SLOVENSKO-AMERIKANSKI Koledar za 1.1900 je dobiti po 25 centov komad. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. Siso^T-- 102. ITe w 23. decem lpp?a 1899. Xj©-fco "vm Kdor naročnikov ,.GIas Naroda ' dopošlje naročnino za prihodnje leto, dobi v nagrado lep STENSKI KOLEDAR, namreč oljnato sliko predstavljajoče zimsko pokrajino. Anglezka banka. Sedmemu predsedniku Zjed. držav, Andreju Jacksonu ( 1829 do 1837) so smatrali njegov boj proti banki Zjed. držav in za preklic njf-nega pismenega dovoljenja, kot največja slava njegovega predsedniškega delovanja. Neveden kakor je bil, toda napolnjen z gotovim čutom glede suženjskega učinka denarne oblasti, nameraval je z uničenjem banke Zj^d. držav doseči neodvisnost ljudstva od plutokra-cije. Toda nič tac^ga se ni zgodilo, ampak ravno nasprotno. Ustanovile bo se pomije banke, kt^re so imele pravic > izdnjati note. Z in -zaslišano zlorab. > pravice iti na to sledečimi baukeroti niso samo malomeščanstvo onih dni, ampak nenara vn<>»t tudi delavskemu ljudstvu grozovito škodile. To j" zgodovinska isti m tost, kt^re uzroki tiče v površuj^m mišljenju Ameri-kaiiCHV, k ter i obstoječe zlo s kakim popularnim z s>.cijaln«» političnim sredstvom odpraviti skuhajo. Bryanizem, oziroma srebrnjaški humbuk je jedna najmodernejših izvirov teh nazorov. V svojem vspenjajočem teku ti napravlja kapitalizem gotove organe, kt^re potrebuje za svoj obstanek in razvitek. Boj proti temu, namesto proti temelju krpitalizma, je jednak Don <,»uixotovemu, ka-kt>r takrat boj proti banki Zj^d. držav, tako je danes proti trustom. Velika Britanija je bila preje kapitalistično najbolj razvita dežela na svetu, toda s časoma so jo Zjed. države v tem oz i ru prekosile. Giedfe tvojega baukarstva pa Velika Britanija dandanes nadkriljuje vse drage dežele, akoravno sti francoska narodna banka in nemška narodna banka v svojih transakcijah posebno v novejšem času le malo zaostale za ,,angleško banko." „Tako dober kakor angleška banka'4, je postal popularen izraz, s kterim hočemo izraziti brez vsega dvoma absolutno finančno varnost kakega zavoda ali osobe. Na angleški banki leže vloge, ne samo mnogih zasobnih ljudi in družili bank, marveč tudi „priliranjeni" milijoni mnogih kraljev iu knezov, kteri najbrže ne verujejo na minljivost krone in žezla in se že sedaj zavarujejo, ako bi jim kaka nevihta utegnila iste odnesti. Angleška banka pa nikakor ni kakor morda nekteri mislijo, drža-veu zavod kakor francoska narodna in nemška državna banka, ampak navadna delniška družba. Ista je bila ustanovljena 1. 1694 vsled kraljevega dovoljenja od državnih upnikov. Slednji so takrat posodili vladi 1,200.000 funtov šterliugov (skoraj G milijonov dolarjev) proti 8 odstotkov obrestij in s tem dobili pravico delati bančne kupčije. Ta zavod pa ni bil ves čas svojega obstanka v tako dobrem in trdnem položaju kakor je dandanes. Akoravno angleška banka ni oficijelno državen zavod, je vendar v tesni zvezi z angleško vlado, kteri vedno dolguje 50 do 60 milijonov in jo radi tega „praktično" zamoremo smatrati državnim zavodom. Sploh pa nikjer niso vladiui faktorji tako očito v službi kapitalističnih interesov, kakor v Angliji. V slednjih dnevih so vzbudile manipulacije angleške banke nekako pozornost. Že poprejšnjo zvišanje diskonta na 6 odstotkov in napori svojo zlato rezervo obdržati nedotaknjeno, ni zamoglo ostati prikrito. Pomisliti pa je treba, da ima angleška banka ogromue vloge, ktere Be zamorejo v zlatu vzdigniti. In ravno maujše banke, ktere imajo Bvoje vloge v angleški banki, ni v sili iste zahtevale v zlatu, tem bolj, ker imajo v svojih lastnih ahraniščih le male zaloge zlata. V sled Jega ima tudi angleška banka vedno 40—50 odstotkov svojih vlog v zlatu pripravljenih. Poslednjem izkazu angleške banke znaša j jo njeno vloge 42,500.000 funtov | šterliugov. Ud vlog je 3,341.000 Ut- rlingov vladinih, ktere bodo j najbrže sedaj vzdignili. Razuu tega pa je pričakovati vsak treuotek raz pis novega posojila, da pokrijejo ogromne stroške jugoafrikanske vojske. Premajhna zlata rezerva Angleške banke bode otežila dovoliti poBojilo. Zato je vlada dala ua-migljaj angleški banki naj njihove zlate rezerve pomnoži. Toraj bode-mo najbrže kmalu doživeli velik izvoz zlata iz Amerike, kajti Anglija se ne bode obotavljala, ako tudi za drago ceno kupiti kovino, ktero za Ojačenje svojega finančnega položaja tako nujno potrebuje, kakor gladen človek košček kruha. Da se bodo radi tega tudi za Ameriko pojavile gotove pobiudice, ktere se ne strinjajo z navadnim umenjem, da je vojska med dvema državama inozemstva v našo korist, o tem ni dvomiti. Toda o tem spregovorimo nekoliko ob drugi priliki. Koliko nese farmo vanje ? (Dopis iz Minuesote.) Razmotriyanje pod črto. 1'iše Free Lance. (Dalje.) Vsa znamenja kažejo nato, da bode čas prišei, ko bode Sibirija vspešuo zamogla z amerikanskimi pridelki polja in paše tekmovati. V ,.Glas Narodu4' z due 15. marca 1899 sem pobijal nasvet, da bi se Slovenci v Sibirijo začeli naseljevati. Rekel sem pa tudi: ,,Sibirija bode oživela, stopiia v trgovsko iu obrtno zvezo z drugim svttom, pa precejšna doba bode prešla, predeuj bodo urejeni odnošaji civiliziranih krajev tam nastopili". Kadar bode pa čas prišel, da bode Sibirija zamogla postavljati svoje pridelke po ceui iu hitro na evro-pejske trge, potem bode čas, da (Konec.) Farmerji v tukajšnjej okolici Be ne razlikujejo mnogo v velikosti posedajoče zemlje. Prvi vzeli so Bi claim (160 akrov zemlje), kjer so pa bile razmere za pričetek težavne, ni nihče mislil, ali tudi zamo-gel še kaj prikupiti, češ, saj imam ua tem dovolj dela za svoje ži\ e dni, predno bode vse očiščeno. Popolnoma ua mestu