SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko ili za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za drnge dežele 2.50 UßA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección 7 Administracìón: Gral. César Diaz 1657, V. T. 59-3667 Bs. Aires AffO (Leto) Vm. BUENOS AIRES, 25. de Septembre (septembra) 1907 Num. (štev. 38) POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVB. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Sestanek Mussolini - Hitler Kdaj bo kaj? Tako nekam v kot se je bdi skril in. stisnil dopis iz Sao Paula v zad-Številki Slovenskega lista, kar kor bi ga bilo sram, da si upa postaviti ti »m vprašanje : kdaj bomo končno kaj takega naredili ustvarili, da, bo tu, v izseljeništvu, veren «1 dostojen izraz onega, kar smo mL ki nas je večina s Primorskega, imeli doma? Kdaj bomo vsaj nekaj podobnega dela. izvršili, kakor so ga naši starejši bratje na Primorskem, ki prav gotovo niso živeli v bolj- - priBkah nego živimo w tu? ®d«uj bomo prišli do takšnih kulturnih organizacij in domov in do takšnih gospodarskih usfcamio^, da bomo smeh biti nanje ponosni? Nie ni prav, da se tako vprašanje skrije v kot ko bi ga morali imeti pred očmi stalno, vsak dan ali Pa vsaj v vsaki številki tega lista, ki nam hoče biti vodnik. Samo tako bi morda začeli razmišljate o tem, kateri so vzroki tega našega »»ečkanja v organizacijskem delu našega izšel jeništva, ki n*s do nobenih trajnih in žrtev vrednih uspe-kov ne more privesti. Te vzroke bi morali najti ter si potem prizadevati, da jih odpravimo, če hočemo, da bo kaj zdravega, krepkega in trajnega vzrastìo iz naših društev. Vzrokov je gotovo več in si jaz nàti ne domišljam, da bi jih kar danes vse iztaknil in obrazložil, vendar pa se mi zdi, tako na prvi po-gkd, da je glavni vzrok našega neuspešnega društvenega dela ta le: ■pomanjkanje pravega cilja. " Trdim, da naša društva nama jo «obenega pravega, t j, za naše izseljence primernega in privlačnega ®Üja ter da jim prav radi tega ni '«Opelo privleči v društveni krog večjega števila naših ljudi, ki v svoji ogromni večini brezbrižno gledajo na res naporno delo par deaeri*» naših društvenikov, ki se že leta in leta trudijo, da nam od časa do &«a kaj sapo jejo ali odigrajo na odru. Z veliko propagando se včaei sicer posreči zares napolniti to ali «no dvorano; če se ljudem spoored «res dopadev krepko zaploskajo, pnürimajb in pohvalno ignajcé in Pevce, a Čez par dni že popolnoma Porabijo na vsa naia društva, dokler Jfan spet katero ne začne pošiljati na dom vabila, da bo druga prireditev, kakršne doslej še nikoli ni bilo. *n ta reč traja le deset ali dvanajst let. Od vsega ogromnega dela, ki so ga izvršile one desetine društvenih delavcev, ni nič trajnega» za dfcupnost in bodočnost pomembnega ostalo: denar, kolikor ga je bi-k> od takih prireditev, je šel v na-J'amnäne tujim, gospodarjem, ignf. nje pa je še zmerom diletantsko, kar povzroča» da človek nikoli v Naprej ne more vedeti, ali bo prihodnja igra tako podana, da se mu splača, videti jo, ali pa bo takšna, da mu bolj kaže iti v kino čas zapravljat. Zato je tudi zanimanja za aaže prireditve vedno manj, na me-fo da bi ga bilo vsako leto več. In človek se včasi res ne more ubraniti vtisa, da se tisti maloštevilni in zares požrtvovalni društveniki trudijo in mučijo le za to, da bi ohra nili pri življenju društvo, katero -pomagali ustvariti ali pa jim je po- MDSŠOUNI JE ODPOTOVAL V NEMČIJO. KJER BO RAZPRAVLJAL S HITLERJEM O AKTUALNIH POLITIČNIH VPRAŠANJIH — NOVA KOLEBANJA ITALIJE — IZGLEDA, DA BO ODLOČNO ZADRŽANJE FRANCIJE IN ANGLIJE RAZČISTILO EVROPSKO OZRAČJE Žt tolikokrat napovedano Musso-linij-evo potovanje t Nemčijo se je končno vendarle izvršilo. Vodja italijanskega fašizma je prekoračil italijansko mejo ter eeje napotil v Monäk'ovo in Berlin, da se porazgo-vorj: s svojim naeievskim kolego o perečih evropskih političnih vprašanjih, ki jih je precej, in med katerimi- fctoji vsekakor v ospredju pro blem Španije. Ni potrebna bogve kako velika bistroumnost, da človek ugane, da bo konferenca med voditeljema obeh evropskih fašisti čnih "držav velike važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi, ker zahteva tudi položaj, ki je nastal po nyonski konferenci, da se Italiji» in Nemčija, predvsem pa prva, odločita: aü aa popuščanje, ali pa za okrepitev "osi Rim-Ber lin", kakor so v poslednjih mesecih krstili- itaJijansko-nemško sodelovanje, usmerjeno proti evropski demo kraeiji. . Po raznih znamenjih ; smemo skle jL/ati, da sta se Anglija in Francija odločili, da bosta odslej odločneje nastopali v zaščito. evropskega mi ni. ki je v stalni hudi nevarnosti, odkar se Italija in Nemčija igrata z bakljo vmešavanja okrog španskega soda smodnika. V,Londonu •in-Parizu so prišli-do spoznanja, da je treba kaj. ukreniti, tudi brez ali pa 6elo proti Italiji in: Nemčiji, in tako se je zgodilo, da se je- vkljub italijanskemu in nemškemu sabotira njto -'Vendarle sestala sredozemska konferenca v Nyonu, ter da je tudi z neverjetno naglieo iprišla do konkretnih zaključkov. V Rimu so oči vidno do zadnjega hipa mislili, da . VLADNA OFENSJVA Vladne Čete so pričele s srdito ofenzivo na vseh bojiščih. Posebno krvavi boji se vršijo pri. Oviedo in asturij&kih hribih-. V Asturiji pa revolncionari prodirajo dalje ter se bližajo Villi de, Oovadonga. Mussolini se je menda odločil, da ne pošlje več prostovoljcev v Španijo. Če pa Franco ne bo dobil pomoči od zunaj, bodo vladni zelo kmalu obračunali z revolucionarci. Papež je skušal pomagati fašistom s tem, da je prepovedal duhovnikom na strani vladnih držati božje službe za rdeče "brezbožnike". z nvonsko konferenco nič ne bo, pa jih je zato zelo neljubo presenetil dogovor za zavarovanje plovbe po Sredozemskem morju: Francija in Anglija sta žagospodarili na "italijanskem mare nostro", zajam-čili varnòst plovbe "pred podmorni ki-pirali in pokazali, pdločno voljo, da bosta v Nyonu dane obljube tudi izvrševali. Italija je bila potiš njena v stran, in njen položaj je bil in je se vedno vse prej nego za-^ vidanja vreden. Zato so v Rimu brž začeli,iskati rešitev iz zadrege: v London in v Parizb so sporočili, da bi končno vendarle bili pripraven), razpravljati q vprašanjih, ki se. tičejo Sredozemskega morja. In tedaj, se je spet pokazala temeljita odločnost pariške in londonske vlade. Preko italijanskega, mi nistra v Švici sta obe vladi sporočili gospodu Mussoliniju, da bosta radi začeli reševati , z njim važne evropske politične probleme, če bo najprej on.... odpoklical iz Španije svoje "prostovoljce". Takšne odločnosti že več let ni bilo v francoski in, angleški politiki^ Seveda ima ta odločnost vaifen temelj, na katerega se oslanja: obnovljeno moč angleške vojne mornarice, vojske in letalstva, na katere je s prav posebnim in za Žfene-vo — mesto razoroitvenih konferenc — naravnost presenetljivim poudar kom opozoril pretekle dni v Družbi narodov angleški zunanji minister Eden. Ono, kar ji ^e za časa abe-sinskega spora manjkalo, t.j. vojna pripravljenost in udarna moč njenih vojnih sil, ima sedaj Anglija v zadostni meri in zato je tudi njena beseda odločnejša. li bosta Mussolini in Hitler odgovorila s prav taksno odločnostjo? zneje priraslo k srcu. Drugih ljudi pa, ki na društvo nosi tako sentimentalno navezani, nikakor ne morejo navdušiti za sodelovanje. Edina rešitev je tu ta le: da si naše organizacije najdejo cilj, ki bo manj sentimentalen, a zato tembolj privlačen za najširše kroge naših izseljencev. V. tej smeri bi bilo treba raziskovati in razmišljati, kakšen smoter bi bil za naše izseljeništvo najbolj primeren, najbolj privlačen in koristen. Samo s posrečeno določitvijo takšnega cilja bi si naše organi-cacije utrle pot do resničnih in trajnih uspehov. Mnogo vzrokov imamo, da o tem dvomimo. Iz časopisnih poročil, iz-virajočih iz evropskih diplomatič-nih krogov, je sklepati, da je Italija, ki je še pred nyonsko konferenco, ko je bil. sestanek med Mtjsbo-linijem in Hitlerjem že najavljen, kazala, .veliko in skoro izzivajoča korajžo — širile so se eelo vesti, da namerava poslati V Španijo 150.000 mož, ki naj vojno brž odločijo v prid fašizma — začela 'sedaj bolehati in da bo najbrž kmalu pripravljena popuščati kar se Španije tiče. Takšno popuSčanjp, oziroma pravzaprav umik iz Špajnijie staj Francija .in Anglija določili sedaj, kot pogoj za sleherno razpravlja-, nje z Italio in Mussolini se bo mo, fai še te dni odločati, ali pogoj sprejme, ali pa se zamota skrajno nevarne zapletljaje. Mnogi napo* vedujejo, da bo pogoj sprejel. To bi vsekakor bilo v interesu Evrope in vsega sveta, a zaslugo za tako razčiščenje evropskega oz-račaja bi v tem slučaju na vsak na čin imeli Angleži in Francozi, oziroma njihova nova in odlona politika. DROBNE VESTI Guverner Iruna, Troncoso, ki je osumljen, da je bil v zvezi s poveljnikom španske podmornice "C 4", ki se je hotel polastiti podmornice "C 2" ter jo predati Francu, je bil prijet ter se sedaj nahaja v Brestu v zaporu. Troncoso je pripravljal, kakor poročajo francoski listi, tudi vstajo v Franciji, ki naj bi izbrub-j nila prihodnji mesec. Italijanski kaàttt ladij "Colombo" in "Vespucci", so 20. t. m. v francoskem Tunezu umorili tajniki protifašističnega lista, Giuseppeja Micellijä. General Pranco j« zahteval od an-, glaškega poslaništva v Hendayi, da nemudoma odpokliče konzule iz Bil-, baa, Santanderja in San Sebasti^-, na, sicer bodo šiloma izgnani. Francoskega konzula Bertrand* v Malagi, so revolucionarne oblasti prijele ter ga drže kot talca za are-tirairtega guvernerja Tnoncosa, Francoska vlada je radi tega pri Francovi vladi protestirala. JAPONCEM SE MUDI Japonska je spoznala, da je pričela z namenom okupirati nov del Kitajske v zelo neugodnem mednarodnem političnem položaju. Z Nemčijo, s katero je pred letom sklenila vojaško pogodbo, ne more zaenkrat računati, kajti Rusija se noče zaplesti v vojno, dasi pazno zasleduje svetovni politični razvoj. Zato so pa Japonci napeli vse moči, da čimprej zaključijo z nenapovedano vojno ter vzamejo Kitajski vsaj nekaj, kar imajo v načrtu. Japonska letala strahovito bombardirajo večja kitajska mesta in povzročajo veliko mrtvih in ranjenih ter paniko med prebivalstvom. Po drugi strani pa je odpor Kitajske precej večji, kot so si Japonci predstavljali, ker jo Rusija neovirano zalaga z letali in municijo. Nemčija in Italija pa še nista dovolj pripravljeni za nadaljno za-vojevanje tujih deel ter se bosta sestala Hitler in Mussolini, da se dogovorita kako in kaj. Japonski imperijalizem pa je računal, da je evropski fašizem močnejši in je v skladu s tem naziranjem pričel operirati na Daljnem Vzhodu. Načelnik policije v Bukarešti; je poslal v odobrene predlog, potom katerega naj bi se vsem tatovom utisnilo z rdečo barvo na roko neizbrisno znamenje. S tem načelnik policije upa, da bi se precej omejilo vedno naraščajoče tatvine in rope. Dva ruska generala, Skobün in Miller sta skrivnostno izginila. Domneva se, da sta bila ugrabljena, kakor 1930 leta general Kutjepov, o katerem se še do sedaj ne ve, kako in kdo ga je ugrabil. Francoska policija se zelo trudi, da bi prišla na sled teroristom, ki posebno zadnje čase vznemirjajo Francijo. nerešeno vprašanje Vprašanje