težak dan? ”
“Imam. In še kako težkega! Moj prijatelj, kaplan v sosednji župniji, je zapustil duhovniški poklic in se bo oženil. Civilno seveda.”
“Je to tako tragično? Če mu bo tako laže, zakaj pa ne? ”
“To praviš ti, Jasna? Da ni tako tragično? Pa si lahko zamisliš, koliko zla in pohujšanja bo to potegnilo za seboj? ”
“Mogoče. O tem nisem še nikoli razmišljala. Morda pa res. Zdaj grem, saj pridem jutri ob tem času in takrat boš to stvar že prebolel in boš boljše volje.”
“Ne, Jasna, jutri me ne bo. In veijetno tudi pojutrišnjem ne. Sicer pa je dobro, da si to poveva: ni prav, da se tolikokrat shajava. Enkrat na teden bi bilo kar dovolj, če bi prišla na kratek obisk.”
“Enkrat na teden? Tega ne zdržim. Kako pa naj preživim ostalih šest dni? O tem ne izgubljajva besed. Prišla bom, ko me bo prignalo srce, pa naj se svet na glavo postavi. Zdaj nočem nič več slišati. Z Bogom! Roko pa mi le daj, saj nisem gaijava.”
Jasni so se vlile dolgo zadržane solze kakor debeli biseri po lepem licu. Kaplan je stegnil roko, jih obrisal in rekel:
“Že dobro, Jasna. Glavo pokonci! Vse bo še v najlepšem redu.” “Kako bo v redu, če te ne smem videti, kadar bi hotela.”
“V življenju se je treba odpovedati mnogim stvarem, drugače sploh ne gre.”
“Da, če ima tisto svoj smisel. Če je brez smisla, je pa neumnost.”
5.
ZDRAVKOV župnik Ivan je našel svojega soseda Štefana čisto obupanega. Stal je med vrati prazne kaplanove sobe in solze so mu kar tako, ne da bi jih čutil, polzele po starih, uvelih licih in si med strni-ščem dva dni stare brade iskale pot navzdol.
“Dober dan, Štefan. Kaj pa je za božjo voljo treščilo v tega vašega kaplana? ”
“Veš, če bi se ponesrečil ali bi nam ga mrtvega odkod prinesli, mi ne bi bilo tako hudo, kakor mi je zdaj. Včeraj sije še požvižgaval v tej sobici. Tudi večerjala sva skupaj, čeprav ni jedel skoraj nič. Potem pa mi po večerji pravi tako vsakdanje, kakor bi mi povedal, da se gre kopat:‘Jutri odidem, gospod župnik’.”
‘Kam pa odidete? ’ sem ga vprašal in ne vem, zakaj meje nekaj spreletelo, kakor električni tok.
‘Odidem. Ven grem. Ne bom več duhovnik.’
‘Željko, ne šalite se, prosim vas. Star sem in moje srce ne prenese pretresov.’
‘Zdaj bo moralo, gospod župnik. Če je seveda to, da grem ven, res vredno kakšnega pretresa.’
‘Toda, moj Bog, saj to ne more biti. Saj niste dobro premislili, gospod kaplan.’
‘Nisem več gospod kaplan. To je dokončno. Jutri zjutraj zelo zgodaj pride tovornjak in odpelje moje stvari. Zgodaj, da bo manj zgledovanja. Tega bo še potem dovolj.’
‘Željko, dajte si vendar do živega, poslušajte me! Saj nam tega vendar ne boste storili! Kaj nič ne pomislite na to, kolikim boste s tem omajali vero? Kako naj še vzgajamo našo mladino, če njihov pastir pobegne s svojega mesta? Kako naj dopovemo našim otrokom, ki so vas imeli tako radi, da ste pustili svojo službo? ’
‘Pustiva očitke. Pustiva prazno pregovarjanje. Odločil sem se dokončno in nepreklicno in tu ni nobene pomoči več.’
‘Toda, Željko, sem jaz kriv tega vašega koraka? Vam nisem bil dovolj dober župnik, duhovni sobrat, to mi povejte!’
‘Vi, gospod župnik, ste duhovno dovolj globok človek in si boste na to vprašanje najlaže sami odgovorili.’
Kako naj razumem ta njegov odgovor? Kot porog? Kot svarilo, opomin? Sam naj si na to odgovorim, ko pa nisem sam svoj sodnik!”
“Nikar se zdaj s tem vprašanjem ne muči. Toliko je gotovo, da zaradi tebe ni šel ven, če mu pa kaj na tebi ni bilo všeč, imaš pozneje dovolj časa ugotavljati. Zdaj je najvažnejše vedeti, kam je šel in ali ni koga, ki bi ga mogel od dokončnega odstopa odvrniti.”
“Nobenega upanja ni. Saj je šel od tod naravnost k njej.”
“H komu k njej? ”
“K svoji ženski. Neko ločenko z enim otrokom ima in se je danes preselil k njej. Saj to je tako nemogoče, včeraj je še tu maševal, danes Pa kar naravnost k tej ženski. Kje je tu vest? Kje čut za dostojnost? ” “Mislim, daje to predvsem vprašanje vere.”
“Dobro, naj bo vprašanje vere. Toda kdaj jo je izgubil? Pred tremi leti je prišel ves poln navdušenja za delo, za napredek župnije, o katerem sva razpravljala večer za večerom, vsaj tisto prvo leto. O tem je »tiel nekoliko svoje, zame nenavadno mnenje, vendar sem se marsikaj naučil od njega in mu nisem nikoli branil, ko je hotel uvesti kaj novega. Potem je začel njegov polet usihati, vedno manj se je gnal za verouk, opuščal ga je že zaradi neznatnega vzroka. Od zelo številnih dveh skupin mladine, ki gaje v začetku oboževala, mu je kmalu ostala samo ena ln še ta je počasi hirala, dokler ni čisto razpadla. Bog ve, zakaj. Govorila sva o tem, pa je vedno samo rekel, da ni nobene škode, ker imajo toliko vsega drugega.
Če sem rekel, da verskega nimajo razen pri mladinskih sestankih, se Je izgovarjal, da množica nič ne pomeni. Treba je vzgajati elito, izbrance- Toda kmalu tudi izbrancev ni imel. Po prvem zagonu je nekoliko Zgubil polet. Bil je premalo vesten in se na sestanke ni pripravljal. Pre-Pustil se je naključnemu navdihu in včasih je iz tega kaj nastalo, veči-n°ma pa nič. Mladina se je dolgočasila in tudi sama začela izostajati, kakor je on za vsak nič odpovedal mladinski verouk.
Potem se je začelo šušljanje o tisti ločenki, ki je tolikokrat hodila
Z GROBOV
Kako cvetete, duhtite lepo, oj cvetke, gomilo krasečel Pač roka ljubeča vas semkaj sadi, goji pač srce vas ljubeče!
In vendar... kdo ve, če
iz vas govori ljubezen, zvestoba nekdanja?
Le sprava za krivde, zamude morda, morda le izraz ste kesanja.
Ni roka li, ktera vas nežno goji, poprej bolj nemilostna bila in njemu, ki zdaj pod cveticami spi, kdaj trnja v dušo sadila?