je njih prego- Slovenci v ozir jemljemo se v Sibirijo naseljevati. Sedaj v Sibirijo iti, bi bilo blazno, ker prvič vožnja velja morebiti desetkrat toliko kakor v Ameriko in drugič, ker je tam še vse v negotovem Btanju. Nikakor pa ni prezgodaj se že zdaj o Sibiriji in možuostih, ktere se bodo tam naselj nem ponujale, poučevati se začeti. Nedavno sem v ,,Farmer Voice" (Glas kmetovalca) čital sledeče vrste: Nastop Slovanov. (The coming of the Slav ) ,,Trumbull White, izvauredni do-pisatelj ,,Chicago Record'4, kterega je ta list poslal na Rusko iu v Sibirijo, da opazuje ondotne kmetijske in obrtne razmere, s posebnim ozirom kakošni upljiv bi ti odnošaji vor, kteri veli: „Prvi gospodar in joh volov na homestead se gotovo izrabi." Drugi, ki so dohajali kasneje in bo zemljišče še morali kupiti in to je bilo takrat še po ceni, in se je lahko kupilo na obroke, tudi ti so si jo deloma toliko omislili, zlasti tudi zato, ker se toliko zemlje ueobhodno potrebuje zavsa-cega farmerja, kajti s poljskimi stroji mora pač vsejedno razpolagati, akoravno ima manj zemlje za obdelavati, ker z srpom se tukaj ne opravi nič. Pismeno meje vprašal — ni dolgo tega — rojak, da bi si rad kupil kako farmo kjer bo Kranjci naseljeni, da ima sicer 83000 suhega denarja, njegova dosedanja služba pa mu nese več kakor dolar na dan nad stroški. Odpisal sem mu obširno pismo iu mu razmere pojasnil, deloma kar tudi v teui spisu razpravljam. Dolar na dan mu toraj ostane, na leto znaša to gotovih §300, obresti mu nesejo od 83000, ako računamo po 6 odstot. (pri nas na iztoku ne več kakor 3A v d »brej hranilnici Ured.) kar znaša S180 na leto, celoletni preostanek od zaslužka $300, toraj skupaj 8480; poleg tega pa živi svojo druži uo, kapital pa mu lepo narašča. Kdor bi sedaj hotel tukaj pri nas kupiti farmo z 160 akri zemlje, moral bi šteti za njo uajmanj 84000, ako se na takej farmi nahajajo dobra poslopja in je vse čisto, bi pa veljala 85000; tisoč dolarjev je pa računati še za druge potrebščine, kdor ima pa $6000, se mu pa ni potreba ukvarjati s poljedelstvom. Recimo, da bi bil oni rojak kupil le 120 akrov veliko farmo, na kte-rej bi imel polja za pšenico s pridelkom 1000 bušlov, iu kos polja za oves, koruzo, krompir in druge domače potrebščine, kupil nekoliko živine, konje, poljedelske Btroje, hišno opravo iu dr. kar vse farmer neobhodno potrebuje, pa bi tudi štel S4000, toraj bi mu ostalo še 81000 dolga. Pšenice od 1000 bušlov bi imel ob letu naprodaj 900 bušlov, kajti 100 bušlov se je doma porabi za kruh iu seme, pšenico bi prodal po 50 do 55 ct. bu-šel, kakor je že več let navadna cena tukaj pri nas, bi dobil za njo po tem računu kakih 8500; od teh bi plačal ob letu obresti dolga od 81000, iu vse druge celoletne farmerske stroške, za ktere farmer le sam ve, pa smelo javim, da gre bod za bodom z dohodki in stroški. Zemlja je tukaj pri nas zelo plodo-vita, zato se poleg tega števila bušlov žita, ki se ga pridela, še lahko redi 20 glav živine, iu kadar ima farmar toliko živine, tedaj jo ima še le na prodaj, ker toliko število živine mora farmar rediti že zaradi gnoja, priredi se pa — ako računamo sedanjo ceno — kakih $100 na leto, pri tem številu živine. Za vse to kar sem ravnokar omenil pa mora biti tudi dobra letina iu sreča pri vsem, iu gospo- na našo korist, (interest) mogli imeti, se je vrnil. Imenovani pisatelj je začel v »Chicago Record" priobčevati povest svojega dolgotrajnega i u zanimivega potovanja — povest, ktera je velevažnega pomena za amerikanske farmerje. Nobenega druzega stanu se pnhodni razvoj velikanskega carstva tako tesno ne dotika, ker vladar teh dežela je oči vidno odločil, da odslej naprej naj tam novodobni oduošaji gospodariti začnejo". ,,Vzhodno vprašanje more odslej imeti za amerikanske kmetovalce nov iu poseben pomen. To ne v oziru, v kolikej smeri se to vprašanje tiče razkosanja Kitajske ali po-vlastenja Koreje. Bolj nego to zanima amerikanske kmetovalce kako bode odločno podjetje mladega carja, te neizmerne iu plodovita dar, ki ima glavo na mestu, sicer smo se pa še všteli. Toda farmar ima še vedno kaj druzega za prodati, bode kedo pripomnil, da, res je to, so pa tudi le malenkosti, pa tudi vse tako ceno, da se slabo splača trud in čim več Be tega ali druzega prideluje, tem manj prostora bi preostalo polja za pšenico. Vzemimo na pr. prašičjo rejo, prašič ki tehta očiščen 4 stote se dobi za njega $16. Kedo ne bo vedel, da za tako težkega prašiča se potrebuje več, mnogo več piče, nego se je kupi za$ 16, kje je pa delo ž njim. Vzemimo na pr. ovčjo rejo — da bolj ob kratkem govorim, — volna velja 15 centov funt, od ene ovce dobi se na leto povprečno 81.50, (tukaj stri-žemo ovce le enkrat na leto,) krme pa rabi ena ovca čez leto najmanj za 85; tudi goveja živina je za prodajalca veliko prepoceni, ako primerjamo z Evropo. Surovo maslo velja 13 centov funt (računamo srednjo ceno od vsega leta), jajca tucat 11 centov, krompir je veljal miuolo jesen 10 centov bušel, zelje 2 centa težka glava. Iz tega se jasno vidi, da se malemu farmerju ni še kmalu bati, da bi kapitalist postal. Koliko neki bi še le prišlo ua zadružuika, ako bi bilo več ali mnogo lastnikov ene farme, ako ravno bi bila farma večja, je pa tem več Btroškov iu dela in kolikor lastnikov, toliko bosov, pa tudi z slogo se Slovenci še nismo sešli. Po mojem prepričanju se zadruž uištvom kmetovati, pa Blepe miši loviti, je eno in isto. Vsak svoje, ua svojem sam gospod, to dandanes velja. Ako bi pšenica vedno veljala dolar bušel, to ne bi bila še nikakor visoka cena iu drugo ker Bern omeuil bilo vse malo dražje kakor mora farmer vse drago plačati kar mora on kupiti, tako bi se mu vsaj veliki