Ko huješ svoj značaj Narobe svet Zgodba pripoveduje, da je nekdaj v starih Časih prišel v grad star častitljiv puščavnik ter stopil v sredo rajajoče grajske gospode. Mož pa je bil čudno opravljen, suknjič je imel narobe oblečen. Zaradi tega je prešerna gospoda bruhnila v smeh, ko ga je zagledala in se iz njega norčevala. Mož pa ol) tem porogu ni pokazal prav nobene zadrege, marveč je zastnehovaleem takole spregovoril: »Smejete se mi, ker vidite, da 6em suknjič narobe oblekel. Pa bi namesto tega rajši sami nad seboj jokali, ker sle deset božjih zapovedi narobe obrnili! t Ta slara zgodba bi6tro pove, v čem je evet narobe. Resnično nam gre zmerom na smeh, če kje vidimo, da se kdo narobe oblači, ali če kak otrok v svoji otroški nespameti kaj narobe pove in narobe naredi. Ko pa vidimo, kako svet iz dneva v; dan narobe obrača vseh deset božjih zapovedi, naa to kar nič ne briga. Sicer se ne stnejemo, ker v tein ni nič smešnega, pa tudi jočemo se ne, čeprav je v tem skrita vsa žatoigra nesrečnega sodobnega človeka. Zgodba govori, da je puščavnik nekdaj; grajski gospodi s svojim narobe oblečenim suknjičem napravil pridigo. Tisto je bila le majhni druščina, ki je bila vredna kislega duhovitega pu-ščavnikovega svarila. Dandanes je pa skoraj vsa človeška družina narobe oblečena — hočemo namreč reči, da je duhovno življenje modernega č!(x veltreba po njih ravnati! liavnati pa se bo pO njili moral ne le posameznik, ne le ti in jaz, marveč vsi, vsa družba, vsi ljudje, vsi narodi in vs« države. Ce ljudje že poprej niso uvideli, kaj pomenijo božje zapovedi, jih je, če so le dobre volje, mogla tega naučiti sedanja vojna. Božje zapovedi niso zgolj trdno zasidrane resnice, marveč tudi večno veljavno iu nespremenljive nravne vrednote, ki jih brez kazni nihče trajno ne sme prelamljati. liožja zapovedi nas tiče. kaj je dobro in kaj je slabo. Dobro ali slabo ni nekaj takega, kar bi moda narekovala, marveč je dobro tisto, kar je z božjimi zapovedmi v skladu, slabo pa tisto, kar božjim zapovedim nasprotuje. Dobro in 6lalio — lo dvoje je velika resničnost na teiii svetu, ki pa se ne da meriti, ne šteti, kakor se šteje denar, ali kakor sc meri moka v vreči, vendar pa do živega sega v življenjske korenino narodov tega svela. Dobro ali slabo - življenje po božjih zajiove-dih ali pa teptanje teh večnih življenjskih resnici — lo dvoje odloča usodo posameznikov 111 celili narodov čeprav včasih posledic takoj ne vidimo. Ce sedanji svel tepla vrednost božjih zapovedi, s leni uničuje življenjske korenine svoje zdravo prihodnjosti. Tak svet je nr. glavo postavljen. Obstal bo tisti, ki se ravna po božjih postavah, vsi drugi bodo šli po zlu. • Zalo skrbi, da boš najprej sani nravno dober in trden I Potem pa delaj, da se ves naš slovenski narod nravno prerodil Poletje v planinah Vojni dogodki preteklega tedna Novi Visoki komisar prispel v Lfubljano V Ljubljano je dopotoval in 13. avgusta na-»topii svoje visoko mesto eksc. Visoki komisar general armadnega zbora gr. uff. Riccardo Moizo, senator Kraljevine. Izrekamo mu željo po največjih uspehih pri delu za dobrobit pokrajine. t Dr. De Cecco Dne 11. avgusta je pri svoji delovni mizi v Ljubljani umrl višji uradnik v tiskovnem oddelku Visokega komisariata 32 letni gosp. dr. De Cecco. Bd je vsestransko izvrsten uradnik in obče spo-itovan. Naj počiva v miru! KRATKE Letos poteka slo let, kar je bil rojen znameniti lombardski slikar Danielc Ranzoni. Argentinski notranji minister ie izjavil, da bodo v Argentini vodili boj proti komunizmu z vso ostrostjo. Novi načelnik svobodne Birmanije bo nosil naziv •— adipadi. Mesto glavnega nadzornika za vojne ujetnike so ustanovili pri nemškem vrhovnem poveljstvu. Na Filipinih se je Japoncem vdal Dereso Con-cordia, podpoveljnik ameriških čet na Filipinih. Pet tisoč prostovoljcev španske »Sinje divizije« se je vrnilo z ruske fronte domov. Razpust narodne fašistične stranke je sklenila vlada maršala Badoglia v torek, dne 27. julija; istočasno je bil odpravljen fašistični veliki »vet in redno sodišče za obruinbo države. Pri zadnjem bombnem napadu na Bologno je bila zadeta in poškodovauu tudi rojstna hiša izumitelja Marconija. Predsednika egiptske in iraške vlade sta sc posvetovala o ustanovitvi zveze arabskih držav (Palestina, Libanon, Sirija, Transjordanija, Irak, Sauds.ka Arabija, Kuvveit, Jemen in Cirenajka). Obvezno vojaško vzgojo za učence in učenke vseh srednjih šol bodo uvedli v Romuniji — z novim letom. Hndi gozdni požari so naredili veliko ikodo y francoskih obmorskih Alpah. 50.000 uradnikov je v službi japonske prestol" niče Tokia. V nemškem Monakovu je umrla znana pesnica S3 letna Ana Croissant-Rust. Mednarodna nogometna tekma bo med Hrvati in Bolgari 19. septembra v bolgarski Sofiji. Dan potem, ko je praznoval svojo 85 letnico, !e švedski kralj Gustav zopet prijel za teniški opar; tozadevni film bodo kazali v dobrodelne namene. 100.000 zvitkov igralnih kart je naročila Bolivija na Finskem. Večino lanske tobačne žetve Turčija še vedno ni odprodala Zelo veliko kokonov (za svilo) bo letos pridelala Bolgarija. 87 linančnih uradov je ukinil državni minister ca finance v Nemčiji. Zaradi zadnjih političnih dogodkov je cena Italijanskih vrednostnih papirjev na švicarskih bor-aah poskočila. Na 7 let ječe je bil obsojen zaradi vohunstva voditelj angleških komunistov Springhall. Za novega poveljnika sovjetskega vojnega bro-dovja v Ledenem morju je bil imenovan admiial Golovkov, v enem letu že tretji poveljnik tega brodovja. Poskus švedske komunistične stranke za usta novitev švedske ljudske fronte so odklonile švedske delavske strokovne organizacije. Španski zunanji minister grof Jordana se je ' i vsemi visokimi uradniki ministrstva preselil v San Sabcstian; tja so odpotovala tudi inozemska zastopstva. Večje množine pohištva boljše vrste bo dobavila Madžarska Švici. Mezde so zvišali tobačnemu delavstvu t Bolgariji. Nekemu Froubelota na Madžarskem se je menda posrečilo vzgojiti žuželko, ki kaže vse sposobnosti, da bo pokončala koloradskega hro-Ica — uničevalca krompirja. 2' Ostri boji na Siciliji Italijansko vojno poročilo št. 1171 od 9. VIII. poroča, da se v severnem delu otoka nadaljujejo ostri boji na postojankah, ki so jih zasedle italijanske in nemške čete. — Nemška letala so pri tem otoku zadela dva sovražna rušilca. Italijansko vojno poročilo št. 1172 od 10. VIII. naglaša, da sovražnik svojo ofenzivo razvija ter pri tem porablja svoje pomorske in letalske sile. Zaradi silnih sovražnih oklepnih napadov so ita-lijansko-nemški oddelki kljub svoji junaški brambi morali izprazniti nekaj postojank. — Sovražnik je izgubil dve letali. Italijanska letala so torpc-dirala eno križarko in dva parnika s 6000 tonami, nemški bombniki pa so potopili 3 parnike, zadeli eno križarko in dve manjši ladji. Italijansko vojno poročilo št. 1173 od 11. avgusta pravi, da italijansko-nemške čete na Siciliji na sredniem in severnem delu bojišča v trdih bojih zadržujejo sovražnika v njegovem napredovanju. — Italijanska torpedna letala so v sicil-skih vodah zadela eno križarko in dva parnika, nemška letala pa so pri Augusti in ob severni obali hudo poškodovala 4 ladje, en rušilec ter nekaj izkrcevalnih sredstev. Nad Sardinijo je sovražnik izgubil eno letalo. Italijansko vojno poročilo Jt. 1174 od 12. avgusta navaja, da se na srednjem bojišču v Siciliji nadaljujejo silni sovražni napadi. Italijanska torpedna letala so zadela eno 10.000 tonsko križarko, eno 5000 tonsko križarko in tri trgovske parnike. — Sovražnik je izgubil 12 letal. Italijansko vojno poročilo št. 1175 od 13. avgusta naglaša, da je sovražnik z veliko uporabo oklepnega orožja in letalstva ter ob sodelovanju Nemške cigarete enotne oblike so 64 mm dolge, njihov premer pa znaša 8.5 mm. Nad 200.000 japonskih katoličanov je ustanovilo katoliško japonsko zvezo, ki hoče sodelovati pri ureditvi velike Azije. Lastniki industrijskih podjetij v Bolgariji bodo morali v določenem času poskrbeti za stanovanja svojih delavcev in za ustanovitev delavskih kuhinj. Višino 4800m v sedmih minutah je dosegel v bližini švedskega Stockholma jadralni letalec inž. Oke Gevert. Svetovni rekordi Ves del Jenišehir v turški Ankari je bil ono nedeljo zaradi hudega deževja pod vodo. Pri nedavni tekmi brkačev v madžarski Budimpešti jc zmagal SOletni kmet, čigar brki so dosegli 71 cm dolžine. Stalno na zalogi knjige „S!ovenfcve knjižnice" Patarlla klalili. trafika. Vd. laiic Enotni kozarci za vkuhavanje Vse nemške steklarne, ki izdelujejo kozarce za vkuhavanje, so pričele izdelovati take kozarce le v enotni obliki. V bodoče bodo v Nemčiji lahko prodajali samo te enotne kozarce. Nov patentiran kozarec za vkuhavanje nudi gor spodinji marsikatero prednost. Kozarci imajo širši gumijast obroč, ploskev, kjer leži obroč, pa ima še globoko zarezo, ki jamči za dobro zapiranje kozarca. Nadaljnja prednost novih kozarcev je v tem, da jih lahko postaviš drug na drugega. Za odpiranje jc potrebna posebna majhna priprava. Kitajska modrost Ko se je Kvangce podal v pokrajino Sung, je tam prebil noč v rfjki krčmi. Krčmar je imel dve ženski, prva je bila od sile lepa, druga pa ne bogvekaj prikupna. Imel je rajši drugo, prvo pa je naravnoet sovražil. Kvangce je bil radoveden, zakaj Ima krčmar ravno ono neprikupno žensko rad. Zato je prosil nekega strežnika, naj mu to stvar razloži. Strežnik pa mu je povedal tole: »Ona lepotica ^e toliko zaveda svoje lepote, da je nihče več ne 6matra za lepo. Druga se pa toliko zaveda, da je grda, da nihče več niti ne misli, da je grda!