Sprejem delegatov V. Kongresa KPJ v Ptuju 30. julija je prebivalstvo Ptuja po-zdravilo v svoji sredi delegate V. kongresa. Mala pionirka je v po-zdravnih besedah povedala tisto, kar je čutil in mislil vsak pošten držav-ljan, in to je izrazil enoten vzklik iz stotine grl: »Naj živi naš slavni Cen-tralni komitet KPJ, na čelu z gene-ralnim sekretarjem tov.Titom.« Dele-gatov množica ni izpustila iz svojega obroča — želja vseh je bila, da sli-šijo iz ust teh ljudi, ki so zastopali voljo vseh delovnih ljuda okraja na kongresu, eno samo besedo. Dolgo-trajno ploskanje in vzklikanje je spremljalo delegate ptujskega okra-ja. Tov. Petelin Andrej je stopil pred mikrofon in zbrano množico pozdra-vil s kratkim nagovorom in med dru-gim dejal: rTovariši in tovarišice! Prejmite iskrene pozdrave s V. kongresa, novega CK in tovariša Tita. Delovno ljudstvo navdušeno pozdravlja širom Jugoslavije dele-gate V. kongresa KPJ. Bili smo de-ležni prisrčnih pozdravov na poti do-mov, kar je dokaz zaupanja delov-nega ljudstva naši Partiji in našemu Pvodstvu s tov. Titam na čelu. Tovariši, izpolnili smo vse, kar ste nam naročali, ko smo odhajali na kongres. Potrdili smo pravilno linijo CK, ki jo je imel vseskozi v borbi za boljše~življenje delavskega raz-reda in vsega delovnega ljudstva. Kongres je bil manifestacija enot-nosti Komunistične partije, enotnosti delavskega razreda, enotnosti delov-nega ljudstva in izraz bratstva in enotnosti, ki ga je skovala naša Par-tija v svoji dolgoletni borbi. Dnevi kongresa so bili dnevi dela, v katerih je dajal naš CK obračun svojega dela pred kongresom in s tem vsemu delovnemu ljudstvu cele Jugoslavije. Ogromno je snovi s Kongresa, s katerim je seznanjeno delovno ljudstvo Jugoslavije. To, kar se je razpravljalo na Kongresu več dni, je nemogoče povedati v par be-sedah. Naša naloga je, da bomo ves ta material temeljito preštudirali z zavestjo, da so zadane naloge na-loge Partije za izgradnjo socializma v Jugoslaviji. Z velikim veseljem in navduše-njem srao izpolnili zahtevo delovnih kolektivov v mestu in na vasi, da se izvolijo v novi CK člani prejšnjega herojskega CK, na čelu s tov. Titom, ki nas je vodil že v stari Jugoslaviji, za časa Narodno-osvobodilne borbe in. sedaj po osvoboditvi po pravilni liniji v izgradnjo socialistične druž-be. Izvolili smo za naše najvišje vod-stvo ljudi, ki so stari revolucionarji. prekaljeni v borbi za čistost naše Partije, v borbi proti razrednemu sovražniku in imajo vse zaupanje ljudskih množic. Tovariši! Danes s tega mesta ofo-ljubljamo naši Partiji, da bomo vse naloge V. kongresa izvrševali s po-dvojeno silo in čimprej izgradili so-cializem. S tem bomo dali jasen od-govor na vse neupravičene obdol-žitve Informbiroja. Prav posebno bomo budni za enotnost naše Par-tije, delavskega razreda in delovne-ga Ijudstva, kar je pogoj bratstva in edinstva narodov Jugoslavije in iz-gradnje socializma. Odločno bomo razkrinkali vse tiste, ki so kolebljiv-ci in rušijo enotnost naše Partije. Iz težke situacije, v kateri se je naha-jala naša Partija, je izšla še moč-nejša in se pojačala z zdravimi ka-dri, ki so se izkazali v izgradnji so-cializma in se očistila antipartijskih frakcionaških elementov, ki sq hoteli rušiti našo Partijo in se nekateri podali na pot klevetnisškega obreko-vanja. Ravno V. kongres je pokazal tem, da je Partija enotna in močna pod takim vodstvom, kot ga imamo. Napeli bomo vse sile za izgradnjo socializma pri nas, posebno na vasi. Krepili bomo OF, kmetijsrke zadruge, KLO in množične organizacije, da bomo sposobni graditi socializem na vasi v aklivizaciji malih in srednjih kmetov, za dvig produkcije, organi-zacije borcev za večji pridelek, nov način obdelovanja, dvig kulturno-prosvetne ravni kmeta itd. v nenehni borbi proti ostankom kapitalističnih elementov na vasi. Še z večjim ela-nom botno delali pri gradnji za-družnih domov in se učili na iz-kužnjah tedna gradnje zadružnih domov na čast V. kongresu KPJ. Prav tako bomo v naših delovnih kolektivih dvignili produktivnost dela, organizirali scx;ialistično tek-movanje in dvigali nove udarnike, racionalizatorje, novatorje itd. Še bolj se bomo brigali za preskrbo na-šega delovnega ljudstva in za dvig življenjskega standarda. To je obljuba nas vseh naši Par-tiji, CK in tovarišu Titu. Naj živi KPJ in CK KPJ s tova-rišem Titom na čelu! Zivela VKP(b) s tovarišem Stali-nom na čelu! Ta kratki nagovor je prenesel iskreno vzdušje na vse prisotne, saj tudi doma nismo spali v času Kon-gresa, temveč se je tefcmovalni elan ravno v teh zgodovinskih dneh mo-čno dvignil, tako v obratih — de-lavnicah, kaikor na naši vasi pri gradnji zadružnih domov. Naše delo Dvakrat udarna II. ptujska brigada DMB se je vrnila z gradnje Novega Beograda Pred dvema mesecema je odpoto-vala na mladinsko akcijo — na grad-njo Novega Beograda — II. ptujska DMB, ki je štela 220 mladincev in mladink. Sestav te brigade je tvorila sama kmečka mladina. 70% brigadir-jev ni bilo vključenih niti v mladin-sko organizacijo. V brigadi so bili mladinci, ki niso nikdar poznali dru-gega kot garanje, za katero so preje-mali vse prej kot človeka dostojno mesto. Ali bodo ti mladinci znali kdaj kaj več kot opravljati z živino . In zadoščati njihovim osebnim inte- ( resom, na to niso njihovi gospodarji nikdar pomi^lili. To nam najbolj jasno dokazuje dejstvo. da je bilo 15 brigadirjev biv§ih hlancev in de-kel popolnoma nepismcnih Toda naša ljudska oblast in pred-vsem mladinska organizacija gleda ria te mladince in mladinke drugače. Ne želi jim izboljšati le o.snovnih življenjskih pogojev, temveč ih hoče dvigniti na tisto stopnjo izobrazbe in hotenja po znanju, ki ga ima da-nes velika večina ljudske mladine Jugoslavije. V Titovi Jugoslaviji ima vsak človek — predvsem pa mladina — široko odprta vrata v vse šole, v vse poklice, za katere se čuti spo sobnega. In uspehi, ki so jih dosegli briga-dirji na tej akciji, nam zgovorno pričajo, da ta mladina želi in hoče zaživeti novo. lepže življenje. Samo dejstvo, da je bila brigada proglačena za dvakrat udarno, nam pove. da so ti brlgadirji delali z za-vestio skuDnega ustvarianja Samo par številk iz te^a velike^a ustvar-ialnega poieta* Zresnilirala in dokon-čno usposobila je 27 km orosfe. na novo ie zfrradila 3800 m prose. izko-pala, naložila in porabila 7000 ms zemlie itd itd Brigadirii pa niso pastali udamikl samo zaradi svojega visokega fizič- nega dela, temveč so presegali norme tudi na kulturno-pol'tičnem polju. Na fizkulturnem sektorju je bila bri-gada na drugem mestu celotnega gi^adilišča Novi Beogi^ad. položenih je bilo 1500 norm za fizkulturno značko, pri fizkulturnem zletu