trud — splačal, do tedaj pa lahko rečemo s pesnikom : Imeniten Btan moj ni — toliko da Be živi. J. Š. Iz nasil Mil koloni]. General Law ton ustreljen. Washington, 19. dec. Časnikarska poročila o smrti generala Lawtona iz Manile bo takoj sporočili kabinetu. Predsednik McKiu-ley iu njegovi ministri so izrazili svoje sožalje o zgubi zmožueg^ in pogumnega generala. Poveljnik Otis je pozno po noči brzojavil smrtno poročilo, kteremu je pridjal: „ Velika zguba je za nas in našo deželo". General Lawton je bil rojen 17. marca 1843 v državi Ohio in bil od 18. aprila 1861 v vojni službi. Udeležil Be je meščanske vojake kakor tudi pozneje raznih vojsk z Indijanci. Ko je postala vojska z Španijo bil je imenovan polkovnikom iu po bitki pred Santiago generalmajor- jem. Dne 19. jauuvarija 1899 se je odpeljal na Filipine in prevzel po-veljništvo brigade. Radi njegove hrabrosti ga je McKinley nameraval imenovati brigadnim generalom in imenovalni patent poslal že Be-natu. Lavvton je imel navado, da je v bitkah vselej jahal pred svojimi četami in ob taki priliki ga je zadela smrt ua bojišču. Njegova žena in štirje otroci bo tudi na Fi-lipiuah. 141etni sin je spremljal očeta na vseh njegovih potih na Luzonui( Lavvton je bil zelo velik mož, nad 6 čevljev visok in krepke postave. San Francisco, Cal., 19. dec. Sem je dospel prevožui parnik „City of Rio de Janeiro" z bolnimi in ranjenimi vojaki iz Manile. Štirje možje so med vožnjo umrli in osem mož je zblaznelo. Od bolnikov ima 78 mož grižo. Odvedli so jih v vojaško bolnišnico v San Presidio. S paruikom ,,Zealandia" dospeli člani montanskega polka bo pripeljali seboj 8150.000 v zlatu in srebru, kterega so po osvojitvi Ca-loocana našli zakopanega na vrtu. Med vožujo so ljudje noč iu dan igrali poker z vlogo od SI do 85. Law tonov naslednik. M a u i 1 a, 21. dec. Akoravno ge-ueral Otis še vedno poje isto pesem o nenadomestljivosti usmrtenega Lawtona, se vendar čuje že marsikaj o njegovem nasledniku. Med temi se prav določno imenuje general Young, kteri je bil ravno tako dober poveljnik kakor pokojni Law-ton. Slednjega bodo jutri z vojaško čaBtjo na Paco mirodyoru pokopali, kjer bode tako dolgo počival, dokler vdova ue pošlje trupla v domovino General Otisove načrte Lavvtonova smrt ni predrugačila. Danes zjutraj sti dospeli pre vožnji ladiji ,,Senator" in ,,Benmor" s 45. pešpolkom iu dvema baterijama 6. topničarskega polka. Trupla na vojni ladiji »Texas". Havana, 21. dec. Danes ob 10. uri predpoludue je odpljula vojna ladija „Texas" z 150 krstami na krovu, v kterih je bilo ravno toliko izkopauih trupel od žrtev na ,,Maine". Izkopauje je vodil kapelan Chidwick. V spremstvu moštva ladije „Texas" so prepeljali mrtve ua dvajsetih vozovih na vojno ladijo. Dopisi. kraje storiti razvoju, vplivalo na svetovne trge, na kojih zamoremo novega kmetovalca pričakovati". ,,Nastop Slovanov, kteri je bil že davno prerokovan, se uresničuje in sicer potom, o kojem bi se še pred deBetimi leti nikomur ne bilo|sanja-lo. Sibirskemu kmetovalcu bode na razpolaganje državna železnica, vozeča mu pridelke po najnižjej ceni. Vpoštevši to in neizmerno plodovi-to ondotno polje — to ga bode postavilo amerikanskemu kmetovalcu nasproti kot tekmovalca, v očigled tega bode vzhodno indiški zgiuol v ničevost. Važnost in nasledki, izvirajoči iz državnega imenja zelo razprostrtega prevožnega sistema, se bodo našemu ljudstvu odkrili, kadar bode prekosibirska železnica v teku". „Mr. White je bistroumen opa« Ko m polje na Kranjskem, 10. dec. Gospod urednik, prosim Vas za sprejem mojega dopisa, ker veliko rojakov je v daljni Ameriki, dopis iz Kranjskega je pa malo kdaj či-tati iu vem, da se vsak Slovenec zanima za staro domovino. Novic ne bodem pisal, ker kdor bere „Glas Naroda" jih ta pač gotovo zovalec gospodarskih odnošajev in piše prepričujoče o tem, kar je videl iu o čemur se je podučil v oddaljenem vzhodu. Pričakovati smemo nepristransko in v največji meri zanimivo razmotrivanje cele tvari-ne. Največja hvala pa gre „Ch?cago Record" za izvanredno podjetje, ktero bodo amerikanski kmetovalci gotovo visoko cenili". Kako veliki ruski narod napreduje, to opazuje z največjim zanimanjem ves svet. Strah in zavist prešinja Bovražnike Rusije, videč velikana stezajočega svoje ude. Vsakega zavednega Slovenca pa mora vzbujenje velikega carstva le z radostjo navdajati — vsaj kri ni voda! Kaj piše g. Trumbull pod naslovom „ Vzbujanje Sibirije in nasledki" bode pač gotovo zanimivalo slovensko občinstvo. obilo zve od širom sveta; pisal pa bodem o vremenu in letini kako se je pri nas obnesla. Takoj v začetku poletja je vse rastlinstvo prav lepo kazalo; dne 3. julija je nam toča vse pobila, vsi poljski pridelki so bili uničeni, naša občina je bila najbolj prizadeta, potem pa ni bilo zadosti dežja dva meseca, toraj smo imeli sušo, in je več studencev vsahuilo, vsi poljski pridelki pa oveneli. Slaba je bila lanska letina, ker prištevati jo je slabim, a letošnja je bila še za tretjino slabejša od lanske, že lansko leto je nam manjkalo potrebnega živeža, kaj bode pa letos. Sena za živino smo še precej nakosili, ali lahko jo bodemo porabili, ker ni bilo nič otave in jesenke klaje vsled suše, sadja pa ni bilo prav nič. Začetkom oktobra je že slana padla, potem smo imeli pa prav milo jeseu, da še stari ljudje take ne pomnijo, navozili smo si dovolj drv in stelje. S iega nismo imeli do 7. decembra, a sedaj ga imamo že 30 centimetrov na debelo iu še veselo pada. K sklepu svojega dopisa pozdravim rojake in jim vošim vesele božične praznike; ker bode kmalu poteklo leto 1S99 iu nastopilo 1900, prosim naše rojake iu sorodnike v Zjed. državah, da nam uaroče za leto 1900 časopis ,,Glas Naroda", ker ga tako radi beremo tukaj na Slovenskem, po novem letu bode pa posebno ugodno za nas, ker je avstrijska vlada odpravila časnikarski davek in nam ne bode potreba nič več plačevati, trije dolarji, ali pol drugi dolar je za Ame-rikance malo, ali za nas na Kranjskem je pa 7 gld. velika svota; „Glas Naroda" bode pa nas vedno spominjal dobrih prijateljev onkraj luže. Janez Pire. Razne vesti. Denar za špekulante. Na pomoč finančne zadregeje prišel tajnik zveznega zaklada uew-yorški borzi po Rockefellerjevi City National banki z več milijoni Na Wall St. se je govorilo, da je vlada svoje vloge v New Yorku za kakiii $5,000.000 pomnožila. Dve ure pozneje se je poročalo, Rockefellerje-va banka je več maklerjem z drugimi 85,000.000 prihitela na pomoč. Istiua je, da je vlada uredila, vplačani denar proti bondi še enkrat vložiti na mesto, da bi šel isti skozi podzaklad. Na ta uačin bi ostalo 825,000.000 do 830,000.000 v kroženju. Posledica temu je bila, da ni več primanjkovalo denarja Seveda. .. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ... Toda... ako Bi kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš, da je boljše nego dobro. — Istoje NAJBOLJŠE .... Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN, - - - JtlOH. PRODAJA SE POVSODI V ® SODCEKIH IN STEKLENICAH. u. L * : -.k,-. ,LliŠšk Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „glas naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, \ „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. „GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic Be plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon vy Order. Pi • spremembi kraja naročnikov rTosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi :>vnika. Dopisom in pošiljatvam naredit«? naslovom: „G!as Naroda", 109 Greenwich St. New York City kakor poprej, in poročilo, da se ni bati nadaljnih bankerotov je pro-vzročilo, da so proti sklepu borze šle cene delnic zopet kvišku. Iz Clearing House so 19. dec. do-poludne mešetarjem dali na razpolago $10,000.000. Ako bi se to ne bilo zgodilo, nastala bi bila gotovo splošna panika. Sindikat, kteri je jamčil to svoto, obBtoji iz raznih newyorških bank. Isti, kterim je i>iio"z denarjem pomagano, morajo žito 35 do 40 odstotkov plačati. Vest o vladiui pomoči iz denarne zadrege je provzročilo, da so tudi na londonski borzi šle kvišku cene amerikanskih papirjev. Zvedenci Bplošno trdijo, da bi bil sledil polom nekterih največjih bauk, ako bi ne bil priskočil na pomoč zvezni zaklad z svojimi milijoni. Pomanjkanje denarja Produce Exchange Trust Co. v New Yorku je 18. dec. ustavila plačevanje. Po izkazih je imela družba v soboto $S7G.000 gotovine od kte-rih je bilo $748.000 pri druzih bankah. Njeno skupno premoženje je znašalo 811,719.500, dolgovi pa SI 1,649.000. Glavni pregledovalec bančnega oddelka je stanje banke še le pred nekterimi dnevi preiskoval. Njegovo poročilo še niso objavili, toda že več dni je krožila vest, da banka slabo stoji. Jeden uradnikov družbe je rekel, da je banka v dobrih razmerah in morala le vsled sedanjega denarnega položaja svoja vrata zapreti. 1 Isti dan je tudi tvrdka Henry Alien & Co. zaprla svoja vrata. Gospodarji tvrdke so bili člani delniške borze ter imeli svojo pisarno na Wall Str. in razun iste še dve podružnici v mestu. Nekteri trdijo, da je bilo pri tej banki udeleženih mnogo politikarjev. Polom dveh bank je nastal vsled mednarodnega pomanjkanja denarja, kar zopet pripisujejo boerski vojski. Cena vredncstnih papirjev je pričela padati in 18. dec. je prišla na trg taka muožina vrednostnih papirjev, da je mnogo delnic padlo za 5, 10 in 15 pointov. Ta dan so se znebili skupno 1,794.450 delnic. Da bi paniko ustavili, stopile so skupaj Clearing House banke in ponudile 811,000.000 po 6 odstotkov. Banka Pierpont Morgan da zopet izpustili, ko je obljubila mesto brzo ostaviti. Dovolili zvišanje plače. Montreal, 20. dec. V Canadian Cotton Mills v Cornwallu po-alujočim 1S00 delavcem so dovolili zvišanje plače za 10 odstotkov, kar stopi v veljavo s 1. jauuvarijem 1900. Evropejske in droge vesti. S h e f f i e 1 d, 19. dec. Tukajšnje tovarne za izdelovanje nabojev so morale radi pomanjkanja premoga delo ustaviti. Radi istega uzroka je tudi promet na železnicah ovi ran. Carigrad, 19. dec. Tukajšnji armenski patrijarh je dobil poročilo, da so Turki in bašibazu k v soboto udrli v armensko selo Pachdour z izgovorom, da išče jo upornike. Plenili so hiše in jih potem požgali ; poklali so tudi 250 prebivalcev, mož, žensk in otrok Patrijarh je protestiral pri sultanu radi tega dogodka, kteri je že drug te vrste v dveh tednih. Berlin, 19. dec. Med Wisba denom in Frankfurtom so čutili danes lahek potres, kteri je napravil le malo škode. Ljudje so se hudo prestrašili, toda kmalu zopet pomirili, ko so videli, da ni posebne nevarnosti. Berlin, 21. dec. V premogo-kopu ,,Unser Fritz" v premogar-skem okraju Essen je vzbruhnil ogenj, kteri se sicer ui posebno razširil, toda za število v rovu poslu-jočih premogarjev, postal je osode-poln. Tri delavce so našli mrtve, osem mož pa je bilo še pri življenju toda brezzavestnih, ko so jih spravili na površje. Pe t r o g r a d, 21. dec. Poljedelski urad naznanja poročilo, iz kterega je razvidno, da se je pridelek ozimnega žita proti onemu 1. 