Potem pa prepozno prišel je vaš čar, zašel na neprave prostore: saj, komur cvetete, več cvetja
ni mar
in trn ga več bosti ne morel
V	življenje trnja, a cvetja na grob! Pač bolje bi bilo narobe: sadite nam rajši v življenje cvetic, a trnje shranite za grobe!
SIMON GREGORČIČ
Š
Goriška SVETA GORA
k njemu po tolažbo, ko jo je mož zapustil, da so nazadnje začeli od mladinskega verouka izostajati tudi najbolj zvesti.”
“Ti si vse to videl. Nisi nič ukrenil? ”
“Saj to je tisto, kar me sedaj grize. Mislil sem, da so vsi ti pojavi samo občasne krize, da bo znova vse zaživelo in raslo, pa sem se motil. Tudi to je moja krivda.”
“Brevirje pustil na mizi. Če je to njegov? ”
“Seveda njegov. Sicer sem pa zadnje čase slutil, da ga že nekaj časa ne opravlja. Včasih sem mimogrede videl, da so trakovi vedno na istem mestu.”
“Pa ga nisi kdaj o tem vprašal, ali mu mimogrede omenil? ”
“Nikoli si ne bi drznil kaj takega. Saj veš, .kako so danes mladi ljudje občutljivi. Lahko bi mi oponašal, da vohunim za njim in se vtikam v njegovo notranje življenje.”	/Nadaljevanje	sledi/
•
PRECEJ smo že pisali o starodavni cerkvici sv. Antona v Šepuljah , ki spada pod tomajsko župnijo. Dolga leta ni bilo v njej maše, bila je popolnoma zanemarjena in je že razpadala. Sedanji župnik Ivan Furlan pa se je ojunačil in jo s farani lepo obnovil. Naša melbournska rojakinja Marcela Bole, doma iz Tomaja, se je tudi zavzela in med nami pobirala za svojega “dragega Sv. Antona", darove pa smo objavljali v Mislih.
Končno se je po 25-letih begunstva vrnil k Sv. Antonu tudi 81 kilogramov težak zvonček sv. Valentina. Vsa ta leta je gostoval pri drugi tomajski cerkvici, pri Devici Mariji v Britofu. Dne 24. maja letos se je prvikrat spet oglasil iz svojih starih, zdaj obnovljenih lin.
Tu objavljeni sliki seveda nista od Sv. Antona.Ne eni smo zlezli na streho cerkvice Device Marije v Britofu, ki je zdaj v nadomestek dobila nov zvonček. Tega je blagoslovil koprski škof-pomočnik Metod Pirih na 1. maja letos v Tomaju. Na desni strani slike stoji zvonova botra, rodna sestra Tončka našega pesnika Srečka Kosovela.
Večnost! Kaj je vse naše drobnjakarstvo spričo večnosti? Kako važni se zdimo sami sebi. Pa smo kaplja v morju.
A vendar: za nekaj velikega smo se rodili. V siju večnosti dobiva moje življenje svoj smisel.
Za svojo večnost živim danes. Vsak dan mi je v ta namen podarjen. S spoštovanjem ga moram vzeti v svoje roke. Če ga preživim za svojo večnost, potem mi smrt ni strašilo, misel na sodbo ni grenka. Večnost je zame prav tako stvarna kot sedanje življenje. /Franc Sodja/
Vse to ne objavljamo kot novico, saj ta bi bila že zastarela. A sleherna vest o popravljanju cerkva in cerkvic, ali pa o zvonovih, nas Slovence v zdomstvu vedno razveseli. Vzbudi nam prijetne spomine na rodne kraje in na pesem zvonov iz lin domače cerkvice .. .
+ NA VSE SVETE sta bili obe maši v naši cerkvi zelo lepo obiskani, enako naslednji dan, na nedeljo 2. novembra in spomin vernih duš. Tudi na keilorskem pokopališču, kjer smo se zbrali kot običajno opoldne, je bila velika udeležba. Končno je tam vedno več naših grobov, zato tudi več obiskovalcev. Še sem obletel vse slovenske grobove in vsakega posebej blagoslovil
- sestre pa so medtem pred spomenikom naših skupnih grobov z verniki skoraj končale že drugi rožni venec. Kakor dolgo bom to zmogel, ne vem, saj že komaj vse najdem. Tudi letos sem v dvomu, da sem res vse blagoslovil. Če sem kateri grob slučajno izpustil, naj mi sorodniki ne štejejo v slabo, ker ni bilo namerno.
Zahvala pevcem, vsem prisotnim pa za lepo sodelovanje pri skupnih molitvah in nabirki za vzdrževanje naših skupnih grobov, ki je letos zbrala lepo vsoto 493.80 dolaijev. Tudi zvočnik je letos dobro deloval, za kar se moram zahvaliti Šajnovemu Franku.
+ Kot že vsa leta odkar stoji spominsko znamenje na elthamskem gričku S. D. M., smo se ob njem tudi letos zbrali kasno popoldne na isto nedeljo. Še tam smo pomolili za naše rajne. Lepo je, da Slovensko društvo drži to krščansko tradicijo in naj jo le ohrani tudi bodoča leta! - V Geelongu pa smo po slovenski novembrski maši obiskali Western Cemetery, kjer je pokopanih največ geelongških rojakov. Tam vsi skupaj obhodimo ob molitvi rožnega venca vse naše grobove, ustavimo pa se za skupne molitve in ob žalnem petju tamkajšnjega pevskega zbora.
+ Za papežev obisk sem dobil vstopnice za vse, ki so izpolnili predpisani formular, tako za ekumensko bogoslužje na M.C.G. kot za papeževo mašo na dirkališču Flemington. Za udeležbo pri maši sem dobil nekaj več vstopnic, ker vem, da bo zanje še zadnji hip povpraševanje. Za prevoz pa bo moral vsak poskrbeti sam. Priporočajo nam javni transport.
Ker bo papeževa edina maša med nami za priseljence v Adelaidi, tu emigrantski duhovniki nismo uspeli s svojimi predlogi, kako vključiti v obe javni verski prireditvi tudi naše narodne noše, ki bi vso slovesnost tako poživile. Izgovarjali so se na Adelaido
— me res zanima, koliko bodo tam v zadevo vpletli etnične skupine. Bo pa pri nas nekaj naše mladine sodelovalo pri nekakšnem plesu pred papeževim prihodom tako na M.C.G. kot na dirkališče. Pač pa bomo vsi izseljenski duhovniki z ostalimi somaševali pri papeževi maši in vsaka etnična skupina je imela Pravico izbrati eno osebo, ki bo kot zastopnica svoje narodne skupnosti prejela sveto obhajilo iz papeževih
. £:	311	H'	1
S*, Ctkfl •'* M£TOO
Fr. Basil A. Valentine, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene Mission,
Baraga House, 19 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Ca mero n Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
rok. (Papež bo osebno obhajal sto ljudi.) Pri tem bo zastopal Slovence Jože Vučko in naj mu ostane ta edinstvena prilika v spominu vse življenje.
+ SEJEM prirejajo članice Društva sv. Eme na nedeljo 23. novembra po deseti maši. To prireditev oznanjamo lokalno preko razmnoženih cerkvenih oznanil in preko slovenske radijske oddaje 3EA. Prirediteljice so se spomnile prekasno za objavo v oktobrskih MISLIH, novembrske pa bodo najbrž spet zakasnele.Vsekakor upamo in želimo Sejmu lep uspeh.V prodaji bodo razne vredne stvari, domače pecivo, knjige, nabožni predmeti ... H kuhinji bo vabil vonj na ražnju pečenega okusnega prašička. Na sporedu je tudi srečo-lov z lepimi dobitki in še marsikaj.