je so-delovalo 80% brigadirjev V kultur-no-umetniškem delu je bila brigada kljub neizkušenosti najboljša v vsem logoru. Nepismenih ne poznamo vel — vsi so napravili tečaj in izoit odličnim in prav dobrim uspehom. Brigada je dala 5 prireditev in sode- I lovala pri kulturnem festivalu na čast V kongresu KPJ ¦ Prav tako so bili doseženi odlični uspehi v predvojaški vzgoji. Vsi ti mladinci so na tej akciji po-stali zavedni in aktivni Člani LMS. Kclektivno delo jih je vzgojilo v prave borce za socializem. V brigadi je 35 udarnikov in 52 po-hvaljenih brigadirjev Ti brigadirji so se danes vrnili in ni jim bilo dovolj 2 mesecev trdega dela na akciji, temveč so takoj po prihodu domov sklenili, da bodo kot brigada delali še 15 dni na naših gra-diliščih Brigado so razdelili na tri čete, ki so z mladinskim elanom pri-jeli za kramp in lopato v Veliki Ne-delji, Markovcih in Turnišču. Na teh gradiliščih se cozna ogromen napre-dek tako v delu. predvsem pa v organizaciji in v izkušniah. ki jih imajo ti mladi delavci ogromno. V teh krajih se čuje pesem in veder srneh — to je duh delovne mladin-ske brigade na akci.ii. Peter V Muretincih so kot obvezo V. kongresu dogradili Zadružni dom Misel za gradnjo zadružnega doma v Muretincih je na sestanku, ki je bil v mesecu marcu t. 1., iznesel tov. Horvat, predsednik kme&ke za-druge. Kljub razlagi o potrebi za-družnega doma, ki je temelj za so-cializacijo vasi, vaščani za gradnjo niso bili preveč navduženi. Na tem prvein sestanku so sicer bile spre-jete obveze, da bo vsak dela zmožen vaščan delal na gradnji 50 ur, voz-niki s konji pa po 30 ur. Toda to je sprva ostalo le pri besedah. V aprilu tega leta so začeli kopati temelje, vendar pa se je ob teh zacetnih delih izkazal le sindikat gozdne uprave. Važčani se niso in niso hoteli ogreti, speljali so skupaj 20 ms lesa in to je bilo vse. Po ponovnem, zgoraj že omenje-nem sestanku, pa se je vas le raz-gibala. Najprej mladina, za njo pa vse ostale organizacije. S požrtvoval-nim delom so vafščani postavili za-družnemu domu temelje. Njihovo prizadevnost pa je začelo motiti de-ževje, še huje od dežja pa je vaščane begala kulaška zloba. Ti sovražniM in nasprotniki ljudstva, ki jim ljud-ska oblast onernogoča izkoriščanje malih kmetov in bajtarjev, so v svoji veliM jezi do Ijudske oblasti in do zadružnih doanov navili svoje že precej izrabljene graimofan^ce ploeče: Muretinčani si gradijo skup-ne koile, v Muretincih si vaščani sarni sebi gradijd zapore. Tafc§ne in podobne krilatice so v svoji sveti jezi kulaki iz vasi Gajevci in Moš-kanjci širili po Muretincih. Vaški aktivisti so vztrajno vzpod-bujali važčane k gradnji zadružnega doma in delo je znova zaživelo. Va-ščanom so prišli v pomoč tudi de-lavci vodne uprave z ing. Uw. Cvah-tetom na čelu. Prav tako pa je po-moč pfi gradnji zadružnega doma irudil tudi sindikat Okrajnega grad-benega podjetja in drugi sindikali-sti. Kmetje so v tem času navozili 28 m3 lesa, iz Zavrča pa 30 ms ka-menja. Gradnja doma je v kratkem 6asu močno napredovala. Z dneva v dan so se stene doma dvigale s skupnim trudom delavca in kmeta. Približeval se je V. Kongres KPJ. Na iniciativo partijske celrce v vasi so se vaščani obvezali, da bo njihov zadružni dosm pod streho v dneh kongresa. Obveza, dana KPJ, je delovni po-let še bolj dvignila. Da bi obvezo izpolnili, so vaščajii sklenili delati tudi ponoči. Prvi večer je delalo 50, drugi večer pa 45 kmetov in kme-idc. Nočni hlad je naglico pri delu povečal. Tekmovalna zavest, po ce-lodnevnem težkera delu, v nočnih urah graditeljev zadružnega doma ni zapiistila. Nasmejani so eni nosili opeko, drugi malto, z delom zidar-jev pa »5 se bolj in bolj dvigali zi-dovi. V Času tekmovanja za V. Kongres KPJ se je najbolj izkazala va&ka mladina, tako pri vožnjah. kakor tudi pri delu na samem domu. SKOJ-evec Zupančič Konrad ]e pri gradnji zadružnega doma prednja-&1. To prizadevanje je zdramilo tudi dvomljivce. da so se tudi oni opri- jeli dela. Razumljivo je, da so se ob tem zopet jezili »ubogi siromaki«, ki so poizkuisali na vsak način pre-prečiti gradnjo zadružnega doma. Uspelo jim ni, obratno — ta delovni polet je zajel tudi pionirje, ki niso hoteli zaoetajati za starejšimi. De-lali so vse mogooe. Vozili in nasili so opeko, nosili vodo, močnejši od njih pa apravljali celo težaška dela, prav tako so z vsemi drugimi osta-jali na delu tudi ponoči. Znatno pomoč so pri gradnji za-družnega doma Muretinčanom nu-dili člani različnih sindikatov. Prav v delu na zadružnem domu se je ču- tila velika povezanost med delavcem in kmetom. AFŽ organizacija v Mu-retincih je, v zahvalo za nudeno pomoČ pri delu, organizirala po vasi zbiranje živeža za prostovoljce. Kmetje so radi odstopali svoje pri-delke, da bi se na ta način vsaj malo oddolžili trudu, ki so ga v delo vlagali Slani sindikatov. S tem nabranim ždvežem so vsakokrat po-gostili došle člane sdndikatov. Obsod-be pa je vreden primer, ki se je do-godil zadnji dan dela na gradilišcu. Tega dne je Vavpotič Franc vozil mimo gradilišča sodček. Vračal se je iz Haloz. Delavci so ga v šali po-zvali, naj pijačo odloži, naj jim da malo poskusiti. Vavpotdč je takoj zaustavil in radodamo natočil pija-čo in najbližjemu ponudil polno ču-taro. Ponujeno čutaro je dotični vzel in tudi nagnil, toda v čutari ni bilo vlno, temveč kis. Vavpotič pa se je svoji »veliki duhovitosti« na ves glas smejal. Zapomni pa naj si ta surovež to, da se iz ljudi, ki dan za dnem nesebično žilvujejo svoj prosti 6as za gradnjo domov, ne norčuje. Pravice, norčevati se iz delovnih ljudi, nima nihče, najmanj pa on, ki sam ni ničesar pripravljen žrtvovati za skupnost. Kljub vsem pomislekom in dvo-mom, ki so bili od začetka med va-ščani, kljub kulaški propagandi. je bil na dan zadnjega dneva V Kon-gresa KPJ zadružni dom dograjen in s tem je bila izpolnjena tudi ob-veza. V nedeljo dne 1. avgusta pa je bila v Muretincih dograditvena slav-nost. Novi zadružni dom je bil ves v zelenju. zastavah in napisih. Pred domom je bila postavljena tribuna. Slavnost je otvoril tov. predsedinik, takoj za tem pa je predal besedo sekretarju Okrajnega komiteta KPJ tov. Petelinu. Sekretar tov. Petelin je v svojem govoru, ki ga je govoril številni množici, povedal, da je imel čast kat delegat KP ptujskega okraja prisostvovati kongresu KPJ. V svo-jem govoru je pripovedoval o raz-položenju, ki je vladalo aa kongresu, govoril o sklepih, ki so bili na tem kongresu sprejeti. V nadaljevanju je tov. sekretar ponovil besede, s katerimi je maršal Tito zaključil kongres, ko je delegatom in po njih vsemu ljudstvu sporočil, naj se čuva enotnost delovnega ljudstva Jugo-slavije. Za tov. sekretarjem je govoril predsednik okrajnega LO tov. Bel-šak. Med drugim je dejah »V tcm domu, ki stoji tu pred nami in ki smo si ga sami zgradili, bo v bodoče šola za nas in za našo mladino. Tu v tem domu se bomo kultumo in prosvetno dvigali. Tu bomo izpo-polnjevali svoje gospodarsko znanje, ta dom tu pred nami je temelj za socializacijo vasi, torej temelj za višjo družbeno ureditev, kjer ne bo več izkorišcanja človeka po člove-ku.