189S pomnožil za 20 odstotkov. V primeri povprečnega pridelka minolih petih let se je pridelek pomnožil za 17 odstotkov. Liverpool, 21. dec. Admira-liteta si je zagotovila, 17. dec. iz New Yorka sem dospeli parnik „Umbrla" od Cunard črte za pre-vožne namene. Zato se ,,Umbria" v soboto ne bode vrnila v New York. London, 21. dec. Vlada je najela parnike ,,Laurentian", „Pari-sian" in „Pomeraniau" od Allen črte za prevažanje vojakov v južno Afriko. R i m, 22, dec. Zeiulja seje včeraj vdrla v Amalfi, luki ob zalivu Sa-lermo. Več hiš in bivši samostan, kterega so sedaj rabili za hotel, je zasutih. Več osob je usmrtenih, toda dosedaj ni znano število. Dunaj, 22. dec. Cesarski dekret bode jutri naznanil v uradnem list u odstop dosedanjega ministerskega predsednika Clarya, njegovo mesto bode zavzel dosedanji železniški minister pi. Witek in ustanovil novo začasno ministeretvo. To mi-nisterstvo bode odredilo pogodbo z Ogersko po zloglasnem § 14, toraj brez poslanske zbornice. London, 22. dec. Andrev Carnegie je podaril 20-000 funtov šterl. ($100 000) ne svojim ameriškim delavcem, kteri so mu napravili bogastvo — ampak za kopel v gim-naziju v Dunfermline. V pismu pravi, da je tq božično darilo mestu po njegovem zvestem sinu". (Dunfermline je mesto na Škotskem.) Vojna m Boerci in Anglijo. Pariz, 19. dec. Kakor platin'1 trdi so francoske topove, ktere imajo Boerci, svoječasno iz Francoskega poslali v Transvaal kot ..poljedelske stroje". London, 21. dec. Buller poroča, da je imenik v bitki pri Tu-geli usmrtenih nara*tel na 137 mož izvau častnikov. O Methueuu od 17. dec. niso nič čuli in ker je znano, da so mu Boerce v izvan-redno močni poziciji nasproti so v resnih skrbeh zastran njega. Najbrže je njegova zveza prerezana. Tud i o Gatacru se nič ne vfe in pred no iz Ladysmitha, Kimberleya in Mafekinga dospejo poročila, lahko mine še več dni. Iz Colenso se poroča, da so vkljub angleškemu topničarstvu Boerci pri Bridle Driftu zajezili reko in si napravili skoraj nepremagljivo pozicijo. V Victoria West pokrajini v Kap koloniji preti 500 nezadovoljnih Ilola ndcev razdjati železnično zvezo s Kapstadtom. Pri Stormbergu so boerci pripravljeni na trdovraten upor. V jednem njihovih taborov je 2000 mož, večinoma kolonijalnih Afrikanderj. v. London, 20. dec. Kakor znano so v bitki pri Tugeli vplenili Boerci deset topov. Iz Durbana se sedaj brzojavno poroča, da se je Buller s ponočnim napadom zopet polastil topov. V poročilih iz Pretorije je govorica samo o štirih topovih, ktere so Angleži odvzeli Boercem, ko so jih hoteli spraviti čez reko. Oez Lourenzo Marqez prihaja vest, da so Boerci pri Tugeli vjeli 208 Angležev in vplenili dva topova in 13 vozov z streljivom.. Iz teh poročil je razvidno, da Boerci še nimajo v rokah vseh deset topov. Najbolj verojetna je toraj vest iz Durbana, vsled ktere zapuščene topove varuje Hildya rdova brigada z svojimi težkimi topovi raz dobro utrjene pozicije. London, 22. dec. Vojne oblasti so prepovedale časnikarstvu vpora-bo jugoafrikanskt-ga kabela. Slednje poročila posebno o bitki pri Colenso se glase od 16. dec. General Buller in drugi poveljniki molče, od onega časa, o vojnih dogodkih. Danes večer je vojni urad naznanil general Bullerjeve zgube in sicer 1108 mož, med temi 702 ranjenih in 203 pogrešanih. O njegovi sedajni poziciji se ne ve nič, isto tako ne o raznih vojnih taborih O Methueuu mislijo, da je od 17. dec. osamljen in Modder River postal drugi Ladysmith. Priprave za od pošiljanje vojakov v južno Afriko se vrše v naglici. Mornarica bode .sestavila še drugo 700 mož močno pomorsko brigado. Na posebno uredbo kraljice bodo 7. januvarija po vseh cerkvah pobirali za družine vojskinih žrtev. Kakor ,,Daily News" poroča, se vojni oddelek ne boji za Ladysmith. Mesto ima še več nego za tri meBece živeža in mnogo streljiva. Božični večer trampa. (Slika i/ amerikanskega velikomestnega življenja.} (Konec.) Mlad mož visoke, vitke rasti iu bledega obraza, navidezno hišni gospodar seje prvi zavedel od svojega začudenja. Stopil je nekoliko korakov bližje in zar^žal nad klečečim : „Kaj se godi tukaj? Kako pridete Bern? Kdo ste?" ,,Bodite previdni Mr. Dudley. Tat, je, pazite da ne uide. Pošljite po policijo. Držite ga." Tako se je glasilo navskrižem iz možice gostov. „Oh Bog, ljubi Edward, ne hodi preblizu strašnega človeka, storil biti lahko kaj žalega", je tarnala Mrs. Dudley, zala rumenolasa gospa, razstrganega veiljenca plaho in z studom ogledovaje od strani. ,,Dora---- moj otrok.... moja hči! "je kričal starec in z razspro-strtimi rokami korakal proti mladi gospej. Slednja se je z glasnim krikom zgrudila v naročje njenega moža. Sedaj se je starec glasno stokaje zgrudil, kakor polomljena bilka. „Ne pahni me od sebe Dora", je tarnal in prosil s povdignjeuimi rokami, „ne zapodi me zopet vun na cesto, v sueg." Pošljite po policijo; blazen je; bode še kaj hudega napravil; pošljite po ambuianco", seje glasilo navskrižem. „Za božjo voljo, odpravite blaznega iz hiše 1" je stokala Mrs. Dm. ley, smrtnobleda od strahu in groze. . - ^ Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožkf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pszdirc, 1024 South 13tb St., Omaha, Neb. I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. „ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pf^širn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I v an Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- S hripavim smehom je skočil kvišku tramp; njegove oči so He ža-rile kakor živi oglje. Nekaj časa je strmel pred-se, kakor brezvesten, potem pa se je udaril z roko po čelu kakor bi hotel pregnati misli, ktere so tam rojile in njegove ua:ne so se skrčile v brezmejni bridkosti, - ko je rekel z votlim glasom. ♦ ,Da, norec sem, velik norec kako drugače bi si zamogel le trenotnk domišljevati, da bi siromak, tramp zamogel najti le sled človeškoljub-ja. Tam kjer vlada sreča za siromaštvo ni prostora." Po teh besedah je omahoval proti vratom. Plaho so se mu umaknoli in nikomur ni prišle« na misel