< pomorskih sil izvedel nove napade ter italijansko-nemške čete prisilil k nadaljnjemu umiku vzhodno od Etne. — Sovražnik je izgubil 13 letal. Hudi boji na ruskem bojišču Nemško uradno poročilo od 9. avgusta pripoveduje, da je sovražnik pri Kubanju zaman napadal, prav tako silni so bili boji pri Bjelgorodu in Orlu, kjer je nemško letalstvo uničilo mnogo sovražnih topov in nad 300 oklepnikov. Sovražnik je hudo napadal tudi južnozahodno od Vjazme, kjer jc hotel prebiti nemške črte, pa je bil ob silnih izgubah odbit. Nemško uradno poročilo od 10. avgusta naznanja, da so se pri Kubanju zrušili vsi sovražnikovi napadi, da pa so pri reki Mius nemške čete v presenetljivem napadu zasedle važne točke. Pri Bjelgorodu in Orlu je sovražnik znova imel hude izgube. Silni napadi pri Vjazmi so bili strti. Nemško uradno poročilo od 11. avgusta pa omenja, da so nemške čete ob Kubanju in Miusu dosegle svoje cilje, da pa so pri Bjelgorodu hudi menjajoči boji, ko sovražnik skuša predreti nemške črte. Prav tako so sc zrušili sovražni napadi pri Orlu, kjer je bilo zbitih 61 oklepnih vozil. Pri Vjazmi je bil boj posebno hud ter je razen nekaj malih vdorov vse ostalo v nemških rokah. Nemško uradno poročilo od 13. avgusta se glasi, da je sovražnik pri Kubanju, Miusu in Doncu ponovil svoje silne napade, ki so bili odbiti. Prav tako so se ponesrečili sovražni napadi pri Bjelgorodu, kjer so nemške čete sovražnika v protinapadih vrgle nazaj. Tudi pri Orlu in Vjazmi so sovražni napadi ostali brez uspeha. — Tega dne je sovražnik izgubil 380 oklepnikov. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 91 sovražnih letal. Cerkev in mednarodni mir Glasilo svete stolice, lOsservatore Romano«, piše pod naslovom »Edinost Cerkve in mednarodni mir« med drugim tole: »Danes, ko leže v razvalinah vsi upi in vsi človeški maliki, se edino Cerkev upira uničenju. Človeško družbo mora prenikniti re.šilna moč Cerkve. Edinost Cerkve pomeni zmago nad pre-pajami, ki so jih postavili ljudje, in zmago nad Človeškim sovraštvom. S tem da je Cerkev« izpolnjevala svoje poslanstvo, je postala istovetna s človeštvom in zajema vse ljudi brez ozira na pleme v njihovem javnem, pa tudi zasebnem življenju. Cerkev io bila ena sama edinost in ta edinost brez madeža blesti zlasli danes. Cerkev pripravlja narode iu jiin daje po tolikih razdejanjih gotovost miru in odrešenja. Edinost Cerkve ni zgolj notranja in nevidna ali pravna edinost. Ce bi bila samo duhovna edinost. bi Cerkev ne bila ustvarjena za ta svet iil za človeštvo. Cerkev je edina mednarodna in učinkovita ustanova. Kajoliška Cerkev ni kaka cerkev, ki bi bila v službi države, temveč je papeževa Cerkev. Brez le cerkve ni moči ustvarili varnega miru in tudi ne takega miru, v katerem ne bi veljala zmagovalčeva zapoved, temveč pravično«! ter sodelovanje v ljubezni. NI nujno, da bi mir nastal po vojaški zmagi, zakaj vojaška zmaga ni vedno pravična zmaga. Ce pravice ne istovetimo s silo, potem je treba, da postane ta mir. ki ie po6vojem bistvu pravica in ljubezen. deloCerkve. Cerkev stoji nad nasprotji med koristmi in kaže tisto nepristransko pravičnost, ki narode druži. Prav tisto, kar je v Cerkvi nadnaravnega, lahko postane podlaga za politično edinost ali vsaj za vesoljni mir med narodi.« Hipnotizirati se dajo le ljudje ki verjamejo v hipnolizem. — Na kalifornijskem vseučilišču je delal nedavno profesor Dorcus zanimive poizkuse in z njimi dokazal, da hipnoza ne vpliva na hipnotizirane ljudi lako dolgo, kakor eo doslej mislili. Dorcus je strokovnjak za hipnozo in je svoje poizkuse delal pred številnimi strokovnjnki. S temi poizkusi je povsem izpodhil domnevo, da hipnotizirani človek ostane umetno uspavan tako dolgo, dokler ga hipnoti-zcr spet ne zbudi. Posebno zanimiva jc tudi ugotovitev, da so Dorcusovi poizkusi dokazali, da jo mogočo hipnotizirati Ie ljudi, ki verjamejo v hipnozo- Prva odhopana žrtev komunizma ob Kolpi Lepa šentjakobska nedelja je bila. Sence je pripekalo, vsa narava pa, kakor da bi hotela dali izraza svojemu veselju nad izkopano nedolžno žrtvijo barbarskih komunistov, ki bo našla po enoletnem čakanju vendar enkrat pravi počitek v blagoslovljeni zemlji. Zgodaj, zjutraj v nedeljo so se pred-grajski fantje odpravili, da izkopljejo žrtev Miha š t e r k a iz. Stefancev ob Kolpi, ki Je ležal kakih 10 minut nad Predgradom, komaj pol metra globoko v zemlji. Prenesli so ga nato v Predgrad, od koder je bil popoldne sprevod ob veliki udeležbi ljudi. Sprevod je vodil slarotrški župnik g. Jarc ob asistenci kaplana Savellija. Marsikatero oko 6e je orosilo ob besedah g. župnika, s katerimi je orisal pokojnikov pošteni in veseli značaj. Saj zalo je bil napoti tistim, ki ne mislijo pošteno, napoti tistim, ki so mislili, da bodo s krvjo nedolžnih dospeli na rdeči prestol in bodo poleni lahko še hujše gospodarili nad našim narodom kol so doslej. Miha Slerk se je rodil 1.1901. v Sodevcih pri Starem trgu ob Kolpi. Pozneje se je naselil v nasproti ležečih Blaževcik na Hrvaškem, zadnji dve leti pa se je preselil v sosednjo Štefance na Hrvaškem, kjer je s poštenim delom preživljal svojo družinico. Bil je močne postave in vedno vesele narave; vsakogar je spravil v dobro voljo. Zato je bil pri ljudeh splošno priljubljen. Komunisti so vedeli, da njegovi močni postavi ne bi biLi kos, če bi prišla ponj le dva ali trije, zalo so ga z zvijačo izvabili k sebi. On — poštenjak, je mislil, da ludi drugi mislijo pošteno, pa je revež nasedel. Umrl je pod nožem krvnikov Jožefa in Hudolfa Mauriua, ki sla že marsikoga lastnoročno umorila. Dragi Miha! Ti že — upamo vsaj — pri Bogu uživaš plačilo za svojo poštenost. Prosi pri Bogu — ne maščevanja, ampak razsvetljenja tistim, ki so še slepi. To naj bo Tvoje maščevanje nad krvniki! Komunisti požpli novo šolo v Otavah Slika nam kaže raz-valine krasne ljudske šole v Otavah nad Begu-mami pri Cerknici, ki so jo zažgali komunisti letos 3. aprila. Na najlepšem mestu med žitnimi njivami in sadnim drevjem so Otavani zgradili pred leti svoji mladini to ponosno svetišče. Mnogo let so sc trudili zanjo, ljudski znoj je rosil njene temeljne kamne in le ljubezen vaščanov do rodu, kateremu so posvetili vse napore za lo kulturno vaško žarišče, jih je bodrila, da so kljub težavam postavili v Otavah lepo in potrebno šolsko poslopje. Kako bodo komunisti ta zločin opravičili pred narodom? Vas je bila prazna, šola prav tako, v njej ni bilo nikogar in vendar so jo zažgali. Zločinsko komunistično početje vse preveč prepričevalno kaže zgolj na eno dejstvo: komunisti so požgali ta kulturni dom le zaradi tega, ker jim pošteno slovensko ljudstvo ni moglo slediti. Ker se ni hotelo pridružiti morilcem in uničevalcem narodnih svetišč in domov. . , , Opravičila za laka dejanja komunisti med ljudstvom ne bodo našli, morda le še pri kakin presitih mestnih kavarniških postopačih in »kulturnih. pomenkovačih, ki bi radi gradili slovensko kulturo na razvalinah kulturnih žarišč, samo da 01 zadostili svoji politični pohlepnosti. Liudstvo pa |e izreklo sodbo, kazen za ta dejanja pa bo zanesljivo dosegla tudi one krivce ki so, s potuho, podporo ali kakor koli pomagali ah odobravali zločinska komunistična početja. NOVI GROBOVI t Janez Finžgar Na Breznici na Gorenjskem je dne 7. aw gusla uinrl Janez Finžgar, posestnik, trgovec dolgoletni župan, ustanovitelj gasilske čete itdfc Rajni je bil brat pisatelja in župnika g. F. SaL Finžgarja. Pokojniku daj, Gospod, večni mir ia pokoj! __ Na Koroški Beli so pokopali Alojzija Klina« ja. — V Donavi na Dunaju je pri kopanju uto« nila 21 letna Tita Kodričeva iz Frama. — V Itaz-i bojni, v okraju Brus v Srbiji, je dne 16. junij« umrla Ana Dežmanova iz Lancovega odnosna Predtrga pri Radovljici. Pokojnica zapušča pet 38 nepreskrbljenih otrok, kateri bodo izgubo mater® Občutili še bolj, ker so brez očeta ostali že pred začetkom te vojne. — Na Stari Vrhniki je mirna v Gospodu zaspala posestnica Jera Debevc roj. Mesec. — V Ljubljani so umrli: 18 letni dijafi Andrej Benet iz Maribora, 88 letna Ana Horak, vdova po trgovcu, Marija Grobelnik roj. Stegnar; nečakinja bivšega tr. škofa dr. Fogarja Gigf Pišlar roj Cazafura, posestnik Ivan jankovič ii Črne vasi in žena višjega davčnega upravitelj* v p. Mihaela Vrablova roj. Šentakova. — Naj'po» čivajo v miru! Preostale tolaži Bog! Ob obletnici smrti Feliksa in Marije Pogačnik Dne 2. avgusta 1942 so partizani ugrabili Marijo Pogačniikovo, par dni kasneje, dne 0. avu glista, pa njenega moža Pogačnika Feliksa, podu župana občine Dev. Mar. v Polju, značajnega kali moža in vzornega javnega delavca, ki se je nn smoa . ni kom. Ko so morale eliti, so se • sebnimi hišami, kjer ni prebivalinoben bra m bovec in je zato to pozaganje uničevanje slovenskega premoženja po komunistih, lo- žgali in porušili so starodavno sodnijo (I in 4) ia prelepo ljudsko šolo (3), kozolce in gospodarska po« slopja, polna letošnjega pridelka in kruha za trpeč« prebivalstvo, ter kmelske domove. KaJtSne so n* iiogled žužemberSke hiše po obisku rdečih tolpi vidimo na Pasarjevi hiši (2). Ali so te slike a pravih namenih in dejanskem delu komunisti* nili krdel pri nas tudi izmišljene? K«//e NOVEGA w Dr. Gregorij Pečjak zlatomašnik Dne 15. avgusta je daroval v šentjakobski cerkvi v Ljubljani tvojo tlato mašo častni kanonik ia profesor gosp. dr. Gregorij Pečjak. Odličnemu vzgojitelja celih rodov slovenskega izobrtženstva, velikemu prijatelju dobrega tiska, pisatelju najboljših slovenskih nabožnih knjig, velikemu dobrotnika revežer, zlasti dijakov, izražamo za zlati jubilej v imenu »Domoljubovih« bralcev naipri-srčnejša voščila. Posvetitev ofročičev Mariji Na Veliki Šmaren popoldne ob 4 in 5 jc naš nadpastir dr. Gregorij Rozman v ljubljanski stolnici podelil poseben blagoslov otročičem predšolske starosti. Starši «o »voje otroke prinesli oziroma pripeljali obakrat v zelo velikem številu. Po žkolovem blagoslovu je bila tudi posvetitev otro-čičev brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Posvctil-no molitev so molili starši s škofom vred. Prisrčna in ganljiva cerkvena prireditev je napravila najgloblji vtis. Starši so