ZDRAVSTVENI VESTNI K ÍT.1 JANUAR PARTIZANSKI ZDRAVSTVENI VESTNIK GLASILO SANITETNEGA ODSEKA GLAVNEGA ŠTABA NOV IN POS ŠTEVILKA 1 UREJUJE Dr. MIRKO JANUAR 1944 . - - : :UYOpSA 1ESEDA. -. . ' Iiameh te.ga cestnika je. dvigniti strokovni,splo Ml in organizacijski nivo našo 'sanitete.. • "-• ■ "Vojne so ;atare kot- jo. star svet sam/ prav-tako stare" so raiie 'iii' zdravljenje ran. ■ V vseh. vpjjiahso bile in so hude-ž nadloge \ spremi j ¿ino s strašnirisir-jerfjem tnalezljitnli bolezni; V -partizanski, vojni' in-medieini pa'še nahajamo v še težjem položaju."Vsaka bolezen, in v^aka-rana rabi predvsem.slovon=. ski p-artizan.pa najde najte-žgc predvsem. mi#'en 'koti=' cekvBori se Sredi barbarskih sovražnikovr človeštva, ■ Inilture. in napredka. . "Jirut nečloveški '..in • br^srcen nasprotnik pobija naše ranjence / -ne da i: .'5 zaeni! za '.dogovoiO. ¿z ,Haaga. . Ered--grosodej-štvi okupatorja bledi apc^nin''na. Ežingiskana, Ati-lo iri -tridesetletno vojno i' bi * bilo-. trpi-j enje" in žalost še;.v'ec j a; s o se rdtorizlranim. hordam ¿tuj ih--brezobz-irniH in. poži-vinjenih odvaj'.alcev pridružili še domači-izdajalci,, zeljni drobtinice oblasti.ki bi mogoče padla z mize tujega rablja. Tudi- bivši'voditelj .i, ki so pobegnili v .varno iujiho/sb. s strahom .gle dal i; na obupne, a ven dar uspešna, napore naroda,da se reši iz'neizr.ornega gorja. V svet. so širili laž; partizanske'' 'zmage:so razkricali za .uspeh..potnikovv- Vodjo eetnikov,. Braž-o Miha j lović ci j.ki ''r>e. s-odel pval - z" okupat or j em, s o impno" vali'za g en eralab-in vojnega- ministra, Hjega, kibje zahrbtno napadel prave ..-borce za-svobodo, so obdaj ali z lažnp "giorijo - narodnega-'' junaka, ITa razpolago so Imeli- ogromna' denarna sređst-va^-ki; "bi pa5 morala hi= ti narodova, last, Ve deli, sp:-za- stisko iri gorje naših borcev, a niso- hoteli, . priskočiti na- pomoč niti našim- ranjencem, ki s'o.revB.cixJLjpomanjkanju" in utia zani j i, preganj trni - vseplovs od;- kot div je •• zveri, z naj = skrormejšijsi, večinoma improviziranimi sredstvi;vro= členi zdravili svoje rane. liso marali zanje, niso jim pomagali z dobro besedo, ti klavrni in nevredni sinovi junaškega naroda. Vsega tega se spominjamo in ne borao pozabili. Poteki naše krvi,tisoči parti= sunskih grobov,desettisoči pobitih okupatorjev, raz= bito sovražnikovo orožje, preplašeno kriČ£uje ves svet. Zavedamo se, da zahtevaj o ve lil'i ci= Iji velike žrtve. Težko nam je,ko matere objokujejo sinove,žene možeiin otroci starše,vendar nas pot vo di naprej vkljub vsemu nasproti sončni svoič&i. V vseh teh težavah pa ne smemo pozabiti, da zavisi od vestnega.,nesebičnega dela in naše ljubeznive nege" življenje,zdravje in povratek v borbo naših ju nuških ranjencev. " Kot se je naša naredno osvobodilna vojska raz= vila iz malih partizanskih edinic, oooroženih s par puškami v močno silo, do zob oboroženo z avtomatič= n3m in težkim orožjem, prav tako se je rodila naša partizanska medicina uboga in nebogljena, a se jo razvijala v težki in krvavi borbi ve;hio bolj. S tem je tudi rastla in raste vedno bolj tudi nasa odgo= vornost, iie smemo zaostajati" za ostalo vo j sko. Kora= kati moramo naprej, kajti najboljše je komaj dobro sa naše ranjene in obolele junake in junakinje. 