Pri vsaki takile akciji je lepo in vredno sodelovati ter z udeležbo podpreti Društvo sv. Eme. Saj gre za dobre namene. Obenem s tem pokažemo svojo hvaležnost gospodinjam, ki se vse leto za našo skupnost žrtvujejo v dvoranski kuhinji pri naših prireditvah. Želel bi samo, da bi jih bilo čim več, saj več rok tudi več postori, vse roke pa so manj obremenjene. Zlasti matere otrok Slomškove šole naj bi se vrstile v pomoč, vsaj pri malici ob nedeljskem pouku.
+ IZLET bodo priredile članice Društva sv. Eme skupaj s starši in otroki Slomškove šole, ministranti in njih družinami ter pevci našega cerkvenega zbora. Na tretjo decembrsko nedeljo (21. decembra) po maši se bomo odpeljali s svojimi vozili v Donnybrook, prijazen rekreacijski prostor ob izviru mineralne vode, ne daleč iz mesta. Prihranite si to nedeljo in se pridružite! Prijetno domače bo.
+ Božični spored bom objavil prihodnjič. Upam, da bo do takrat že pri nas novomašnik p. Tone Gorjup,
ki v domovini že nekaj mesecev čaka na avstralsko vizo. Vesel dan bo zame, ko bo prišel, pa četudi je rečeno, da samo za tri leta. Prepričan sem, da ga tudi drugi, zlasti mlajši, težko čakate. Toliko let me že gledate in poslušate, da so se me nekateri že upravičeno naveličali. No, p. Toneta čaka veliko dela, da bo mene razbremenil, četudi z mojim pokojem za enkrat še ne bo nič. Vsi skupaj mu kličemo veselo dobrodošlico. Morda nam ga bo pa letošnji Miklavž prinesel...
+ Da, SVETI MIKLAVŽ nas bo po stari tradiciji spet obiskal. Na prvo decembrsko nedeljo (7. dec.) po deseti maši bo prišel v našo dvorano. Otroci Slomškove šole pripravljajo tudi kratek spored, s katerim bodo zaključili letošnje šolsko leto. Pridite, pripeljite svoje malčke! (Pakete oddajte pred pričetkom maše za odrom, če pa želite to storiti že v soboto, jih prinesite v kuhinjo Baragovega doma!)
+ Večerno mašo bomo imeli na prvi petek (5. dec.) in na praznik Brezmadežne (ponedeljek 8. dec.), obakrat ob pol osmih. Na soboto pred drugo nedeljo, 13. decembra, pa je ob sedmih zvečer vigilna maša, ki velja že za nedeljsko. Vabljeni!
+ Za našo počitniško kolonijo na Mt. Elizi je že povpraševanje in tudi že nekaj prijav. Seveda bomo zopet tam za tri tedne: prvi teden (od 4. do 10. jan.) je za družine, drugi teden (od 11. do 17. jan.) za deklice, tretji (od 18. do 24. jan.) pa za dečke. Več o tem pa v prihodnji številki. Prijave seveda že sprejemamo, da si s tem zagotovite mesto.
+ V stolnici sv. Patrika se je 25. oktobra poročila Nadja Štavar, hčerka Vladimirja (že pokojni) in Marije r. Sušelj, Preston. Njen zakonski drugje postal Robert Michael Peters, po rodu - kot ga ime izdaja -Avstralec , po poklicu pa advokat.
In ker je tipkarija navadno moje zadnje delo pri vsaki izdaji MISLI, lahko dodam še poroko dne 15. novembra, ko sta si pred oltarjem naše cerkvice obljubila večno zvestobo Russell James Allen in Sonja Bu-caj. Ženin je avstralskega rodu, nevesta pa iz naše družine Silvana Bucaj in Ane r. Mejak, Macleod, rojena seveda že tukaj in krščena pri nas.
Obema paroma naše iskrene čestitke!
+ Krsti pa so si sledili takole: Dne 18. oktobra je pri nas krstna voda oblila Leah Mary, novo članico mlade družine Andreja Fistriča in Anite r. Žele, Greens-borough. — Naslednji dan, 19. oktobra, pa so prinesli iz Warrandyte h krstu prvorojenčka, ki ga bodo klicali Stephen. Srečna starša sta Cyril Čampelj in Andrea Maree r. Burmeister. - Dne 26. oktobra je pri našem krstnem kamnu zajokal Christopher Damien. Štefan Lotz in Stana r. Dekleva sta ga prinesla iz Kielba Par-
ka. — Pa naj dodam še zadnjega otroka, krščenega
15.	novembra: Luke Matthevvje prvorojenček Vinka Vidmajeija in Jožice r. Žugič. Družina živi v Tulla-marine.
Vsem štirim družinam čestitke, malčkom pa božjega blagoslova na pot v življenje!
+ Zadnjič je po pomoti izpadlo poročilo o smrti rojakinje TRAUDE TEHOVNIK r. Svenšek, kije umrla dn 29. septembra zjutraj na svojem domu v Geelongu (Newtown). Pokojnica je bila rojena 9. oktobra 1933 v Mariboru. V Avstralijo je prišla pred 28 leti in sicer v Geelong k svojemu bratu Albertu, zdaj že pokojnem očetu s. Žalike, to leto novinke pri naših sestrah fran-čiškankah Brezmadežne. V Geelongu se je poročila s Stankom Tehovnikom, doma pri Medvodah nad Ljubljano. Zadnje mesece je hudo trpela, saj ji je težka bolezen počasi črpala moči. Pogrebna maša je bila v sredo 1. oktobra v geelongški glavni farni cerkvi (St. Mary’s). Sledil je pogreb na Western Cemetery.
A poleg tega smrtnega primera in v prejšnji številki omenjenega (+ Jakob Mohorko), moram tokrat omeniti v Geelongu kar še dva naša pogreba.
Dne 17. oktobra je umrl med nočnim počitkom WILLIAM STERLE. Starša Stanko (doma iz Koritnice) in Danica r. Fatur (iz Šembij) sta ga našla zjutraj mrtvega: očitno je ponoči dobil napad in mu podlegel. Pokojni Vili je bil rojen v Geelongu 12. avgusta 1959. Vse življenje je nosil v sebi bolezen in je bil morda prav zato od staršev ter obeh bratov še bolj ljubljen. Tudi on jih je imel rad in je cenil njih stalno skrb, ki je tesno vezala družino. — Pogrebno mašo smo imeli v farni cerkvi sv. Tomaža, Norlane, zadnji domek na zemlji pa je dobil Vili na pokopališču West-ern, ki ima vedno več slovenskih grobov.