zaupali Mariji najdražje. Tega Marija Pomočnica z Brezij ne bo pozabila. Vrhnikii je dobila novega deknnn V nedeljo, 8. avgusta, je Vrhnika slovesno »prejela svojega novega žnpnika in dekana g. Cirila Milavra. Na klancu pred cerkvijo se je zbralo ogromno ljudstva. Gospoda dekana so pozdravili s kratkimi in prisrčnimi nagovori župan, predstojniki uradov in poveljstev, ključarji, poveljnik protikomunistične milice in zastopniki organizacij. medlem pa so se vrstili mladinsko petje, zborna deklamacija Šolarjev fn petje združenih zborov. Novi g. dekan je služil potem v nabito polni cerkvi oh številni asistenci domače ln sosedne duhovščine slovesno sveto mašo za svoje nove župljane, še prej pa mu je s prižuire spregovoril g. prof. Filip Terčelj. Po popoldanskih večeroieah je bila v Prosvetnem domu, ki so ga Vrhničani sppt napolnili, prelepa pozdravna akademija. »Pozdravljen, ki prihaja v imenu Gospodovem«, se je glasil napis na slavoloku pred krasno okinčano farno cerkvijo. Ta pozdrav je odmeval toplo v dušah vseh poštenih in zavednih Vrhničanov, ki želijo novemu tr. dekanu mnogo sreče in božjega blagoslova. d Skoraj vse liste v Italiji so v teku zadnjih 14 dni vrnili prejšnjim lastnikom. Prejšnl! direktorji in glavni uredniki so prevzeli vodstvo uredništev. Tako ie n. pr. prevzel ravnateljstvo lista »Giornale d'llalia< Bergamini. d Nad 25 milijonov lir je Ljubljana z okolico porabila v prvih 6 mesecih za razne tobačne izdelke. Največ so kadili >lbar«, »Morava«, »Drava« in »Zeta« cigarete. d Uprava državnih železnic namerava preuredili železniški nadvoz nad Tovarniško ulico v Ljubljani v svrho položitve tretjega tira, ki je nujno potreben za premikanje. d Za vojno področje je proglašeno med drugimi tudi področje Ljubljanske pokrajine. d 01» stoletnici tovarne t Vevčah. Te dni je bila v Vevčah seja upravnega sveta podjetja, katere so se udeležili ludi zastopniki delavstva in uradništva. Na tej slavnostni seji ie bila sporočena vest, da je upravni svet podjetja za proslavo 100 letnice obstoja vevške papirne industrije sklepil izplačali vsemu uradništvu in delavstvu, tako aktivnemu kot upokojenemu, enomesečno plačo. d Zdravstvena avtokolena bo imela zdravstveno služIjo: a) na Laverci: v dneh 16., 17.. 18., 19. in 20. avgusta od 8 do 12 in od 1« do 18.30; b) pri Dev. Mar. v Polju v dneh 23., 24.. 25., 2G. in 27. avgusta od 8 do 12 ter od 6 do 1S.30. d Po 17 letih odsotnosti v Franciji se je vrnil v Rim. bivši poslanec Cipriano Facrtiinetti, po poklicu novinar. On je bil zaradi svoje pripadnosti načelom demokracije izgnan iz Italije ter je moral iskali zatočišče v tujini. — V Benetke pa sc je vrnil po 15 letni odsotnosti v Bo- nolju odvetnik Mario Salandra, sin bivšega predsednika italijanske vlade. .,_»,, d Novi bankovci. Pristojna oblast je določila, da bodo novi italijanski bankovci odslej imeli na eni strani natisnjeno samo glavo Italije, brez fa-»istovskih zuaiyenj. Seveda ohranijo dosedanji bankovci isto veljavo, kakor so jo imeli doslej. d Kmalu bodo končali dela za vodovodno omrežje iz Velikih Ligojn v Male. Velike Ligojne so Imele vodovod že pred vojno, sedaj pa ga bodo dobile še Male, ki so se za vodovod dolgo let polegovale. Za razširitev vodovodnega omrežja so porabili okrog 400 m cevi. Požrtvovalnemu vodstvu in velikemu razumevanju domačinov za stvar velja zahvala, da so dela tako liilro napredovala in bodo v kratkem zaključena. d 50 dni je trajala žetev riža v Italiji. Pri tem opravilu so zaposlili 27.000 delavk. d Zatemnitev traja sedaj od 21.30 do 5.30 d Velik vihar s točo jc divjal v četrtek, dne 12. avgusta nad Ljubljano in okolico. Vihar je metal opeko s streh, lomil drevje, prekljasti iižol, posebno pa koruzo. Toča pa je klestila po vrtovih in njivah ter napravila ogromno škodo. Sreča je bila v tem, da je vihar s točo trajal le nekaj minut, sicer bi bilo po vrtovih in poljih vse popolnoma uničeno Se veliko hujšo škodo je neurje povzročilo v ljubljanski okolici, kjer je vihar odnesel nekaterim hišam celo strehe in ruval tudi hraste in drugo drevje. d Za rjavi premog premogovnika Gorenja vas-Brezovica pri Mirni je določila pristojna oblast sledeče najvišje cene in sicer franco rudnik: ena tona v kosih 140 lir, v kockah 127 lir, orehovec 115 lir, drobiž 102 liri, prah 76 lir. d 103.880 gledalcev in poslušalcev je bilo v letu 1942-43 v ljubljanski operi. d Splošna gospodarska zadruga »2egoza« v Ljubljani je zaprosila za obrtno policijsko odobritev strojarne in mlina za mletje kosti. Obrat namerava odpreti na Medvedovi cesti. Tam bodo tudi štirje valilni aparati za valjenje piščancev. d Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje lično in solidno FOTO BUM, Ljubljana, Wolfova 6. V kmetijsko gospodinjski šoli Ubogih šolskih sester de Notre Dame v Št. Jerneju -na Dolenjskem se bo pričel redni pouk 1. oktobra 1943. Tečaj bo trajal do 31. marca 1944. Pogoje za sprejem daje vodstvo šole. d Posebna poročila ta Sicilijo je začel oddajati dnevno vatikanski radio. Prvo takšno poročilo so oddali v sredo, 4. avgusta. Trajanje vsakega poročila je določeno na 15 minut. d Bojna ladja, ki je nosila doslej ime »Lit-torio«, je prekrščena v »Vittorio Emanuele«. d 2rtvo so morajo izenačiti, ker ni moči dovolili, da bi huda preskušnja, ki jo prenaša narod, bremenila večino državljanov, za nekatere sloje pa pomenila priliko za izredno dobičke. To važno izjavo jc soglasno le dni sprejel ministrski ovet v Rimu. d Begunska vlada v krizi. >11 Gazzetlino« poroča iz Stockholma: Nova velika kriza je nastopila v jugoslovanski begunski vladi v Ix>ndonu zaradi velikih nesporazumov med Srbi in Hrvati o vprašanju preselitve vlade in kralja v Kairo. Preden bi bili Hrvati pripravljeni zapustiti Ix>n-don, zahtevajo, da sc mora vlada sporazumeli o tem, kakšni naj bodo v bodočnosti odnošaji med Srbi in llrvali. Hrvati zahtevajo jamstvo za položni. ki naj bi ga imeli llrvali v primeru obnovljene Jugoslavijo. Kralj Peler je poklical predvčerajšnjim k sebi hrvatske in srbske zaslopniue in poskušal preprečili dokončen prelom. Poslej ta uspeh šc ni bil dosežen, lako da je pričakovali razkol v vladi, cd katere bi en del s Srhi in Slovenci šel v Kairo, drugi del s samimi Hrvati pa bi ostal v Londonu kol disidentska vlada. d V svojo nadškolijo se je vrnil nadškof msgr. Carlo Margotti, ki sc je mudil nekaj časa v Bologni. d Popolna poslušnost Cerkvi in ustavni svetni oblasti. Efasio Colli, glavni ravnatelj italijanske Katoliške akcije, škof iz Parme, je članom dal tole poslanico: V tej uri najtežje odgovornosti daje italijanska Katoliška akcija, ki se je od vsega začetka borila za obrambo in dvig krščanskega življenja in omike, svojim članom tole navodilo: Nadaljujte s svojim delom z občutkom popolne poslušnosti Cerkvi in lojalne discipline do ustavnih svetnih oblasti. Italijanski Katoliški akciji se ni treba sramovati dela v preteklosti, pač pa ima pravico, da se veseli dela za izoblikovanje krščanske zavesti 1. septembra bo začela izhaati knjižna zbirka »SVET« v preteklih letih. To delo nam nalaga dolžnost in potrebo, da to delo nadaljujemo in poglobimo za sedanjost in bodočnost. Skrajno pereči trenutek nalaga vsem članom italijanske KA, da se ie bolj oklenejo Cerkve, da povežejo in strnejo tvoje vrste ter se šc globlje zavedajo svoje dolžnosti, da bo končno doživel zmagoslavje Jezut Kristus, da se bo razmahnila Cerkev in da bo v pravem krščanstvu zaživela domovina. d Pastirsko pismo milanskega kardinala Schu-sterja ie konča z bodrilom, naj vsakdo izpolni ivojo dolžnost, ne da bi motil delo vlade t neprimernimi očitki in spori, d Skocijanska oborožena skupina je prijela slovitega komunističnega morilca, struh Jiod-krimskih vasi, 34letnega Centa Jožefa iz želi-mclj pri Skocijanu. Na vesti ima nad 30 umorov. Okrog sosedov t Da te razbremeni vodovod in da bo poskrbljeno za gašenje morebitnih požarov, bo občina v Kranju zgradila gasilske ribnike. Kranjski vodovod hočejo podaljšati do Stražišča, za kar je potrebno 200 ton železa. Za enkrat bodo zgradili v Straiišču štiri gasilske ribnike, od katerih bo vsak vseboval 500 kubikov vode. Izredno mnogo vode porabijo nove stavbe in skladišča pri kolodvoru. Zato bodo napravili dodatni spoj do Save. s Štirje otroci so utonili pri kopanju pri Ma« terholu na Sp. Štajerskem. s Valjevska slovenska kolonija je v juliju praznovala dvelctnico svojega obstoja. Ves čas je neumorno delovala za izboljšanje gmotnega ttanja tvojih članov a tkupno kuhinjo, pekarno in vzajemno nabavljalnico ter razdeljcvalnico živil. Lepe uspehe sta dosegla tudi kulturni in podporni odsek. • Od navadnega del.vca do generalnega ravnatelja. Graški list pri.iaša zanimiv dopis o dr, Knepperju, ki je dosegel kot marljiv delavec vi-«oko mesto generalnega ravnatelja večjega pod« jetja, v katerem je nastopil službo kot navaden delavec, pozneje pa služil v njem kot naddelavec in končno po dolgoletni službi in študiju poslal celo generalni ravnatelj »tega podjetja. s Sebe namesto bika. Pri mesarskem mojstru Jakobu Grešniku v Mariji v Puščavi uslužbeni mesarski pomočnik Jožef Satler jc hotel v klavnici za zakolj namenjenega bika ustreliti s samokresom. Satler, ki je stal na pol obrnjen k biku, je pa prekmalu skrožil samokres in je tako sebe pre-strclil skozi prša Hudo ranjenega so pripeljali v mariborsko bolnišnico. s 88 mladih delavcev ln pomočnikov z vseh' področij beljaškega ravnateljstva je taborilo 14 dni na Jesenicah. ' s Mestno kopališče na Savi jc po odredbi zagrebškega župana vsak ponedeljek dopoldne na razpolago samo pripadnikom hrvatskih in zavezniških oboroženih sil. s Mleko na karte tudi v trbskih mestih. Sredi julija so objavili v Valjevu poziv, da se prijavi o otroci do treh let, kakor tudi bolniki, onemogli, starčki in starke zaradi sestave spiskov o dodeljevanju mleka. Otroci do enega leta starosti bodo prejemali — če jih matere doje — po pol litra mleka dnevno; če jih ne doje f.a po cn liter mleka. Otroci od 1—3 let, dalje bolniki, onemogli in starčki po pol litra mleka dnevno. »QI0 VADIŠ« roman v slikah VSE TRI IZDAJE tudi trdo vezana in najboljša, so na razpolago. Naročniki naj jih dvignejo v npravi naših listov, Ljudska tiskarna. Pit VI DLL. Robinzonova družina. Rodil sem se leta 1632. v angleškem mestu York v premožni družini. Moji starši so šele pred kratkim prišli v Anglijo. Moj oče, ki je bil doma iz Bremena v Nemčiji, se je nastanil v llullu, kjer je imel precej sreče s pomorsko trgovino. Pozneje pa je opustil trgovino in od-.