« Po končanem govoru je tov. predsednik Belšak nagradil najbolj prizadevne pri gradnji zadružncga doma. V imenu nagrajencev je sprego-voril tov. ing. Cvahte, ki je med drugim dejal: *Pomoč, ki jo je nu-dila Vodna uprava pri gradnji va-šega doma, je samo povračilo za vaše proslovoljno delo lansko leto, ko je Vodna uprava z vašo pomočjo rešila lepe komplekse orne zemlje pred poplavitvijo. To je malenkostni dokaz, kako neločljivo je delo de-lavca in kmeta, da se v trdni po-vezavi in enotnosti da doseči prav vse.« Mala pionirka se je tov. Cvahteju zahvalila z domačim sn-pkom, na-vdušeno ploskanje vseh navzočih pa je manifestiralo povezavo delav-ca in kmeta. Navdušenost prisotnih pa se je podvojila ob partizanskih in narod-nih pesmih pevskega zbora »Jože Lacko« iz Ptuja in se ob zvokih god-be razvila v pravo Ijudsko vesolje. L. N. Po naših gradiliščih Zadružnih domov Naprcdek pri gradnji zadružnih domov v našem okraju V zadnji številki smo prikazali nekaj zadružnih gradilišč in ugoto-vili polet, ki je zajel ta gradilišča. Medtem je »podaljšani teden zadruž-nih domov« razgibal še druga gra-dilišča, ki v samem tednu še niso prišla iz svojega mrtvila. Druga pa, ki so že pred tem tednom pokazala voljo izpolniti sprejeti sklep in zgra-diti dom letos, so zelo uspešno na-daljevala svaje delo. Tako nam poročajo iz Grajene Pred tednom zadružnih domov nismo razpravljali o tem, kdaj mi-slimo proslaviti otvoritev našega doma, danes pa smo z delovnim poletom v tem tednu napredovali tako daleč, da se že prav resno menimo o dnevu, ko bomo bližnjo in daljno okolico povabili na našo otvoritveno svečanost. Pred 18. ju-lijem nismo dokončali še niti iz-kopa, danes 31. julija pa imamo za-betoniranih že celih 55 m8 temeljev in zddar, ki brez njega več ne mo-remo naprej in nam strokovno po-maga ves dan, že postavlja prve opaže za betoniranje nadzidka. Vpra-šanje gramoza smo do sedaj uspešno rešili z izkopom v našem potoku Grajeni; ker pa nam ga je tam zmanjkalo, ga dovažamo iz Rogoz-nice. Nismo malodušni in vemo, da nam bo z nadaljnjo aktivizacijo ljudstva uspelo rešiti to vprašanje vsaj delno z lastnimi prevozi, čeprav je razdalja za naše kravje vprege kar velika. Trdno upamo, da nam bo priskočila na pomoč tudi okrajna uprava z nekaj vožnjami, tako da naše delo ne bo zastalo. Za to uslugo ji bomo vrnili ob času opeko. Danes ir irao sicer gotovo šele eno samo p :, to je cca 55.000 komadov in to bomo v bližnjih dneh že nosili iz peči naravnost zidarju, da bo vidno rastel naž Zadružni dom. V nasled-njih treh tednih zažgemo dnigo peč in s to bo naša potreba krita. Nato pa bomo nadaljevali z izdelavo opeke. Ne mislimo še na to, da bi sxianjo poljsko opekarno izgradili v svoje krajevno podjetje, vendar j( še mnogo domov, ki bodo še ra-b:'i opeko. Za rekonstrukcijo našega kmetijstva in lepše življenje ne ra-bimo samo še mnogo zadruinih do-mov, temveč tudi druga gospodar-ska poslopja in delavnice, ki nam bodo nudile v prihodnjosti v izobi-lju kar potrebujemo v vsakdanjem življenju. S Slovenjo vasjo smo se že dogovorili, da si bodo opeko de-lali pri nas. Kako zelo je teden za-družnih domov pospešil delo pri nas, dokazuje že samo število oprav-ljenih ur. Med tem, ko smo do 25. julija opravili komaj 4799 ur prostovoljnega dela, je to število ur do 31. julija naraslo na celih 8364. Res je, da so nam pomagali sindi-kati, predvsem pa Zveza borcev, vendar smo ponosni, da smo večji delež dali sami in da bo naš za-družni dom, kot vse kaže, res naš, zgrajen z našimi žulji in predvsem z našimi lastnimi napori. Naš per-spektivni plan je sedaj tale: do kon-ca avgusta porabimo opeko, ki jo imamo in pridemo nekaj čez prvi betonski venec. Istačasno bomo do-kcnčali drugo peč. S to drugo pečjo in ostrešjem, ki ga že pripravljamo, upamo v prvih dveh tednih sep-tembra dom gotovo končati in vas vse tako okrog 15. septembra pova-biti na otvoritev. Ni pa izključeno, da dokončamo gradnjo v surovem stanju že prej. Starše prebolevajo začctnc težave Ko smo prišli 24. julija v Starše nekako ob sedmi uri zveČer, smo našli predsednika krajevne uprave za gradnjo zadružnega doma, tova-riža Ogrizka, na gradilišču pri pre-kladanju strešne opeke. Mož je pre-pašten, da bi rekli o njem eno samo slabo besedo, vendar naj dovoli, da mu rečemo: tovariš Ogrizek, sam ne boš mogel zgraditi zadružnega doma. Dne 6. avgusta, ko smo se zopet v naglici znašli v Staršah, smo nale-teli na tovariša Ogrizka pri nakla-danju žita na kamion, na gradilišču samem pa smo naleteli na tovariša Tement Janeza iz Rošnje, člana KU. Tovariš Tement vzbuja videz zelo poštenega moža, vendar mu ne ver-jamemo, 6e pravi, z ozirom na za-družhi dom, >-da se ljudstvo še boji tote hiše«. Saj vendar Starše niso tako zaostale. da bi še verjele v bajko o skupnih kotlih in kasarnah, kakor smo to lahko zadnjič ugotovili v Majšperku. Dejansko gre za šibko stran KU, ki ji še ni uspelo organi-zacijsko zajeti ljudstvo. Kljub na-čelni volji, ki jo kaže ljudstvo za gradnjo, je treba vedeti, da se ljudje ne bodo v veliki večini prišli ponu-jat za prostovoljno delo. Treba jih je organizacijsko dobro zajeti. Saj v »podaljšanem tednu zadružnih do-mov« ljudje niso stali križera rok: Izkopali so studenec, tako, da ima res lepo gradilišče sedaj vodo, :n tudi pri izkopu so v tem času na predovali. Vendar: vse to je malo, zelo malo. Starše so slabše od Sld-venje vasi TovariS Tement pozna eno samo pesem: dajfe nam orodje; vi bi nam morali preskrbeti samo-kolnice; dajte nam aktivista, ki bo ljudem pregnal strah pred »toto hi-šo«. In še mnogo drugih zahtev po-stavlja pred nas. Čakamo samo, da nam reče: pridite, zgradite nam za-družni dom. Tovaruš Tement! Pri-znamo marsikaj. Mi vemo, da imate slabega tehnika. Tovariša, Majstra iz Strnišča še sploh niste videli na gradilišču! Vaš aktivist tovariš Vrabl Jože je imel zadnje tri tedne posla z ljudskim posojilom in ni mogel priti k vam. Član okrajne uprave, tovariš Krepfl Simon je vaš va-ščan, pa iz obzirnosti ne kaže do-volj ofenzivnasti, ker se boji za-mere. In sam predsednik vaše KU, tov. Ogrizek, je premehak, da bi sd upal reči komu po potrebi trdo be-sedo. Tako je, tovariš Tement, in nič drugače. Smisla