Četrti pogreb v Geelongu v dobrem mesecu pa je bil po maši zadušnici, v torek 28. oktobra pri Sveti Družini, Bellpark. Tokrat smo na isto pokopališče kot ostale tri spremili geelongškega rojaka, kije umrl 23. oktobra v Ballaratu (Lakeside Hospital). IGNAC SABA (ŠABEC) je bil rojen 29. julija 1910 v Kleniku. V Avstralijo je prišel leta 1954 preko italijanskih begunskih taborišč z ženo in otroki (ima tri sinove, hči pa je umrla) ter se nastanil v Geelongu. Zal so se družinske razmere v nekaj letih spremenile in je ostal sam. Dolga leta ni bil pri zdravju in je tudi skoraj oslepel. Zdaj ga je Bog rešil trpljenja. Poleg članov svoje družine, brata Rafaela v Melbournu in Pobežinovih kot najbližjih v Geelongu, zapušča pokojnik v domovini še dve sestri in dva brata.
V	Melbournu pa je 17. oktobra na domu hčerke Marije por. Gregorič v Bundoori mirno zaspala v Gospodu IVANA RUŽIČ. Lepo je bila pripravljena za odhod v večnost, saj je nedavno prejela poleg svete
popotnice tudi zakrament maziljenja. Blaga pokojnica je dočakala lepo starost 87 let: rojena je bila 14. februarja 1899 v Mohoričevi družini, Zvoneče v Istri. Mlada se je poročila z Ivanom Ivančičem, a že po enem mesecu zakona ga je pri gozdnem delu ubilo drevo. Po nekaj letih se je ponovno poročila, zdaj pa je tudi Ivan Ružič že dolgo med pokojnimi. Mama je prišla v Avstralijo v juliju 1974 in je vsa leta živela s hčerko, ki je lepo skrbela zanjo in jo skoraj do zadnjega kar redno vodila k slovenski maši. — Pogrebno mašo smo imeli v ponedeljek 20. oktobra v slovenski cerkvi, nato je sledil pogreb na pokopališče Favvkner.
Dne 30. oktobra je v Harold McCracker Nursing Home, North Fitzroy, kjer je bila komaj en dan, zaključila svojo zemsko pot ANTONIJA KOZOLE r. Jeler. Življenje je začela 10. decembra 1900 v Brestanici (bivši Rajhenburg). Z zdaj že pokojnim niožem Jožetom sta še pred vojno odšla na delo v Belgijo. Vojna leta so Kozoletovi preživeli v Avstriji, po vojni pa so se zaradi razmer doma podali v svet: leta 1949 so emigrirali v Avstralijo in si v Pascoe Vale postavili prijazni domek. Mnogi se spominjamo mamine gostoljubnosti, pa tudi njenega vzorno urejenega vrta. Po moževi smrti ( 1978) je Kozoletova mama živela v svojem stanovanju v Glenroyu, saj je bila do zadnjega rada samostojna in nikomur v nadlego. Žal se je s starostjo pojavila tudi bolezen, ki je počasi zahtevala vedno več, tudi veliko potrpljenja. A lepo Pripravljena in brez bojazni je čakala smrti, njeni zadnji klici pa so veljali Mariji, katero je tako rada častila v življenju. — Pogrebna maša je bila v ponedeljek 3. novembra v farni cerkvi Corpus Christi v Glen-royu, k počitku pa smo položili mamino izmučeno truplo v možev grob na pokopališče Fawkner. Od
petih sinov so trije v Avstraliji, eden v Kanadi, eden pa je že med pokojnimi.
V	začetku novembra je melbournsko slovensko srenjo presunila vest, da je v Knežaku, na obisku domovine, dne 3. novembra zadeta od kapi preminula Slavčeva mama — TEREZIJA SLAVEC r. Malečkar. Še dan prej je bila na grobu svojega že pred leti umrlega moža, naslednji dan je med molitvijo rožnega venca mirno zaspala. Ne le družina njene hčerke Berte por. Žele, pri kateri je vsa leta med nami živela, tudi drugi bomo pogrešali njen blagi smehljaj in njeno dobroto, saj je rada prihajala k slovenski maši in na naše prireditve ter tudi rada priskočila na pomoč. Mama je bila rojena 15. junija 1913 v vasi Javorje. Poročila se je leta 1936 v Knežaku. Leta 1962 v mesecu aprilu je prišla v Avstralijo k svoji hčerki in med nas. — Mašo zadušnico smo imeli ob oznanilu smrti, v sredo 5. novembra. Cerkev je bila polna kot za praznik in udeleženci so darovali 440 dolarjev za bodoči Dom ostarelih v spomin pokojni Tereziji namesto cvetja na njen grob. Zahvala vsem, posebej Smr-delovi Anici, ki je nabirko pred cerkvijo začela.
Iskreno sožalje vsem sorodnikov naših pokojnih, duše preminulih rojakov pa naj uživajo večni mir v božjem naročju!
+
+ V Baragovi knjižnici so na razpolago Marijanski koledarji (stenski). Cena dva dolarja. - Dospeli so tudi žepni slovarji (slovensko - angleški in angleško - slovenski v eni knjigi). Cena deset dolarjev. — Ivan Lapuh iz Morvvella nam je poklonil 25 knjig svoje pesniške zbirke “Cvet ljubezni”, izkupiček (cena je štiri dolarje) pa namenil za Dom ostarelih. Lepa zahvala!
Ob raznih
°8rkvenih s|ovesnostih občudujemo v našem svetišču *iv| pestri slovenski Pušeljc". daleč rodne grude, 'n ta šopek i« mladina -tukaj roje na. a vse lepe
narodne noše 1 avbami vred s° narejene tu v Avstraliji.
F°to: s. Novak
Z VSEH l/£TRQV
SIR JOH je naše avstralske novinarje in politike in še mnoge druge spet pošteno potegnil za nos. Kakšna gonja je bila zoper Premierja zvezne države Queens-land pred novembrskimi deželnimi volitvami. Ko časopisi uporabljajo največje črke, kar jih imajo na razpolago, da na prvi strani povedo bralcem o “gotovem koncu politične poti” 75-letnega “senilnega starca”, bralca že nekako prepričajo. In celo izid povpraševanja po brisbanskih ulicah je povedal, da Sir Joh “ne more zmagati”. Isto je potem potrdil tudi računalnik, ta pa se “ne more zmotiti”...
Premier Bjelke-Petersen se je pa samo smejal in vodil svojo predvolilno kampanjo kot bi ga ne brigal ves svet, najmanj novinarska gonja. Pa je mož spet pokazal vsej Avstraliji, da ni senilen in da ima svojo karizmo, pa tudi veliko politično prakso, ki jo pridobe samo leta. In tudi, da je med našimi politiki ob tem nepričakovanem izidu queenslandskih volitev kar največji - pa ni važno, s kakšno velikostjo klobuka na glavi hočejo drugi zvišati svojo politično postavo.
Naši levičarski novinaiji zdaj molče, ker jih je pošteno sram. Večina prebivalcev Kraljičine dežele pa je zadovoljna v zavesti, da bo vsaj do prihodnjih volitev živela v miru, ki ga po drugih naših deželah ob vsakdanjih stavkah in demonstracijah enostavno ni več najti. Res škoda, da je v vsej Avstraliji en sam Sir Joh in Še ta že v letih!