narodnih manjšin je kar izginilo v velikih mednarodnih zapletljajih, ki jih povzroča fašistična nasilnost zdaj na tem zdaj na onem delu sveta. Izven Rusije spada k narodnim manjšinam okrog 40 milijonov ljudi. Vse,te narodne manjšine imajo ,več ali iman j kulturne svobode, posebno nemška manjšina pod češkoslovaško nima vzroka se pritoževati, .medtem ko se Slovencem pod Italijo godi slabše kot črncem v katerikoli afriški koloniji. V znanem sporazumu je Itahja obljubila nekaj svobode jugoslovanski narodni manjšini, dala jo pa doslej še ni, kajti dokler nimamo slo-, venskih šol. kulturnih ustanov in svobodo slovenske tiskane besede, ne moremo o kaki resnični svobodi govoriti. Slovenski list je takoj jasno po-, vedal. kaj misli o sporazumu in kžtj od njega pričakuje. Popolnoma se jf strinjala z nami Istra, ki je planilo primorskih emigrantov v Ju-) goslaviji. in kmalu sta izšla dva pomembna članka o tem tudi v ljubljanskem Slovencu; eden na uvod-» nem mestu, drugi pa v podlistku. Prostor nam ne dopušča, da bi v celoti prinesli oba članka; omenimo naj samo bistveno vsebino. Uvodničar pravilno prikazuje, da Društvo narodov nima moči in potrebne avtoritete, da bi branilo pravice narodnih manjšin. Zastopniki zadnjih so celih osemnajst let zastonj trkali na vrata ženevske mednarodne organizacije. Slednjič so-prišli d.o zaključka, da je škoda še nadale izgubljati čas, ter so se zatekli v London pod okrilje Anglije, ker da je Anglija največja imperialna država, ki ima, več narodov pod svojim pokroviteljstvom in nobenemu ne krati kulturne in narodne svobode. Člankar očividno'tudi v tem koraku zastopnikov narodnih manjšin ne vidi rešitve, zato zaključuje: Zveza narodov, četudi bi morda kaki prizadeti državi ne bilo prav, bi morala na vsak način vsaj poizkusiti rešiti pereče vprašanje narodnih manjšin, prèdno se jim pusti dozoreti prepričanje, da zanje na pravni poti ni rešitve in naj si poiščejo drugo... V podlistku pa ugotavlja neki J. K., kako malo da se v Jugoslaviji zanimajo za usodo bratov v nesreči onstran meje, bodisi na Primorskem ali na Koroškem, člankar zopet pravilno zaključuje s Finžgar-jevimi besedami : , Vsak narod ima takšno usodo, kakršno si zasluži... Čitali smo potem še nekaj člankov in komentarjev glede sporazuma in naše narodne manjšine, v slo venskih listih v Sev. Ameriki. Iz tega razvidimo, da dobre volje pri listih ne manjka in da so celo taki povedali svoje mnenje, glede katerih je zgledalo v začetku da bodo morda vsled "ljubega miru" kar lepo molčali N,kakor pa ne zavisi krm* šitev narodnih m »JI CDa reka i ffianJs>a samo od ne faj fankov v listih- kot « kazalo, tudi od DZl Se Je - prav tako L o7Tr ^ glasove štejejo ZIMA V CORDOBI V nedeljo So se vršile dopolnilne vdlitve v onih krajih, kjer so bile prvotne predsedniške volitve iz e^ega air.^gega.^Jpga .r^elja-vljene. Kakor smo bili napovedali, so se opozicijske strankeskoro povsod vzdržale feh dopolnilnih .volitev, izjavljajoč, da..nimajo nobene-gÀ jartlstva, da- bi' ^mfeji " in mogli njihovi volilci svobodno izrazit, svo voljo na voliščih.. "Štetje glasòv se je ponekod za-; Icfjucìto, takó na pf. v glavnem mestu, kjer so radikali izvòje^àli veliko zrtiago, drugod pa se "še na-dtìljuj'e. Doslèj Afe našteli 'veft radi-KŠMrih gla»<>vnnéf»ó "èonerórdaiìeij-sfrfh", vendar pa si niti radikali, in' jÄft- v sa-ffj'ahi ne,: *d<>mrelja.i;o. '.dal bódo morda" končno tflfeke republike, i« Biten os Airesa. /Pfr glasovi bodo tehtnico odločilno vrgli na drugo 'stran — Tia- stran vM.chie£a bloka. V političnih krogih šepečejo. da j! povzroča možem iz "co^icordancije" ' precejšnje skrbi g. Fresco, buenos- j aireški guverner,' ker sè boje. da bo i za svoje glasove — glede katerih mu opozicija očita, da jih je s silo ' in z zvijačo nabral — zahteval to in ono ter da mu né bo mogoča odreči, ker je s "svojimi glasovi" on gospodar položaja. G. Fresco ima — tako vsaj trde ljudjé, ki zagotavljajo, da so zelo dobro poučeni. — konservativce v svoji provinci takorekoČ na vrvici in sme računati, da se bodo točn0 držali njegovih navodil. Zato ni izključeno, da imajo prav 'tisti, ki trde. da bo marsikaj zahteval. Tako na primer go-vöre, da bo med njegovimi pogoji tndi ta, da se v vsej državi napove boj komunistični propagandi, ki jfe je buenosaireški guverner prvi «tóel preganjati z zakenom. A to bi seveda bil le én sam izmed pogojev, ki jih ima g. Fresco pripravljene za bodočega predsednika republike," g. Ortiza. s Hudih očitkov proti načinu kako so se vršile volitve v Rfnogih pokratjinah in predvsem v buenosaireški,: ni ne konca ne kraja. Listi o tem pišejo in tudi zobrnična opozicija je eno celo stejo, dasi v manjšini. porabila za to, da ie zvezni vladi in mnogim guvernerjem brala levite. jo mora ustvariti in zahtevati ljudstvo samo. Zato pa je predvsem po-trbeno brzdanje političnih in verskih strasti ter iskanje skupnih koristi. Italijanski emigrantje, na primer, so se organizirali v skupno fronto proti fašizmu, ki se imenuje "Unione Popolare Italiana", kar pomeni Italijanska narodna zveza. V t(y zvezi so lje^ublikaiici, socialisti in komunisti. "Čo hoče italijanski narod ter emigracija kaj pozitivnega doseči v borbi proti fašizmu", piše Emilio Lusku, ki je eden izmed ■protifašističnih voditeljev, "moramo nastopati skupno". Vprašanje narodnih manjšin se bo rešilo naknadno z drugimi perečimi socialnimi narodnimi in mednarodnimi problemi, a jé potrebno, za čim hitrejšo reštev, sodelovanje vseh ki so v srcih pošteni in hočejo dobro, brez ozira stanu in poklica. Nenavadno presenečenje so imeli i v Cordobi pretekle dni". D0čim je : skorfr po vsej republiki' od nedelje i do torka deževalo, da je bilo vese-l!je — vsaj za poljedelce, ki jim je ; dež zelo prav prišel — je v eordob-j ski pokrajini snežilo in sicer na ta-'ko temeljit način, da se je pojie-. j i: oil nabralo, do dva metra snega, i NTti iìajs'fare.jsì ffùdje ' ne pomnijo takšnih žametov ria še celo ob tem časj.1, ko iuui po koledarju pomlad vso pravico, da pride v deželo. Sneg je presenetil na poti med Cordobo 'in Villo Dolores mnogö ljudi v ka-.mionili in attih, ki so obtičali v l-srtegu. Potniki iso si morali pejš1' iskati zavetišča, pred snegom in mrazom, ki je pritisnil z nenevad-jno- vnemo, saj je toplomer v Tieka-rih krajih zlezel za celih 15 stopinj pwi&t»rHn jU ai -4..1.., DZJAVÉI PODPREDSEDNIK SE JE VRNIL S papnikom '"Alcantara" se je v ioTek vrnil iz Brazila državni podpredsednik de. Julio A. Roca, ki je bil skore tri tedne gost ««edne republike; kjer so ga na vso moč' častili. Listi z zadoščenjem ugotavljajte da so se prijateljski odnošaji med Argentino in Brazilom spet močno' okrepili'. POMLAD JE PRIŠLA i Pomlad je spet prišla, čeprav z ; dežjem in ce}o, kar se Cordobe ti- ! če, s snegom. V torek so šolarji 1 imfli praznik kakor vsako leto ob n .stopu pomladi, ki se letos ni preveč držala koledarja. Letošnja zima je -bila nenevadno mila in. je zato hladno vreme nekoliko del j časa trajalo. Dočim smo prejšnja leta bili navajeni videti v drugi polovici septembra po izlož?bnih oknih že slamnike, tiče sedaj, ko smo skoro že v. oktobru, ljudje še vedno v suknja fi — vsaj tisti, ki jih imajo, seveda.. Vendar pa je verjetno, da bo. sedaj, po zadnjih velikih nali-vilC solrice brž začelo kazati s.vojo moč. POGAJANJA ZA PREPREČITEV ZIDARSKE STAVKE V zadnji številki smo obširno poročali o pripravah za veliko stavko grabenih delavcev, ki je imela izbruhniti pretekli četrtek. Stavke pa ni bilo. V zadnjem hipu so delodajalci sklenili, da se bodo vendarle ^pogajali z, zastopniki delavstva, dasi niso hoteli prej nič slišati 6 sindikatu. V sredo popoldne so se sestali, pod predsedstvom ravnatelja Državnega delovnega urada, zastopniki delavcev in delodajalcev. Po daljših razpravah so Sklenili izbrati ožji odi)or, hi bo proučil položaj ter sestavil predloge, po katerih naj bi se brez stavke dosegel sporazum. Tekom dveh tednov se mora ta ožji odbor sestati ter povedati, kaj in kako je sklenil. Seveda si tudi delavci mislijo, da bi bilo bolje, ko bi' .se-sporazum dosegel brez stavke, posebno še če bi imela trajati toliko časa, -kakor zadnjič, ko je moralo gradbeno delavstvo prestati prav težko preis-kušnjo. Zanimajo je, da šo se de-lodajalei zgenili in se pokazali pripravljene, da poslušajo delavske zahteve šele tedaj, ko. je bila stavka takorekoč - že gotova stvar. .Odločili so se za. pogajanja šele tedaj, ko so videli, da je gradbeno delavstvo složno in da. bi stavka gotovo uspela. S tem je delavstvo brez boja doseglo že en del zmagie. In končna zmaga mu je tudi zagotovljena, če bo pokazalo zadostno strokovno vzajemnost in če se, seveda, ne bo puščalo zavajati od ekstre-mistov. kateri, končno, le delodajalcem uslugo narede, če izzovejo nerede, ker izzovejo s tem policijo in druge oblasti proti delavstvu. Izgleda da se vodstvo sindikata tega dobro zaveda, ker je ponovno pozvalo svoje člane, naj bodo mirni in trezni ter naj se nikar ne puste hujskati od neodgovornih posameznikov. GROZNO DEJANJE, ZBLAZNELEGA ROJAKA Ivan Udovic, jugoslovanski držav- ljan star 37 let. ter stanujoč v Ensenadi, ulica Entremuros 119, je že delj časa kazal znake duševnega neravnovesja. V pteek 17. t. m. pa je posebno vplivalo nanj Vstal je zgodaj, ko je žena še spala, se napotil v kuhinjo in zanetil ogenj. Iznenada pa ga je popadla blaznost. Zgrabil je velik kuhinjski nož ter se z njim vrnil v spalnico. Žena, ki sè je bila medtem zbudila, je brž skočila š postelje, ko je videla, da z njenim možem ni vse v redu. Poskusila je zbežati na prosto, vendar pa se ji to ni posrečilo,. Udovič je planil nanjo ter jo smrtno zabodel, da je obležala mrtva. Domači pes^ ki je^ slutil, ; da se dogaja nekaj nenavadnega, je začel močno lajati, kar je postalo zanj usodno, ker je blazni Udovič šel na dvorišče ter psa takoj zaklal. Nato je Udovič planil na cesto. Nesreča je hotela, da je baš tedaj šla mimo 21-letna Ana Domilčenko, noseč v rokah svojega otroka'. Ko je zagledala". UcFoviča z okrvavljenim not-zem v rokah in z groznim izrazom v obrazu, je začela bežati ter spustila médpotoma otrbka nà tla, ko je videla, da tfeče Udovič za njo. !BlaziVež jo; je dólritel ter ji' zasadil nož* v-hrbet V takšno silo, da jö je zabodel do srca in se je revica takoj : zgrudila mrtva. Udovič jè 'potem drvel dalj«? pti ulrci 'La Plata, dokler •ni naletel ria Mànuèl'a' R'eya, ki je pòsta! nanj 'pozorèny Iter jé blazni mož tudi hfl'do hrópel in rj'ovel. U-dòvié'je riapadel' tudi Rèyo, vendar pa se mu je"ta postavil v bran. Nastal je med njima hud'boj, lei še je končal šele, ko je prihitelo več1 policajev, ki so nesrečnega Udovi-ča ukrotili s tem,'dà So mii nadeli prisilni jopič. Oddali so ga v umobolnico. Le čudežen slučaj je hotel, da ni Udovic umoril tudi svoji dve hčerki, eno štiri in drugo šest let staro; ki sta spali v oddeljenem prostoru iste sobe kakor njuna nesrečna mati. Najbrž je lajanje domače-gu psa odvrnilo blazneževo pozornost drugam. NEDRJE V nedeljo je začel dež, ki je padal, s presledki, tri dni. ter je blagodejno napajal polja skoro po vsej Argentini. Dež .je bil zemlji že zelo potreben in fe bo njegov blagodejni" vpliv kmalu pokazal na njivah in travnikih. Ker je ponekod pa le preveč lilo, je voda povzročila seveda tudi neprijetnosti in celo škodo v nekaterih krajih. Tako na primer v Saavedri, kjer je med ulicama Roque Perez in Besares potok Medrano prestopil bregove ter je. voda vdrla v nižje ležeče hiše ondotnih ubožnih stanovaleev. Mnogim je morala prilieitti policija na pomoč, da jih je rešiia iz neprijetnega. položaja? Nekega fantička »0 na križišču ulic Trouador in Co-j rrea komaj rešili, ko ga je voda, ki. .je bila tam prav posebno deroča» že odnašala. "Cap Arcona", orekooce^ns^i nemški parnik, ki, je bil odplui, v ponedeljek zvečer iz tukajšnjega pristanišča, je. radi močnega yet.ra splaval iz kanala ya pesek, a katf}-. re|a še je šjele na/slednjega dne reši'. V novem ' pristanišču se . jg.pa tekom torkovega neurjaVotopil.