za organizacijo vam manjka!! — KU je sestavila nekake frontovske brigade po vaseh Rošnja, Loka in Starše. In kaj se je zgodilo?! Roš-njani niso prišli na delo tistega dne kot so obljubili, da pridejo po raz-poredu. Ali niso nato Ločani takoj drugi dan, ko bi naj šli gradit dom, rekli: Če Rošnjani ne gredo, tudi mi ne gremo?! In kaj je naredila KU?! Nič!! Čisto preprasto!! Nič ni sto-rila!! In kaj bi bila morala storiti?! Poklicati na odgovornost tiste, ki so obljubili priti, pa obljube niso izpol-nili. KU pa jih ni takoj še isti dan poklicala na odgovornost, ker ni imela dobre evidence; ker je bila oportunistična in ker mlsli, da je samo predsednik KU, tovariš Ogri-zek, poklican graditi zadružni dom. — Še manj velja ugovor tovariša Tementa, češ, vsi funkcionarji so pasivni, ker se boje, da bi »gor pla-čali«: tako da je bilo 1918., tako 1941., tako 1945. leta. Mi pa bi rekli: funkcionarji se ne boje, kajti naša ljudska oblast ni od danes na jutri, pač pa se boji tovariš Tement iz Rošnje, član KU, tovariš Tement, ki saraemu sebi ne zaupa; tovariš Tcment, ki menda sam ne verjame, da so osvobojene ljudske množice naše nove, Titove Jugoslavije zmož-ne ustvariti Še "vse več kakor pa sa-mo zgraditi en zadružni dom v Staršah. Lskreno želimo, da vzamejo Starše te nauke resno in da v tekmovanju s Slovenjo vasjo dokažejo, da naše Dravsiko polje le ni tako zakrknje-no, kakor je to mnenje doslej o Staršah precej upravičeno veljalo. In še to naj si zapomnijo Starše: ko-likor bodo skupnosti dali, toliko bo-do od nje tudi prejeli. — Na zadružnem gradilišču Bolfenk se ob jami za apno nemoteno sončijo žabe Ko smo se 6. t. m. znašli na za-družnem gradilišču Bolfenk, smo malone zavidali žabam, katerih ob 10. uri predpoldan noben človeški korak ni motil v njihovem idiličnem sončenju. Svetlomodro nebo brez oblačka se je bočilo nad lepo slove-njegoriško pokrajino. Razen nekaj precej na slepo razritega gradilišča ni bilo daleČ naokrog nobenega vid-nega znaka, da smo v drugem letu naše petletke, ko stopnjujemo na-pore za izgradnjo socializma v naši deželi. Prlbližno 8 ms kamenja, nekaj po gradilišču razmetanih desk, ka-kih 50 m3 gramoza, pridobljenega na licu mesta in do 8 m3 peska ne more biti dokaz za razgibanost, ko se grade vendarle zadružni domovi širom naše domovine že dobrega pol leta. Po celem tednu zadružnih do-mov, ki je poka^al v haloških pre-delih in na ptujskem polju narav-nost lep delovni polet; po podaljša-nem tednu zadružnih domov, ki je v istih krajih rmnil ob nezmanjša-nem navdušenju. Kratko odmerjeni čas nam ni dopužfal, iskati predsed-nilia KU, tovariia Vidica, niti stati- stičarja, da bi nam pojasnil, kako je mogoče, da so v dekadi od 20. do 31. julija opravili vsega 322 ur. Druga gradiHšča so v istem 6asu s pravim duhom medkongrasnega tek-movanja opravila 2000 delovnih ur in več ter napravila tako v enem samem tednu veČ kot vseh šest me-secev pred tem. Spor o tem, kje bodi gradilišče, ne opravičuje tolik-šnega zaostanka. Tehnika, to»variša Bartola, poznamo dcbro in vemo za njegovo agilnost. Tudi za Bolfenk zadolženi aktivist, tovariš Štumber-ger Jože, ni najslabši. Nujno jima svetujemo, da se povežeta tesno s članom okrajne uprave, tovarišem Megličem in predsednikom KU, to-varišem Vidicem, ter da nadokna-dijo vsaj v bližnjem »mesecu za-družnih domov« od 15. avgusta do 15. septembra vse dosedanje po-manjkljivosti, da nam tako tudi sredi Slovenskih goric v najkrajšem času zrase vidno znamenje sociali-zacije naše vasi. Vsi naj vedo: za-družni dom zgfadimo ali v 35—55 dneh, ali pa ga sploh ne zgradimo. To dokaznje že veliko število domov po naši ljudski republiki Sloveniji in tega se mora zavedati tudi Bolfenk, pa čeprav so pogoji za gradnjo mor-da nekoliko manj ugodni kot drugje. Vitomarci (Sv. Andraž) bodo otvorili dom 3, oktobra 1943 Prvo sejo KU so imeli v Vitomar-cih 7. julija in šele 5. avgusta je to varis iz Ptuja zakoličil gradilišče. Danes, 6. avgusta, že odkrivajo zetn-Ijo na gradilišču, kopljejo gramoz v nekoliko oddaljeni gramoznici (se-daj imajo odkritega cca 60 mft) in v torek, 10. avgusta, bodo začeli iz-delovati opeko. Seje te krajevne uprave formulirajo natančno sklepe. Tako predvideva seja z dne 1. avgu-sta več sklepov (prevoz lesa, orga-nizacija delovne sile, nabava nujne-ga materiala iz Ptuja); za vsak posa-mezen sklep zadolže imenoma to-variša ali tovarišico, ki naj ta sklep tega in tega dne izvede. Na naše vprašanje nam je statisticar, tova-riš Zeleako Franc, odgovoril, da so dcAočeni tovariši vse sklepe zapis-nika z dne 1. avgiista izvršili. Napak pa je, da ne ve niti statisticar niti administratorka KLO, kdo je pred-sednik krajevne organizacije LMS. Kako naj bo delo res uspeŠno, če se niti funkcionarji pasameznih or-ganizacij na vasi med seboj ne po-znajo ali se niti ne poizkušajo spo-znati. To veliko organizacijsko na-pako, ki obstoja t«di marsikje drugje, je treba in povsod, kjer ob-stoja, nemudoma odpravitL Pred-stavniki OF, LMS, AF2, KZ s par-tijsko celico na čelu morajo tvoriti trden, enoten borbeni štab, ko bo s svojo enotnostjo zmagoval vse te-žave v teku gradnje. Ce bi se v Bol-fenku ta štab med seboj poznal in enotno nastopal, tedaj bi statističar ne mogel reči, da obstoja mladinska organizacij a le na papirju, v isti sapi pa reči, da je daslej mladina vendarle storila največ. Prav tako je treba tovarišu Zelenku rz Bol-fenka reči, da je statističar zato, da pošilja poročila na okrajno upravo in ne, da jih zadržuje pri sebi. Tu-kaj kot marsikje je videti, da sma-trajo statistiko za precej nepotreb-no birokracijo in ne morejo priti do spoznanja, da je redno poSiljanje poro&il, pa Čeprav negativnih, edina pot, po kateri je okrajna uprava sproti obve&fena o poteku in v sta-nju, odpraviti težave, ki nastanejo iz dneva v dan, pri čemer mora in hcče okraina uprava pomagati po svojih najboljših močeh. Precejšnja ovira za gradnjo doma je tudi šola, ki je še danes v tistem razbitem in oropanem stanju, kakor jo je zapostil okupator. Domnevamo sicer, da je zanemarjeno šolsko po-slopje le izgovor za nekaj tistih, ki jim ni do doma in če bi ne bilo šole, ki bi jo bilo treba po njihovem mnenju obnoviti pred gradpjo do-ma, bi pač našli drug izgovor. Kljub temu želimo, da se potrudi pro-svetni odsek OLO Ptuj, najti sred- ' stva za obnovo šole, da tako odpade ta majhna ovira. j Če vemo, da gradi dom kar sedem ! vasi in sicer Drbetinci, Vitomarci, { Hvaletinci, Rjavci, Smolinci, Slav- ! šLna tn Gibina, kar da okrog 1200 ljudi. tedaj ne more biti govora o tem, da je nemogoče dograditi dom do termina prvega oktobra. ki si ga je postavila KU. Treba