ČLOVEK BI MISLIL, daje očak slovenskega časopisja doma v matični deželi Sloveniji, pa z njim “dviga zastavo” — Slovenija v svetu. Ne sicer v Avstraliji, pač pa vZDA. Čast najstarejšega obstoječega časopisa
gre po vsej pravici “Amerikanskemu Slovencu”, ki še vedno izhaja v Clevelandu, ameriški Ljubljani. Časopis se je rodil 3. septembra 1891 v svojo prvo izdajo. Njegovo življenje je povezovalo slovenske izseljence Združenih držav ter dalo pobudo za številne slovenske ustanove po ZDA, kakor tudi slovenske župnije.
Danes je list že dvojezičen in zelo okrnjen, a vendarle še živi. In vsi mu želimo, kjer koli smo po Sloveniji v svetu, da bi dočakal svojo častitljivo stoletnico!
ZNANO JE, da je prva atomska bomba, kije padla 6. avgusta leta 1945 na japonsko Hirošimo, naenkrat končala življenje 140.000 človeškim žrtvam. Manj pa je govora o strahotnih posledicah, ki še danes uničujejo takrat redke preživele prebivalce Hirošime in Nagasakija ter okolice. Poročilo ve povedati, da za posledicami takratnega sevanja sleherni dan umre približno deset Japoncev. Samo od lanske obletnice pa do letošnje je za posledicami umrlo 4, 541 žrtev takratnega sevanja. V roku enega leta in štirideset let po nesrečnem dogodku, torej po štirih desetletjih počasnega umiranja. Že samo ta misel bi morala biti vsem odgovornim dovolj za odločen sklep: Nobene atomske bombe več!
O SENATORJU LAUSCHETU in njegovem letošnjem odlikovanju berete drugje v tej številki. Tudi mi smo ponosni nanj, saj je zaveden rojak Slovenije v svetu. Ime Lausche ni tuje v izdajah "Congressional Re-cord", kjer so bili objavljeni njegovi številni govori v ameriškem kongresu v teku dvanajstih let kot eden naj večjih ameriških senatorjev. Letos pa je njegovo ime spet na straneh tega uradnega vladnega tiska Združenih držav ameriških. Dva kongresnika sta govorila o njem ob priliki njegove 90-letnice in pa nove knjige “Ohio’s Lincoln — Frank J. Lausche”, ki jo je izdal dr. Edward Gobetz.
Dne 27. februarja letos je kongresnica Mary Rose Oakar počastila Lauscheta kot “a legend in Ohio’s politics” in poudarila, da “nine decades haven’t lessened the vitality or vigor of tliis statesman from
S« telite nautiti vozili avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam 7 veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THI. BOULEVARD, I AIKi lI 1 I) VVKST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583
E. Z. OFFICE MACHINES Pty Ltd.
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil!
V	zalogi imamo slovenske črke C2S, kijih Vaš pisalni stroj morda še nima.
EMIL ZAJC
1475 Centre Road, CLAYTON, Vic. 3168 Telefon: 544 8466
DRAGI ROJAKI,
POTUJETE
V EVROPO?
Na pragu domovine,sredi stare Gorice, ob drevoredu Corso Italia.Vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu:
75 sob s kopalnico, telefonom .radijskim sprejemnikom, barvnim TV, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejše u-dobje po zelo ugodnih cenah: samska soba 43 avstr, dol., dvoposteljna 56 avstr. dol. Gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija.
V	PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za Vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa Vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK
Tel. (0481
great State of Ohio”. Knjigo imenuje “a fitting trib-ute to a distinguished American”. — Dne 17. marca pa je bralcem “Congressional Record”-a povedal kongresnik slovenskega rodu Dennis E. Eckart, da je Lausche “of Slovenian descent and very proud °f his heritage . . . Through integrity, intelligence, and compassion he rose to fight for opportunities for many Americans as a Senator from Ohio”. Nato Pa Eckart dodaja kar cel članek iz clevelandskega časopisa “Ameriška domovina”, ki govori “o knjigi in tem velikem možu”.
Bog daj našemu visokemu devetdesetletniku še naslednja leta življenja v zdravju in zadovoljstvu!
“GOSPOD V BELEM” je naslov filmu belgijskega režiserja Lejeune-ja o papeževem obisku Belgije v lanskem maju. A to ni kak dokumentarni film, temveč kritika tega dogodka in delovanja Cerkve. Katoliški dnevnik La Libre Belgjque je o filmu zapisal: ”Leje-une ne vidi niti vere kristjanov niti duhovne daljno-sežnosti obiska. Ne vidi srečnih množic, sijočih obra-z°v, odobravanja na vsakem koraku, ki ga ni nihče Pričakoval. Ne vidi niti molitve vernikov ali pa je že Pozabil nanjo..— Morda bi lahko nekaj podobnega rekli tudi na ugovore nekaterih ob papeževem obisku ^ed nami v teh dneh. Le kdo more vsem ustreči?
“KRAJ MIRU” imenujejo Assisi, mesto velikega časnika miru sv. Frančiška Asiškega. Nič ni zato
čudno, da so se na pobudo papeža Janeza Pavla II. na “dan miru” - 27. oktobra letos, prav tam zbrali k razmišljanju o miru in skupni molitvi za mir predstavniki raznih krščanskih Cerkva, pa tudi zastopniki nekrščanskih verskih skupnosti so se jim pridružili. Med nekrščanskimi verstvi so bili navzoči zastopniki Judov, muslimanov, budistov, hinduistov, šintoistov, iranskih in libanonskih šiitov, pa tudi raznih afriških tradicionalnih ver. Papež sam je pri vhodu v baziliko Marije Angelske sprejel in pozdravil posamezna zastopstva.
Na ta dan naj bi potihnilo orožje po vseh svetovnih bojiščih in tudi gverilske skupine naj bi bile vsaj en dan v premirju. Na mnogih krajih se je ta papeževa želja uresničila, drugje pa so — kot smo slišali v poročilih — prijateljski poziv prezrli. Vsekakor je bil ta dan pomemben za ves svet in za sožitje med narodi — dokaz, da bi svet lahko živel v miru, če bi bilo med narodi količkaj dobre volje.
GALLUPOV INŠTITUT za raziskavanje javnega mnenja je nedavno objavil ugotovitve svoje obširne ankete o vernosti in nevernosti. Po teh podatkih odstotek verujočih v svetu narašča: od leta 1970 do danes je ta odstotek poskočil od 72 na 79, medtem pa je odstotek teh, ki se priznajo za ateiste, padel od 13 na 4,4, kar je res občuten padec. — Podatki so zanimivi, a treba bi bilo vzeti v poštev ne le kaj kristjani izjavljajo, ampak kakšno je njih krščansko življenje.
VAŠ HOTEL! DOBRODOŠLI!
KOTtȀK NAilH MLADIH
Dragi striček!
Ker bo vzeto še nekaj let, da mogoče pridemo na stran Kotička v Galerijo mladih, pošiljamo tole sliko cele naše skupine. Če nas imaš kaj rad, jo boš objavil, saj smo na njej sami pridni fantki. Kot vidiš, se znamo lepo smejati.
Smo ministranti pri Sv. Rafaelu v Sydneyu. Vsako leto nas p. Ciril popelje na izlet. Tako smo se tudi letos, 1. septembra, ob devetih zjutraj zbrali pri cerkvi. Pater je najel minibus, da smo vsi lahko udobno sedeli.
Po hitri cesti smo se odpeljali skozi Campbelltovvn in Picton. V Mittagongu smo odšli proti Moss Vale, nato pa po strmi in zaviti cesti preko slikovite pokrajine čez Robertson. V parku Minnamurra smo po-malicali, nato pa šli po soteski do slapa.