šel v York, kjer je spoznal mojo mater in sc z. njo poročil. Tudi moja mati jo bila iz ugledne družine. Pisala se je Hobinson. Zato so mene imenovali Robinzon Krcutznaer. Ker pa imajo Angleži navado, da okrajšajo vsa imena, so nas imenovali kar Crusoe in tnko smo se imenovali odslej. Vsi moji tovariši *> me 7>o/.nali pod imenom Crusoe uli i«)lj iik> domače, Rob. Imel sem dva starejša brata in sestro, ki je bila mlajša od mene. l-.den izmed bratov je poslul polkovnik v nekem angleškem polku v 1 landriji in je. nadel v boju s Španci pri Dunkerku. Kaj se je zgodilo z drugim bratom, ne vem, kakor tudi moji starši niso nikdar mogli zvedeti, kaj se je zgodilo z menoj, |X)icin ko sem jih zapustil. liil sem torej tretji sin. Moja prva vzgoja ni bila usmerjena v noben poseben poklic. Toda bil sem .še otrok, ko so mi že rojile po .'lavi čudovite zgodbe, o katerih sem slišal od tega ali onega. Moj oče, ki je bil precej v letih, me je imel zelo rad, ker sem bil najmlajši sin in upanje družine Crusoe. liil sem zelo dobro vzgojen doma in v mestnih šolah. Želel je, da bi postal odvetnik ali notar, da bi tako imel mirno življenje. Meni pa nikakor ni prijalo življenje kakega liolža, da bi moral biti vedno doma. "Notarska pisarna mi je vzbujala grozo. Moja največja želja je bila, da bi mogel oditi na morje, da bi živel med nebom in vodo. Ta želja je bila v meni tako močna, da nisem slišal očetovih ukazov, niti materinih prošenj, niti nasvetov dobrih prijateljev. Je to bilo prav? Navadno ni prav, da ne poslušamo tistih, ki imajo več življenjskih izkušenj in nas ljubijo. Le s težavo se morem opravičevati zaradi svojega upora s trditvijo, da je bila v meni ne.ka sila, ki me je gnala k potepuškemu življenju. Moj oče je bil resen in moder mož, ki si je neprestano prizadeval, da bi me odvrnil od mojih fantastičnih načrtov, o katerih je nekaj uganil. A nisem se dal pregovoriti!... Nekega jutra me je oče poklical v svojo sobo, kjer je sedel v naslanjaču. ker ga je mučil.protin. S toplimi besedami mi je začel govoriti o moji bodočnosti. »Poklical sem te, ljubljeni moj otrok,< mi je dejal, »ker ti hočem govoriti o tvoji bodočnosti. Očetje odidejo, sinovi pa ostanejo. Dolžnost očetov je, da poučijo svoje otroke o svojih življenjskih izkušnjah. Življenje je dolgo in v njem se dogodi toliko najrazličnejših stvari, kakor so različne rastline na poljih. Blagor tistemu, ki zna ni-jirej misliti in prav poskrbeti ler v nevarnosti najti pravi izhod.« Za trenutek je umolknil in zaprl oči. Nato jili je zopet odprl in nadaljeval: »Vsak človek je državljan svoje dežele. Popolnoma naravno je, da ljubi svojo domovino. Ali ne ljubijo tudi divje živali svojega brloga in ptice svojega gnezda? Toda» ljubezen do domovine ne sme biti samo v besedah. Domovino ljubi tisti, ki ji služi. Služi ji prav tako ponižen čevljar, kakor ji služi minister. Brez. dvoma je različna pomembnost službe, kakor je različna čast. Zasluženje pa je za oba enako, ker oba izvršujeta svojo dolžnost s tem,, da koristita domovini. Hvala Bogu, mi nismo niti na visokem mestu, niti nn nizkem. Zlata sfrdina je najboljša. .Ne muči nas slavohlep-nost in tudi iiP pomanjkanje. Ni se nam treba truditi s težkim ročnim delom, ker je naše delo duševno. Dobro veš, da sem želel narediti iz tebe nekaj drugega, kakor si sam želiš. Hotel sem ti zagotoviti častno in udobno jnvno službo. Toda... kakor Bog hoče! Kar Bo? hoče, nt nikdar preveč. Nikakor te ne bom silil v to, kar ti ni všeč. Kdor se oprime poklica, do katerega ne čuti vc«elja, ga izvršuje slabo m slabo služi domovini. Nikakor pa ne morem odobravati tvojega sanjarjenja o nevarnem pustolovskem življenju...« Zopet je za hip umolknil, nato pa znova povzel besedo: Zapuščam'ti nekaj imetja, ki ga boš s pridnostjo in varčnostjo lahko povečal. Nisi niti reven, niti t«)gat. Lahko boš živel od svojega Resno na te opominjam, da nikakor ne .smeš brez dela živeti. Državljan, ki živi brez dela, je zajedalec, ki iz korišča druge. V svetem pismu je zapisano: Jedel boš kruli v potu svojega obraza, lo je božja beseda. Izogibaj se sramotnega brezdelja in trudi se, da boš koristil svojemu bližnjemu. Bodi dobrotnik potrebnim, varuh zatiranim. Nikar pa ne delaj tega iz slavohlepnosti, da bi te drugi hvalili ali da bi dobil plačilo. Varuj se predvsem slavohlep-ja. Gotovo se še spominjaš, da te je učila mati, ko si bil še otrok: Peroti mravlja je prosila in od Boga jih je dobila. Prevzetno v zrak se je povzpela, kjer ptičica jo je ujela. Verjemi, sinko, verjemi svojemu očetu, ki je že mnogo izkusil na s',etu in ki ti želi 6aino dobro.« Dobri oče me je skušal z najbolj živimi besedami prepričati, da je najboljši položaj tistega, ki ni niti bogat, niti reven, ki se ne pusti obvladati od slavohlepja, ki ne živi v brezdelju in ki je dober do svojih bratov. Jaz sem molčal in premišljeval. Oče pa je še nadaljeval: »Poslušaj, sin moj. Če opustiš svoje sanje in ostaneš doma, si bo tvoj oče prizadeval z vsemi silami, da te zadovolji, pa če bi ga to veljalo še toliko žrtev. Veliko veselje mi narediš s tem in obenem prihraniš mnogo trpljenja svoji ubogi materi, ki ima zdaj samo še tebe.« Bil je ginjen. Ko je izgovarjal zadnje besede, se mil je glas tresel. Jaz pa sem jokal. Vedel sem, da se je dotaknil najbolj bolečega mesta, ker je s temi besedami mislil mojega najstarejšega brata, ki je odšel na vojsko v tujo deželo in padel na bojnem polju. Razumljivo je, da je bil kot prvorojenec materi najljubši. Ko si je nekoliko opomogel, je oče dejal z resnim in skoraj slovesnim glasom, kakor da bi prerokoval: »Dovolj je! A poslušaj moje zadnje besede in vtisni si jih glo-lioko v srce. Nikdar ne bom prenehal moliti zate in te blagoslav- j [jati. Če boš pa vztrajal v svojih sanjah in muhah, vedi, dn mi bo morda Bog odklonil svoj blagoslov in prišel bo čas, ko se boš bridko kc-sal, da nisi ubogal svojega očeta. A tedaj bo prepozno, žal, prepozno.« Blagoslovil me je in odslovil. Kolikokrat sem se pozneje spominjal teli njegovih besed, ki so, žal, bile zares preroške. Očetove besede so me v živo zadele iu me tudi prepričale. Prav zato in ker nisem hotel zaliti dobrih staršev, sem sklenil, da se odpovem svojim, sanjam ter se lotim učenja. Žal pa je moj sklep bil podoben sklepom mornarjev. Že čez nekaj dni seru popolnoma pozabil nanj in v moji glavi so se začeli znova zbujati prejšnji načrti. Zdelo se mi je, da bom zblaznel. Med norostmi, ki sem jih hotel storiti, je bila prva ta, da bi skrivaj pobegni) z doma. Ko pa sem o tem premišljeval, sem uvidel, da je moja dolžnost, da vse zaupam materi. To je bi o potrebno tudi zato, da bi njena bolečina ne bila tako huda, če bi pozneje iz- vrsd svoj načrt. Ko je nekoč bi!« zelo dobre volje, sem izrabil pri« liko ter ji dejal: »Poslušaj, mamica I Prav rad bi izpolnil to, kar želi oče, če bi mf bilo vsaj nekoliko po godu živijo« nje, ki mi ga predlaga. Dopolnil sem že osemnajst let. Da bi se lottt trgovine, se mi ne zdi primernoi, ker za to nimam niti najmanjS« sposobnosti in bi se prav kmahl uničil. Da bi študiral za odvetnik* ali notarja, je predvsem že neko« liko pozno. Moram pa ti tudi pri« znati, da mi ta poklic niti malo al všeč. Pravijo, da mora dober odvet« nik imeti vsaj nekoliko kosmato vest; jaz pa sem po vajini zaslugi preveč tenkovesten. Tudi notarjeva! življenje mi ni po volji, česa naj se torej lotim? Veš, da me na morja vleče. Mar ni oče prišel z morjafi Jaz se torej vrnem k njemu. Pie* govori ga, da mi ne bo branil iti, Prisegam ti, da me ne sili na morrj« hrepenenje po bogastvu in slavi. Želim se samo posvetiti življenj^ h kateremu sem nagnjen po na« ravi. Prosi ga, mamica, in skuitj ga pregovoriti...« Mati je bila preveč modra, da bi me ne razumela. Pozorno me jal poslušala z resnim obrazom in a vlažnimi očmi. Ker je vedela, d« je za vzgojo otrok potrebno, da stal oče in mati istih misli, me je tudi ona skušala pregovoriti. Ponovil« mi je to, kar mi je poprej dejal oče. Pristavila je še, da si niti not upa očetu kaj reči o tem, ker bi ves njen trud bil brez uspeha ul bi ga samo mučila po nepotrebnem* Pozneje sem zvedel, da je govoril« z očetom, ker sta nehote prišla n« ta razgovor. Oče pa ji je dejal: »Dečko bi lahko ostal doma i« ote prišla je dejal: bil srečen. Toda sam sili v poti puško življenje, ki mu bo prinesl« nesrečo. Če Bog tako hoče, naj t« zgodi njegova volja, a jaz ne bodi nikdar privolil v to.« Beg z doma in prvo potovanje p« morju. Tako je minilo leto, ne da bi s« kaj spremenilo. Moji starši so 4« vedno vztrajali, naj bi se oprijel kakega pametnega poklica, jaz p* sem se s trmasto vztrajnostjo okla* pal svojih sanj. Prijatelj me je povabil s seboj na morje. Nekega dne sem odšel v HujSj brez najmanjšega namena, da M zbežal, ampak samo na izlet. ImaJI sem srečal nekega tovariša iz otroških let, ki je odhajal v Londoal z ladjo svojega očeta. Povabil m« je s seboj na morje ter še pristavil« da me vožnja ne bo nič veljala inj da bom videl mnogo zanimiv«! stvari. Ne da bi se bil prej po«ve-toval s starši in ne da bi jim bat poslal pozdrave, sem slepo šel a* svojo usodo, ne da bi bil niti malo pomislil na posledice. Ali sem nameraval iti samo v London ali se dalje? Ne vem. Odpotovol sem tore| brez blagoslova staršev. (Dalje prihodnjič.) Firenze: Stadion Berta Po italijanskih I mestih Turin: Capella reale; v njej potiva sv. Ovidon Firenze: St. Marin del Fiore 1'isa: Viseli stolp Genova: Foghd na San Giuliano Milnno: Načrt norega stolpa stolnice v Milanu Padova: Del mesla r »Bodi nam pozdravljena, o nebes Kraljica,« — »Lepa si, lepa si, roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina,« — »Veš, o Marija, moje veselje? Veš moje želje? Ljubil bi te!