Čoln. "Julieta" in §e je nekj. člo'^ ki se '1 v.,nJ.?Pl nahajal, .komaj. rešil na» siuio. , ■ .. . . immü^.x di4ina&i<>a*a* «irissw» KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo berto cernič DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 — 3588 Banco G e rman i c o DE LA AMERICA DEL SUD. - L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, dia bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi. Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1\2 do 12 1|2. MNOGE PROMETNE NESREČE ašisn^r ?•:■.■ v J? •. a n't Prometnih nesreč^ni ne konca ne kraja. Kronika preteklega tedna beleži, spet nekaj prav tragičnih islu- Hfc^awa .itaàèv an «oi umi S. ''•, V uJ, Sail Martin, na.višini 130(V sta'., izstopili. iz omnibu^a 22-letna Juana Castas in njena sestrična Oti-lia,Costas. stara .31 let. Ne.da bi se ozrli nazaj in pogledali, da Ii je pot varna, sta hoteli prekoračiti ulico. V tem je privozil kamion, ki ga je vodil 28-letni José Munoz, ter je obe podrl. Juana, je zadobila tako, težke poškodbe, da je takoj izdihnila, Otilia pa je bila hudo ranjena, a zdravnik; zagotavljajo, ,da bo okrevala. * * * Juan Marsau, star 69 let. je stopal črez ulico San Juan, ko ga je podrl tramvaj štev. 26. Priti so morali na pomoč ognjegasci, da so .nesrečneža, vsega razmesarjenega/, izvlekli izpod koles. Nekaj minut je še, živel, potem pa ga je smrt rešila strašnega trpljenja. ** * Učenci šole. San, José, iz Perga-inina, so v nedeljo šli na izlet v dveh kolektivih. Ko je šofer enega izmed vozil hotel prehiteti kolektiv, ki je vozil gpred njim, ni ^pazil, da je na 'poti Ježek kamion. Z vso silo je priletel od zadaj vanj in. povzročil tako hudo nesrečo ^ učene^Carlo» Gallò. je bil takpj ubit, devet drugih njegovih tovarišev ;n šofer sam pa so bili ranjeni., štirje med njimi nevarno. IZKUŠENA BABICA Filomena Benes de Bilek diplomirana nn unlvorri v Prnffi in v Bučno» Airosu. Kdravi vse žensko bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zveior LIMA 1217, I. nadstr. U. X. 23 Itueno Orden 838» Buenos Aire» Franjo Huspaur PACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša edravila po nizki ceni, kakor tudi bre«-plačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se Argentinske vesti Pismo iz Chileja Ko čitam "Slov. List", vidim, da se oglašajo naši rojaki včasih tudi ]z drugih držav, kakor iz Urugua-ja in včasih tudi iz Brazilije. Ker pa še do danes nisem čital nobene-ka, ki bi ga napisal kak naš rojak K Chifè, se mi popolnoma umestno ali mogoče celo potrebno vidi, da spregovorim nekaj besed o našem življenju Vr tej državi. Gotovo živ.' se več naših rojakov tukaj ali za kaj se nikoli nobeden ne oglasi, to ne "vem. ' ™ ravno mi, ki živimo posamezno med tujci, ki ne slišimo nikoli svolga- domačega jezika, če nam je'še àplòh za njega, bi se morali pogosteje "ogiašati v "Slov. Listu". Kajti- čfe se' potom njega, ki je vendar edini posredovalce med nami Slòv enei v Južni Ameriki, ne bo-^o' poblizje spoznali, potem se še drugim potom bolj ne bomo. ' Ali je potrebno, da vemo eden za drugega, da zvejo naši rojaki v glavnem mestu kje smo in v kakih razmerah živimo 1 Mnogo nas je. k; Kino stopili na e»uha tla v glavnem Hestu Argentine, da .si ram poiščejo zaposlitve,' in ker je nismo ns-sli, smo se podali za -rečo dalje. Nekateri po provinciali drugi tudi 'izven -v druare države.. Nekateri od. nas so mogoče ne boljšem, drugi spet na slabšem. Več jih je pa. Iti v. glavnem mestu ' zaposlitve nimajo in ße zelijo podali isto pot. kakor smo se In z - cu bi bila v .'brvi vrsti dolž-od nas samih, ki so .nam že r;zmere hó?j poznane, da damo svo-.ì-rn sorojakòm nasvet ter jih morebiti obvarujemo nepotrebnih stroškov ?tj ob enem razočaranj. In ko-l]ko smo do danes storili v tem P°gledu ter dali nasvet svoj'm rojakom in njih polož;! j mogoče izboljšali, če .se da, o tem nismo še danes storili ničesar. In zakaj Kakor da je to vprašanje za nas izseljence zadnje v življenju, pa glavni namen nas vseh, ki smo prišli iskat kruh .sem preko mor-Na žalost se še navadno dogaja nasprotno, da si še večkrat rajši škodujemo, kakor pa, da bi si polagali. Glavno je da je eden dobro zaposlen in če njegov bližnji pri tem strada kruha njega prav nič ne briga. Kako živimo v tem krajnem kotu Južne Amerike, bi se dalo marsikaj povedati, ali ker nočem čita-tèljev preveč zadrževati, bom povedal v glavnem na kratko. O kakem društvenem življenju ni govora ker nas je premalo, oziroma sva samo dva. In da bi pa. pri tako majhnem številu bilo res vredno za Slovence delati izjemo,* smo svoje stare običaje opustili, ter .se predali pód VpMv drugih mogočnejših narodov. Tako govorimo med seboj nemški, pozdravljamo se po angleško in rodom smo pa Madžari. Upam. da: nas I mora biti domovina res vesela,-talko.smo ji zvesti. V Buenos Airesu si pa: nas nikar ne jemljite za vzgled,' posebno sedaj ne. ko ste si ustanovili Slovensko šolo. Zlatih časov tud! tukaj nismo več naJi, čeravno nam je bilo treba daleč potovati. Kakor čitamo. da je po, drugih Ameriških državah slabo, tako tudi tukaj vlada med delavstvom največja beda. Navadni de-iavei zaslužijo povprečno na dan od 4-5 pesov. Delajo pa nekateri tudi ža 2 $ na dan. seveda brez hrane in stanovanja. Da mora znati gospodinja dobro voditi račun, če . hoče plakati -liter mleka po 1.50 $ in kg. mesa po 8 $,. bo vsakemu razvidno. Tudi slukinje so mnogo na . prejela blagajna v sebe nič manj, kakor $ 80.000. Veselice smo se udeležili tudi taki, ki nam mogoče ni bila ravno volja ali ker nam Nemci režejo kruh. čeravno bolj na tanko, «e jim ne smeš zameriti, ter si rajši zategneš pas in greš na veselico Včasih, ko je bila kaka Slovenska prireditev v Buenos A ir esu .smo šli rajši poslušat kakšnega Gard e la, za našo pa je bilo predaleč ali že kaj, zato nam je Bog sedaj to odvzel, ter nam je poslal preizkušnjo in zato nas nemška roka vodi šiloma, ko nam je prej bilo prostovoljno pretežko. Nekaj pa moram res priznati: skupnost vlada med njimi. Tudi krepko se med seboj pozdravljajo v svojem jeziku na ulici. Mi smo se pa včasih izogibali eden drugega, če smo se srečali na..uüci, da se ne bi bilo treba pozdraviti v našem jeziku. Pred nekaj dnevi slučajno pridem j na pošti v. stik z Jugoslovanom. To I je bil prvi naš človek, ki sem ga i srečal po enoletnem bivanju tukaj. Seveda sva bila obadva zelo izne-ngdena. Več naših ljudi ni tukaj. Po r.odu je on Dalniatinec, govori prav dobro po naše. čeravno je že 33 let v rep. Chile in je bil med tem časom malo. s s.vojimi ljudmi skupaj. Ko mu povem, da sg čudim, ker še ni pozabil po naše govoriti, mi reče : "Da Vam ltažem. ima jih mnogo, ki jih je napravila Amerika neumne. pa mislijo, da bodo zgubili, na ugledu, če bodo razen "castilla" in kakega drugega jezika nosili 'v glavi še svojega domačega". Vsi pa nismo tega mnenja. Z veseljem in zanosom sledimo vsem dogodkom med našimi rojaki v glavnem mestu ter se veselimo in pozdravljamo Vaš napredek. Slovenska šola nam je potrebna in želeti bi bilo, da bi se pokazalo čimveč zanimanja zanjo. Kajti od onih, ki so Veliki zavod "RAMOS MEJIA" vemreas ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. ■ ^ILlS v vgeh oblikah. Popolno zdravja Mfinje na podlagi krvne analize (914) j Kronični izpahi, mozoljčki. Iaspa-ödanje las. Ultraviolet»! žarki. ZELO: zdravimo brez operacije bolečin. SIBKOST: Hitra regeneracija » prof. Cicarellijn. 1VcNE BOLEZNI: Nevrastenia, izguba «Pomina in šibkost. ^VMATIZEM: kila, naduha, gota. Bib-kost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. Kašelj, šibka pljuča. LODeo: upadel, raširjeni, kisline, tež- fct> Prel)ava- bruhanje, rane. ^»A: colitis, razširjenje, kronična za-.Peka. NOS, USESA, vnetje, polipi: brez °PeraciJe in bolečin. popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. *avod s svojimi modernimi naprava-in z izvrstnimi 8PECOIJALISTI je •ai»u te vrste v Argentini. — Lečenje aJ&mčeno. — Ugodno tedensko ln me-*®6°o plačevanje. ÖEce Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 —VABILO— — NA — Veliko Spomladansko Zabavo katero priredi društvo "TABOR" v svojih prostorih UL. PAZ SOLDAN 4924 (NA PATERN ALU) V NEDELJO DNE 26. SEPTEMBRA 1937 Spored 1. OTVORITEV, svira orkester. 2. DEKLAMACIJA. <3. "SANAK SFAVA", moški zbor. 4. "RAZSTANEK", moški zbor. 5. DEKLAMACIJA. 6. "CIGANSKA SIROTA", prizor s petjem. 7. "ČAKANJE", ples. 8. "VASOVALEC", moški zbor. 9. "LJUBEZEN IN POMLAD", moški zbor. 10. ZABAVMA VESELOIGRA v enem dejanju: "ZMEŠNJAVA" Po sporedu: PLES, PROSTA ZABAVA in SREČKANJE Začetek ob 4.30 popoldne^ VSTOPNINA: Prostovoljni prispevki K številni udeležbi vabi cenj. rojakinje in rojake ODBOR zatajili naš jezik ter so z vsem na razpolago samo tujcu, za svojce pa nikoli več ne vprašajo, ne moremo ničesar 'pričakovati; to občutimo na lastni koži, če ne vsi, smo pa tako -rečni vsaj nekateri. Če bomo pa med mladino gojili naš jezik, ne bomo imeli od tega koristi samo mi, temveč tudi oni naši rojaki, ki pridejo za nami. Če zlatih časov ne bodo več našli, jim bo v nadomestilo vsaj to. kar no-jvineo najbolj pogreša, tople in domače besede pri vstopu na tuja tla. J. S. slov. prosvetno društvo 1, Vabi na Velike domačo zabavo ki se bo vršila v NEDELJO dne 3. OKTOBRA popoldne, v ul. Gral. Cesar Diaz 1657 spored I. Svikarčic: Venček koroških (moš. zbor) II. Aljaž: Na nebu zvezde sevajo (meš. zbor) III. Vodopivec: Denarja ni (moš. zbor) iv N N memi godec burka v enem dejanju Po končanem sporedu prosta zabava s plesom do 11 ure. Bufet bo dobro založen s pijačo in dunajskimi klobasami K veliki udeležbi vljudno vabi i'M \t • 1 I ' Op. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. ODBOR. SAMO ZA VAS smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoča naših klijentov GOTOVOST — HITROST — NIZKE CENE nudijo Vam: NAŠE DENARNE POŠILJKE NAŠA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE AKO STE VI ZADOVOLJNI se mi veselimo, ker smo resnični Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke. Prijazno Vas vabimo OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREREMO SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234 PODRUŽNICA Corrientes 1900 pomladanska i prireditev Pomlad je spet prišla, vesela pemlad, ki radost prinaša v naravo in v srca. Zato je prav, da jo veselo pozdravimo. To bomo lahko storili jutri, na Taborov; domači pomladanski prireditvi, ki se bo vršila od 4,30 dalje v društvenih prostorih ul. Pas Soldàn 4924, na Pa-tcrriaiu Na sporedu je več lepih pevskih točk, par deklamacij in zabavna veseloigra v enem dejanju "Zmešnjava", poleg tega pa še ples, prosta zabava in srečkanje. Torej prava, in lepa domača prireditev, kakor se v proslavitev pomladi spodobi. Društvo prav vljudno vabi k udeležbi ne samo svoje člane in prijatelje, marveč sploh vse rojake in rojakinje. KONCERT KVARTETA Prijatelje lepega petja, ki jih je med našimi čitatelji mnogo, opozarjamo, da priredi znäni kvartet "Jadran" v soboto 23. oktobra t. 1. svoj prvi koncert na Dock Sudu. Na sporedu bodo srbo-hrvaške. slovenske, ruske in kasteljanske pesmi. Podrobnosti bomo še objavili. DOMAČA ZABAVA V VILLA DEVOTO Ker se radi slabega vremena ni mogla' vršiti preteklo nedeljo domača zabava v Villa Devoto se bo vršila ista jutri, dne 26. septembra ob 4 uri pop. Kot že napovedano bo igral slovenski orkester in boi bufet kot ponavadi z vsem potrebnim založen. KRST V ZAVODU "LIPA" Dne 11. septembra so krstili v znanem dejčem zavodu "Lipa" prvorojenca Vladislava, sinčka lastnika in voditelja zavoda Benedikt. Gomiščeka. Krstni obred je opravil izseljenski duhovnik Jože Kastelic, botra pa sta bila dr. V. Kjuder in.Jan Kacin. Mlademu Vladislavu želimo, da bi zraste! v krepkega in značajnega mladeniča in moža! FRANC LOJK Calle VMiABOKIi 1476 Ü. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Vesti iz organizacij EXPRESO "GORIZIA" Slovenci doma in po svetu ZAPOSLITEV VOJNIH INVALIDOV Invalidski zakon ima paragraf 26., ki določa, da morajo državni in samoupravni uradi in podjetja in zasebna podjetja zaposliti vojne invalide. Žal le, da se ta paragraf ne izvaja. Ùe bi se natančno izvajal, bi ne bilo niti enega vojnega invalida, ki bi ne bil zaposljen, razen težkih vojnih invalidov, ki res ne morejo delati in so tako kolikor toliko preskrbljeni po zakonu. Združenje je že večkrat posredovalo, banska uprava je izdala celo pravilnik in pozvala, da se omenjeni paragraf mora upoštevati, a vse j« ostalo le na papirju. Tudi pritožba na ministrstvo ni zalegla. Zakaj je potem ta paragraf sploh prišel v s&kon» Nihče izmed tistih, ki ga ne upoštevajo, še ni bil kaznovan, kakor določa prav isti paragraf. V državnih, samoupravnih in zasebnih službah je v Sloveniji zapo-sljeno komaj 565 izmed 10.000 vojnih žrtev. Mnogo invalidov pa, k.i so sicer dobili službe, je bilo po enem, dveh ali treh letih predčasno upokojeno, ker v pisarnih vojnih invalidov pač niso radi gledali. Kako vse drugače je z vojnimi žrtvami v mngoih drugih državah, kjer za bedne vojne žrtve vse store. Vsak izmed vojnih nesrečnožev neprestano čuti tiho bolečino, ko vidi šolske tovariše in tovariše z bojišč zdrave in srečne, ker niso pohabljeni. Invalidi jih ne zavidajo za službe, a vendar zahtevajo tudi zase svoje pravice, ki jih daje omenjeni paragraf. Samo dobre volje in razumevanja za doprinesene žrtve je treba, kakor je to v mnogih drugih državah, zlasti v Franciji, kjer je za podjetje ali za urad največji ponos, da ima uslužbenega vojnega invalida. Invalidi samo zahtevajo, da se zakon, ki je sicer v mnogih ozirih nujno potreben popravka, spoštuje in izvaja, dokler ne bo uveljavljen nuj no potreben nov invalidski zakon. Paragl-af 26. mora priti tudi v novi invalidski zakon, a z dodatkom, da se tisti, ki teh odredb ne bi izvrševal, občutno kaznuje. Tistim, ki se izgovarjajo, da se mnogo invali-dvo ne more zaposliti, češ da niso za to ali ono delo sposobni, je treba povedati, da se za vsakega invalida lahko dobi primerno delo, ki ga enako dobro opravlja kakor zdrav Človek. OMEJITEV DOBIČKA PEI IZVOZU GOVEDI IN SVINJ V ITALIJO Uredba o ureditvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine od 30. marca daje pooblastilo zavodu, da lahko pobira tudi prispevek za izravnavo trgovskega dobička pri izvozu posameznih proizvodov, ki se izvažajo na podlagi posebnih ugodnosti, zajamčenih s trgovskimi pogodbami. Iz Beograda poročajo zdaj da je zavod za pospeševanje zunanje trgovine izdal določbo, po kateri se . bo pri izvozu goveje živine v Italijo pobiral prispevek za izravnavo trgovinskega dobička v višini 200 Din od vsakega goveda poleg obstoječe izvozne takse 20 Din od glave. Enak prispevke se bo pobiral pri izvozu svinj, in sicer v višini 50 Din od, vsake svinje poleg obstoječe takse 25 Din. Ta prispevek je zavod že začel pobirati. Višina prispevka se bo v bodoče ravnala po cenah, ki se bodo dosegle za našo govejo živino in svinje pri izvozu v Italijo. Dohodek od pobranega prispevka se bo uporabljal za poravnanje izgube pri izvozu sličnih proizvodov na druga tržišča. PRIHOD NAŠIH ROJAKOV IZ NEMČIJE Izletniki iz Nemčije, po številu 523, so se prejšnji mesec pripeljali s posebnim vlakom iz Essena v Ljubljano. Iz Ljubljane so se rojaki po večini takoj razšli v svoje domače kraje. Nemški izletniki, ki jih je tudi precej, obiščejo nekatera letovišča in pojdejo v Beograd in na morje. BOLGARSKI ŠTUDENTJE JUGOSLOVANSKI GOSTJE V Ljubljano je prispelo z vlakom 42 bolgarskih visokošolcev, ki so prebili poletje na našem Jadranu in si zaželeli pred slovesom ogledati tudi lepote Slovenije. Jugosloven-♦»«« FAVSTA "Coligny. Rohan. Condé. Montaigues. "Mjontaigues". ja ponovila Favata. — ■"Njegovi grehi so morali biti hujši od grehov ostalih, zakaj smrt se vam ni zdela dovolj neusmiljena kazen zanje. Na vaše povelje so mu iztaknlli oči. . . Je li res ali net" "Resnica jei" Guisev vzdih je bil težak kakor priznanje zle vesti... "Dobro ... Kako je Montaigues umrl, vam je znano. Znano vam je tudi, da je i«lil v arce svoje hčere ves strup krivo-verstva, ki mu je bil vdan. V svojem sovraštvu do katoliške Cerkve se je Leonora drznila obdolžiti škofa, da je bil njen ljubimec. . . Gotovo še pomnite, da je Leonora de Montaigues pod vešali rodila hčer..." "Kaj mi hočete povedati!" se je zdrz-»11 Guise. "To, kar ža veste," je trdo odgovorila favata. "Violetta je rojena na morišču,— Devojka, ki jo ljubite, je vnukinja človeka. ki ste ga dali oslepiti. — Peklenski zarod, Guise. Ni čudo da je dobila na-togo, izpodkopati delo, ki ga snujemo v "Pas in blagor Cerkve..." "Hči Laouore de Montaiguest" je zapeljal vojvoda. "Da. Ali me zdaj razumete?.. . Blagor vam, da sem čula jaz; — že se ml je bilo Posrečilo, da sem spravila izkušnjavko grmade. "Usmilite sa je. . . Oli, ne umorite je." "Saj veHte, da je otota," je rekla Favata in skomignila z rameni. "Pardaillan jo Je pred vašimi očmi iztrgal krvnikom..." da, rešanu je! Oli, ona ne «me u-mretl. . " "ialoat vas je pogledati, vojvoda! Bogme zasmilili ste se mi, ko sem vas videla na Grévskem trgu vsega bledega in drhtečega, šele danes sem spoznala, kako strašno vas je začarala ta deklina ... Da prizanesem vaši slabosti, hočem odložiti nj^no usmrtitev do vašega ozdravljenja. . . " "A čemu je bilo treba te poroke?" je izbruhnil vojvoda: "Zakaj je postal Maurevert Violettin mož? Ali zanj ne velja isto, kar valja zame? Ako me ljubezen do ciganke omadežuje s krlvo-verstvom, ali mar ne omadežuje tudi Maureverta?. •. Oh, naj se me čuva ta človek!..." "Ne grabite za bodalo", je rekla Favata. "Nabrušeno je za sovražnike, ne za najboljšega ln najbolj vdanega služabnika, ki ga imate... Maurevert se žrtvuje za vas! Pristal je na dozdevno poroko samo zato, da va.» loči od krivo-verske ciganke ln vas ohrani naši stvari. . . Toda Maurevert. ne bo Violettin mož. . "Kaj pa bo? .. .'' "Njen ječar!. . . Henrik Lorénskl, odreclte se vnukinje rugenota, ki ste ga dali oslepiti! Ali ne vidite, kako vas ta nečista misel ustavlja ob znožju tré-stola? V'Inietta je kriva, da ste postali največji slabič v vaej iuši Ligi!" ■Guise Je premišljeval. Favsta ga je bila postavila 'na' razpotje. Kaj mu je bilo storiti: odreči .se Violette ali zavreči krono? Guise je čutil, da ne more ne tega ne onega Po tem takem je trobalo pridobiti časa. Treba je bilo uve-riti Favsto in si obraniti njeno pomoč do dne. ko... Krčevito je stisnil pesti. "Spomnili ste me mojih priseg", je izpregovoril 'uaposled. "Ostanem jtni zvest, alfo prisežete tudi vi merni, kar vam porečera. l'nianam, da Jo ciganka na Brezje okrog 600 romarjev iz Julijske krajine. Poleg nadškofa se je seveda udeležilo romanja tudi večje število slovenskih župnikov izza meje in nekaj beneških Slovencev s petimi svojimi župniki. Romarji, ki so se pripeljali čez Podporno, so najprej obiskali Bled in so potem z Jesenic nadaljevali pot na Otoče, kjer so jih pozdravili nekateri goriški rojaki, ki žive v Ljubljani. Po sv. maši so se romarji odpeljali v Ljubljano. Ogledali so'si mesto in obiskali znance. Vreme so imeli najlepše in so gotovo vsi odnesli dobre vtiske in lepe spomine. Zaradi tihotapljenja lesa iz Jugoslavije sta bila v Julijski krajini pri Godovicu prijeta jugoslovenska državljana Jaka Reven iz Rovt in Jaka Potkovšek iz Hotedršice. Pri tihotapljenju lesenih brun so bili udeleženi tudi drùgi možje in fantje, toda posrečilo se jim je zbežati, ko se je pojavila obmejna straža. Oba Jugoslovena se bosta zagovarjala pred goriškim sodiščem. Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, sploSno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Ora. A. IZAGTJTRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni , — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žalodda, žičevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo : od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 krivoverka Hočem in upam, da ms vaša vsegamogočna i/rlprošnja ozdravi te nečiste misli in te pogubne strasti... Toda priseizite mi, da ne bo Maurevert nikoli soprog te devojke!" Favsta se ni obotavljala, vsaj tako ne, da bi bil Guise opazil. "Prisežem vam, vojvoda", je odgovorila ibree vidnega oklevanja. "Violetta ne bo žena ne Mauravertu ne komu dru'gemu, do dne, ko vendar ža iz-pregledate in sami odredite njeno usmrtitev. . ." "To še >ni vsa. Ker ostane ciganka v ječi, hočem vedeti, kje jo boste imeli zaprto." "v samostanu benediktink na Mont-martru", je odvrnila Favsta brez pomišljanja. "Ali prisežete, gospa, da ostane tam, kakor sami pravite: do dne, ko se začutim ozdravljenega in odredim njeno usmrtitev?" "Prisežem!" Je rekla Favsta. Nekaj časa sta oba molčala. Guiae je še vedno tehtal ljubezen in častihlepje Obe strasti sta bili enako močni v njem, nobeni se ni mogel odreči. Njegov načrt je bil zalo preprost. Dokler Je bila Violetta zaprta na Mont-martru in dokler jo je stražil Maurevert, mu ni mogla uiti Zato se je hotel najprej okoristi s Favsto in osvojiti krono. Kadar postane kralj, ne bo več. v zadragi za sredstva, du jo izpametuje. "Do svidenja, vladarica'', je dejal z globokim priklonom. "Zanesem se na vašo posvečeno besedo: ciganka ne bo žena nikomur. . . in zaprto jo boste imeli v samostauu." "Moja usta niso zmožna laži", je resnobno odgovorila Favsta. "Da sa zanesem tudi jaz na vašo besedo, ml nI Cerkveni ropar Jože Uršič iz Čr- nič, ki je vlamljal v razne cerkve po Julijski krajini in se mu je dokaza vlom v cerkev v črničah in v cerkev na Osjeku, je bil poslan v ječo za dobo dveh let. Plačati mora 2000 lir denarne globe in nositi tudi stroške pravde. Zaradi tatvin svinca v skladiščih Idrijskega konsorcija na Vipavskem se je morala zagovarjati pred sodiščem vrsta domačinov iz