Seveda je bilo za nas vse največje doživetje, ko smo se ustavili v Jambaroo Parku. Tam za razvedrilo nudijo smučanje po travi, vožnjo s hitrimi avtomo-
NA BOŽJEM SRCU
PRITISNIL ME BOG NA SRCE JE,
KO DETE NEDOLŽNO IN SREČNO,
IN PROSIL BOGA SEM PREVROČE,
NAJ TAM BI POČIVAL NA VEČNO.
A ON Ml DEJAL JE:"OJ, DETE,
PREVEČ Sl ŽE PROSIŠ TE SREČE;
NI RAJA ŠE ZATE, ŠE TRPI,
SE V OGNJU ŽIVLJENJA ČISTEČE!
KO UČISTIŠ SE V PEČI ŽIVLJENJA,
V	ČISTILNICI ZLATA DOL ONI -POTEM PA BREZ PEG IN BREZ BOLI NA PRSIH NA VEKE Ml SLONI!"
SIMON GREGORČIČ
bilčki, vožnjo s čolnom in sankanje po železnem koritu. Veliko veselja nam je nudil vzpon po hribu s sedežnico, nato pa spust navzdol po zavitem kanalu. Vsak od nas si je to zanimivo vožnjo kar po večkrat privoščil.
Na poti domov smo se v VVollongongu okrepili pri McDonalds-u, da ne bi omagali pred vrnitvijo k cerkvi.
Hvaležni smo p. Cirilu za prijeten izlet. Tebe, dragi striček in vse Kotičkarje, posebno pa vse ministrante, lepo pozdravljamo —
Mark, Richard in Alex Slatinšek, Robert Jamšek, Michael Godec, David in Joško Erzetič,
Tomaž Petrič, Robert Fišer,
Peter in Tomaž Sušnik.
DRAGI KOTIČKARJI! A najraje bi napisal: Dragi lenuščki! kajti z zadnjo SLIKANICO SV. FRANČIŠKA ste me skoraj pustili na cedilu. No, nekaj lepo pobarvanih slik je prišlo, a pričakoval sem mnogo večji odziv. Lenuščki še enkrat! Tudi od vseh teh “pridnih fantkov” - sydneyskih ministrantov na tu objavljeni fotografiji, ni niti eden med umetniki, ki so se usmilili strička . . .
Od vrnjenih slikanic se mi je zdela tokrat najlepša ta, ki jo je poslala dvanajstletna BARBARA SMRDEL iz Bulleena, Vic. Tako njej pripada nagrada.— Striček
PEAKHURST, N. S. W. — Z veliko žalostjo v srcu sporočava žalostno vest, da naju je dne 24. oktobra letos zapustil sin DAVID GRASSMAYR. Umrl je nepričakovano v cestni nesreči, star komaj 21 let. Bilje dober študent metalurgije, a za našo družino je pomenilo še več, da je bil nama dvema tudi kot odrastel zelo zelo dober otrok. Njegova smrt je prizadela vse, ki so ga poznali, posebej seveda naju starša ter brata Marka in Štefana.
Pogreb dragega Davida je bil 29. oktobra v Suther-landu, mašo zadušnico za pokoj njegove duše pa smo imeli tudi naslednji dan v slovenski cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu.
Zahvaljujeva se vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v teh težkih urah.
Žalujoča Anton in Irena Grassmayr s sinovoma.
MT. MEE, QLD. - Danes pa moram sporočiti žalostno vest, daje slovensko družino Kraljičine dežele zopet obiskala neizprosna smrt. Nenadoma nas je zapustil mož in družinski oče ALOJZ KLEKAR, ki je 26. oktobra omahnil, zadet od kapi. Klekaijevi so zdaj živeli v Maryborough, prej pa od prihoda med nas v Acacia Ridge.
Pokojnik je bil rojen 17. marca 1932 v Čakovcu. Leta 1955 se je poročil z Anico Zorec, doma iz Prek-muija. Preko Avstrije je Klekarjeva družina leta 1959 našla pot v svobodni svet: v oktobru je dospela na ladji “Flaminia” v Avstralijo. Sedem let so živeli v Melbournu, predno so se preselili na sever. Od šestih otrok je pet fantov — Toni, Lojzek, Fredi, Barti in John, le zadnja je deklica Marjanca. Lojzek je žal že pokojni: umrl je leta 1974 v Mt. Isi.
Ko smo pokojnika polagali v grob, smo mu želeli, naj mu bo lahka avstralska zemlja. Anici in otrokom izrekam v imenu vseh tukajšnjih Slovencev iskreno sožalje.
Vdova Anica me je tudi naprosila, naj bi svojemu žalostnemu poročilu dodal njeno in otrok zahvalo vsem rojakom, ki so nudili v dneh preizkušnje pomoč, izrazili sožalje in prinesli cvetje na grob ter se udeležili molitev in pogreba dragega pokojnega moža in očeta. Bog naj bo vsem bogat Plačnik!
Pa naj za konec še pozdravim vse bralce naših dragih Misli, ki nas vse družijo v eno božjo in narodno družino. Zlasti ob obisku smrti tako čutimo, da res Potrebujemo drug drugega. Mirko Cuderman.
Obema preizkušanima družinama, Grassmayrjevi ■n Klekarjevi, tudi moje iskreno sožalje! - Urednik
GLEN WAVERLEY, VIC. - Rada bi se preko naših MISLI iz srca zahvalila vsem, ki ste ob priliki smrti nioje drage sestre Marice por. Vukšinič stali ob strani noji in njeni družini. Posebej gre moja zahvala g. Ba-
—V'
ziliju in slovenskim sestram ter društvu “Planica” za vse razumevanje in pomoč. Naj Bog povrne vsem za tolažilne besede in cvetje na prerani grob, v prvi vrsti pa za molitve in prisotnost pri rožnem vencu ob krsti, pogrebni maši in obredih pokopa. Ne pozabite Marice tudi v bodoče v svojih molitvah! — Žalujoča in hvaležna Vilma Varglien z družino in družina Vukšinič, Mulgrave.
BULLEEN, VIC. - V imenu vseh Kozoletovih se ob izgubi drage in skrbne mame Antonije Kozole, ki nas je nedavno zapustila, toplo zahvaljujem vsem, ki ste mami kakor koli z obiski in pozornostmi lajšali zadnje čase smrtne bolezni. Zahvala vsem, ki ste se nam pridružili na njen pogrebni dan k maši zadušnici in pokopu, ali darovali cvetje na njen grob. Naj bo vsem plačnik dobri Bog! Draga pokojnica pa naj počiva v božjem miru! — Dragica Kozole.
ALBION PARK RAIL, N. S. W. - Najprej bi rada objavila toplo ZAHVALO. Najprej pokojnemu Rudiju. Bil je zares dober mož, oče in oskrbnik — naj Ti bo zvesti Bog bogat plačnik! - Dalje iskrena
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY 45 Ferrers Rd.f Horsley Park,
ISI. S. W„ 2164
Tal.: 620 1265
NAŠ SLOVENSKI HRIBČEK VABI...
. . . člane društva ter vse rojake in njihove prijatelje vsako soboto in nedeljo. Postreženi boste z raznimi pijačami in okusno hrano.