« — »Do ■Marije, do Marije meni v prsih srce bije,« — »O Marija, naša Mati, tebe ljubi celi svet,« — »Marija, Mati ljubljena, češčena bodi ti!« Pri ■tem je imel uprte oči neprestano navzgor k milostni Marijini podobi... Kraljičku se je zdelo češčenje Matere božje na ta način več !ko novo. Vsekakor mora biti dobrodušni Škric annlo natrkan. Toda potem bi ne mogel tako pravilno in lahkotno in s takim občutjem igrati. Prav malo je morda že pogledal v kozarec, toda ne toliko, da bi mu šlo vino v gla-tvo... In zdaj je zaigral muzikalični romar s posebnim zanosom pesem: »Marija, skoz življenje voditi srečno znaš.« Hipoma pa je prenehal in si potegnil pač desetkrat z rokavom preko oči. Nato je spet ubral strune in ogla-aila se je pesem: »češčena bodi, o Kraljica, nebes in zemlje ti Gospa« in z globokim ob-ttutkom je igral odpev: »Marija, k tebi ulioge revo mi zapuščeni vpijemo; objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo.« Snet si je obrisal oči, nato se globoko pri-pognil in capljal naglo proti cerkvenim vratom. Kraljiček je hitel za njim in je zunaj zaklical: »Mirko Mikuž! — Mirko Mikuž!« Bliskovito naglo sc je poklicani okrenil in prišel nekaj korukov bliže, ne da bi spoznal mladega moža, ki je nosil na kratko pristriženo črno brado. »Kai si slep ali sem se jaz tako zelo spre-■aenil, da ne poznaš več svojega starega prija-ieija?« je rekel KraljičcJc z nasmehom. Nameril je korake.. »Glej ga no, Janeza!« je zaklical Škric. ■Po tvojem glasu sem te pač spoznal; toda ruska brada ti je čisto spremenila obraz. U<1-fcod pa prihajaš? Kaj delaš tukaj?« »Isto kot ti — na božjo pot sein malo prišel... Toda kje imaš svoja tovariša, mojega Očeta in botra?« .. . . »Kakšno vprašanje pa je to? Ali prihajaš e drugega sveta? Mar res nič ne ves?... i voj oče, ljubi Lovre, je že pred dvema letoma umrl.« »Moj Bog, umrl?« je vzkliknil Kraljiček v nenadnem strahu. »Kje pa? Kako pa?« »V svoji hiši v Volčah, in sicer mirne smrti, pravočasno previden s poslednjimi svetimi zakramenti. Boleha! je že pol leta na jetrih, ležal pa je v postelji samo tri tedne. Nazadnje je precej trpel, pa ni nikdar nad tem tožil, ampak se je še šalil... Kdor veselo živi in blaženo umre, unese vragu pete... Hiša in premoženje je šlo po njegovi smrti na dražbo, in tu je ostalo ravno še toliko, da so se pokrili stroški ob bolezni in pogrebu.« Kraljiček, ki se je usedel na klop pred cerkvijo, je naslonil komolce na kolena in si zakril obraz z rokami. Pol minute dolgo je molčal tudi škric, nato je prav na lahko ubral strune na kitari: rTovarile sem jaz imel.* »Tovariša sem jaz imel, da boljšega pač ne dobiš; pa proč od mene je odšel tja gor v večni paradiž.« Čez nekaj časa je vprašal Kraljiček: »In moj boter — Janez Boltar —, ali je tn tudi umrl?« »Ne, ne, Brbljač še živi, toda ravno dobro so mu tudi ne godi,« jo odvrnil škric; »večkrat 6em mu reke!: Janez, izogibaj se alkoholu!' 2ul da se je zmenil za mojo besedo kot za lanski sneg in ni bil vdan čez mero samo alkoholu, ampak tudi vinu in pivu. Zdaj mora delati mož pokoro; kajti hudo gu muči protin. Roke in noge niso nič več vredne, glava tudi ne veliko, samo jezik mu še dobro teče; toda rabi ga samo še za to, da zabavlja čez občino. Dali so mu namreč užitek v ubožni hiši na Mostu.« ,..,*,. Daljši premolk, ki je nastal, je prekinil Sknc, ko jc rekel« »Ti, Janezi Veliko žalost si mi napravil. Največjo umetnino, kar sem jih kdaj ustvaril, prekrasno slikarijo, si s svojo hišo vred uničil. Toda ka|neda, da niti ni res, kar ljudje govorijo, da si sam zažgal svojo hišo?« „ ,.._ , »Pač. Res je tako,« )e odvrnil Kral|iček z zamolklim glasom. »Hiša ni imela zame nobene vred- n°S'»Da,'da, že razumem, da, da. Torej bo vendar vse resnice, kar ljudje govoričijo. Tvoja nevesta, Majda, se je bajč e teboj nekaj sprla in potem si napravil iz nevolje to gorostasno neumnost.« Ne da bi na to kaj odgovoril, je Kraljiček naglo vprašal: »Majda je že davno poročen«, kajneda?« 1 »Kaj šel — Ali res nič ne veš? Kaj si šele danes padel z neba? Pa kaj nisi prav ničesar več slišal?« »Štiri leta, odkar sem zdoma, nisem zvedel niti besede.« »Od tedaj se je marsikaj zgodilo; toda poročila! se Majda ni. Ravno nasprotno.« »Nasprotno? Kaj se to pravi?« »V samostan je šla! Sveti Bog!« je zavpil Kra« Ijiček in skočil pokonci. Nato se je zopet usedel« postal je smrtnobled in se je močno tresel. , Po daljšem molku je ubito vprašal: »i »Kako je prišla do tega, da je šla v samostan?« »Verjetno jo je pripravila do tege bridkost... Pa to boš vendar vedel, kaj se je zgodilo ob požaru tvoje hiše?« »Ničesar ne vem — saj sem ti že povedal.« I »Potem tudi ne veš, da je prišla dediščina Jeri nača Godrnjača na dan?« »Pač, to sem bral v časopisu« ^ »Stari lisjak je bil zapustil vse misijonom.« »Tako, tako ... Toda to mi ni mar. Povej, kaj se je zgodilo pri požaru? Govori, govori!« »Semo za las je manjkalo, da ni Majda zgorela. Menile je, da si v goreči hiši in je hotela po vsej sili noter k tebi. Ko so ji ljudje povedali, da bi bila to njena smrt, je tavpila: .Vseeno mi je, samo Janez ne sme zgoreti, moram ga spraviti ven.' Iztrgala se je ženskam, ki so jo držale, in je sko« čila z groznim krikom: ,Janez, Janezi' v sredo ognja, Par hlapcev, ki so imeli usnjena pokrivala čez glavo, je planilo za njo in so jo potegnili na pol ožgano ven.« »Moj Bog! Moj Bog!« je zastokal Kraljiček. »Ležala je polem na smrt bolna,« je pripove« doval Škric dalje, »in parkrat so celo govorili, da' je že umrla. Nazadnje je le zmagala njena krepka narava. Toda kakšna je bila — ti moj ljubi Bogi Pri pogrebu tvojega očeta sem jo zopet videl in bi je skoraj ne spoznal. Pesnik pravi: .Odločeni so roži kratki dnovi,' ker .cvetje je rahlo, čez noč se ospč; a žal je še meni po njem, o dekle!'« »In potem? In potem? In potem?« je silil vani Kraljiček. »Polem ni več veliko povedati. Dolgo čase si Majda ni upala s svojim ožganim obrazom med ljudi in je menda zmeraj jokala. Sploh da je od po« žara sem ni več videti drugačne kot žalostno, pra« vijo ljudje. Nekateri fantalini so ji dali ime ,Kra« Ijična kar ji je zelo bridko storilo « »Šalamenski lopovi!« je zarobantil mladenič. »V samostan je hotela iti že dolgo, toda njeii oče, pek, ji je vedno branil. Preteklo leto je pa pek umrl — zdi se mi, da za pljučnico — in potem ee Majda ni več dala odvrniti od samostana.« »Kdaj je vstopila noter?« I »Kolikor vem, tam lansko jesen.« ' »V kateri samostan?« »To mora J pa koga bolj veščega vpraJatt,-.« Morebiti k usmiljenim sestram eli h kormeličan-kam ali k uršulinkam — kaj jaz vem « Kraljiček si je zopet podprl glavo z rokami in strmel dolgo časa mrko pred se. Hipoma je rekels »Ti, Mirko, prosil bi te za veliko uslugo. Saj ti ne bo treba storiti zastonj.« »K samostan je hotela ili.4 »Janez, zate storim vse zastonj. Le kar povej, kaj želiš « . , , »Pojdi tja gor aa Gorjansko in poizvej, v ka« terem samostanu je Majda Pridi potem zopet sem ln mi prinesi sporočilo. Toda poročilo mora biti popolnoma gotovo « »To se lahko stori.« (Nadallevanle prlhodnlil!.) *3 Iz življenja za življenje Mrtva žaba So dečki, ki trdijo o sebi, da ne mnraio potrpeti nobene reči. in da vrneio vsak sunek ali udarec po dvakrat ali trikrat. Nai vara s primerom iz. naravoslovja dopovem. da si ni treba zavoljo lesa prav nič domišljati! Ako vzaineš pravkar ubito žabo in se ie dotakneš nekje na hrbtenici, iztegne nogico. da bi se ubranila draženja. Se ako ii odrežeš glavo, se l>o tako gibala. Vidite, torej niti glave ni treba za udarec, ako vas ie kdo razjezil. Kakor se naše veke. čim zapreti očesu močen dražljaj, takoj poveznejo in s trepalnicami zatisnejo oči, ne da bi prej vprašali glavo za"svel — tako ie vsako živo bilje ustvarjeno na način, da brca in se otepa, ako sc čuti ogroženo. V tem ie človek živali podoben in seveda nima vzroka, da bi bil na to lastnost še kaj ponosen. Kakor tudi na to ne. da rad ie in pije. Razdražen človek bi si moral vsnkikrut reči: Sapo uli taco vzdigniti zna ludi mrtva žaba. nko jo dražiš. Zalo pač ni treba junaštva. A mi ljudje imamo drugo sposobnost, da smemo biti ponosni nanjo. Kaj bi pač to bilo? Ravno nasprotje! Ne, da na dražljaj ali izzivanje takoj odgovorimo z iezo in silo. ampak s — »premagovanjem«. Da, premagovanje samega sebe. Treba ie. da se imamo lako v oblasti kakor iina voznik avtomobil, ki ga vlovi in zavre, kadar koli hoče. ali kakor jezdec konja, ki ca brzda in vodi, kamor se mu zdi. To je prava vlada človeškega duha nad surovo naravo, da imamo v oblasti nagone. To je važnejše kakor krotiti vse druge naravne sile. Inženir samoprcraagovania ie več kakor inženir za elektriko. Polrpe/.ljivosf Dokler smo mladi, se še moremo naučili potrpežljivosti. in sreča je. da zalo ni treba lekcij kakor za klavir, jezike ali kako ročno spretnost. Kar lako mimogrede se je moramo navadili, tako rekoč med drugimi urami, dasi drugače ni dovoljeno bavili se poleg uka še s čemurkoli drugim. Prijatelji, kadar vam pri klavirju ali goshiuiu pohaja potrpljenje, ne pozabile, da je važnejše naučiti se potrpljenja kakor pa niu-zike: kajti niuzika vam more kdai pozneje pač osladiti kako urico in pregnali kak oblaček skrbi, a potrpežljivost je ona moč, ki vam orno-lioči prenašanje križev in težav v življenju kakor da ni vse skupai nič. in sploh ne da. da bi se vas kdai lotila slaba volja. Potrpežljivosti pa se morete naučiti samo z najmanjšimi začetki. Samo en primer vara navedem: drugih najdete sami vse polno. Ako se v jutru obuvate, pa so vam trakovi zavozlani in zadrgnjeni, potom navadno divje vlačite in trgate, vzdihujete in kolnete. ter sežete za nožem ali pa treščite čevelj v kot. To ie prva šola za tisle. ki se jim pozncie v življenju ne more nič posrečiti in ki sc ne morejo znajti v težkem položaju. Res je, da ie zavezovanie čevljev dobro sredstvo za vajo potrpljenja: z njo rotimo duha potrpežljivosti, kakor vodi Aladin s svetilko mogočnega duha: »Povei mi, kako ravnaš s čevljem, pa ti povem, kaj bo iz tebe!