okolice Opatjega sela. Med njimi so Andrej Mlečnik. Rudolf Mlečnik, stara 19 in 18 let, Rudolf Saksida, Viljem Cotič in Janez Devetak. Andrej Mlečnik je bil obsojen na 2800 lir globe in tri leta strogega zapora, Saksida na 2400 lir globe in tri leta zapora. Devetak na pol leta ječe in 1200 lir globe. — Tudi velike trSaške kavarne so naročile slovenske in hrvatske časopise, ker vidijo, da jim je to nujno potrebno za njihove klijente. — Z velikani svečanostmi so proslavili 21 letnico vkorakanja italijanskih čet v Gorico dne 8. avgusta. — 23. regiment peščev je imel pretekli teden velike vaje na Krnu. — V juliju t.l. je padlo v Afriki 43 vojakov in oficirjev. V istem času je umrlo 79 delavcev. Med njimi so: Basa Pavel iz 11. Bistrice, Klarič Franc iz Oprtlja ter štirje delavci iz Beneške Slovenije. V Trstu je bilo v preteklem mesecu prodanih oz. kupljenih 69 stavb in zemljišč v skupnem znesku 4,067.940 lir. Od tega odpade na mesto 26 stavb in zemljišč v vrednosti 2,862.333 lir. Za največji znesek je bila prodana hiša v ul. Graz. Ascoli in sicer za 820.000 lir. — Kakor vsako leto, tako se tudi letov vršijo velike pomorske vaje v Tržaškem zalivu nekako od De-vina do Pirana in je zaradi tega precej oviran promet posebno popoldne in zvečer. — O. Ivan Bidovec je bil imenovan za župnega upravitelja v Hrenovicah na Krasu. — Zaradi splava sta bili aretirani Ana Frančeškin, stara 24 let iz Mirna in njena mati Rozalija Štro-sar iz Trnovega. ' ' Naj v miru počiva Večna luč naj ji sveti S potrtim srcem naznajam, da mi je dospela vest iz Trsta, da je tam umrla po enoletni bolezni, previdena s sv. zakramenti, moja draga mati IVANA roj. GRIŽON por. VALENTIČ v drugo PICIGA Ker mi ni dana možnost, da bi posebno obvestil moje prijatelje in znance, javljam tužno vest tem potom Marij Valentie in družina Žklujoče družine: Piciga v Trstu; Mahnič, Gorše, Smodič v Jugoslaviji in Valentič v Buenos Aires, dne 25. septembra 1937. Argentini. treba povedati: umela vas böm prisiliti, da ji ostanete zvesti. Do svidenja, vojvoda!" "Spremim vaš do doma", je rekel Brazgotlnec s potrtim glasom. "Moj dom ja povsod. Povsod sem varna. In če bi se lepega dne, kadar vas povzdignem na francoski prestol, umi-slili in bi me vrgli v Bastiljo, znajte, da se porušijo zidovi ječe tisti mah. ko mignem z roko...'' To rekšl je odšla in je ostavlla Guisa vsega osutlega. N.i si mogel pojasniti. kako je uganila njegovo misel. "Ali je mar res navdahnjena po Bogu?" je zamrmral, gledaje za njo. Pravkar jo je še videl... in že je nI bilo več!. . . Sveta groza ga je prešinila. On, ki še ni trepetal v nobeni bitki, je z naježenimi lasmi in izbuljenimi očmi pobegnil iz božjega hrama. XLVI. Bussi-L/eclercova osveta. Ko je Maurevert prišel iz carkve, je meutegoma krenil z Buasijem Leclercom proti Bastilji. "Ali je šlo vse po sreči?" ja vprašal Bussi-Leclerc, muzaj« se ob misli ua to. da je Guise gledal poroko. "Kakopak!" se je zavzel Maurevert. "Zakai ne bi šlo Po sreči?..." "Tako vprašam! Stopiva...'' "Da, podvizalva se. Mudi se mi, da ga vidim. Ali je uklenjen?" "Temeljito Ne boj se ničesar..." čez nekaj minut sta irekoračila mögt na škripce iu sta. stopila v Bastiljo. "Evo ti mojega kraljestva!," se je zasmejal Bussi-Ledere. "Ne da se reci, da bi bilo veselo. Kaj je neki mislil vojvoda. da me je imenoval za guvernerja I Bcstilja?" "Ne sam0 da mi veselo", je rekel Maurevert z mrko radostjo, "ampak strašno je!... Kje ga imaš? Hitiva k njemu... " "Potrpi, saj ne gori voda. Hejo! štiri može in leščerbo... " Priskočili so štirja vojniki z arkebu* zami in ječar s svetiljko. "Ključe številke sedemnajst!" je dodal Bussi-Leclerc. Ječar je planil, čez nekaj trenutkov se ja vrnil s svežnjem ključev. "številka sedemnajst?" je dejal. "Severni stolp. Drugo podzemlje Evo, gospod guverner!" "Hodi naprej," je velel Bussi-Leclerc. "Vi štirje stopajte za nama", se je obrnil k arkebuzirjem. Prehodili so več dvorišč, obdanih z visokimi črnimi zidovi. Bussi-Leclerc je tiho požvižgaval; Maurevert je drgetal, čeprav mu je srce razbijalo od divjega veselja. "Ne, Bussi, tvoje kraljestvo res nI veselo", je rekel, samo da bi nekaj govoril. "Koliko podanikov j/a Imaš?" Bussi-Leclerc ni vedel. Obrnil se je k ječar ju in ga je vprašujoče pogledal. "Jetnikov je osem in dvajset", je kratko odvrnil ječar. "Slišiš, Maurevert? Osem ln dvajset. To ni veliko. Siromašna je moja deže-"Kaj je zakrivil ta, ki greva k njemu?" so je zagrohotal guverner... "Stopiva!" je priganjal Maurevert, škripaje z zobmi. Dospeli so na tesno dvorišče, ki je bilo še posebej zaprto s težkim železnim omrežjem. Nesnaga in smrad sta vladala tod; nikoli ni stalo solnce tako "Kaj so zakrivili?" la!" moči, da se je čez nekaj časa zavedel in pobral ter se je sam vrnil v Zalog, da svojemu šefu izpove dogodek. Z zaloške postaje so takoj poklicali reševalni avtomobil iz Ljubljane ,ki je Obreža. prepeljal v bolnišnico, obenem pa o ropu obvestil vevške orožnike, ki so se takoj odpravili na lov za razbojnikom. KOLESA VLAKA SO MU ODREZALA OBE NOGI IN ROKO Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je prišlo do hude prometne nesreče, ki bo terjala življenje 35-let-nega družinskega očeta vozovngea preglednika Antona Grguriča. Zaposljen je bil pri premikanju vlaka in je med vožnjo pregledoval vagone. Pri tem je omahnil in padel tako nesrečno na tračnice, da so mu kolesa odrezala obe nogi in levo roko. Nesreča se je pripetila tik pred prometno pisarno. S kolodvora so br| telefonirali po reševalce, ki so Grguriča v nekaj minutah prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so takoj izvršili operacijo, vendar ni nobenega upanja za Grguričevo življenje. ... .. . ROMARJI IZ JULIJSKE KRAJINE Pod vodstvom goriškega nadškofa Margottija se je pripeljalo nedavno s posebnim vlakom čez Jesenice Ako hočete piti dobro vino in) poceni obrnite se do mene, fei ga dostavim tudi na dom. FRANC KURINČIČ GARAY 3912, Bs. Aires KAKO SE JE ŽENIL GAŠPAR ZAPOTOČAN Prav res ko bi vedel naprej, da je tak opravek oženit se, bi pa bi ae ires kar nikoli tega ne lotil, tako je menil Potokarjev Nace, ko mu je sestra Manca vezala pinto. Na zapis, na spraševanje, vabit na svatbo, odgovarjati na sto vprašanj vsem nadlegam, in pa še to, da vse zija vate, kot da si nekaj posebnega... oh ti jemnastaja, prav res bi se v to ne podal... Sedaj seveda pa ne smem več nazaj, ker če ne, ne bodo kavke nikoli pozabile kako se je ženil Nace. Vse tisto... in sedaj pa še ta pinta! In ko bi mi vsaj kaj vrglo t Pa me samo košta! Nič ne maraj Nace. Tu^i vrglo ti bo1. Saj boš priženil ženo in še doto zraven- Ti ubogi Nace ! Ki bi se radi pin-te skoro ne oženil ! Prizorček, ki mi je že nekajkrat prišel na misel. Padre Esloveno l'-gospoda Janeza je klical telefon. Klice Gašpar Za-potočan I Oženil bi se rad. Kako naj narediip ? Najprej je treba neveste ! Jo že imam ! Sta kaj žlahta? Po Adamu pač, po očetu in materi pa ne. KJje živi nevesta? Sah Blas! Prav. Kar tam na Donato Alvarez, kjer je nevestina fara stopita in napravita zapisnik. Kedaj bo poroka T V soboto ob 7h zvečer. Človek božji, kedaj bodo pa oklici ? j Kaj jih je treba? Taka je postava in biti bi morali. Tisto pa ne. Se pa ne bom poročil ! Seveda. Ženo bi rad imel, poročil bi se pa ne ! Tisto pa ne gre. Se pa poročim samo civilno. Civilna poroka pred Bogom nič ne velja. Koliko jih je. ki se poroče samo na civilnem registru. Verjamem. Koliko jih je, ki si življenje končajo s strelom ali skokom v vodo ali pod vlak... ali je to nemara za to pametno ? Bog nas bo sodil, ne predsednik republike! Zakon je božji zakrament in ne du-hovska iznajdba Brez križa in prstana so poročeni, brez stole in žeg-nane vode. In če imajo potem v hiši hudiča mesto Boga... In če so otroci potem vreden sad take zveze... kaj čudnega? No, no. Saj nisem mislil tako daleč. Prav. Verjamem. ; Pridita torej z nevesto sem do mene, da se pogovorimo vse potrebno. Poroka bo torej v soboto ob 7 zvečer. V petek zvečer pridita sem na spraševanje. Prav. Dobro. Torej v petek prideva . V petek čakam,.. ,Ne vem od kod sem hitel domov! Tam na Avella-nedi sem bil na misjonskem potu. Še bi rad stopii tja in tja... Toda, Gašper se ženi! Treba domov. Čakam. Nikogar... Se je zbal Gašpar ali pa njegova Rezka, ali pa oba, kako bi s spovedjo... da bi se lepo in prav pripravila za sveti zakon. Načeta je bilo strah radi pinte, Gašperja pa radi spovedi... In kako naj sprejme v dušo milost, če je noče očistiti greha. Še krompir je treba olupiti, da je užiten... človek pa, ki stopa na novo življensko pot in prevzema teško in lepo dolžnost, noče pomisliti na to, da si je treba očistiti dušo in se napraviti tako sposobnega za dolžnosti, ki bodo odslej najvažnejša naloga njegovega življenja. Zaradi tega je prav veliko zla na svetu! Niti Gašparja. niti Reze. niti stime, niti črke ! In v soboto! Kaj me briga, sem si mislil sam pri sebi, če pa noče. Toda vseeno ! Nič ! Ne bilo bi prav., če bi jaz ne storil vsega kar morem. Grem, tako sem odločil in že sem tekel, da pridem še dočasno. Pridem, Nikogar nikjer. Prosim župnika, naj pogleda, kateri pari so se poročili danes. Res. Gašper in Reza ! Dopoldne ob 31 uri... Nemara se je oddahnil Gašper, ker ga župnik ni klical na spoved, predno ga je poročil... ker je mislil, da je to že preje sam uredil. Pa se že še bova nekoč srečala z Gašparjem in mi bo priznal, da je oni dan talil... saj toliko je napravil prav. da se je pred Bogom poročil ! Vsaj ni kot pagan ! In še to sem zvedel, da se je prerekal z župnikom, radi tistih gro-šev, ki jih je računal. Tisto p« tudi ni bilo lepo. Saj to je edini dohodek. od katerega tukaj duhovniki žive. Bere ni, država ne da nič,, pogrebi tudi ne. Samo poroka, krst in maša... Kdor kani oženiti se, prosim, da naj se pravi čas obrne na me, da mu bom pomagal v zadevi. Ne pravim zato, ker je moja korist, saj se dostikrat zgodi, d a mi niti potnih stroškov ne plačajo, ne, saj jaz nikomur ne predlagam nikakega računa; temveč samo zato, ker želim, : Ako hočete biti zdravljeni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GO DEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Žen3ke bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- feti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CAI i F r AMG ALLO 1542 visoko na nebu, da bi videlo temu brez dnu do dna Na koncu dvorišča se je dvigal nalik kamenitemu orjaku okrogel stolp. V njegovem znožju so bila železna vrata. "To je Severni stolp'', je rekel guverner. "Semkaj zapiramo najbolj trdovratne. Jeli, Comtois?" Ječar Comtois je majaje z glavo začel odklepati vrata, kar Je trajalo vež minut. Ko jih je odprl, je zasmrdelo kakor p« kugi. "Oho!" »e je. zdrznil Bussi-iLeclerc in odskočil. "Po mrtvih diši!..." "Naprej, naprej!1' je silil Maurevert ki je « slastjo vdihaval to peklensko tohlobo. Ječar je krenil nizdoli. Stopnice so ee pogrezale kakor zloveišč. vijak od zelenkastega kamenja; steme krušečih se zidov so bile pokrite s solitrovim ivjem. Pri trideseti stopnici eo »e ustavili. Zrak j« bil tak, da so komaj sopii. Po blatnih tleh Be Je plazila nečist« golazen "Ali je tu?" je hlastnil iMaurevert. "fte globlje!" Je rekel Ječar Comtois. Busai'Leoleirc se je s prstom