Klub našega slovenskega društva je odprt: vsako soboto od dveh pop. do polnoči ter vsako nedeljo od poldne do osmih zvečer. Vsako drugo soboto prirejamo ples do polnoči ob zvokih dobre domače glasbe.
Poleg tega imamo ob sobotah, nedeljah ter ob sredah zvečer tudi kulturne in športne dejavnosti, na katere so vabljeni vsi rojaki.
Za informacije kličite:
Štefan Šernek, tel. 528 3423
qr /
724 5408
SLO VENI AN FUNERAL SER VICE
A.F.D A
// ..tfataJ- .tto/ZVa' ?/63
T
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
zahvala patroma Valerijami in Cirilu, prvemu zlasti za obisk v bolnišnici. Hvala wollongongškemu društvu “Planici”, zlasti Ivanu Rudolfu za lepe in tolažilne poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala družini Gojak, zlasti gospe Nadi, ko je prihitela že nekaj dni popreje, da je delila žalostne trenutke z nami. Hvala vsem gospodinjam in družinam, ki so poskrbele za postrežbo v dvorani . Bog naj povrne vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se udeležili molitve rožnega venca ob odprti krsti na predvečer pokopa, se udeležili pogreba, obsuli Rudijev prerani grob s cvetjem, darovali za maše in nam poslali nešteto sožalnih kart. Vsem, prav vsem iskrena zahvala - Alojzija Podbevšek z otrokoma.
Upam, pater urednik, da boste našli prostorček za
Urarsko in zlatarsko podjetje
Alexander
VVATCHMAKER and JEVVELLER 190 Church Street (vogal Macquarie St.) Parramatta, N. S. VV.
Telefon 633 1384
vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno.
HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MACTF. IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte
o	ugodnih pogojih. — Priporočata se
E. & C. ROBNIK
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
V1ZZINI MEMORIALS
Proprietor: Giovanni Verga
9 TRAWALLA AVE., THOMASTOVVN.VIC. Telefon: 359 5509 doma: 478 5375 in 4657060
Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako naše delol
►
mojo zahvalo. Resje pozna, a ne boste verjeli, kolikokrat sem se pripravila k pisanju. Pa so me začele oblivati solze in nisem mogla niti začeti. Odložila sem za nekaj dni, pa zopet ni šlo. Tudi danes nisem vedela, ali bom končala ali ne. Boleham na srcu in se moram paziti vznemirjenja.
Pošiljam vam rešeno Zloženko, saj tudi Križanke vedno poskušam reševati, pa mi ostane ena ali dve besedi in ne morem poslati. Obenem prilagam tudi naročnino za Misli,, ki me vedno razveselijo, ko jih poštar prinese. Redne so vsaki mesec, pa četudi ne pridejo v začetku meseca — razumemo Vaše delo in lepa hvala za trud.
Še posebno se Vam zahvaljujem, da sem našla v majski številki slika cerkve Lurške Matere božje v Brestanici (bivši Rajhenburg). V tej cerkvi je bil krščen in birman moj pokojni mož Rudi. Lani sva skupaj obiskala Slovenijo in domače. Rudi se je po dolgih 41-ih letih vračal v svoj rojstni kraj. Bil je tako ginjen, da se je zjokal kot otrok. Jaz sem bila prvič tukaj, svoje domače pa sem obiskala leta 1974 z otrokoma in jima je bilo v Sloveniji zelo všeč.
V	Mislih je bila tudi nedavno objavljena slika naše župnijske cerkve Šmarje-Sap. V tej sem bila pa jaz krščena, birmana pa v Ljubljani.
Pozdravljam tudi s. Petro in ostale sestre, Vam pa se zahvaljujem za objavo mojih vrstic zahvale. Vaša hvaležna naročnica Alojzija Podbevšek.
AINSL1E, A. C. T. — Pater urednik, saj boste našli malo prostora za teh nekaj vrstic. Za nami je Mladinski koncert, ki je bil letos tu pri nas v Canberri. Tudi jaz ga nisem hot#l zamuditi in sem bil s svojo družino prisoten. Na odru mi je padel v oči napis: NAŠA PESEM NAJ ŽIVI! Lepo in prav. A kot zavednega Slovenca - Štajerca me je prevzelo, kje je kak jiapis o Sloveniji ali Slovencih. Tudi slovenske in avstralske zastave nisem nikjer videl. Imel sem občutek kot da bi pri vsej svoji bogati pesmi in plesih le nekako skrivali svojo narodnost. Naša rodna dežela se imenuje Slovenija in tudi svojo narodno zastavo imamo. Med nami je bilo na koncertu tudi precej tujih gostov — me res zanima, kaj so si oni mislili. Sam sem med pavzo slučajno naletel na takega tujca in meje spraševal.
ali smo Srbi ali Hrvati ali kaj drugega. Končno sem mu po dolgi debati dopovedal, odkod prihajamo in kdo smo.
Versko središče, ki te koncerte prireja, naj bi gotovo mislilo tudi na to, saj je odgovornost na njemu. Naj se ne bojimo napisa SLOVENIJA! Bodimo kar smo — slovenskega rodu! Če se bomo mi sramovali slovenskega imena, bo šel tudi naš tukajšnji rod po naši poti. Zato pa naj živi avstralska Slovenija še na mnoga leta pod svobodnim soncem! In Bog z vami vsemi! — Zvonko Bezjak.
Nič ne dvomim, da sta oba sydneyska patra mislila najbolje in sta tudi zavedna Slovenca. Da bi pa lahko Slovenijo vedno še bolj poudarjali ter ovrgli napačne ozire glede slovenske narodne zastave, je pa tudi res. Le kolikor bomo sami storili, toliko bomo priznani pred svetom. — Op. ur.
PORT LINCOLN, S. A. — Pa prejmite spet enkrat pozdrave iz našega kota. Nekje daleč smo od ostalih rojakov, zato pa nas Misli in njih novice še bolj razve-sele, saj so edina povezava z avstralsko Slovenijo.
Med nami tukaj ni kaj novega. Lahko pa omenim, da je naša "mati”, kot jo vsi kličemo, obhajala nedavno 91 let življenja. To je Otilija Zuodar, doma iz Cegijna blizu Tolmina. Že svoja tri desetletja je tukaj pri sinu in je seveda najstarejša članica naše male slovenske srenje. Je pa za svoja leta še čvrsta in ji vsi želimo korajžno naprej stoletnici naproti. Mati, Bog naj Vas podpira z zdravjem in zadovoljstvom! To Vam kličemo vsi Vaši znanci. - Roža Franco.
Mati Otilija, čestitke k rojstnemu dnevu tudi od urednika, saj se že skoraj trideset let poznava.
Melbournskim rojakom jc na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURVVOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs.
LAKE HEIGHTS, N. S. W. — Z veseljem sem prebrala članek Danice Petrič o letošnjem mladinskem koncertu v Canberri. Menim, da smo odrasli včasih preveč kritični do naše mladine. Ni lahko biti napovedovalec, če nisi v Sloveniji hodil v šolo. Kolikokrat se še nam kaj zatakne, ko beremo pri maši berila ...
Mnogo je pripravljanja, pa še gre kaj narobe. No, bo pa drugič boljše! Glavno je, da se naša mladina z veseljem udeležuje teh vsakoletnih koncertov.