« Poskusile jermenček uli vrvico mirno in brez jezljivosti počasi razvozlati ter si rahlo zupojte: »Nič ne marai, nič ne marnj. če le tudi čeveljček zdaj jezi...« ali pa »O, nai le bo, o nai le bo, če mora res bili tako...« In ako se vam je zadeva čez deset minut posrečila, si — čestitajte! V vas se je nabralo mnogo moči. ne tiste, ki se razprskne in razbuhne. nc-»3 sil,'"" vztrajnosti in potrpežljivosti, ki se ne utrudi in nas ovenča z zmagoslnvljeni nnd usodo. Ali ako ne morete spraviti ovratnika na gumb. ali pa vam pri pisanju leže koder na pero. ali noče iti nit v šivanko. ali če vas trušč in hrup lako draži, da bi skočili skoz okno uli pa vsaj iz. kože. ker vam je že vsega — preveč. N*. ne. Ne skočile nikamor, lepo obsodile, in si predstavile, da ie to sonata potrpežljivosti! Bo že, bo že. To so malenkosti, a ni drugega načina, da bi uklonili dragoceno silo svojim namenom. Zvijače naših orhidej Kdo še ni slišal o svelovnoznanih, bajno krasnih, pa tudi čudovito dragih in dragocenih cvetkah — orhidejah. Njih domovina 60 tropski pragozdi, kjer so se v boju za obstanek naselile v krošnjah 6loletnih drevesnih velikanov, kjer zacveto s svojimi čudovitimi cvetovi v prekrasnih barvah. Prav zaradi svoje eksoličnosti, tako oblike kot barve cvetov, so toliko zaželjene, toliko iskane, gojene in tako drage. Kajti cvetov tropskih orhidej, ki so poleg svoje lepote tudi izredno nežni, ne hodijo nabirat kar v pragozd, temveč preneso njih gomolje v velemestne vrtnarije, ki ee bavijo izključno le z gojenjem orhidej. Največje družbe za gojenje orhidej so v Londonu, Bruslju in Gentu. Vzgajajo jih v posebnih rastlinjakih, kjer umetno vzdržujejo primerno toploto in zračno vlago ter jim sploh na vse mogoče načine skušajo pričarati poduebje in vse ugodnosti njihove prave domovine. Ko nalo rastlina po 5 do 12 letih najskrbnejše-ga gojenja, odkar so vsadili gomolj, razvije cvet, se ne bomo čudili, če se cena lega cveta giblje nad tisoči lir. Redkejša orhideje veljajo nekako od &0.000 do 100.000 lir. Pa pustimo bajno kraljestvo teh pravljičnih cvetk in oglejmo si rajši njihove najbližje sorod-nire, ki rastejo po naših travnikih — kukavice. Ros so te v primeri s svojimi visokorodniini sorod-nicanii kaj skromne cvetke, vendar nikakor ne zaslužijo, da jih prezremo in gremo Brezbrižno mimo njih. Mnogo lepot skrivajo drobni skromni cveti teh preprostih travniških rož in razvesele oko ljubitelja narave, ki 6e z ljubeznijo 6kloni do njih. Njih cvetovi so sicer majhni pa zato nič manj zanimivi Naše kukavice so vse izrazite žužkoevetke, to se pravi, da more le žuželka zadostiti njihovemu ljubezenskemu klicu in oprašiti cveL V la najvažnejši dogodek in edini cilj — ohranitev rodu — je vse usmerjeno. Čebelici iz kukavičine ostroge za-diši mod in sede na široki listič pred cvetno odprtino ter začne z rilčkom silili vanj. Pri tem zadene z glavo na lepljivi ploščici pelodnih zrnc, ki visita na vsaki strani s prašnikov. Ploščici se, ko je pelod zrel, primeta čebeline glavice, nakar lahko žuželka posrka med ter »otovorjena« z dvema ro-žičkoma poleti na drug cvet, kjer se vsa zadeva ponovi le s to izpremembo, da ob visita zdaj obe pc-iodni zrnci na brazdi, ki sedi sredi odprli..a v ostrogu in cvetka, zadovoljna z gostom, ki je opravil tako važno življenjsko nalogo, čebelico, bogato pogosti z medom. Pri nas rasle mnogo vrst kukavic različnih barv in oblik. Zanimive so zlasti one, katerih cveti sličijo muham, pajkom ali čebelicam, tako da 6e, ko greš mimo, prav lahko zmotiš in zamenjaš cvet z žuželko. Cemu služi spet la prevara? Edinemu smotru, da privabi žuželke, ki za plačilo sladkega neklarja izpolnijo ljubezensko hrepenenje cvetke. Mnogo kukavic se ponaša tudi z omamnim vonjem, ki že od daleč vabi v svate. Naša najlepša in tudi največja kukavica pa je lepi čeveljc ali ceptec, ki raste j»o gorskih gozdovih in cvete v maju. Cvetovi so po 5 cm veliki in temno-rdeči, v 6redi pa nosijo zlalorumen čeveljček iz katerega omamno dehti. Ni Čudno, da ga ludi zaradi prijetnega vonja lako radi poiščemo. Pa tudi žuželke lopo in gostoljubno cvetko kaj kmalu izslede in pridejo k njej v svate. Lepi čeveljc pa si s sladkosnedniini obiskovalci privošči nekoliko šale, ki prav za prav ni šala, temveč dobro premišljen načrt, po katerem morajo tudi tatinski činrlji in vsi ostali obiskovalci plačati cvetici svoj davek za 6ladko gostijo. Zlati in vabljivi čeveljček je prava past za žejne žuželke. Kakor hitro sede nanjo čebelica, ji po gladkih stenah spodrsne in pade v čeveljček. Stene so gladke in nazaj zapognjene, da žuželki nikakor ne uspe po tej poti priti iz ječe. Le ena pot drži iz ujetništva in-to je ozek izhod ob prašnikih in pesliču. Prestrašena jetnica zapazi končno ozko rešilno stezico sredi dna, posejano z drobnimi dlačicami, po katerih se kar zložno pride prav do vrha, kjer je izhod. Ko se žuželka preriva skozenj, nainažeta prašnika čebelo z lepljivim cvetnim prahom po baržunastein kožuščku. Sladki nektar po- polnoma potolaži jetnieo, ki pozabi na prestano nezgodo in poleti na drug cvet, kjer se ji zgodi podobna nesreča. Ko leze skozi tesni izhod, obris« cvetni prah s telesa ob pestič m tako izpolni važno nalogo. Iz tega lahko spoznamo, da tudi naše domača orhideje niso tako nezanimive in da vsebuje njih skrilo življenje nešteto lepot in drobnih doživetij, ki razveseljujejo onega, ki jih zna opazovati in mu pripovedujejo o čudoviti večno lepi naravi, ki tako zgovorno pripoveduje slehernemu o neskončni modrosti, dobroti in lepoti Njega, ki jo je ustvaril. »QU0 VADIŠ« ROMAN V SLIKAH bomo po pošti poslali samo tistim naročnikom, ki so naročnino plačali vnaprej. Poslužite se za to položnic, ki smo jih poslali ali pa jih dobite pri zastopnikih naših listov. Pohitite, ker je na razpolago Ie omejeno število knjigi Naročila sprejema uredništvo .Slovenskega doma«, Ljubljana, Ljudska tiskarna. Loščilo proti ognja Iz Stockholma pišejo, da je {vedski inženir Mili Rexendori iznašel neko posebno lulfilo, ki lina to lastnost, da povsem zavaruje iesene predmete pred ognjem. Vsaka lesena sivir, Ce je namazana s tem novim Roxendjriovim Icičilom. j« povsem verna pred ognjem j> ie tudi zaiigalna irimba ne mere užgati. Porodilo iz St jckliolmi pn- Eonvnia na korcu. da tudi obličilnira rfdmeir.m i so namazani > takšnim Ioščilom, ogenj ne mor« da živega. Usnjene hlače samo za domačine Po »Slovencu« posncmamo:-Namesto navadnih liluč nosijo prebivalci alpskih in olulonav-skih pokrajin, južne Bavarske in Sudetov usnjene hlače. Da bi preprečili nakup usnjenih hlač od strani mestnega prebivalstva, s čimer bi jih odtegnili podeželskemu prebivalstvu, so bili poljcdclskogospodarski uradi na Diinaiu. v Monakovem in v Reicbenbergu pooblaščeni uvesti nakaznice za nakup usnjenih hlač. Pri nakupu odrožejo 21 točk pri odraslih in 14 točk pri mladini. Kako preizkušnjo krompir? V neki poljedelski preizkuševalnici v Ne*r Ilampshirou so odkrili način, da spoznaš dober krompir od slabega. Ze davno prej je bilo znano, da so dobre vjste krompirja trdne in razmeroma težke. Namesto »razmeroma težke« bi luliko rekli tudi »krompir z visoko specifično težo«. Potem je stvar preprosta: pripraviš si več različnih raztopin soli in daš vanje krompir, ki ga hočeš preizkusiti. Opazila boš, da so slabe vrsto tako lahke, da plavajo celo še v najbolj redki slanici, dobre vrste pa so nasprotno tako težke, da se potopijo tudi v naj« bolj gosli slanici. Prvi bankovec Lela 1684. v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja, da bi plačali tam nahajajoče se vojak« francoskega kralja, kakšnih 400 mož. Tedaj si i« uprava tedanje Nove Francije izmislila, da bi dal« v promet na igralne karte napisana zadolinice. T« je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je de Meules, vodja uprave, ustvaril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis na njih je dajal jamstvo za njihovo vrednost. -1 ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I o telovadnih prvakih Dvajset let bo že od tega, odkar poznam telovadce naše slavne vrste. Pa saj jih poznate tudi »i, dragi bralci, ki ste obiskovali srenjske, okrožne pa zvezne prireditve in razne tabore Sirom •lovenske zemlje. Prav gotovo se še spominjate onih lepih dni, ko vam je zapiralo sapo, ko ste Jledali tvegane odskoke s krogov, pa veletoče na drogovih, ki so se šibili pod jekleno močjo fantov naše brnske, strassburške, rimske, praške in na-aadnje lieške telovadne vrste. V duhu še slišim, kako veselo ste ploskali, ko ste zagledali na telovadnih prireditvah vrsto klenih fantov v dolgih modrih hlačah in belih majicah, ko je samozavestno korakala ob zvokih godbe zdaj k drogu, k bradlji •b krogom. Kje so zdaj ti fantje in kaj delajo? Ko sem jih zadnjič obiskal, sem jih bil od srca Vesel. Prepričal sem sc, da niso le prazne besede o telovadski tovarišiji. Se vedno so prijatelji in le vedno so ostali zvesti svojemu na|ljubšemu razvedrilu, vrhunski telovadbi na orodju. V ostalem, nič čudnega: kar si vzljubil v otroških in fantovskih letih, to rad delaš tudi pozneje. Tovarišija ostane, prava tovarišija drži! Kakor držiio planinci, ki hodijo ob