ga zadrževati. In zo[ «t je korakal brez cilja po cestah in včasih pomrmral kako posamezno besedo, kakor bi govoril sam z seboj. Da je njegov otrok preskrbljen, srečen, to je vedel sedaj, kaj bode ž njim, ga je sedaj manj brigalo, nego kdaj poprej. Bilo je boljše, daje šel. Nj°gova navzočnost bi bila provzročila ostudno senco v bliščobi sreče njegove hčere. Svet, ta škodoželjni sovražni svet, bi bil s prstom kazal na zalo mlado gospo milijonarje-vega sina, Češ, da ima tram pa za očeta, da mnogo hujše----tata, roparja. Gotovo je bilo bolje tako, naj ga le imajo za blaznega, saj bode z njim tako kmalu konec. V take misli vtopljen je pri svitu plinove luči zagledal nekaj v snegu. Pobral je; bila je denarnica z na pol zarjovelim jeklenim zaklepom. Trajalo je precej dolgo, predno je zamogel isto z od mraza otrpueni-mi rokami odpreti. Bilo je notri četrt dolarja in še nekaj maujšega drobiža. Prišel je mimo gostilnice nižje vrste, iz kt«re se je čulo govorjenje veselih pivcev. Obstal je in premišljeval, kaj naj bi storil, si poiskal kako ceno prenočišče. . . . ali ogre-vajoč požirek. Odločil se je za slednje. Bilo mu je potreba, da pozabi vsaj za nekoliko ur svojo bedo in prežene otožne misli, ktere so se mu podile po glavi. Pil je jeden — dva bozarca. Kakor ogenj mu je teklo po žilah in oživelo otrpnene živce. „Hello old man, bodete pili jed-negal" gaje povabil jeden gostov. In starec je zvruol kupico, na zdravje svojf-ga otroka, na samem sebi mu itak ni bilo nič K žeče. „Merry Christmas!14 je rekel njegov navi znanec. ,,Yi ste ga v isti-ni potrebni.*4 Žganje je starcu razvezalo jezik. Postal je zgovoren, pripovedoval o svojem potovanju, svojem trampa-njo, o daljnem zapadu, o lakoti in žeji, o solnčni vročini, viharju in •oegu, o svoji hčeri, ktera je tako krasna, in da je milijonar njegov set. Gostje so se mu smejali in me nili, da je jako duiešen človek. Pri tem so mu kozarec vedno z nova napolnjevali. In pil je še jed nega in še jedne-ga---- Naposled mu je omahnila težka glava trudno ua mizo. Slednji gostje so se oddaljili iz gostilo, e „Get up ! Gas je iti domov," je tresel gostilničar spečega. ,,Domov", je mrmral tramp in daljo smrčal. Takoj nato ga je zgrabil gostilničar in postavil na cesto, ter zaprl vrata za njim. Trump se je opotekal po cesti, komaj se je vzdržal še po koncu. Pred crkvijo je padel na kamenite stopnjice, ni mognl dalje. Iu težko kakor svinec mu je omahnila glava na prsa, život seje nekolikokrat zazibal sem ter tje in potem zdrsnil raz stopnjic dolu na hodnik, kjer je obležal. Raz neba je padal sneg v gostih kosmih iu zakrival spečega v svojo mrtvaško odejo. Ko so pobožni prišli k prvi božični sv. maši — ljudje z nasite-uimi želodci in gorko obleko, bo ve-či ua pobožui — zapazili, da je po-leg cerkvenih stopnjic nekaj pod snegom. - . Kaj bi to vendar zamoglo biti?... Notri v cerkvi se je vršila služba božja, pri kteri bo bili zbrani uasi-teni, lepo in gorko oblečeni, zadovoljni ljudje, glasile so se orgije in razlegalo slavnostuo petje: ,,Čast B.igu na višavah in mir ljudem na zemlji, kteri so dobre volje." Drobnosti. Oge-nj. 30. nov. je bila zapazila Frančiška Skerjauec zasebnica ua Karolinški zemlji pri Ljubljani, da gori slamnata streha okoli dimnika na hiši Martina Križmana, posestnika na Karolinški zemlji št. 7. ■Skrjauec je klicala na pomoč iu nato so kmalu prišli ljudje na pomoč in so ogenj pogasili. Prva sta bila na strehi posestnikova sinova Josip in Ivan Žitnik, ki sta z vodo polivala gorečo streho. Učitelj Fr. Grnagoj je tudi po telefonu poklical tsmošnje ognjegasce, ki so prišli in z brizgalnico ogenj popolnoma zadušili. Ogenj je nastal, ker je dimnik prenizko izpeljan iu so iskre padle ua slamnato streho in jo vnele. Sreča je bila, da se je ogenj takoj zapazil. * * * Požar. Dne 28. nov. je gorelo v parketni tovarni g. Golevška v Trebnjem. Skoda, katero je pro- vzročil požar, ni velika. * * * J P o d p o re. CeBar je daroval gasilnemu društvu v Kamni gorici 100 gld. in gasilnemu društvu v Sodražici 60 gld. Poljedelsko mi-niste'stv j je za obrežne ygradbj c b Ljubljanci pri Zavogljah obljubilo 6500 gold inarjev državne podpore. * * * Roparski napad. Pjše se „Slov. Nar". V bližini vasi Polica pri Kranju bil je 25. nov. okoli 2. ure ponoči iz Ljuljane domov ido£i čevljarjev sin Ivan Polaj iz Tržiča napaden iu oropan vsote okroglih 36 gld. Ropa sumljivi, v mesarskih krogih dobro znani mešetar, vulgo „dohtarl<, bil je še isti dan od orožnikov iz Kranja v gostilni gosp. Jerneja Mihelčiča prijet in izročen sodišču. * » * Zadušil se je 251etni Peter Rejec iz Krope, ko je z mlajšim svojim bratom v Ilovici oglje žgal. Prešiči v Poljanski dolini se dobivajo letos skoro zastonj. V prejšnjih letih so žirovski iu poli&oski kmetje vso mast prodali v Idrijo, toda to je zdaj ponehalo. KouBumna društva kupujejo namreč vso mast na Ogrskem iu sicer pri Židih. Povsem naravno gotovo ni, pa kaj vprašajo svedrci za to. Iz tega se vidi, kako prazno j je zatrjevanje, da konsumna društva koristijo kmetu. Koliko mu koristijo, to čutijo zdaj poljanski in žirovski kmetje 1 * « * Uboj. V Leskovcah pri Skofji-loki se je 201etui Fran Šubic iz Krnic stepel s 241etnim Andrejem Seljakom in ga z nožem tako zabodel, da je Seljak na mestu umrl. * * * Novomeško porotno sodi š če je te dni sodilo izredno drznega in premeteuega tatu. Matija Rogina, rodom iz Zagreba, pristojen v Vinico, je bil že večkrat kaz-novan radi tatvine. Lani poleti je iz preiskovalnega zapora pobegnil in 3icer na ta način, da je utekel, ko ga je paznik peljal k zaslišanju, preplaval Krko iu se skril v bližnjem gozdu. Od tedaj se je Rogiua klatil po Dolenjskem iu