dotaknil bližnjih vrat, rekoč; "Številka štirinajst!" "Štirinajst?'' je začudeno ponovil Manrevert. "Tu je zaprt mali vojvoda... va Hoiiškl 'mulec. . . nu, gospodi Angou-lémski. "Kaj mi 1e do Aigoulémca!" je za-repčal Manrevert. "Pojdimo, kamor ino namenjeni!" Tako govoreč je dregnil ječarja v rebra. Prav tedaj je planil iz celice številka štirinajst obujen, brezumen krik in turobno odjeknil po kamenitem rovu. . . Nekdo je z notranje strani pre- klinjajo stresal vrata... Nato Je odneha'.. Spet je bilo tiho kakor prej. "Od kraja so Vsi taki", je rekel Comtois in skomignil z rameni. Bussi-Leclerc Je prebledel. Kakor je bil brezvestnež in pretepač. Jefarske du-vendarle ni imel. Maurevert je bil tako pijan osveteželjnoeti, da ni slišal ničesar. Najrajši bi bil videl to jamo še bolj odurno, zrak še bolj dušeč in vso Bastiljo še bolj polno groze... "Tu je številka sedemnajst!" Comtois je adajci ustavil pred nekimi vrati Bili so v drugem podzemlju. "Odkleni!" je hrlpavo ukazal Maurevert. Toda ječar je bil prepočasen; vzel nju Je «vetHJko iz rok in je earn odrinil zapahe. Vrata so se odprla na ste-žaj. Slabotni plamenček lešAerbe je obliai obokano votlino, razjedene, okru-seme steme, pokrite z napisi, ki jih je obnj> vdolbd v granit. Voda Je nalik solzam curljala po tem zidovju im ka-pala na gola tla, kjer se Je »hirala v umazanih mlakah. . . Vse to je zagledal Maurevert, ko Je spustil oči po celici. A že Jih Je ustavil v ozadju. Tam sta bila vzidana dva obroča, od katerih je visela dvojica zarjavelih verig Vsaka veriga je imela na koncu težko pono. Z gležnji v teh spomah je stal ob zidu človek m strmo gledal .Maureveru naproti. "Prebito dela smo imeli z njim, da smo ga uklemili," j« povedal Comtoii. "rije naši so mrtvi''. Bussi-Leclerc je vstopil in poslal je-č-aTja na hodnk Maorevert je drhtel. Nasmeh, b katerim jo gledal jetnika, je bil nepopisen tudi jetnik se je smehljal, a drugače od nJega. Ko sta nekaj tre- PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD USA J Ob svoji deseti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem ozira najbolje posreženi. G ARMENDIA 4947 Bs. A-res CERKVENI VESTNIK 26. Maša na A,vellanedi za Rasti-eo Kandus. Večernice tudi na Ave-Uanedi. 3. okt. Maša v Saavedri. Molitve' pa na Paternalu. Hladnik Janez da se tako "*žen korak v življenju izvrši, tako, kot je prav pred Bogom, kot. je za mirno in urejeno življenje družine potrebno. Sedaj so napravili še novo zapreko z zdravniškimi spričevali, katere zahteva register. Seveda ni treba te stvari tako za hudo vzeti kot jo je vzel oni dan tisti, ki se je vstrelil jja večer pred poroko...^ Kadar je kdo namenjen, da se poroči, naj kar pravočasno javi in bodo oklici mirno tekli. Saj tukaj i?i takega zanijn^nja zato. kot. doma, kjer je ]bil oklic signal vsem klepetuljam, da so začeli obirati tistega, ki sp ga iz prižnice vrgli.-Kdo pa tukaj pozna Gašparja Zapotoča-na...? ' _ Hladnik Janez Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand NOTRANJE BOLEZNI: — Srce — Slabokrvnost — Naval krvi,— ŽENSKE BOLEZNI: — Vnetje — Neredno perilo — Beli tok. — Sprejemanje straiik od 3 do 8 ure. — Nizke cene na tedensko plačevanje. TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón. — U. T. 47, Cuyo 7601 Buenos Aires KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" DONATO ALVAREZ 2 p 5 9, pol kvadre od A v. San Martin, — Bs. Aires Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih centih. — Obiščite me, da se boste sami prepričali. — STANISLAV MAURIÖ nutkov gledala drug drugega, je Maurevert obesil leščerbo na žrebelj. "Evo te, Pardaillan", je izpreigovoril. "šestnajst let bo, kar se loviva; zdaj sva se našla..." "Glej, glej", je mirno rekel Pardaillan, "gospod de Bussi-Leclerc je gospodar v tem okrevališču'? Zdravi, gospod Ledere!..." Maurevert je zaškripal v zubmi. "òeprav me nočeš videti, Pardaillan, Jaz te vendarle vidim in govorim s te-bej. Poslušal me boš, naj ti bo prav ali ne'' "Gospod Ledere," je dejal Pardaillan. "rapir, ki vas kleplje po mečih, Je sicer dolg, a vendar krajši od tistega, ki sem vam ga izbi] v nekem mlinu. . ." Bussi-Leclerc Je prebledel in zaklel. "Podvizaj Be", je zarenčal, "podvizaj se, Maurevert, da «a ne zakoljein pri tej i Tiči!. .." "Bežite, bežite'', je rekel Pardaillan, "saj se ne bi upali, gospod Ledere. Strah va« je mojih rok, čeprav imam noge v okovih... Fej, kako grdo vas Je pogledati! Prav takole kisel je bil vai obraz, ko sem vas vezal na vetrnico. .." Pardaillan je udaril v tak grohot, da Je zamrazilo še arkebuzirje na hodniku . "Smrti vam božje!" je zarjovel Bus-sl-'I^eclerc In izdrl bodalo. "Pusti ga, pusti!" Maurevertov glas se Je cedil kakor žolč. "MučitelJ, ki pride Jutri ponj, bi bil preveč razočaran, če bi našel mrliča..." IParaaillan se ni prestal grohotati. "iGospod Ledere'', je madaljeval, prezirajo Mauraverta, "aJi veste gospod Ledere, da sem tudi jaz veroval vaši borllski slavi? Ko sem vas uzrl pred seboj z rajirjem v roki, č? nisem möge] kaj, da ne bi priporočil duše Bogu. .Joj meni', sem si dejal, ,to je mojster, ki se ne more nihče pohvaliti, da bi ga bil kdaj premagal! Mrtev sem, če ne še hujšega'.. . A nisem si še povedal tege, gospod Ledere, ko Je zletel vaš rapir več ko petnajst črevljev daleč. Sram me je postalo, da sem vas imel za moj-stra, ko «te «amo učenecl" Bussi-Leclerc se le penil. V«a.ka Pardaillanova beseda je bila sunek z bodalom "Poč-akaj!" je zatulil. "Jutri te seznanim z mojstrom. k| le nauči drugačnih beeed!" "Z mojstrom žarečih klešč in natezal-niue!" je in iT o pripomnil Maurevert. "S tistim, ki izdira nohte in reže jermene z živega hrbta...1' "Učenoc?" je povzel Piirdaillun. "Nu. recimo, da »t« dober u<*tnec. Vidi se vam. da ste se veliko iretepali po bez-nloah, gospod Ledere. Deset ali dva na.i»t let šole. pa utegne ne kaj biti iz vas. .." "Lopov!" Je kriknil Bussi-iLeoleTc. "Saj me misi ujel pošteno! Zavr.jtno «i me ujel." Pozabljal Jo položaj. Pardaillan je bil zanj samo še mojster meča, ki se je bah»), da ga Je ugnai v kozji rog. Izdrl je rapir kakor v borilni«! in Je] razkazovat, kako je bilo. "Vidi»'', je rjovel, "držal sem meč v terci... Takole. gl«J. Maurevert... in tedaj..." "JcJ. gospod Ledere", ga je prekinil Pardaillan s svojim strnšnim smr-hom, "kiikšen Je ?n nastop?... Nikar tako trdo v *ap«»tjut Ne iztezajte lakti tnko dnleič maprej..." "'Satan!" Je kriknil -Ledere, "še uči me!.. . '' "Roka se mu trese kakor pasji rep!" je aej«l Pardaillan. "Veste kaj! še pijanec bi se sramoval takega borjen-ja. . . Ali vam res ne gre v glavo?" Ledere je spravil rapir v nožnico. Od togote je bil bled kakor mrlič. In zdajci je požugal Pardaillan u' s pestjo, zaklel v hrk, udaril dvakrat z nogo oh tla, k».kor bi odgovarjal na izziv, ira odšel iz celice, preganjan po okrutnejn smeru svojega Jetnika, ki jo klical »a njim; "Pojdite k mojstru Ambrožu in recite, da sem vas jaz poslal; on vas nauči držati meč, kakor ae spodobil" Mojster Ambrož Je bil prav tako »a glasu zaradi svojih porazov, kakor i® bil Bussi-Le^lerc zaradi svojih zmag. Guverner Btfstilje Je Jokal. Mignil j» arkebuzlrjeni. maj počakajo MaureveT-ta; nato Je kakor brez uma oddirjal na vrh. '.Nu. Pardallk-n", Je IzpregovorU Maurevert, "poslušaj njft, dokler še il-viš in dokler zapriseženi mučitelJ pripravlja zate svoje škripce in kleMet Jaz nisem Buasi-Ledarc in priznam, da «e te bojim... to Je, zdaj ne več, ker te vidim uklenjenega... Poglej mo dobro; Maurevert stoji pred teboj! Razumeš? . . . Maurevert, ki Je zadal klatežu tvojemu očetu emo poelednjlb ran. ini katerih je umrl! Maurevert, ki J® poslal I-tìlzo M oni m o reiney Jak o, tvojo ljubico, na oni »vet!...'' (Nadaljevanje) v vsako izseljensko hišo "Slovenski fist" WW i MODERNO ZDRAVILIŠČE vek železne hrabrosti, tako pri napadu kakor tudi pri umiku in se ne sme bati, da se bo zameril višjim. Prav tako sta bili pokorščine in obvladanje samega sebe kar najstrožje izoblikovani v teh vojaških postavah. Motili bi se, če bi mislili, da Kitajci nimajo vojaškega duha. Kitajci imajo fino. staro vojaško tradicijo, ki je bila sicer že opuščena, ki je pa še zmeraj živa in na katero se iznova naslanja močno Čankajškovo vodstvo. ČLOVEŠKA OKOSTJA V GRAMOZNICI NAKUP TREH VASI Beograjsko "Vreme" poroča, da je podjetje Bat'a kupilo v neposredni okolici Strumice tri vasi, katerih prebivalci se bodo v kratkem izselili v Turčijo. V teh vaseh namerava Bat'a zgraditi velika industrijska naselja, tovarno game ali pa,, kakor je še najverjetnejše, tovarno nogavic. Razen tega trdijo, da je Bat'a v pogajanjih glede nakupa velikih zemljišč v okolici Gjergielije in Šti-ps, V industrijskem' naselju pri Stru muci ho takoj izpočetka zaposlenih had 3 tisoč delavcev. Mestna občina mariborska ima na Teznem ob Tržaški cesti ogromno gramoznico, v kateri je zaposljenih veliko število delavcev. Med njimi je te dni nastalo veliko razburjenje, ko so pri kopanju gramoza ob južni strani naleteli naenkrat na ostanke človeških okostij. O najdbi se je med prebivalci Tezna naglo ražširi-la govorica, pa so v trumah prihajali gledat kosti. Okostja so bila že skoro docela preperela ter so se samo spoznavali ostanki lobanj in nožnih kosti, vse drugo se je v teku dolgih let. že izpremenilo v prah. Med ljudmi so se seveda širile razne govorice. Na lice mesta sta prišla tudi uradna komisija in zgodovinar profesor Baš. Ugotovilo se je, da so okostja stara kvečjemu 70 do 80 let, drugega pa tudi strokovnjaki niso mogli dognati. Najverjetnejšo razlago o teh okostjih je povedal še uradnik -mestnega .vodovoda g. Dabringer, ki se je spomnil Stare govorice, da so bili leta 1848. ustreljeni na Teznu v. bližini Tržaške ceste 4 madžarski huzarji. Omenjenega leta j>e nastal upor v Benečiji, pa je Avstrija pošiljala vojaštvo-proti upornikom. Neprestano so kor^k^le. vojaške čete skozi, Maribor po Tržaški cesti.^roti jugu. Med t.emi' .četami :je bil..tudi pqlk madžarskih huzarjeäv, kj^se, pa je v Mariboru uprl iu ni hotel ua ..bojis- Toäi^ia/?0 iì i1 i kolo vod j.e postavili pred vojno sodi- ZA KRATEK ČAS SLABA VEST Gospod N. je kupil v trgovini kilogram sladkorja v prahu. Doma je ugotovil, da je sladkorju primešam fin bel prašek. Drugi dan je objavil v časopisju sledeči oglas : "Če mi trgovec, ki me je hotel ogoljufati, v 24 urah ne dostavi na dom kilogram čistega sladkorja, bom njegovo ime objavil." —■ V 24 urah je gospod N. dobil 15 kilogramoAr sladkorja od petnajst —' različnih trgovčev. BRZOJAVKA Trgovec z živino Petrič je poslal svoji zèni iz Banata sledečo brzojav-ko> "Ker vlak ob desetih ne 'vzame svinj s seboj, pridèfn en dan kasneje domov!" KROJAČNICA ... Peter Capuder ;se priporoča cenjenim ' rojakom Rio Bamba 879 — Bs. Aires Stran 7 CARIčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 55 "Hvala vam ljubi otrok. — Toda ^č® pòznate moje ime, pa mi zato tu'di vaše povejte:" "Jaz sem kneginja Natalka Sol-•koVna", odvrne mlada deklica. SoYtl&'ovua f* Vzkltkn'e starec1.' Nikogar ni bilo v vaši rodbini, ki bi bri koristil domovni. — Toda 8°iem-li vam nekaj svetovati?" Govorite. Mislim, da bom lahko ^sluša-la vaš nasvet.'