Glasnike smo že lani v Adelaidi pogrešali. Na vprašanje, kje so naši violinisti in pevci, da bi zapeli kakšno arijo, pa lahko rečem: Bili so med nami, a violine so pustili doma. Ko sem ob priliki omenila, da bi nam kdo zaigral kakšno sladko na violino ah zapel arijo_, sem dobila odgovor:“Kdo nas bo pa poslušal? ”
Med našo mladino je precej resnih študentov klavirja, violine in te vrste inštrumentov, a kadar kdo nastopi na odru, se začnemo v dvorani med seboj glasno pogovarjati. Žal za večino le harmonika nekaj velja.
Na letošnjem koncertu res ni bilo nobene cerkvene pesmi. Smo pa zato poslušali mladinske zbore naslednji dan pri maši. Z užitkom smo prisluhnili pesmim, ki jih ne slišimo vsako nedeljo. Res pohvale vredni so vsi, ki so nastopili na koncertu in pri maši.
Rada bi se tudi zahvalila canberrskemu društvu, ki nas je tako lepo sprejelo in postreglo. Občutek, da si dobrodošel, je veliko vreden. — Margaret Hatežič.
SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi
BOLOGNA SMALLGOODS
Telefon 728 1717
7 OUEST AVE. CARRAMA-R, 2163
sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička.
Hitra in brezplačna dostava.
Obrnite se na nas!
Priporoča se lastnik podjetja
J. & A. ŠKRABAN
HEIDELBERG DABINETS
FRANK ARNU§	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakcij.
za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL.: 465 0263
(Bundoora Industrial Park)	A.H. : 459 7275
Vodoravno: 3. premiki posebne vrste; 7. snov, ki jo uporabljamo pri bogoslužju; 9. opojna pijača;10.ne en sam, ampak več skupaj; 11. gotova pot, zvrstitev dogodkov; 12. z barvo označen politični levičar; 14. indijsko mesto, ki hrani truplo sv. Frančiška Ksa-verija; 15. najvažnejše pri žitaricah; 16. trda gmota; 17. s poroko pride v sorodstvo; 18. divja žival; 19. boječ, strahopeten; 21. po nekom mahne, udrihne; 23. nedoločena omemba gotove skupine; 24. dva skupaj; 25. žensko ime; 26. narkoza, nezavest.
Navpično: 1. naslov znane Gregorčičeve pesmi; 2. domače moško ime (skrajšano); 4. geometrično telo; 5. mednarodni izraz pri športni igri za "zunaj";
6.	naslov znane Gregorčičeve pesmi; 8. pridene; 13. tobak uporablja, a ne kadi; 15. neljub zajedalec;
16.	počasi oslabim; 18. ena kožnih okvar; 20. po zračni poti gre; 22. Oče v svetopisemskem jeziku.
Rešitev pošljite na uredništvo do 6. decembra, ko bo žreban nagrajenec!
* * *
REŠITEV ZLOŽENKE oktobrske številke:
A. 1. potok; 2. Metod; 3. romar; 4. žamet; 5. risar. Ime žuželke v mastno tiskanih kvadratih je: KOMAR. — B. 1. atlas; 2. Klara; 3. (Ksaver) Meško; 4. jelen; 5. namen. Ime žuželke v mastno tiskanih kvadratih: SRŠEN.
REŠITEV so poslali: Sestre v Slomškovem domu, Francka Anžin in Marija Špilar, Marija Oppelt, Sestri v Baragovem domu, Jože Grilj, Nada Plut, Anica Kodrič, Lidija Čušin, Ivan Podlesnik, Anica Melnyk, Joe Belovič, Slavka Lumbar, Martin Pečak, Albina Konrad,Štefan Žalik, Alojzija Podbevšek.
Žreb je določil nagrado Nadi Plut.
Sinko pride domov ves umazan od nog do glave.
“Ti mali pujs, ti! . . ga okrega oče in čez nekaj časa nadaljuje:“Sicer pa, ali sploh veš, kaj je to: mali pujs? ” - “Seveda vem. To je sin velikega pujsa.”
;	Priporočam se Slovencem	j
*	vzhodnega dela velikega Melbourna	C
;	za vsakovrstna avtokleparska dela,
l	avtobarvanje In podobno.	*
• ■ • •
I	Popravljamo zasebno in za vse vetje zavarovalnice. ;
j A. V. MOTOR BODY REPAIRS \
:	1/117 LEWIS RD., VVANTIRNA SOUTH, 3152,	;
•	VIC. — Telefon delavpice 221 5536	■
■	TOWING	SERVICE	24	ur	dnevtao	j
j	na	telefonu 221 5757	:
;	ali pa doma — 232-4314	;
■	Rojak VOJKO VOUK -
 .....................................................i
Križanka
TUDI S KISLIM OBRAZOM SE DA SMEJATI ...	/
/Uvoženo iz domovine/
+ Če je molk res zlato, potem naš delavski razred ne bo nikoli obubožal.
+ Vsi smo zapravljali, ostalo je pa samo nekaterim.
+ Kjer smo mi, je spredaj, in kadar smo zadaj, je zadaj spredaj.
+ Zaščitimo zasebno lastnino, ker jo bo treba vrniti družbi!
+ Marx nam je dal Kapital, mi pa potrebujemo kredite.
+ V brezrazredni družbi živijo najboljše buržuji.
+ Bojevitost nekaterih tovarišev je neverjetna. Svoj položaj branijo bolj zagrizeno kot pred 45 leti.
+ Spet se bomo postavili na svoje noge! In to na vse štiri.
+ Daleč smo prišli, toda o tem bomo razpravljali, ko se bo povečala zgodovinska razdalja.
+ Kdor mlati prazno slamo, mora uvažati zrnje.
+ Kdor zasluži manj kot 100.000 din na mesec, je žrtev socializma. Kdor med 100.000 in 200.000 din, je izkoriščevalec socializma. Kdor pa več kot 200.000 din, je lastnik socializma.
+ Poklicali so me na pogovor, da mi povedo, naj bom tiho.
KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7,— dol.
ISKANJE Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3. dol.
CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. dol.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6. dolaijev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol.
HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2.- dol.
HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolaijev.
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2. dol.
DRF.AM VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center , USA. Cena 11. -dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol.
THE GLIMMER 01' HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol.
THE SLOVENIANS FROM THE EARL1EST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 20,- dolaijev.
Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga.
<3
LEPOTE SLOVENSKIH CER
KVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49. dol.
GORIŠKE MOHORJEVKE za leto 1986 so že pošle, CELOVŠKE pa so še na razpolago. Štiri vredne knjige za ceno dvajset dolarjev. Sezite po njih, dokler jih imamo!
Knjiga SLOVENIAN HERIT—
AGE I. je dospela iz ZDA in jo dobite pri "Mislih” za ceno 26,- dol.
SLOVENSKO- AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE
V	CANBERRI. OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na lrwing Street, PHILLIP (CANBERRA). A. C. T. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do I 1.45 p.m.
Naš bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SI MUDITE V CANBERRI DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vani bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše!
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORIČU
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
PARE KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO,
BALI, SINGAPUR, HONGKONG,
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERiŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
Zelo ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine.
Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!