je le, da se poFtavijo po teh vaseh frontne bri-gade, da se predstavniki ma^-ovnih orgamzacij povezejo mea »eouj v enoten, deloven in borben štab, ki bo neumorno vodil borbo ne samo za dosego tega termina, temveč celo za njegovo prekoračenje. Izkušnje v naši LR Sloveniji, kjer smo doslej dogradili že preko 144 domov, do-kazujejo namreč, da domcrv naše ljudstvo ne gradi mesece, temveč tedne. Je že tako in to naj vedo ludi v Vitomarcih. Teh nekaj primerov gradnje naših domov, ki smo jih abifekali, nam odkrije marsikako pomanjkljivost, ki jo je treba nujno odpraviti; po kaže pa nam tudi, kaj se da doseči (primer Gra:ena) tam, kjer ljudstvo ve, kaj pomeni zgraditev doma za nipftov dvig in napredek. l^inodnjic pnnesemo porocna se z gradilišč, ki jih doslej še nismo utegnili obiskati. Ta gradilišca so Velika Nedelja, JurŠinci, Janežovci, Litmerk, Gorišnica, Dornova, Zavrc in Nova vas pri Marku. Na teh gra-diliščih je delo v času od 18. julija zelo napredovalo. Tako predvsem v Veliki Nedelji, Gori-šnici in Novi vasi pri Marku. Prepričani smo, da bo marsikateri teh domov do izida naše druge številke že rasel proti prvemu nadstropju in da bo tudi ono pri-pomogla k temu, da v prihodnjih dveh mesecih ne mine nedelja, ne da bi otvorili vsaj en dom: v čast in ponos vsem, ki so gradili in v korist našega ljudstva, niegovega boljšega življenja in napredka. Dar kolektiva železniških delavnic V. kongresu KPJ Ptuj. — Delavci in nam^čenci že-lezniških voznih delavnic v Ptuju sose v medkongresnem tekmovanju obvezali, da bodo s prostovoljnim de-lom obnovili železniški tovorni voz. V ta namen so iz razbitin potegnili dva v vojni uničena voza in pristo-pili k obnavljanju. S to svojo obvezo je železniški delovni kolektiv doka-zal, kako zelo je povezan 5 Komuni-stično partijo. Strokavnjaki so predvidevali, da bo za obnovo tovornega voza potreb-nih 254 delovnih ur. Ker pa je to delo veljalo Partiji, so delavci krep-keje poprijeli in iz zarjavelih raz-bitin je bil v 120 urah dograjen nov železniški tovonii vagon, opremljen z zračnimi zavorami in s tem spo-soben za vse mogoče vlake. Torej so graditelji voza predvideni čas dela skrajšaH za 133 ur in s tem za 110% prekoračili normo. Kako poteka žitni odkup Z zvezno uredbo o odkupu belih Žit v letu 1948. je bila dana našim kmetovalcem velika ugodnast v tom, da so vse svoje viške žitaric lahko kontrahirali, za kar so prejeli 40% predujma v denarju in bonih za 25% povišano ceno in katere so se jim računale v obvezno oddajo. Kmeto-valcem, ki pa niso kontrahirali ali pa premalo kontrahirall, se je na podlagi uredbe izvršil predpis ob-vezne oddaje, za kar pa ne dobe bcnov niti 25% poviška v ceni. Način letošnjega odkupa in obre-menitve obvezne oddaje po načinu in vsebini od lanskoletnega odkupa in obremenitve se razlikuje. Obre-menitev za obvezno oddajo žitarič so izračunavall KLO-ji, za kar jim je bila podlaga prijava posejanih po-vršin ter hektarski donos dotičnoga kraja oziroma posameznega kmeto-valca. Razlika je tudi v tem, da se je hektaTski donas belih žit določal za vsako gospodarstvo posebej, pri čemer ni bilo mogoče napraviti veČ-jih napak. Vsa kmečka gospodarstva so razdeljena v sedem kategorij, za katere je določen progresivni pro-cent oddaje belih žit od ugotovlje-nega tržnega presežka, tako, da mo-rajo gospodarstva tretje kategorije oddati 40% svojih vižkov, a gospo-darstva pete, žeste in sedme kate-gorije pa do 85% svojih vižfkov, S progresivnim procentom oddaje be-lih žit od ugotovljenega tržnega pre-sežka so dane možnosti malim in srednjim kmetom za prodajo vseh svojih viškov po vezanih cenah in inidativa za nadaljnji dvig kmetij-ske produkcije. Velikim kmetom so priznane zadostne koli^čine za pre-hrano, krmo živine, gotove kolifeine pa tudi za prosto razpolaganje, one-mogočeno pa jim je še nadaljno špe-kuliranje ter odtegovanje kruha delovnemu ljudstvu. Kljub pravični obremenitvi malih, srednjih in velikih kmetov pa je videti, da so mali in srednji kmet|e kontrahirali razmeroma dosti večje kolicine belih žit, kat pa bi po ured-bi morali oddati, dočim pa veliki kmetje niso kontrahirali niti 50% njihove obremenitve po obvezni od-daji. Računali eo, če je plan kontra-haže 100%no dosežen ne glede kdo je kontrahiral, da njim ne bo treba oddati ter da bodo za njih oddajali mali in srednji kmetje. Nekaj izra-zitih primerov: Ogrizek Ivan iz Hajdine je oddal mlatilničarju merico iz zaloge sta-rega pokvarjenega žita, svoje ob-vezne oddaje pa nikakor noče izpol-niti. V isto vrsto spada tudi Cartl iz Hajdine, ki je moko prodajal na mariborskem trgu, davka ni porav-nal niti 30%. Dalje je Peršuh iz Cirkovc, ki misli, da bo še nadalje lahko špekuliral s svojimi pridelki, Šolar in Furek iz Zlatoličja, ki sma-trata, da je za delovnega čioveka dobro tudi smetljivo, staro in po-kvarjeno žito itd. Zelo značilen je primer v KLO-ju Sikole. Na KLO so veliki kmetje prinesli vzorce pšenice, ki je bila čma in smetljiva, čes, da je tak nji-hov pridelek in da je razumljivo, da obvezne oddaje ne morejo izpol-niti. Pri kontroli pa se je ugotovilo, da ravno ti kmetje posedujejo lepo in čisto pšenico. Posebne kritike pa je vreden pri-mer v KLO Pcbrežje. Razrez za ob-vezno oddajo je napravil KLO in predsednik KLO-ja tov. Bra&č je najprej zaščitil sebe obvezne oddaje kar mu že ni zadostovalo, razrez je napravil tako, da fe oprostil obvezne oddaje tudi druge po gospodarski zmogljivosti njemu enake kmete. \ V Sobetincih pa KLO enostavno ni hotel napraviti odmere in ko je odmero napravila okrajna uprava za odkup, so začeli vsi tožiti, da je odmera previsoka. Posredovanje že-ne voljenega tajnika KLO-ja je po-polnoma brezsmiselno in za vsako morebitno napako, ki bi se v tem KLO-ju napravila s strani okraja, v celoti odgovarja KLO, ki - po tri-kratni zahtevi okraja odmere ni na-pravil, kar ni samo višek malOTnar-nosti, ampak lahko smatramo za sa-botažo. Mnogo pa imamo malih in sred-njih kmetov, ki so razumeli važnost hitre izvedbe oddaje in so po ve-čini že prej kontrahirali, in to ne samo plansko količino, temveč mno-go več. In ti poSteni delovni ljudje naj dopuščajo, da na njihov račun špekulirajo posamezni vaški mogot-ci? Nikakor! Vsem takim in podofo-nim tipom, ki poizkušajo rušiti naš petletni plan, bodo znali najti njim primerno mesto. Z. M. Pionirski odred zadruge ,,Osojnik" napoveduje tekmovanje vsem pionirskim odredom okraja Ptuj NaS odred šteje 22 pionirjev. Budno sledimo vsem nalogam, ki jih stavlja pred nas domovina in naš ljubljeni Tito. Da dokažemo vsem, kako zelo ga imamo radi, smo na-pravili v čast V. kongresu 1017 pro-stovoljnih ur. Pa ne samo to — vključili smo se tudi v delo na kul-turnem polju in pripravljamo pester program. Ustanovili smo si tudi last-. no pionirsko knjižnico, ki se vsak dan veča. V mladinsko brigado, ki bo nabirala zdravilna zelišča, smo dali 2 pionirja, ker jih več niso mogli sprejeti (iz vsega okraja jih je šlo le 35). Ker vemo, da je sedaj veliko dela, predvšem na gradiliščih, smo skle-rrili, da priskočimo na pomoč. Neka-teri. pionirji imajo že lepo število ur. Da ta delavni polet dvignemo v slehernem pionirju, smo sklenili, da napoverno tekmovanje. Tekmovanje napovedujemo vsem pionirskim od-redom okraja Ptuj, in sicer v slede-čih točkah: a) Kateri odred bo napravil največ udarniških ur. b) Kateri odred bo imel največ knjig v knjižnici. c) Kateri odred bo največ knjig prebral. d) Kateri odred bo najboljše izve-del konkurz za zbiranje zelišč. e) Kateri odred bo dal največ pri-spevkov za tisk »Pionirja«, »Ciclba-na« in »Naše delo«. Pozivamo vse odrede, da čim prej pristopijo k delu in nam preko okraj-nega štaba javijo, 5e napoved še s kakšno točko izpopolnjujejo. Okrajni štab pa prosimo, da točno vodi evi-denco dela vseh odredov. Za domovino s Titom naprej! Pionirji zadruge »Osojnik« Dvig hektarskega donosa - nov doprinos k izpolnitvi naše petlelke V Ptuju se je dne 1. avgusta 1948 vnšila okrajna konferenca SKOJ-a, na kateri so bile zastopane vse SKOJ-evske organizacije iz okraja. Prisotni so bili tudi zastopnijki okraj-nega komiteta KPS iz Ptuja, med njimi tov. sekretar Petelin Andrej. Komferenca je acnalizirala dosedanje delo Zveze komunistične mladine Jugoslavije v ptujskem okraju in dala nove smernice za njeno bodoče delovanje. Sekretar okrajnega komiteta SKOJ-a, tov. Furlan Dušan, je v svojem referatu kritično pregledal vse delo SKOJ-evske organizacije v našem okraju. Posebno je opozoril na take napake kot so" ozkast, opor-tunizem in neekspeditivnost poedi-nih csnovnih organizacij SKOJ-a. Ze iz referata, posebno pa iz dis-kusije, se je videlo, da je mladina pod vodstvom SKOJ-a dosegla v le-tošnjem letu, posebno pa v pred- in medkongresnem tekmovanju, lepe uspehe. Vpisala je preko 1 milijon dinarjev ljudskega posojila, napra-vila na gradnjd zadružnih domov okoli 35.000 ur itd. Najlepše uspehe je SKOJ dosegel pri gradnji zadruž-nih domov v Gorišnici, Muretincih, Podlehniku, pa tudi drugod. Tovarišica Marija, sekretarka gru-pe SKOJ-a v kmečko obdelovalni zadrugi Sobetinci, je povedala, kako se ta mladina bori za dvig hektar-skega donosa. Uredili so si svojo mladinsko njivo in jo obdelali. Na tej njivi bodo dokazali, da se da s pra-vilnim obdelovaajem zemlje doseči višji in boljši pridelek kot pa dru-gače. Tovarišica Marija je pozvala vse SKOJ-evske grupe, ki še nimajo mladinskih njiv, da te organizirajo v dobi jesenske setve po vseh akti-vih LMS. Tovariš Franjo iz Vitomarc je po-zval vse SKOJ-evske grupe, naj po-jačajo svojo borbo proti vsem izko-riščevalskim elementora, ki hočejo motiti izgradnjo sotializma. Povedal je, kako je pfi njih SKOJ-evska gru-pa skupno s partijsko celico onemo-gočila kulaku Tošu in njegovim paj-dašem, da bi se vrinili v novousta-novljeno kmetijsko zadrugo in na ta način izkoriščali delovno ljudstvo. Opozoril je tudi na borbo proti vplivu protiljudske duhovščine, ki skuša preko Marijine družbe in pre-ko nekaterih gasrilcev razbiti enot-nost mladine in delovnega ljudstva ter na ta način zmanjšati njegov de-lovni polet pri izgradnji socializma. Tovariš sekretar OK KPS, ki je konferenci prinesel pozdrave s V. kongresa KPJ, je v svojem referatu posebno poudaril enotnost Komuni-stične partije Jugoslavije v borbi za izgradnjo socializma; dejal je: »Če-prav so pred nas postavljene velike ovire, nihče ni mogel omajati te enotnosti. Naže ljudstvo je hotelo, da izvolimo za sekretarja CK KPJ tovariša Tita rn mi smo ga izvolili.« Njegove besede so vsi prisotni po-zdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Ostali diskutanti so govorili o uspehih, ki jih je SKOJ dosegel pri kulturno-prosvetnem delu z mladi-no, o budnosti do vseh sovražnikov delovnega ljudstva, pa naj se skri-vajo pod kakršno koli masko, o dolžnostih SKOJ-a pri odkupu, o važnosti odhoda odvišne delovne sile v industrijo, o nalogah SKOJ-a pri izvajanju vojaške abuke, o delu SKOJ-a pri formiranju mladinsklh delovnih brigad itd. Posebno pažnjo so diakutanti po-lagali na borbo proti izkoriščanju mladine s strani raznih kmetov in mojistrov. Tovarišica Vida je dejala: »Mi hočemo doseči to, da ne bo več izkoriščanja človeka po človeku. Hočemo daseči, da bo vsak hlapec, vsaka dekla plačan po svojem delu, da bo socialno zavarovan, da bo živel človeka vredno življenje. Da pa bomo to dosegli, bo potrebna ostra borba proti vsem tistim, ki mi-sEjo, da hlapec, da dekla ni člavek, ki ga kot kmet Vaupotič z Brega pustijo spati kot živino v hlevu, ki mu ne plačajo po njegavem delu in ker mora jesti slabše in ločeno od ostalih. Ker bo koncem leta združitev SKOJ-a in Ljudske mladine v eno organizacijo, in ker bo treba zaradi tega naše delo še pojačati, je konfe-renca sprejela sledeče sklepe: 1. da bomo pojačali borbo za učvr-stitev SKOJ-evske organizacije in Ljudske mladine ter da bomo do spojitve vključili v mladinsko orga-nizacijo vso, do sedaj še nezajeto mladino; 2. da bomo poživeli delo na gra-diliščih zadružnih domcvv, organizi-rali mladino v delovne čete, organi-zirali tekmovanje, pohvalo najbolj-ših. Razkrinkavali bomo v&e ele-mente, ki od^fračajo ljudi od gradnje zaclružnih domov, ker so taki ljudje saboterji plana tn sovražniki delov-nega ljudstva. 3. Vsa mladina mora aktivneje so-delovati pri delu kmetijske zadruge na vasi, povečati se mora število mladine, včlanjenje v zadruge. Or-ganizirali bomo povsod mladinske njive in začeli s tekmovanj-em z je-sensko setvijo. 4. Temeljito se bomo pripravili za odkup žitaric. V zvezi s tem bomo vodili neizprosno borbo proti vsem tistim, ki bi hoteli sabotirati pri od-daji. Pri izvedbi odkupa mora sode-lovati vsa mladina, 5. SKOJ-evska organizacija mora posvečati veliko skrb mladini, ki jo še vedno izkoriščajo nekateri kulaki. To so hišni pomočniki tn pomoč-nice. Vsaka SKOJ-evska grupa na vasi bo skrbela v prvi vrsti zato, da bo ta mladina socialno zavarovana, plačana po uredbi, da bodo mlajši hišni pomočniki in pomočnice obi-skovali šolo, da bodo delali ne več kot osem ur, sicer bodo morali biti plačani boljse. 6. Za gradnjo novega Beograda borao formirali V. ptujsko mladin-sko delovno brigado, ki bo štela 250 mladincev in mladink, starih nad 16 let. 7. Pri tovarnah in obratih bomo ustanovili mladinake komisije, ki bodo vodile točno evidenco pri zni-ževanju proizvodnih stroškov. Po-vsod tam, kjer so dane možnosti, bomo ustanovili delovne brigade. 