* 'Glejte, da Čimprej odidete z dvo-Dvorni zrak' za vas ni zdrav. On ^ pokvarjen in zelo nevaren za lepo" d'eklico. Öe pa boste ,. ai poterbovali dobrega prijate-» obrnite sé name. Pridite potem ^oblečeni v gostilno "pri slepeči faraonu". Tam se nahajam vsak *e5er Toda najboljši bi bilo za ee bi takoj odpotovali. ? Bogom, kneginja Natalka." Rt starec odide. Pred njim so nosi-v. R'uge nosila, na katerih je po-vala Elizabeta VoroncoV. Šla je J|roti življenju, ki ji je obetalo ^ 0 Pustolovščin — šla je napro-vehkeniu trpljenju in težkim ^tam. Zdelo se je, da so kobilice preplavile zemljo. Tam, kjer so bila prej bujna polja, cvetoče vasi, so ostale sedaj samo razvaline in puščoba. V trdnjavi sta vladala strah in trepet. Že osem dni 'so odbijali napade upornikov. Vojašstvo je utrpelo že mnogo izgub. Knez Daškov se sploh ni brigal za obrambo trdnjave. Vsè je prepustil svojemu kapitanu Golinskemu. Njegova zasluga je bila, da vojaštvo ni postalo popolnoma maloduš-no*. Od časa do časa pa je hotel knez Daškov veudar-le pokazati, da je-on poveljnik trdnjave, pa je izdajal razne ukaze, ki pa jih je kapitan Golinski ' enostavno metal v koš. Primanjkovalo je hrane in morali so silno varčevati,' ker ,so se nahajali v trdnjavi tisoči ljudi. Toda Dašokv sam je živel, kakor vedno. Pil je naboljša vina, jedel je obilno hrano. Branilci Orenbur-ga, njegovi vojaki, pa so stali noč in dan na svojih mestih in oni bi popadali od gradu, da jim ni kapitan Golinski skrivaj pošiljal hrano Še hujše se je godilo nesrečnim orenburškini meščanom, ki so našli v trdnjavi zavetišče. ■Njim je knez Daškov delil najslabšo hrano, kar je je imel v trdnjavi: plesniv kruh, pokvarjeno meso in vodo, ki je komaj bila užitna. Ko se je peti dan obleganja orem-burški župan obrnil na kneza Daš-kova s prošnjo, da ,se bolj briga za nje, ker so tako izgubili vse svoje premoženje in hiše, mu knez surovo odvrne : "Sem-li vas jaz klical? — Sem Ii vas jaz prosjl, da pridete v trdnjavo? — S silo ste sem udrli! Sedaj se vam prav godi! — Zakaj niste ostali zunaj?" "Tam bi nas vse pobil Pugačev!" odvrne načelnik. "Reka Ural bi bila polna naše krVi." "Vsi moramo prelivati kri za našo carico !" zakriči knez Daškov. "Mar je meni bolje, kakor vam? Mar jaz vem, kaj bo jutri?" "Morda se bomo mogli še rešiti. Visokost", vzklikne župan, "če bi kapitan Golinski poskušal udariti na upornike iz trdnjave? Dokler smo v trdnjavi, se ne moremo ničesar nadejati! — Uporniki imajo vsega v izobilju! Naši vojaki pa tV-pe lakoto in vedno bolj izgubljajo svoj oodgovornost !" "Molčite!" zakriči' knez Daškov in jezno udari z nogo na tla. "Ne mešajte se -v moje zadeve! — Še sem jaz gospodar Orenburga! ; Jaz, a ne kapitan Golinski! — Če'se še1 enkrat predrznete dajati mi nasvete, vas bom ukazal vreči v ječo! — Ste-li razumeli?" "Razumel sem", odvrne župan. "Sedaj vem, da smo obsojeni na smrt. — na nečastno smrt!" Župan odide, da sporoči svojim someščanom uspeh svojega razgovora s knezom Daškovim. Ko so orenburški meščani zvedeli, kako je knez Daškov sprejel njihovega župana in kaj je odgovoril, jih zgrabi nepopisna jeza. "Kaj?" so kričali možje. "Mar naj počepamo ko muhe od gladu, z že- nami in otroki? ' Še psi dobivajo boljšo hrano kakor mi! Mar se' ne borimo ravnotako pogumno, kakor vojaki? Knez Daškov naj ne pozabi, da je naš več, kakor pa njegovih vojakov ! Naj se ne šali z našim obupom !" Župan jih je sicer poskušal umiriti, toda kaj, ko jè tudi v njem vse' prekipevalo od jfeze." Četudi je imela trdnjava-mnogo" praznih šob na razpolago, so vendar morali nesre-' oni orenburški meščani prenočevati po hladnih in vlažnih trdnjavskih hodnikih. Večinoma pa so si'posta vili na dvorišču šotoi-e; kjer so imeli na razpolago Vsaj svežega, zraka. Na srečo je bilo vreme lepo in toplo; Toda po noči jé postalo zelo mrzlf),' povrh pà" so bili' nesrečni meščani' še bréz varstVa pred deževjem. Med temi Šotori so vedno hiteli vojaki, ko so odhajali na okope, od-nosiio st* vračali iz njih. Koneno se je nahajala med šbtori teh nesreč-nežev Stalno cela tropa pso'v, svinj in krav, od časa do časa pa je zašla na dvorišče še kaka krogla. Ta nered i e samo še povečal bedo nesrečnih ljudi. Bili so popolnoma izročeni nemarnosti tiranije kneza Daškova. Zdelo pa se je, da njihova nesreča še ni doseerla vrhunca. Kaj se bo zgodilo — kakor so govorili — če bo Pugačev začel streljati na trdnjavo z velikim topom, ki ga je nekje zaplenil t "Tako ne gre več naprej !" reče župan. "Knez Daškov nas noče poslušati! Ta človek tepta z nogami svoje dolžnosti. On se ne drži te- ga, kar nam je obetal, ne dr?,' prisege, ki jo je položil carici.' porniki si bodo nedvomno osvojili trdnjavo !" "Potérn pa bodo uporniki nava lili na evropsko Rusijo in ne bo dolgo trajalo, da bodo v Moskvi." "Samo eno sredstvo mi'še ostajal — nadaljuje orenburški župau s svojim premišljevanjem. "Govoril bom z edinim človekom, ki nas more rešiti!" Župan se poda v stojp, odkoder so častniki motrili gibanje sovražnih-' čet. Vedel je, da bo' tu našel 'onega, ki noč in dan skrbi za obrambo trdnjave. Edino njemu sé mora za--hvaliti, da. uporniki doslej še niso zavzeli trdnjave. Ta človek je bil kapitan Golinski. Župah odpre lesèna vrata in se napoti po stopnicah 'v stolp. Prišedši v stolp, uzre Golinskega, ki je gledal obdan od častnikov skozi daljnogled. Načelnik je mirno čakal, ker ga ni hotel motiti. Kapitan povesi dajnogled. Bled je bil, ko se je obrnil k častnikom: "Gospoda, zdi se mi, da nas bodo uporniki danes napadli! — Če se ne motim, se bo to zgodilo po noči, ker Pugačev vedno napada pod zaščito mraka, ko so naši vojaki že u-trujeni in oslabljeni.— Zdaj je tri, solnce bo zašlo okoli šeste ure; imamo še torej tri ure časa, da se pripravimo." "Mar ne bi bilo boljše", reče nekdo izmed častnikov, "če bi, gospod kapitan, udrli iz trdnjave in navalili na upornike? — Doslej smo se- Zanimivosti TUDI ROJAKI V SEV. AMERIKI GREDO NA "LIM" Jeferson, Okla. — Slovenski far mar Paul Marn, ki živi na farmi v •V^iikajšnjji sosedini), jte pred kratkim osleparjen za $ 1300 po treh liavihancili, ki so mu ponudili "posojilo", če jim pokaže dovolj varščine v gotovini. Marn je šel na lim in vzel denar iz banke za "varščino" in ta denar so mu potem ukradli, ne da bi on vedel, kdaj in kako. Policija, sedaj išče sleparje. ŽALOSTNA VEST IZ STARE . !•; I OMO VINE 1 " Strabane, Pa. — Frančiška Novak, je bila zadnje' dni obveščena po svoji sestri, da je 16. junija t. 1. umrla'v Budanjali št. 46 pri Vipavi na Primorskem, njena mati Marija Koren v starosti 70 let. V Ameriki zapušča dve hčeri in sina Franca V E. Worcesterju, N. Y., v Franciji drugega siila/v starem kraji!' pa dva" siniövä in tri hčere. ... 125-LETNICA INDIJANSKEGA MASAKRA V CHIÖAGU -bet *i&a r »Ivrrf « oboa : Dne ljfi. ayg. je preteki^ 125 let, ■odfcfir so fndijanei. napadli, vozove, z 50 vojaki in večjim številom civilistov, ki. |0„ zapuščali Ft. .Dearborn §b. ustju _£ikaške reke in se. hoteli odpeljati.,, v Michigan. Indi- : janei^o poklali do malega vse ose-r be karavane. To se je zgodilo 15. avgusta 1812 na mestu, kjer s:ta danes Omenajsta ulica in Prairie ave. KITAJSKE VOJAŠKE POSTAVE PRED 2400 LETI Če pregledujemo kitajsko zgodovino, zasledimo vojaške osebnosti najboljšega kova. Predvsem je očitna osebnost enega človeka, ki je živel pred 2400 leti. To je bil Sun Tsu, čigar 13 vojaških členov jie bilo še stoletja na Kitajskem v veljavi in ki so dali narodu železno, vojaško hrbtenico. Suii Tsujeve vojaške postave so bile deloma prav modernega duha. Že' ta Kitajec je bil pred 240Q leti spoznal, da bo njegovo ljudstvo le tedaj imelo dobro armado, cè bo tudi moralno na visoki stopnji. Prvi pogoj za uspešno vojskovanje mu je bilo-tako državno vodstvo, v katerega je imelo ljudstvo zaupanje. V bitkah j,e zahteval od- poveljnikov, ! da :skrbno pazijo na'obliko ozemlja in podnebja.' Predtsem pa je zahteval, da bodi, Y.ojaški poveljnik znj-čajen človek. Dejal je.'da se more san\p plemenit' človek ubraniti skušnjavi,' cte i;.; deluje radi Častiiilep-nošti; WtWepje' in časwiakom.no le .""prehitro zàve'deta pó'yel jnika, "'da 1 mü ili mar.ljudi, ki.'jili po népptreb- iem ugonabljä. Poveljnik b'odi"člo- rf-4l> bili na mestu usmrtitve, ki je bila izvršena na Teznem. Prav verjetno ,"jej da*je zdaj naključje spravilo na dan ostanke teh madžarskimi upornikov. IČosti^sb delavci pobrali v zaboj in. so tbile" prenešene na pokopališče na* Pobrežju. 57. POGLAVJE, ^gačev pred Orenburgom. 0fenburg se je nahajal v obup- J Položaju. H»^ VSe^1 «trani je Pugačev obkolil ü s svojo armado. SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección : Gral. César Diaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUOIDA Concesión 1551 patronatova prireditev S precej večjo zamudo nego emo navajeni pri drugih naših prireditvah, se je začela sobotna prireditev, prva prireditev Jugoslovanske izseljenske zaščite, ki se je vršila v dvorani društva "Asociación Filantropica Argentina"; potrdilo se je še enkrat že staro dejstvo, da so ljudje ob sobotah, ko se jim ne mudi spat, zelo komodni in pretirano netočni. Sele okoli 10.30 je bila dvorana ki se je pozneje napolnila, primerno zasedena ter se je začel izvajati spored. Predsednik Patronata, arh. Viktor Sulčic, je otvoril prireditev s kasteljanskim in s srbohrvaškim govorom. Zahvalil se je pred •vsem pokroviteljici prireditve, ge. Niči Cankarjevi, ter pozdravil nav-zočne, v prvi vrsti odlične goste poslanika gg. dr. Izidorja Cankarja in dr. Františka Kaderàbeka, polno-močnega ministra češkoslovaške republike, in romunskega odpravnika poslov g. Arturja Anastazija, ter podal nato v kratkih obrisih poročilo o dotedanjem delu Izseljenske uscite od leta 1934 dalje. Nekoliko iftevilk nam pove, kaj je patronat v dobrih dveh letih in pol (kajti poslovati je začel šele ob zaključka leta 1934) naredil za nase izšel jeničtvo: zaposlil je 704 osebe, izdal» 998.05 pesov malih podpor v gotovini, 1.583 bonov za kosila in večerje, 631 bonov za- prenočiiče> porazdelil med najpotrebnejše 47 oblek. 80 parov čevljev, 48 volnenih jopičev itd.; interveniral je v mnogih slučajih, ko so bili naši izseljenci osleparjeni od brezvestnih agencij za zaposlovanje ter je dosegel. da so te agencije vrnile našim ljudem vsega 3.473.30 Desov skoro že povsem izgubljenega denarja ; posredoval je poleg tega v mnogih slučajih povodom nesreč na delu, samovoljnih odpustitev brez odpravnin, radi neizpolnjevanja obveznosti s strani delodajalcev itd. Patronat je pokazal, da je življenja zmožna in za naše izseljeništvo neobhodno potrebna ustanova, ki se mora ne samo ohraniti, marveč tudi še bolj razviti, da bo lahko s še večjimi uspehi vršila svojo važno socialno funkcijo med nami. To ne bo nič težkega, če se bodo izseljen-ci. vsaj od časa do časa, spominjali patronata s svojim obuhisom. ko so v stanu, da vsaj kakšno malenkost žrtvujejo za taksno ustanovo. G. predsednik se je toplo zahvalil vsem. ki so doslej Patronat podpirali ter omogočali njegovo redno poslovanje, obenem pa je apeliral na najširše naše izseljenske kroge, naj podprejo organizacijo, ki ima tako plemenit namen : ščititi naše rojake, pomagati jim v nesreči in bedi — skratka : biti jim prava in nesebična mati v tujem sveto. Začel .se je nato izvajati pravi del sporeda, ki je obsegal samo petje, če izvzamemo deklamacijo, s katero je nastopila nadarjena in simpatična približno deset let stara deklica. Sopranistinja Eudoxia Tumako-va je zapela najprej troje kasteljan-skih pesmi ter jo je na klavirju spremljal sam avtor, prof. Escobio. pozneje pa še dve naši spremljana na glasovirju od ge. Ankice Sulči-čeve. Žela je obilo odobravanja in na odru so ji poklonili šopek cvetlic. Naravnost burnih aplavzov je bil deležen priljubljeni kvartet "Jadran", ki je tudi zapel več pesmi. Mešani zbor iz Ville Devoto je poleg "Pozdrava Vipavski", ki je bila na sporedu, zapel še eno ter ga je občinstvo pravi tako prisrčno pohvalilo. Odkar sipo ga zadnjič slišali, je devotovski zbor močno napredoval. Z dvema pesmima je posrečeno nastopil po daljšem času tudi Taborov oktet, ki se po glasovni moči lahko kosa s številčno mnogo močnejšimi zbori; "Ljubezen in pomlad" je zapel naravnost dovršeno in je za svoj trud žel seveda tudi zasluženo odobravanje. Razvila se je nato zelo živahna prosta zabava, ki je trajala do jutranjih ur. Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje ^ Vecneriène bolezni se zdravijo na gotov, in modera način. — Ugodno pkfevnnje. — Prvi pregled brezplačno, — GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA JttDRANO 151 BUENOS AIRES Patronat nam je poslal v objavo naslednji seznam prostovoljnih prispevkov s sobotne prireditve: Darovali so naslednje gospe in gospodje : Niča Cankar ........... $ 100.— Gina V. de Mihanovicb ... „ 100.— Ana Mihanovich de Sloco- vich ................ „ 30.— Kapetan Nikola Dabinovich „ 10.— Kapetan N. Rusovic .... „ 10.— Angela Frefalt ......... „ 10.— Petar Kebelič - "Kosovo" „ 10.— Josip Stipičič ........... „ 8.-- Matia Lončarica .......... 5.— Dp:'. V. Buljevich ......„ 8).i— N. N................... „ 8.— Josip Batistic ........... „ 2.— Angel Veljanovsky ...... „ 2.— Valerij" Godina .......... „ 2.— Ivanka Furlan de Počkar „ 1,— Jakov Pejakovič ........„ 0.5(1 Vkupno : $ 296.50. KROJAČNICA MOZETIČ Naznanja vsem cenjeni® kHjentom in skrrakuidm rojakom, da so dospeli novi vzorci in blago za poleta« moške obleke. Velika izbera pelila in drugih moških poireDscm. Prepričajte se! Sebastian Mozetič 6019 - OSORIO • 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Za srečkanje so darovali: Ga. Ana Mihanovicb de Sloeo-vich 6 daril, Farmacia Franeč In-glesa 24, Casa Vidor (GološiA) 3, Flia. Lončarica 3, Casa Canale 2, Farmacia Brancato 26, Ga. t>abi novic 2, G. Sava J o Vano vie 2, G. J. Toškovic 4, Ga. Pejakovic 12, Casa Mayon 3, G. Margolic 1, Gena. Maria Kolangjia 4, Gčna Verbnika Cankar 1, G. Pablo Gindra 37^ Fha. Lubinski 5, Ga. Niča Cankar 43, G. Minister Dr. Izidor Cankar 12, G. DifranCo 2 daril; G. Lazio 400 vzorcev kreme "Lechuga". ŽALOSTNA VEST IZ STAREGA KRAJA Rojak Marij Valentič, doma iz-Trsta, ki sè" sedaj nahaja v bolnišnici Alvarez, kjer so ga včeraj imeli operirati radi bolezni na želodcu, je od doma dobil vest, da mu je mati umrla. Izrekamo mu iskreno sožalje in' obenem toplo željo, da bi čimprej okreval. V DOMOVINO ODŠLI Podpisani rojaki, doma iz Metke na Dolenjskem se tem potom zahvaljujejo družinam Me^pariščevi Pezdirčevi in Žlembergerjevi, kakor tudi vsem drugim rojakom, prijateljem in znancem, ki so nas pospremili na kolodvor v Olavarriju Loma Negra. Zahvaljujemo se tudi nrad-ništvu B. Germanike, ki nam je vse poskrbelo za potovanje z angleški» parnikom "Ancantara", s kateri» smo odpotovali 24. septembra. Ko bodo čitatelji citali tele vrstice, bo-; zno že na širokem Oceanu. Naše nó-sli bodo tedaj že hitele v naše rodne kraje, v Jugoslaviji, k našim domačim. Pa tudi vas v tujini ne bomo pozabiti. Bili smo naročeni t% di na Slovenski list in smo že uredili, ga bomo prejmali tndi v domovino. Pozdrav vsem čitateljem lista ter ga vsem toplo priporočamo. Če bi ne imeli lista, bi bilo a&še življenje v tujini še mnogo bolj posto in žalostno, nego je: Tako po nam je Slov. list vedno prinašal novic od doma in od drugod ter nos bodril in podžigal k napredke. ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoiiovic de Faficor m Dr. Feliks Faficov Sprejemata oä 10 do 12 in od 15—20 ur« DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5» . 1723 samo branili, a Pugačev si je nedvomno razlagal kot našo slabosti" "Da, to je edina možnost, ki nas more še rešiti", vzklikpe nekoliko častnikov. "Prijatelji", reče kapitan Golin-ski in žalostno zmaje z rameni, to je že dolgo moja topla želja. Bog ve, kolikokrat sem že dokazoval knezu Daškovu, da je to edina pot, ki nas more rešiti. Mnogo bolje jty da pride do odločilne bitke, kakor pa da nas vsakodnevni spopadi e sovražnikom popolnoma oslabe. — Toda knez ni hotel ničesar slišati o mojem predlogu. Se vedno upa, da bo prispela iz Petrograda pravočasno pomoč. Zaman sem mu pojasnjeval, da bo pomoč, ki nam jo bo morda poslala carica Katarina, dospela še-le osem dni po tem, ko bomo pojedli zadnjo skorjico kruha. Osem dni gladovanja pa pomeni, go spoda moja, za vojake šestnajst izgubljenih bitk. Dovolj pa je samo en poraz, da postanejo naši vojaki malodušni. — Knez Daškov se ne upa podvzeti nobenega odločnega koraka. On noče, da bi padla odločitev! Toda on je, kakor veste, poveljnik te trdnjave. On edini ima pravico odločati o naši usodi!" "Poženite potem kneza k vragu!" zakriči z močnim glasom orenbur-ški župan. "Zaprite ga v norišnico, ako je znorel, ali pa mu dajte v roke igračko, ako je tak strahopetec, da se boji odločilne bitke! Naj se igra, ako ga kmetje in kmetice ki jih ima dovolj v trdnjavi, ne zabavajo več!" Sivi župan je »tal ponosno vzrav- tonan in odločno pred častniki. "Gospod kapitan Golinski," nada ljuje odločno, "in vi, gospoda moja, obračam se na vas v imenu oren-burških meščanov, ki »o bili tako nesrečni, da so morali iskati zavetišče v trdnjavi in prositi ošabnega knejsa za milost. — Tako ne gre več naprej, kakor je bilo doslej. — Ne dajo nam jesti, — dajejo nam vodo, ki bo med nami povzročila kugo, — našim ženam in otrokom prepovedujejo prebivati v zračnih prostorih. — Z našimi meščani, ki branijo trdnjavo ravno tako kakor vaši vojaki, se postopa kakor s psi. — Ne bojim se glasno povedati: Knez Daškov se je pokazal od prvega trenutka obleganja trdnjave, pa vse do danes, kot popolnoma nesposobnega, da izvrši ono nalogo, ki mu jo je carica zaupala. — Razen tega pa je se dokazal, da je strahopetec in da nima srca za naše trpljenje. — Tak človek ne sme več odločevati o naši usodi. — Cim prej ga odstranimo, tem boljše bo za prisegli svojemu komandantu zvestobo in pokornost? — Prisego morate držati! Četudi bi knez Daškov sam prelomil svojo prisego, ne smemo mi to storiti! Pošten človek ne bo nikoli prelomil svoje prisege!" "Vem. gospoda, da vas vodijo naj-plemenitejši cilji, ko zahtevate, da odstavimo kneza Daškova, ker se zavedate, da smo mj edina nada vseh teh tisočev nesrečnih ljudi ! Toda tovariš, ne pozabite, da smo vojaki ! — Najlepša vrlina je za nas pokorščina napram svojim predpostavljenim, tudi če ti ne zaslužijo našega zaupanja! — Ce je knez Da-Skov strahopetec, če je nesposoben braniti trdnjavo, če pride Orenburg končno vendarle upornikom v roke, potem je to božja volja. Potem ne bomo mi krivi poraza, temveč carica. Zato se moramo pokoravati njegovim naredbam! — Gospod župan, bodite prepričani, da bom vse storil, kar bo v moji moči 1 Omilil bom usodo vaših meščanov, toda jaz ostajam to, kar sem, — kapitan Go- nas. — Radi tega vam v imenu o- 1 renburških meščanov predlagam, da Daškova odstavimo, pa vas vprašam, gospod kapitan Golinski, bi-li vi prevzeli poveljništvo orenburške trdnjave?" Cim je župan izrekel te besede, izderejo navzoči častniki svoje meče, jih zavihte in vzkliknejo: "Naj nam bo kapitan Golinski poveljnik ! — Živel novi poveljnik o-renburške trdnjave!" "Stojte!" zagrmi kapitan Golinski, nakar častniki takoj povesijo sablje. "To je vendar zarota! Mar niste linski, ki priznava, da .je knez Daškov njegov poveljnik!" Častniki so molčali, orenburški župan pa ponudi Golinskemu roko in reče: "Vi niste samo hraber vojak, te-več ste tudi poštenjak v pravem pomenu besede! Tako dolgo, dokler bo med nami takih ljudi, kakor ste vi, se ne bo trdnjava nikoli predala Pugačevu!" V tem trenutku zakliče neki mladi častnik z ograje na stolpu : "Pozor! Previdnost! Vržite se na tla! — Uporniki bodo prižgali svoj veliki top!" Blisk, nato pa grmenje, kakor da se je zemlja razklala na dva dela; trenotek pozneje nastane povsod krik, stokanje in obup. Ogromna granato je padla baš na sredino dvorišča, kjer so se nahajali šotori. Golinski, župan in, častniki pohi-te na dvorišče, da vidijo učinek granate. Bil je strašnejši kakor so pričakovali. > Granata, ki jo je Pugačev izstrelil v trdnjavsko dvorišče, je usmrtila dvajset, ranila pa štirideset ljudi. Šotori so bili popolnoma uničeni. Neko obitelj, ki se je nahajala v svojem šotoru, je raztrgala; granata ha drobne kosce. Med množico zavlada silen strah. Ko je Golinski prispel z upanom na dvorišče, ne jima vrže ljudstvo pred noge. Nesrečni orenburški meščani so zaklinjali kapitana, naj jim odpre vrata glavnega poslopja, kjer bodo varni pred sovražnikovimi granatami. Doslej namreč niso smeli v glavno poslopje. Ljudje res niso mogli še dalje ostati nezavarovani na dvorišču, kei bi vsak trenutek zopet mogla treščiti med nje nova granata. Nekaj minut pozneje že zatuli nad njihovimi glavami nova granata. Tisoč glasov zakriči. Vendar granata slučajno pade v odprt vodnjak, pa radi tega ni prišlo do eksplozije. Med krikom, vpitjem in preklinjanjem, je navalila množica na vra ta glavnega poslopja. Kapitan Golinski in župan sta komaj ušla skozi [stranska 'vrata v poslopje, da sko- zi okno spregovorita razburjenemu* ljudstvu. "Samo trenutek še počakajte 1" zakriči kapitan Golinski skozi okno. "Takoj bom sporočil knezu Daškovu, da ne morete več ostati nezavarovani na dvorišču. Knez vam b®" joaoral dovoliti vstop v poslopje. N« bojte se, da se bo medtem kaj zgo-' dilo. Na vsak način bo četrt ure popolnoma mirno, ker toliko časa potrebujejo sovraniki, da znova nab>-jejo top. Tekom četrt ure pa bost« že na varnem I" Golinski se naglo odpravi z žo-panom h knezu Daškovu, ki je sedel v svoji sobi in igral karte *• dvema svojima, lepima kmeticama-Medtem ko je kosila sovražna g1* nata med onimi, ki so mislili, da bodo našli pri njem zaščito, je sedel knez Daškov na svilenem divano-Pred njim je stala steklenica kav-kaškega vina. — Udobno se je vle-gel na divan in kadil iz pipe. Ko j" vstopil Golinski z županom dvigne Daškov karte in vzklikne: "Samo trenutek gospoda, ravnokar imam v rokah dobre karte. Do- bil bom igro!" Toda kapitan Golinski stopi h knezu, zbije mu karte iz rok, da padle na mizo in zakliče: "Knez Daškov, igro boste izgubili!" Njegov plemenit značaj in poštena duša sta se zgražala, ko je vide'' kako se njegov poveljnik zabava 1 obema ženama. — Razburjen ®a' daljuje : . — "Gospod poveljnik, zatrjuje«® vam, da boste vse izgubili, ako takoj ne poslušate !'.'(Nadaljevanje) Velika moderna kretaenkft HERMMO BIDW0ST : Excortador de el Jokejr ! če hočeš biti bre&Bmo in < ' elegantno oblečen, prepričaj * se sam. j AV. SAN MARTIN 1544 < Buenos Aires j