nedeljah po Rožniku in Šišenskem hribu, kakor držijo plavalne in nogometne druščine. tako se tudi naši stari telovadci tu pa tam mnidejo in se lotijo svojih korajžnih vaj na orodju. Deial sem stari telovadci. Drži, pa tudi ne. Po letih se nekateri že približujejo srečanju z Abrahamom, ampak ko jih gledaš, se ti zdi, da vidiš pred seboj še vedno čilo tekmovalno vrsto. Ivo je šc vedno mojster v raznožkah iz veletočev,. Joško jih obrača, da jc veselje, Varšek se spušča c krogov kakor da bi skakal v vodo, Ivko pa se ■uče na bradlji, kakor da bi se pravkar pripravljal na mednarodne tekme. In tu je še vrsta mladih, ki satijajo o bodečih olimpijadah. Kakor rečeno, shajajo se o priložnostih, podobno, kakor gre ta druščina rada na čašo vina, ona v kopališče, tretja na sprehod. Ampak, ko to skupaj, tedaj odložijo za uro ali dve vse križe in težave ter se lotijo z vnemo svojega športa na orodju. Priznati moram, da jih nisem mogel opazovati Uot gledalec. Kmalu sem odložil suk^ n ič in čevlje in potem mi je nekdo še posodit ftlovadne hlačke. Zbral sem moči ter se pognal na kroge. In je šlo. Skoraj bi reke!, da nič težje kot nekdaj, zakaj vitkejša linija, ki jc dandanes v modi, pride orodnemu telovadcu, ki ima rad lažjega »brata osla«, popolnoma prav. Zanimivo je ugotoviti, da orodni telovadec •horaj prav nobene vaje ne pozabi. Čeravno ni bil vrsto let na drogu ali na bradlji, mu ostane v mišicah in živcih občutek za premete in obrate, katerih se jc učil leta in leta. Tu pa tam sicer zgubiš zaupanje v svoje moči, toda v taki druščini • e oklevanje kaj kmalu razblini. Dasi ti je postala obleka ohlapna in ni v mišicah več one mladostne nabreklosti, vendar je lahko človek šc pri »vojih 40 letih prav tako spreten kot je bil nekoč. Ta ali oni je že dobil plešo, skoraj vsi so postali lažji, na orodju pa se še vedno vedejo, kakor da bi gledal tekmovalno vrsto, ki §e je vrnila B lovorjevim vencem z mednarodnih tekem. Pri zadnjem obisku naših telovadnih prvakov ien se seznanil tudi z onimi, ki bodo nekoč zamenjali stare. Korlna najbrž poznate; veselje ga je gledati na bradlji, ko se vrti, kakor da bi bil brez teže. Omeniti pa moram tudi Marjana, ki telovadi z lopato, kakršna je dana le redkim na-darjenccm. Kadar se poloteva fantov utrujenost, *e oglasi ta ali oni s predlogom, da bi poskusili le to ali ono težko vajo za stavo. V ostalem pa ikibi za smeh in kratek čas vedno vedri Vičan Ivo. Onega dne je dejal, da mora pohiteti, ker •• mu oglaša domotožje v želodcu. »Kaj bo za večerjo, Ivo?« ga je nekdo vprašal »Prepih, pa solata in kava!« (Ivo je kajpada povedal po domače: Durhcug, kofe in solata.) Ko «• nam je zdel jedilni list preveč nenavaden, je t pojasnil, da misli na makarone, ki »o votli. Potem I se je spet pognal na drog, se vrtel, da je škripalo, I Metzinger Janez Valentin Med našimi starejšimi slikarji moramo omeniti se Janeza Valenlina Metzingerja (Mencingerja), doma iz Saint-Avolda ob Moeelli v Loreni. Po rodu torej ni bil domačin, je pa deloval skoraj vse življenje v Ljubljani, zalo ga lahko štejemo za našega umetnika. Iiodil se je 1G99, v Ljubljano pa je prišel 1727, kjer je, še ne trideset let star, začel slikarsko obrt. Izšolal 6e je nedvomno v znameniti beneški slikarski šoli, kar dokazujejo njegova umetniška slikareka dela. Da je prišel prav v Ljubljano, je razumljivo iz tega, ker je okoli 1700 v Ljubljani izredno oživela slikarska delavnost, pa je v mestu samem primanjkovalo domačih moči, zato so tuji umetniki kaj radi prihajali k nam. Njegovo najstarejše umetniško delo pri nas je iz 1.1739., in sicer v brežiškem frančiškanskem samostanu, potem pa je sledilo nekaj sto podob, ki so vse izšle iz njegove slikarske delavnice. Umrl je la slikarski mojster v Ljubljani 1. 1759. Metzingerjevo ime je združeno za zmerom s tistim slikarjem, ki ga štejemo za najplodovitejše-ga v vsej slikarski umetnosti v naši zgodovini. Seveda vse podobe, ki jih prištevajo njemu, niso zmerom v retnic.i izdelek njegovega čopiča, marveč le njegove delavnice v Ljubljani, torej pogosto skupno delo velikega mojstra in njegovih pomočnikov. Po izberi snovi je Janez Metzinger — kot skoraj vsi njegovi sodobniki in nasledniki — cerkveni slikar, le malo je izšlo izpod njegovega čopiča tudi portretov. Po slogu pa spadajo njegova dela k poznemu baroku. Učil se je pri velikih mojstrih baroka Carracciju, Rubensu in Murilll, toda njegova dela nito samo baročna, marveč so mešana z njegovimi lastnimi domislcki, zlasti z barvito sočnostjo, ki je najznačilnejša novost v slikarstvu ob koncu 18. stoletja. Ko se je pojavil na Slovenskem, je bil že dovršen mojster in se poslej bistveno ni več izpreminjal in izpopolnjeval DW)o n jegovega slikarstva bi lahko razdelili na tri obdobja: prva doba bi bila nekako doba tridesetih let 18. stoletja, druga naslednje desetletje, tretja pa desetletje pred njegovo smrtjo. V prvi dobi se njegove podobe odlikujejo po svetlih barvah in idealiziranih figurah ter po zelo ostrih nasprotjih med osvetljenimi in osenčenimi deli na podobi. V drugem obdobju se je mojstrova barva zatemnila, pa tudi obogatila tako, da je poslej slikal z zelo toplimi, sočnimi modrimi, rdečimi in rumenimi barvami. V obrazih se prikazuje večja življenjska resničnost, prehodi od svetlobe do sence pa se rahleje izravnavajo. V zadnjem obdobju pa se Mctzingerjeve barve še bolj umirijo, namesto čistih barv začne prevladovati mešana barva, graditi začne svohodneje, še bolj pa začne poudarjati čustveno vsebino podobe Med znamenitimi njegovimi podobami hi omenili nekaj najpomembnejših: izza 1.1729. dela za frančiškansko cerkev v Brežicah, potem za frančiškansko cerkev v Novem mestu, 173! in 1732 za cerkev na Žalah v Kamniku, 1733 za frančiškansko cerkev v Kamniku in za kapiteljsko cerkev v Novem mestu. 1743 za cerkev sv. Petra v Ljubljani, dalje za uršulinsko cerkev v Ljubljani, za Bizovik, Stepanjo vas in Tomačevo, za cerkev v Polhovem gradcu, 1738 za cerkev v Smarlnem v Tuhinju, 1739 do 1744 za kamniško župno cerkev, dalje za Seiit Ruport na Dolenjskem, za ljubljanske avguštince, za sv. Urha na Dolenjskem, Marijino rojstvo v Narodni galeriji, za cerkev sv. Primoža nad Kamm- se spustil, kakor da bi ga odneslo, se lepo zavrtel v zraku in doskočil na svoje prozne noge. Kakor rečeno, tovarištvo naše »lavne vrste ie trajno. Enkrat ali dvakrat tedensko se zbereio možje in lantje okrog telovadnega orod,a. Tedaj postanejo podjetni in zgovorni, kakor da bi hoteli drug drugemu poskrbeti za skromno razvedrilo m kakor da bi te hoteli vzpodbujati k napredku. Vsi so veseli, če komu kaj posebnega uspe, in v,i mu pomagajo, da bi >e navadil česa novega. Za uro ali dve odložijo skrbi in težave, potem pa se spet z novimi močmi vračajo na delo za vsakdanji kruh in za preskrbo svojcev. kom, za cerkev celjskih frančiškanov, za cerkev na Rc*.niku pri Ljubljani, v Sostreni, v Sent Jerneju in v Gornjem gradu itd. Med posameznimi znamenitimi podobami bi omenili podobo sv. Florijana v Narodni galeriji, sv. Janeza Nepomuka v ljubljanski župni cerkvi sv. Petra, Marijino rojstvo, slike iz življenja sv. Frančiška Šaleškega, slikanje prižme po naših cerkvah, portreti baronov Saigerefeldov, slike v škofovem gradiču v Goričauafc, 6V. Uršula in še nešteto podob po naših cerkvah Ln pri zasebnikih. Po svoji umetniški vrednosti je Metzinger daleč presegal navadne krajevne mojstre, zalo 'je tudi lahko razumljivo, da je njegovo delo segalo skoraj v vse kraje na Slovenskem in da ee je raztezalo celo onstran slovenskega ozemlja daleč po svetu. Metzinger je v zvezi nam že znanega umetnika Ilovška ustvaril zaJetek našega slovenskega slikarstva, naše domače izročilo, ki ee v poznejših letih ni nikoli več pretrgalo, marveč vztrajno nadaljevalo do najnovejših časov. Dasi ne moremo zaradi pomanjkanja virov dokazati nobenega njegovih pomembnih učencev in pomočnikov, je vendar popolnoma gotovo, da je njegova delavnica slikarstva obstajala, 6aj se na nekaterih njegovih podobah prav lepo da dokazali, da ni vse le njegovo delo, marveč delo kakega njegovega nadarjenega učenca. V zgodovini slovenskega slikarstva pomeni Metzingerjevo ime z Uovškom začetek našo podobarske umetnosti. Dobrova pri Ljubljani. Častilce dobrovsko Matere Božje in prijatelje te Marijine božje poti obveščamo, da bo služba božja ob nedeljah in praznikih med šmarnimi mašami takole urejena: ob 6 tiha maša z obhajilom, nato pridiea in maša s petjem. Ob 8 tiha maša, ob 10 pridiga in maša s petjem. Popoldne ob pol 4 krščanski nauk. ozi-roma pridiga in pele litanije Matere Božje. Vsak, ki obišče romarsko cerkev na Dobrovi med šmarnimi mašami, lo je od prifznika Marijinega Vnebovzetja do nedelje po Malem šmarnu, prejme enkrat popolni odpustek, če prejme sv. zakramente in moli nekaj v papežev namen. Od nekdaj so prihajali sem Slovenci v težikih časih z velikim zaupanjem v Marijo. Obiščimo dobrovsko Mater Božjo tudi sedaj. V Španiji je vina na pretek' V Španiji pričakujejo dobro vinsko letino tn so zato nastale težkoče v oddaji pridelka. Odjem se je silno skrčil, ker je oblast določila najvišjo ceno na štiri pezete. Skladišča so prenapolnjena. Izvoz v Švico znaša komaj 400.000 litrov in bo zato brezpogojno potrebno, da bodo vino izvažali tudi v druge države. Zakaj ibirajo stare čevlje Nemško prebivalstvo je oblast pozvala K zbiranju ponošenil^čevljev. Nemški listi poročajo. da se dajo stari čevlji izkoristiti na razne načine. V posebnih velikih obratih bodo izločili najprej čevlje, ki se dajo po izvršenem popravilu še uporabljati. Ostale čevlje hočejo razdreti. Po odstranitvi morebitnih delov iz gumija, bodo najprej odstranili gornje in tka-ninske dele, ki pridejo med stare tkanine. Boljše komade usnja bodo uporabili za popravila, iz slabih delov pa bodo pridobivali čevljarski klej. Dolgotrajni poskusi razdiranja