8. Jačali in utrjevali bomo našo ljudsko oblast, formirali bomo čim več strelskih družin in fizkulturnih aktivov. 9. Jačali bomo naS tisk, posebno lokalni, z dopisovanjem. Pisali bomo o nažem življenju, o našem deiu, o naši borbi proti vsem protiljudskim elementom itd. Neizprosna borba proti škodljivcem ljudstva Še vedno se najdejo ljudje, ki so bili navajeni živeti na račun delov-nega človeka, ga prezirati in pod-cenjevati. Med takimi je tudi poslo-vodja kmetijske zadruge v Turškem vrhu, Veselič Franc, kateri naganja ljudi iz zadruge s psovkami in dru-gimi nesramnimi izrazi. Z učenci ravna zelo surovo, voljo do dela jim ubija s tem, da vedno nad njimi kriči, da nič ne znajo, da so nespo-sobni, dasl jim sam še nikoli ni nu-dil pomoči, da bi jih kakor koli dvignil. Dejstvo je, da mu ne gre v raotm, da ne more danes več špe-kulirati, kakor je bil navajen za časa bivše Jugoslavije, za časa oku-pacije in tudi še nekaj časa po osvo-boditvi, dokler mu ni bila vsled Špekuliranja odvzeta trgovina in prenešena v zadrugo. Prebivalstvo s Turškega vrha in okolice ga dobro pozna, da je bil že za časa bivše Jugoslavije izkori-ščevalec, predvsem delavcev, za kar priča tipičen primer, da je de-lavcu, kateri je imel zelo pičlo plačo, prodajal koruzo po 3 din, do-čim je posestniku, kateri je posedo-val cca 15 ha zemlje, dal koruzo po 80 par. Jasno je, da kot tak proti-ljudski element ne more biti v da-našnjem času poslovodja kmetijske zadruge in ljudstvo ga bo prej ali slej izklju-čilo iz svoje srede. T. A. Kulturni kotiček, Pogovor z igralskimi skupinami V Muretincih so v nedeljo, 1. avgu-sta dogradili prostoren zadružni dom. Dograditveni slavnosti so dali pov-darka tudi s kratkim kulturnim pro-gramom. Pevski zbor »Jože Lacko« iz Ptuja je pod vodstvom dirigenta Jožeta Gregorca zapel vrsto narod-nih, naših in sovjetskih partizanskih pesmi. V presledku izvajanja pevske-ga zbora je bila recitirana Kajuhova »Slovenska pesera«. Domačini in oko-ličani, ki so se otvoritveni slavnosti odzvali v velikem številu, so z zani-manjem sledili programu. Ob tem pa bi pHpomnil to-le: Prav in lepo bi bilo, če bi v vaseh, kjer bodo v bodoče otvarjali zadružne do-move, tamkajšnje igralske skupine sa-me pripravile in izvajale kulturni program. Sindikalna kulturna skupina ptuj-skih železničarjev je v nedeljo 1. av-gusta nastopila v svojem domu. Igran je bil čehova »Snubač«, recitirane pa tri Kajuhove pesmi. Velik dramatik Čehov je v kratki šali »Snubač« prikazal veleposestnike nekdanje carske Rusije,-njihovo ome-jenost, dvoličnost, lakomnost in od-maknjenost od stvarnega življenja. Ob izvajanju bi igralcem povedal, da so karakterje precej dobro za-deli, poznalo pa se je, da je bil čas priprave za to šalo prekratek. V ko-medijah se morajo tako situact/e kakor dialogi naglo razvijati, poseb-no pa še v tem delu Čehova, ki v glavnem sestoji iz samih prepirov. Prav tako se je treba skrbneje pri-praviti za pripovedovanje pesmi. Ptujski železniški kulturni skupini bi svetoval, da naj v svoje vrste pri-tegne tudi delavstvo in sploh strami za množičnim udejstvovanjem članov sindikata na kulturno-prosvetnem polju. V domu učencev v gospodarstvu $0 v nedeljo dne 1. avgusta zakljuČili trimesečni tečaj. Iz doma je odšel številen kader novih kvalificiranih delavcev. Pred odhodom so imeli no-vi pomočniki v ptujskem gledališču kulturno prireditev. Program je obsegal zbotovsko pet-je, recitacije in med vojno napisano Zupanovo agitko »Gospod lisjak«. Pevski del progthma je s pomočniki pripravil prof. tov. Luževič, dramski in recitacijski del pa član ptujskega gledališča tovariš 2van. Prireditev je bila na dostojni višini. Pomočniki $0 pokazali, da bodo poleg dobrih stro-kovnjakov tudi dobri kulturno-pro-svetni delavci. V Jan&u so igrali igro »Mostovi«. Delo sem na kratko tolmačil v zadnji številki časopisa. Sporočila o prire-ditvi v Janžu nisem dobil, zato Vam o izvajanjti igralske skupine ne mo-rem ničesar poročati. Bukovčane je razgibala napredna knjiga V drugem tromesečju knjižničar* skega tekmovanja smo si osvojili pr-vo mesto v okraju. Prejeli smo na-grado v znesku 10.000 din. Od 141 knjig smo prišli na 294, od 1'9 članov naše knjižnice na 95 in imamo le še par hiš v Bukovcih, ki nimajo red-nega člana naše knjižnice. V mesecu juliju, ko je na polju največ dela, je bilo izposojenih 140 knjig in to iz najnovejše leposlovne, politične in znanstvene literature. Do sedaj smo imeli tudi redne bralne večere. Ker nismo imeli svojega lastnega prosto-ra, so se ti vršili po hišah. Z dobro knjigo pa smo v Ijudeh, posebno v mladini, vzbudili večje zahteve. Po njihovi lastni želji se je osnoval pev-ski zbor, ki pridno vadi, mladinski godbeni odsek, igralska skupina, strelski krožek in fizkulturni aktiv. Naša mladina, pa tudi starejši, so zelo zaposleni v vseh teh aktivih. Pri tafco razgibanem delu po. smo začel resno misliti tudi na svoj pro-stor, kjer se bomo lahko večkrat po-govorili, kjer bomo lahko čitali, po-slušali radio, igrali šah, predvsem pa prirejali bralne in pripovedovalne večere* Tudi tov. Ingolič nam je ob-Ijubil, da nas bo obiskal s svojimi to-variši in priredil literarni večer. Z vso aktivnostjo smo se lotili iskanja prostorov. Pri tem nam je zelo poma-gal naš dobri sodelavec in svetovalec sekretar OF tov. Kekec Miha in z njegovo pomočjo smo res pred krat-kim na zelo slovesen način otvorili čitalnico. Otvoritve se je udeležila skoraj vsa vas. Po lepem govoru tov. sekretarja Kekca in kulturnem pro-gramu smo sprejeli tudi sklepe: da zaktiviziramo tudi žene in jim nudi-mo vso pomoč, se bo vršil v mesecu avgustu tečaj za vlaganje sočivja in vkuhavanje marmelade. Tečaj bo vo~ dila učiteljica iz šole Markovci. Mla-dinke in gospodinje so to z navdu-šenjem sprejele. V prihodnjih mesedh pa se bo vršil tudi gospodinjski te-čaf, za katerega se je prijavilo že 20 deklet in gospodinj. Sprejeli smo tu~ di sklep, da se bodo redno vršila go-spodarska, politična in kulturna pre-davanja. S trelc Terezija Svetovalec za naše kmete Kako je ravnati z žitom v shrambi? Zrela slama je zahreščala pod hra-pavo ostrino in zamajalo se je težko klasje ter popadalo po tleh. Zado-voljno pogleduje kmetovalec svoje shrambe. Naloga je sedaj — ohra-niti težko zaželen pridelek v dobrem stanju. V snopih se nahajajoče kakor tudi izmlačeno žito, ki se nam je zdelo žia polju že popolnoma suho, ki smo ga prinesli v shrambo, se zaČne v začetku »potiti«, to je intenzivno in močno dihati. Zrnje je namreč živo telo, ki sprejema za svoje življenje potreben