kradel, kar mu je prišlo pod roke. Bil je tako drzen, da je časih v jedni noči obiskal vse hiše dotičue vasi. Pri obravnavi se mu je dokazalo 29 tatvin, a Rogiua ni izgubil humorja niti takrat, ko se mu je naznanila sodba. Porotniki so vsa vprašanja potrdili, in je sodišče obsodilo Ro- giuo na šest let težke ječe. * * * Denar v grmu. Nedavno je bil pri deželnem sodišču neki mož iz Mojstrane obsojen na 7 mesecev težke ječe iD sicer zaradi pouever-jenja. Ta mož je bil dobil od uecega posestnika dva stotaka z naročilom, da jih menja v Ljubljani, a ko se j*1 vrnil v Mojstrano, je pripovedoval, da je bil napaden in oropan. Tega seveda ni nihče verjel. Sodilo se je, da je mož ves denar zapravil, in sodišče mu je za to odmerilo primerno kazen. Te dni pa so otroci pri Mojstrani v nekem grmu našli listnico, v 'kateri je bilo 100 gld. Da je obsojenec ta denar skril v grmu, to svedočijo različne okolno-sti. * * * 17 veder vina je izginilo gostilničarju Iljašu iz njegove kleti v Kogovu pri Novem mestu. Nič ne kaže na to, da bi se bila zgodila kako tatvina, takisto pa tudi ni možno, da bi bilo vino izginilo. * * * Umrl je 30. nov. v Trebnjem, vzorni ondotui duhovnik g. Anton Mlakar, po katerem žaluje vsa župnija. * * * Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca novembra 1899. vložilo je v mestno hranilnico ljub-Ijausko 771 strank 199.248 goldinarjev 51 kr., 673 strank pa dvig nilo 184.833 gld. 9 kr. * * * V ipavska železnica. Vprašanje o zgradbi železuične proge Vipava-Ajdovščina je v takem stanju, da ui p/ičakovati hitre iu ugjd-ue rešitve, a vzlic temu poročajo oficiozui listi, da se ta proga še letos zgradi. To kaže. s kakoaristo-kratičuo brezbrižnostjo se v naši državi rešujejo najvažnejša vprašanja. * * * Vedno tlačan. Poroča se, da je prišlo mnogo slovenskih delavcev v Franceusfeste na Tirolskem, da bodo delali pri razširjenju železniške proge. Slovenec je pač cele Evrope kuli, kakor laški poleutar, a vzroka temu še vedno ne spozna * * * Bolnicav Krškem, ta spo-menik darežljivosti in plemenitosti gospe Hotschevarjeve, je bila dne 30. nov. slovensko blagoslovljena in se otvori tekom prihodnjih dni. * ♦ * Od strahu umrla. Pretočeno nedeljo stepli so se fantje v Lavrenčičevi krčmi v Št. Andrežu pri Gorici. Navzoča Marija Lav-renčič se je vsled tega pretepa tako prestrašila, da je~na mestu umrla. Na smrtnavešalihje porotno sodišče v Rovinju obsodilo 381etno brivčevo ženo Filomeno Civitico iz Dinjaua, ker je svojo taščo umorila. Tašča je stanovala pri svojem Binu in pri snahi, a vsakdanji kruh b! je sama služila. Filomeua Civitico je taščo že več let sovražila in sicer, kakor je izpovedala pri obravnavi, vsled tega, ker je mislila, da njen sin svojo mater skrivaj podpira, in ker je tašča nekim znankam rekla, da Bi-naha ni doBti vredna. Pilomena Civitico je hotela taščo najprej zastrupiti, a to se jej ni posrečilo. Ko je na to nekega dne bila sama doma s taščo, je slednjo napadla iu jej z britvijo prerezala vrat, vsled česar je starka takoj umrla. * * * Zločinka proti svoji volji. V Temešvaru 8) pred nekaterimi tedni aretirali iu zaprli zakonca Bossanyi. 171etna Marija Bossanyi, žena disciplinarnim potom odslovljeuega finančnega komisarja, je ležala v ječi več duij kakqr otrpla. Zdravniki sodoguali, da je kradla vsled sugestije svojega moža, da ima dve volji iu živi dvojno življeuje. Ozdravljiva baje ni ter jo propeljejo v blaznico. * * * Izpridena mladina. V Trstu so aretovali pet fautičev, katerih še nobeden ni 14 let star. Ti fantiči so na najpredrznejši način izvršili več ulomov iu sicer so tako-rekoč pred očmi pasantov vlomili v razne trgovske izložbe v najoblju- denejših ulicah I * * * Salisbury — bolan. Angleški ministrski vodja iu zuuauji minister, lord Salisbury je zbolel na hudi influenci. Ker je imel že lani isto bolezen, se Angleži sedaj jako boje, da jim Salibury umie, kar bi bila zanje menda prava katastrofa. Boje se tudi, da Salisbury odloži svoje portfelje in se odtegne politiki, ker je ne le radi bolezni, nego tudi radi smrti svoje žene baje jako potrt. Pri predavanju. ,,...ko smo korakali skozi neznano puščavo, se nam je zgubil^nnajst oslov. Tudi mene, dragi ne bi kmalu nazaj bilo". Ima smolo. V nekej restavraciji je hkrati ugaBuola električna luč in gostje so deset minut sedeli v temi. Gospod (zase) : „Imam res pravo smolo. .. ravno malo preje sem račun plačali" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.30 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Iz Aspen, Colo., smo dobili pismo z Money Ordtrom za $3.50, a nič pranja, ne vemo od koga iu zakaj ; enako iz Soudau, Miuu., za 81. Prosimo pojasnil. SLOVENSKA PRA.TIJKA. za katoliško ljudstvo za navadno leto 1900 imamo naprodaj po 10 centov komad poštnine prosto ; za nje se nam lahko pošljejo poštue znamke. Ako kdo vzame 50 komadov jih damo po 6 centov, toda ekspresne stroške nemoremo plačati mi. j^JP V Clevelandu, O., prodaja pratiko JOHN GRDINA, trgovec, 1751 St. Clair St. Koledar za leto 1900 pričeli smo te dni razpošiljati in velja le 25 centov poštnine prost?, ter je zelo zanimiv. Obseg: Koledar, to je dvanajst mesecev se zgodovinskimi podatki in nato sledeče koledarske stvari. — Prebivalci Zjed. držav. — Nastanek zvezne vlade ameriške. — Sedanja površina Zjed. držav. — Države, ki so podpisali ustavo Zjed. držav in territoriji. — Bistvo zvezne vlade. — Raz-predeluiua držav z važnimi podatki. — GeBla posameznih držav. — Starost ljudi. — Božična sreča. (Povest.) — Rokovnjači na zapndu. (Popis z 2 podobama.) — Črtica iz življenja cesarja Fran Jožefa. — Moj stric. — Železniški čuvaj. (Povest.) — Squire Murphy. (Črtica iz amerikanske-ga življenja.) —V pesteh sovražnika.. (Zgodovinska povest.) — Mati. (Črtica iz starih časov v Arkausasu.) — Na preužitku. — Strel. (Pripovest iz življenja ob goriškej meji.)