Prvi dnevi svobode. Nekoliko dni je šele od proglasitve neodvisne, svobodne države SHS. Prvo navdušenje, nekakšni ornotici cnako, se.je poleglo. Gledamo z mirnejšimi očmi, preudarjamo z iztreznjenim umom. Prav je tako! Cimprej se mir in preudarek polastita občestva, tem hitreje pridemo do spoznanja, da moramo od sanj do dela, od veselih vzklikov do jasnih načrtov, kaj hočemo, kaj morehio in kaj moramo. Bila bi usodna napaka, ako bi mislili, da smemo pridobljeno državno indržavljanskosvobodo zlorabljati z lenim postopanjem, s prekrižanimi rokami in z obilnimi besedami. Pravtako bi bila usodna napaka, ako bi bi • li mnenja, da je prišel sedaj čas nezmernega uživanja, ki nam ga pripravijo možje, poklicani na vlado, množici pa da ni treba delati in graditi na bodočnosti domovine. Našo državo nosijo temelji demokratizma. Nihče ni prvi in nihče ni zadnji, ampak vsi smo enakopravni in enakovredni državljani. Sadov svobode bomo deležni le tedaj, ako se s svojim delom in z vsem svojim življenjem izkažemo vredni svobode. Izrabljanje svobode v samopašne, individualno-egoistične namene bi značilo, da svobode ne zaslužimo in aa nisrao zreli zanjo. Prva dolžnost vsakega posameznika je, da utrdi in ojači s poštenimi sredstvi in s smotrnim delora svojo materialno in moralno osebnost. To fundiranje lastne biaginje se ne snie zgoditi na škodo sodržavijana. Ako bi se to zgodilo na račun soseda, bi bila taka metoaa pndobivanja svojiu ao.rm steza v pretekio doDo nazaj, ko so jacji tlaciii rn dusiii sibkejse, ko so pnvilegiranci v svoj prid lzrabijaii položaj odvisnin in sirotnili slojev, ki so jili lzzeman do krvi in mozga ter iz zasužnjene mnozice iztiskavaii svojo moraino m matenalno moč. L nasiljem so gospodovali in viadaii, zato se vsake njiiiove pndoDitve uizi kietev in kri trpečega clovestva! Mogoemkom pretekiosu ni Diagega spomina v lzmucenem srcu, ki se dviga seaaj v zivannejsin udarcili, objeto z mno svenuo,davno, davno zazeijene svoboue! — Trdno podstavo svoji moralni in materialni eksistenci mora zgraditi vsak posameznik zato, ker ga presinja zavest, aa je del celote. In logicna misel ga dovaja uo zaključka, da bo ceiota le tedaj jaka in siina, ako bodo nje sestavni deli jaki in siini. berač poleg berača — to Di Dil narod beračev. biaoic poleg slabiča — to oi tjil narod slabicev. Kreatura poieg kreature — to bi _u narod kreatur. Ali hocemo to? Tega nočemo, saj srao že biii prav blizu tega. Ce pa razvrstimo moč poieg moči — raoč duna in moč deiovne roke — tedaj dobimo ceioto kuiturne veličine, samotvorne energije in imponujoče samozavesti, ki ji je pnpravljen dom v Jugoslaviji. btalni dom — a danes še neopremljen. Učiteiji poznamo svoj narod. Poznaino njegove vrline in njegove napake. _.ai.j lahko trdimo, da nam Do mogoče ta dom kmalu opremiti po lastni potrebi in ^, lastnem okusu! (Jlavna skrb je za prvi čas, da zbujajo v narodu vsi, ki prihajajo z iijim v dotiko, smisel do državnosti, ponos do resnice, da imamo sedaj svojo državo, ter ljubezen in vdanost do lastne države. Sedaj nismo več državljani zaradi te ali one osebe, temveč smo državljani zaradi svoje države, kakor je država za nas in zaradi nas. Mi smo zliti v državo, a njeno bistvo, nje življenjska sila je izlita raed nas: v vsakem posamezniku je del njene celote, utrip njenih žil bije po naših mišicah, nje čuvstvo je v naših srcih, nje inisel je v naših dušah in nje volja — pra- moč vsega stvarjanja — je v naši volji. In v resnici radi bomo dajali državi to, kar je njenega, ker bomo prepričani, da vse prihaja nam samim v prid, ker se bo4o vsi naši darovi njej, v njenem vsestranskem tvornem in prometnem gibanju pomnoženi in na vrednotah dvignjeni, zopet iztekaii v roke, ki so jih dajale. Tako pridemo do skladnosti med sestavo in obliko, med vsebino in posodo: jedro in okvir naj se spojita in objameta v harmonični popolnosti. Ali so sanje, ali je možnost? Ce so dani pogoji, je tudi pot do možnosti odprta. ln pogoj vseh pogojev inianio, ker irnamo svobodo. Le sile duha so tiste, ki dvigajo osebnost nad osebnost. To dviganje pa naj ne znači prezirnosti, napuha in samoljubja, ampak naj bo vzneseno in prožeto s kulturno plemenitostjo: s silo duha dvigam brata iz nižine bolesti, trpljenja, strasti in nemorale, ga stisnem na svoje srce in ga izkušam napraviti sebi enakega! Plemenitost v mislih se izražaj v dejanjihl Iniciativa do stvarjanja izviraj iz takih duševnih kreposti, ki imajo za sredstva pravico, poštenost in resnico, a ki jim je končni smoter kukurna sila in materialna blaginja celote — države! Od dela ne smemo nikogar odrivati, nikogar ne smemo tlačiti k tlom. S svobodo enega ne smemo zavirati svobode drugega, ampak v vsaki sodbi in v vsakem dejanju moramo najprej preiskati sredstva in na temelju tega presodka obrniti svoj pogled do smotra, ki hočejo sredstva do njega! Potem bosta sodba in dejaiije pravični, ker bosta zajeti iz čiste, poštene globine duše, odkoder žari pramen svobode in se zopet zataplja vanje — od vekomaj do vekomaj združene z njo! Ł. Oangl.