kisik, kakor drugi orga-nizmi iz škroba in izdihne ogljikov dvokis in vodo pri istočasni tvorbi topline. Vsako dihanje je skisanje ali spajanje zračnega kisika z organ-skimi snovmi in ker je to v zvezi s tvorbo topline, imenujemo dihanje »počasno gorenje«. Dihanje je tetn intenzivneje in močneje, čim višja je toplina ozračja, čim vlažnejše je zrno, čim večjo množino beljakovine vsebuje in čim manjše je zrno. Ako leži v snopih ali pa izmlačeno v debeli plasti, se dihanje zaradi vedno zvišajoče se topline in vlage bolj in bolj stopnjuje. Ako se ta de-bela žitna plast pravočasno ne pre-zrači in razprostre, se lahko zaradi previsoke topline, ki doseže včasih tudi 80 stopinj *ln več, popolnoma pokvari. Vlaga, ki ne more izhlape-vati, se kopiči v debeli plasti žita, kaj hitro pospešuje razmnoževanje raznih plesni in ghilobnih bakterij, ki se preživljajo z organskimi snov-mi — zrnjem. Z močnim dihanjem je v zvezi tudi večja uporaba dra-gocenih, v zrnu nakopičenih hranil-nih snovi, predvsem škroba. Iz navedenega sledi, da je izmla-teno seme v začetku razložiti v tan-ki, to je kakih 15 do 20 cm debeli plasti, nakar ga v prvih dneh vsak dan ali drugi dan premešamo in s tem prezračimo. Po 14 dneh se lahko zgrne v debelejšo plast, in sicer do pol metra, vendar se mora vsakih 14 dni premešati, dočim ga v zimi, ko vsebuje le še 15—17% vode, lah-ko nasujemo že do 1 m ali več na debelo. Žitne shram.be naj bodo čiste, suhe in zračne. Tla ne smejo imeti špranj, kajti v teh se radi vgnezdijo živalski ali rastlinski škodljivci, ki se hranijo z žitn.imi zrni. To velja tudi za slučaj, če hranimo zrnje v posebnih žitnih skrinjah. Okna shrambe naj bodo zamrežena, da se s tem prepreči dostop ptičem, mi-šim, podganam in drugim. Za zračenje žita in žitne shrambe je treba izbrati primerno vreme. Tega navadno kmetovalci ne upošte-vajo, zato se seveda zgodi, da nima zračenje nikakega uspeha in včasih celo škoduje. Upoštevati moramo pri tem splošno znane fizikalne pojave. Toplina žita v jeseni le polagoma pada, kar je pač v zvezi z dihanjem semen. Če zračimo shrambo v času, ko je zunanji zrak hladnejši in bolj suh, kakor je zrak v shrambi, potem se prvi pri stiku s slednjim segreje in sprejema vlago, kar je pač namen zračenja. Nasprotno temu se dogaja v spomladi. Toplina žita pade tekom zime v dobri in zračni shrambi na 8° Celzija in se spomladi s toplino zraka le postopoma dviga. Ker je pomladanski zrak navadno toplejSi kot sta žito in zrak v shrambi in ker vrhu tega vsebuje obilo vlage, se pri morebitnem zračenju shrambe v tej dobi ohladi. V njem nahajajoča se vlaga se izloči na hladnih pred-metih v podobi rose, v tem primeru tudi na žitu. To je popolnoma isti pojav, ki ga opazujemo, ako prine- semo pozimi hladen predmet v topel prostor. Ta se namreč tam orosi. Suho zrnje ima srvojstvo, da kaj rado sprejema vlago. Zato vso na površju nahajajočo se roso vsrka ter se kaj rado dogodi, da nam žito že v shrambi pomalem začenja kaliti in postane neuporabno. Zračenje shram.be se mora vršiti le v času, ko je zunanji zrak hlad-nejši in bolj suh, kakor pa zrak v shrambi. V toplih nočeh, zlasti spo-mladi, naj ostanejo okna shrambe zaprta. Obračanje žita pri istočas-nem zračenju shrambe v deževnih dneh, kar je pri naših kmetovalcih &e dostikrat običajno, je seveda na-pačno, kajti tako pride suho žitno zrnje v dotik z vlažnim zrakom, iz katerega potem sprejema novo vlago. Žitne shrambe bomo zračili le v lepem in suhem vremenu, ker le v tem primeru je delo res uspešno. Redčimo gozdove pravočasno Pravočasno negovanje, oz. pre-redčevanje sestoja je glavna dolž-nost vsakega gozdnega posestnika, Jd želi vzgojiti v svojem gozdu čim-boljši in vrednejši les, sposoben za tehniČno uporabo. Mladega gozda ne smemo prepustiti samega sebi, moramo ga negovati od rane mla-dosti do njegove zrelosti za sečnjo. Mladi sestoji, vzgojeni s setvijo ali naravno, so v mnogih primerih tako gosti, da se mlada debelca ne morejo pravilno razvijati, če se pravočasno nekatera debelca ne od-stranijo. V gostoti dreves nastane borba za življenje med debelci nad zemljo (za svetlobo in zrak), v zem-lji med koreninicami debel. pa za hrano in vlago. V odraslem pomladku je nujno potrebno, da se izvede čiščenje mla-dega sestoja. Pri tem se odstranju-jejo predvsem manj vredne neza-želene drevesne vrste, ki so postale nevarne za razvoj mladega nara-ščaja. Nadalje spravimo čimprej iz gozda vse bolehno in kržljavo drevje. Redčiti je treba gozd zgodaj in pogostoma. Drevje in vejevje, ki leži po tleh, polomljeno po vetru in snegu, olupimo, izdelamo in izvozi-mo iz gozda. Tudi drevesa, ki so upognjena po vetru in snegu ali imajo zrahljane koreninice, ne sme-mo puščati v gozdu, ker ni pričako vati, da se iz njih razvijejo zdrava, močna in za tehnično uporabo spo-sobna drevesa. Če bomo z mladimi gozdovi pra-vilno ravnali, se ne bodo pojavljale poškodbe po vetru in snegu v več-jem obsegu, kot se je to zgodilo v pretekli zimi 1946/47 v borovih go-zdovih na Dravskem polju. K. Objave NATECAJ z* rpis t Industrijsko kovinarsko šolo Tovarne okovja Bistrica pri Mariboru. poSta Limbuš. Tovarna dcovja v Bistrici sprejema v prvi letnik Industrijske kovinarske šole nove učence za triletno šolanje. Sprejemni pogoji so naslednji: 1. Učenec mora imeti najmanj šest raz-redov oenovne šole. 2. Biti mora telesno in duševno zdrav. Prošnje za sprejem v imenovano šolo je poslati ravnateljstvu Tovarne okovja Bistrica pri Mariboru, pošta Limbuš, naj-kasneje do 15. avgusta 1948. Prošnji je priložiti: a) rojstni listj b) zadnje šolsko spričevalo; cj življenjepis in natančen nasloTj d) karakteristiko LMS. Učencem Je zagotovljeno stanovanje, popolna oekrba, obleka, kakor tudi vse ostale potrebščine in pripomočki za uče-nje. Najboljšim bo dana možnost, da na-daljujejo svojo izobrazbo na tehnični srednji šoli. Po končani šoli postanejo absolventi: strojni ključavničarji, stru-garji ali kovači in to pri matičnem pod-jetju, t. j. v Tovanri okovja ali ˇ kaki dmgl tovarni. Sprejemni izpiti za vse tiste, ki so vlo-žili prošnje, bodo dne 28. avg. 1948 ob 7. nri v tovarni. Po končanem izpitu bo- do sprejeti učenci ostali v roternatu ter takoj začeli z rednim šolanjem. Vsa morebitna pojasnila, piemena ali ustmena, dobite pri ravnateljstvu Tovar-ne okovja Bistrica-Limbuš, tel. št. Mari-bor 26—80. Uprava Inductriisk« kovlnarski šote Torarnt »kovja Blstrlca-Llmbut POTUJOCl KINO I sovjetski barvni film »Kameniti cvet« 16. avg. ob 20. uri v Gorišnici 17. avg. ob 20. uri v Dornavi 18. avg. ob 20. tiiri v Zavrču 19. avg. ob 20. uri v Vidoi POTUJOČI KINO n sovjetski film »Gavroche« 15. av