--Kako sem medveda vjel. (Lovska humoreska s petimi slikami.) — Posnetek naselbinske postave. — Sveti za naseljence. — Bogatstvo predsednikov. — Letna službenina uradnikov Zjed. držav. — Po koliko dobivajo vladarji v Evropi. — O priličnih nezgodah. —Pomoč pri nezgodah. — Občekoristno. — Širokost nekterih večjih rek. — f Mil. škof Janez Vertiu (z dvema slikama). — Leto J899 (z dvema slikama). — Smešnice z slikami. — Naznanila. Koledar obsega 104 strani in je tiskan na lepem papirju. Rojaki Bežite po njem ! Kfe je? LUKA ČAMPA, domaiz Sodražice, pri Ribnici, pred enim letom je bival v Horr, Park Co., Mont. Ako kdo rojakov vč za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank B e n k, North Kemerer, WintaCo., Wyo. (2) Iz proste roke v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljuu, stara znaua GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo. velik travnik na kterem se ua kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pc-krite z opeko. Cena 12.000 gold. ^ tiri dele h o b te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam- iu nemam dedičev. Naslov je uareciti: John Konda, Kaudia, št. 43, pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Slovenci in Hravtje y Chicagi pripravite se na Maskeradni ples kterega priredi Slov. podporno drntvo ..SLOVENIJA" št. 44 Oesko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dne 27. jannvariia 1900 V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za, osobo 35 ct. 10 najlepših in karakteristik . ih mask bode dobilo darila vredna ulh daHl? 9ledl tUdl "ekoliko 8k*P" U deležni kom se ponuja živahna zabava m vabi k obilni udeležbi .__ODBOR. Palace Meat Met Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St., Calumet, Mich. Za prazuike imamo lepo zalogo 11 nega prekajene^a mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so stsr* kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil gvojo trgovin« s knjigami iz Julieta, 111., v Cleveland, 0 , ter se priporočam za nadaljua naročila ker ravno sedaj sem dobil mnogo povestnih in k rase o vezanih molitven lil knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaBli-m jih prodajam po 5 ct., 6 listov 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagniet rojstvo itd. Kar kdo želi," naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje ir poštnih znamkah. Na prodaj imam tudi slovensko PRATIKO, mala velja 10 ct., velika 15 centov. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Clevelaud, O. Podporno društvo ..Slovenija" t Clevelandu priredi dne 30. decembra ob 8. uri zvečer v Union Hall 1696 St. Clair Str. j/ - • / Kje je t JOHN KOČEVAR, doma iz vasi Pod gora, župnija Videm na Dolenjskem ; pred tremi leti je bil tukaj v Auacoudi, Mout., potem pa odšel v Eveieth, Minn., sedaj pa ne vem kje je? Iz prijaznosti bi rad zvedel njegov naslov, za kar rojake prosim, ako kaj o njem vedo. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Math. Vi-r an t, 501 3rd St., Anaconda, Mont., ali pa ,,Glas Narodu*'. (4) K tej veselici vabi društva sv. .Vida, sv. Nikolaja, presv. Srca Jezusa in društvo sv. Jožefa, povabljena so tudi ženska društva. Vsak brat omenjenih društev je prost vstop-uiue, ako se skaže z društvenim znamenjem; vabljeni so pa sploh vsi rojaki iu rojakinje. Ženske so vstopnine proste. - ^ .15.00 Na zahtevanje se razp Siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo Za obilo naročbe se priporočam s vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHICAGO, ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-b k o pivo, fina vina; izvrstne smodk'e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo IfceglLjišo©- Posebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, pčroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sd spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. BBSS HUHHUHHMHIl BUSHiHHHMISIHBl HH3HHMH IH m Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jgj P« 4°|0 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glab Naroda". m '»ulul'.'IQIulu^ Narocujte se na Koledar »glas naroda" za leto 1900. Izide prvo polovico decembra. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelo-vauje iu popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najuižja ceua trovrstnih harmonik je £18 do $35 in naprej. Izvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express OlHce. Glede nataučuejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. o o C » a J'tttt a irr , • iijty'Trirtfrf NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14th St. Ta tobak je izvrsten za pipo in za zveeeoje (čik), pripravljen je prav po avstrijskem uačiuu. Ni smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan. Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povsodi : Austrian Hung* Model Tobacco Razprodajalci dobe popust. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik DrMJwmmHm Bedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsatovrsmib notranji! Mor tufll Ynani boleznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku.Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-npasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na si3Ql3i ~n g i m postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha VBled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo- nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospodi Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. I VXn POHEK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. But 10. Walnut Str., - KANSAS CITY