starih čevljev so pokazali, da se n. pr. lahko iz 100 kg usnjenih odpadkov boksa pridobi 50 do 60 kg čevljarskega kleja. Prav tako bodo iz razdrtih podplatov še porabne dele odstranili, iz ostanka pa bo*> pridobili klej za tehnične namene. Kar bo še od ponošenih čevljev ostalo, bodo zmleli za umetno gnojilo, ki bo vsebovalo b odstotkov fosforja. PRAVNI NASVETI Nepošten varuh. M. D. Pri varuhu ste živeli in delali od 14. do 19. leta. Moral bi vas dati kaj izučiti, pa vas ni, ampak vas je uporabil za vsa domača dela namesto dekle. Ko ste od njega odšli, je obljubil, da vam bo plačal za delo, ko boste polnoletni. Takrat ste ga res opomnili na plačilo, pa se je izgovarjal, da sedaj ne more, da nima denarja. Sedaj pa trdi, da ni dolžan plačati, ker je preteklo več kot tri leta, odkar ste odšli. — Svetujemo vam, da si preskrbite ubožno spričevalo in da tožite nepoštenega varuha za vse, v kolikor je z vašim delom tekom pet let obogatel in upamo, da boste s tožbo uspeli. Terjatve iz službenega razmerja zastarajo v treh letih, vi pa niste z varuhom imeli službene pogodbe! Vaše delo pa je le šlo v korist varuha, on se jc z njim obogatil in zato vam ie vrednost take obogatitve dolžan vrniti tudi še tekom 30 let. Poleg tega pa je varuh med tem priznal vaš zahtevek in je s tem zastaranje prekinjeno. Kdo opravi zapuščinsko razpravo? G. F. Obravnavanje zapuščinskih razprav spada v delokrog notarjev. Le iz važnih razlogov sodišče lahko sklene, da samo izvede zapuščinsko razpravo. Navadno sodišča sama opravijo zapuščinsko razpravo. če so dediči mladoletni. Vendar to ni potrebno. Zato tudi vi ne morete prisiliti sodišča, da v vašem primeru samo opravi zap. razpravo. Užitek stanovanja in davek. K. L. Davek od zgradbe plačuje oni, ki zgradbo uporablja kot svojo (posestnik, imetnik). Ce pa gre za užitek, plačuje davek uživalec. Ker imate dosmrtno pravico do užitka hiše, morate tudi plačevati zgra-darino. Zasipavanje sosedovega zemljišča. G. R. Sosed zasipa svoje dvorišče za vašim poslopjem, tako da postaja zid vedno bolj vlažen. Soseda ste že opomnili, naj preneha z nasipanjem, pa ne odneha. Kaj storiti? — Spor je zasebno-pravnega značaja in spada pred sodišče. Seveda se ne more reči, kakšen bi bil izid pravde. Svoje dvorišče bo pač smel sosed nasipati, vi morate pa sami poskrbeti, da se bo voda pod vašim kapom odtekala odnosno da bo vaš zid proti vlagi zavarovan. Spor zaradi dediščine. C. L. Trije dediči ste imeli skupnega odvetnika v neki zapuščinski zadevi, ki se je končala tako, da je eden dobil pet sedmin, ostala dva pa po eno sedmino onega dela zapuščine, ki je bila tej skupini priznana. Sodišče je na odvetnikov predUig stroške odvetnika odmerilo. Med dediči je spor, ali mora vsak plačati po eno tretjino ali pa se morajo stroški sorazmerno razdeliti med dediči po višini pripojene dediščine. — Napram odvetniku jamčite vsi dediči nerazdelno za vse stroške. Za medsebojno razdelitev stroškov pa velja predvsem dogovor, ki ste ga imeli, preden ste zadevo izročili odvetniku. Ce takega izrecnega dogovora ni bilo, potem velja po našem mnenju molčeč sporazum, da bo pač vsak svojo merico prispeval za stroške. Ločena brez sodne ločitve. P .R. Ce vam dejansko ločeno živeči mož plačuje preživnino, boste po njegovi smrti dobili pokojnino, ki vam po zakonu gre. Ravno tako imate sedaj, dokler mož živi in tudi potem kot vdova, pravico do zdravljenja v bolnišnici. Ureditev meje. Z. R. Pred 45 teti je vaš prednik sporazumno s sosedom postavil mejnike in se je ta meja ves čas spoštovala. Sedaj ste ugotovili, da mejniki ne kažejo meje, kakor je zarisana v mapi, tako da uživa sosed slttzi vse ta leta precej takega sveta, ki pripada po mapi vam in za kateri svet plačujete vi davke. Vprašate, če se da meja popraviti v vašo korist. — Ne. Meja je jasno označena, zato ni sporna in ne morete z uspehom predlagati novo zamejičenje. Svet, ki ga je preko 30 let nemoteno sosed užival, je sijsed s tem priposeslvoval in vsak čas lahko od vas zahteva, da njemu priznate lastnino do tega sveta. Najcenejše boste nesoglasje med mapno In dejansko mejo uredili s tem, da pri občini pravočasno prijavite ureditev mapne meje po uradnem zemljemercu, ki bo dejansko mejo zarisal v katastrsko mapo in boste v bodoče plačevali davek le od tega sveta. Naše domače živali v 1. Konj. Noben konj ni tako hud, du bi se mu ne dela brzda. Od gospodarjevih oči se konj redi. Od -hvale pogine konj v hlevu-Oves izpodbada konja. Pameten človek zmirom ve, zakaj konju obrzda gobec. Pijancev konj ve dobro za gostilne. Po malem konju trava raste. Podarjenemu konju se ne gleda na zobe. Privezi konja, kakor ti ukažem; ako ga poje volk, kaj tebi mar! Prizanašanje še konja ujel S konja se je (»sedel na kozo. Sem malokdaj dobre volje, ko konj dobre misli. Slamnat konj (ki se hrani s slamo), pa voden mož (ki vodo pije), sta zanič. Srebrno sedlo šc ne naredi dobrega konja. Starega konja ne naučiš jahati. Starega konja uči, ali ga pa v jarek luči-še konj se spotika štirinog. Tako malo ga porajta kakor za belega konja. Tako ti privoščim kakor črnemu konju belo liso. Tudi najboljši konj se včasih spotakne. Velika hvala slabše konje jaha. Vsak cigan svojega konja hvali. Za konjem naj gre še uzda. Zmirom je na potu, kakor sv. Jurij na konju. Žejen konj ne izbira vode. 2. Krava ia tele. Ce je šla krava, naj gre še tele Če krava veliko veka, ima malo mleka. Če ne bezlja mlada krava, bezlja pa stara. Če žena kravo molze, teče mleko tudi iz rogov. Da dojde na jakost, bi tudi krave zajce lovile. lulen dobi kravo, drugi pa še repa ne. ima dolg jezik ko krava rep. Išče kravico, preden ima štulico. Gorje temu, ki z otroci dela iu s teleti orjel Je dal Bog kravico, da tudi travico. Kadar se daje kravam bele krnic (pozimi), imajo malo mleka. Kdaj so šle še jasli h kravam! Kdor bo kravo vračal, ta bo davek plačal-Kdor ima sedem debelih krav, utegne dobiti šč sedem mršavih. Kdor noče delati, mora krasti, ali pa krave pasti. , Kdor prvi kosi, eno kravo več drži. Kdor zna, ta zna, je rekel tisti, ki je kravo s svedrom drl. Kjer jc krava, naj bo še tele. Kjer krave telelijo, kobile žrebetijo in žene mrjo, lam gospodarstvo dobro napreduje. Ko je krava iz hleva, se zustonj zupirujo vrata. Kočarjcve krave pa mlinarjevega prasela se ognil Krava črna — mleko belo. Krava doji (molze) na gobec. Krava je pol življenja pri hiši. Kruvu vleče, kam bodi; ženska govori, kur bodi. Kravo lovi za roge, nc za rep. Kravo mu podariš, pa že po teletu grabi. Kravo s teletom kupiti. Majhna kruva, pa dob ro molze. Moja krava, moje tele. Lažje je lačno tele potegniti izpod krave, kakor j)a pijanca izza mize- Najprej šlalico, potem kravicol Nima ne krave, ne prasca. O ajdovi seji ima dela krava in trava. Od zločestega (hudobnega) človeka — tudi krava brez mleka. O sv. Martinu — visi krava na klinu (včasih, ko še ni bilo mcsnic, so ljudje sami klali doma, kadar so imeli kako praznovanje, n. pr. poroko, kakor so bile poroke takrat navadno o sv. Martinu). Okolu zlatega teleta svet na sapo pleše-On se mu toliko smili kakor mesarju tele. slovenskih pregovorih Od jalove kruvo ne pričakuj ne teleta, no mleku! Otepa z jezikom kakor krava z repom. 1'leseta kakor lisasta krava in brezasti vol. Ponoči jc vsaka krava črna (muvra). Pri praznih jaslih muka tudi najboljša krava. Pride mcsec okoli, pa ima krava tele (pravijo o tistih, ki dobivajo mesečno plačo). Prišla je pepelnica, ostala sem telica. Saj še ne vozimo s kravami. 'lako je mrzlo, da bi tele v kravi zmrznilo. Tuko sein dobre volje, da bi dal uš za kravo. Težko njemu, ki z babami gospodari in i kravami vozi. To je tam, kjer krave skozi okno gledajo. Toliko razume ko kruva nu boben. Več je telečjih kož naprodaj ko kravjih. Večja slava — kakor krava. Vsaka krava po svojem teletu veka. Vsako tele iuia svoje veselje. Vse krave bi sc mu smejale. Za tele se pravdajo, pu kravo zapravdajo. Zadnja krava ne gre ruda iz hleva. Dragocena znamka O zbiralcih znamk ste gotovo že marsikaj slišali. V strast jim je prešlo, da zbirajo najrazličnejše znamke in so tem srečnejši, čim popolnejša je njihova zbirka. Obstajajo pravcate borze za znamke, da o trgovinah ne govorimo Seveda imajo tudi svoje cene za rabljene znamke. Cim redkejša je znamka, tem višja jc njena vrednost. Nedavno so v mestu Kemmone odkrili znamko, ki je pač najdražja na svetu. Je iz leta 1856., rdeče barve ter je bila izdana v angleški Guayani. Ker je edina na svetu, je njena podrobna zgodovina malo znana. Za to znamko ponuja neka ameriška milijonarka celih 37.000 dolarjev, kar je vsekakor že lep denar. Križanka St. 12 1 2 3 4 i 0 7 8 9 10 U 12 13 14 15 Ki 17 18 11) 20 21 22 23 24 25 2ti 27 23 2y 30 31 32 133 34 35 | 36 Vodoravno: 1. in 36. knjiga iz založbe Družbe sv. Mohorja, 10. razdobje, 11. vino, 12. leposlovna oblika, 13. žensko ime, 14. del noge, 16. zmazek, 17. starogrška pokrajina, 19. mesto v Ita-liii, 20. domačin, 22. alkohol, 23. starogrški bajeslovni letalec, 24. hud grom, 27. vrag, 30. zemlji" šče (tujka), 31. posoda, 32. hrib, 34. sveta podoba, 35. povesmo slame, 36. glej 1. vodoravno. Navpično: 1. umetnik, 2. oblika vode, 3. žensko ime, 4. žuželka, 5. plin, 6. starorimski cesar, 7. ptič, 8. cerkvena dišava, 9. matematični izraz, 15. suha zemlja, 18. dejanje (tujka), 21. evropsko gorovje, 22 ameriška država, 23. del reke, 25. konj, 26. kraj v Selški dolini, 28. kraj P« Trbovljah, 29, del glave, 30. snov, 33. žensko ime. »Domoljub« stane 24 lir ta eelo leto. ta Inozemstva BO lir, — Dopise In spise »prejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino. Inserate tn reklamacije pa oprav« »Domoljuba«. — Oglas) te tarafunajo po posebnem fcnikn. — Telefon uredništva (n opra»e štev. 40-04. Izdajatelj: dr. Orogorlj Pečjak. — Urednik: France K r a m I a r. — Za L|u<]sko tiskarno: Jože Kramarič.