0d= trgajmo se od improviziranja,saj le to ni več nujno Opustimo sedaj primitivno medicino prve partizanske-' o, ne zapadajmo v Šabloniz-aci j o in povzdignilo s.-^okovni nivo partizanske medicine na mirno dob:: : ris ino S Zboljšujmo redno higijenske prilike naš ih. sanitetnih, ustanovi Irez strahu pokažimo na napake in odpravimo nedostatke! Skušaj mo odpraviti znani predsodek, da težki ranjenci nikakor ne spadajo v partizanski način vojskovanja in uo laž it i . strah pred ranjenci, ki je bil večna mora komandantov in več na coklja pri načrtih za akcije. Oznanjevalci skorajšnjega osvobojenja in konč= ne zmage se množe. Razvoj In uspehi KOV in POJ¿poli tični in vojaški dogodki v svetu, predvsem pa silni uspehi slavne Rdeče armade nas bodre,da gledamo pol ni upa in vere v bližnjo bodočnost. To pa naj nas ib uspava v brezskrbnostS Tudi ob zmagi moramo biti pripravljeni na razne nadloge,ki nas lahko obiščejo, kajti tudi ob koncu vojn se rade pojavijo naletiji= ve bolezni, mikrobi ne bodo sklenili miru istočasno z generali,ampak se bodo morda razbohotili prav ta= krat še prav posebno. KOV raste. Dodeliti ji moramo v pravem razmer= ju strokovno izobraženo, izvežbano in politično za= vedno sanitetno osebje. Vsak zdravnik,vsak apotekar in vsak drug sanitetni delavec mora biti torej tudi dober učitelj. Da bo novo sanitetno osebje kos svo= ji nalogi ga moramo sodobno vzgojiti in opremiti, Iie samo vojski ampak tudi civilnemu narodu po= magajmo vsepovsod saj smo narodova vojska. Bodimo tudi budni,da ne bo ob zlomu hitlerjanske zveri kao: sa in bodimo tedaj takoj pomočniki zidarjev pravega reda. Dr. Luka šef sanitetnega odseka . '".... ' 0ICR3ŽIJICA •••: V " .' •"-' VSjSET IJPBAVAM- "OJ . P PAB.2IZJillŠKIR' EOLI7IG. '' vse.skrbna pažnja,ki j" d.'Iguj-efici fahj-enim Ln/oboieliia* tovarišem... in.ki m->ra biti iii Ostati pr= va dolžnost vseh,katerim je poverjena . njihtfva. oskr-oa,n-am narekuje'- sledeč.a nay -.'.lila, katerih.' namen je. izboljšati vse ono-, kar--je oilb zamujenega in nadoknaditi to, .kar. je:rbilo opuščenega; V veonem- strem-lj-'©nju-pp tem, da ni_ za ranjenega tovariša nič preveč -i-ri" nikoli" p re dobro, v stremljenju po;stalnem na-tčredku .In; iž3cl j sevanju. vseh- - zdravstvenih pogo j ey. nas rh'e 'ša'e zmotiti -niti. zmagoslavno razpoloženj e, os vojoj.ene; :. ozemlja; niti nam-ne sme zavreti tega stre^lj-eiija . '-¡še. tako preteča ■ hajka okupator j eva. Zdravstvena'služba zahteva neprestano:delo brez -odmora, zahteva vestnost; in požrtv-valhost;.ki ' v vsakem czi.ru odtehta, ndpore v. borbenih -edinicsh, . Eikdo naj. se he- čuti' zapostavljenega, če mu j'e b/^ie'r'jenc mesto T sanitetni, postojanki,marveč naj si bo -svest', da mo, re ž vestnim', ±z.p.clnje.vanj em svoj ih dolžn.bsti "več ko kcriiit it'i skupno st i;, kot kj erkoli drug j e, . Zave dat i se moraap,, da se nahajamo v"p6slednjem -.in ..najtežjem obdobjppnaše osvobodilne borbe' in da" je spričo tega. potrebno vsakemu -napeti, vse sile in mcqi,„da* iioseže= mo cilje, ki smo •si jih postavili.-'Uprave bolnic so dolžne le to okrožnico temeljito preučiti ter v vsa kem ozim čimpreje realizirati. Disciplina.:--. «"*- ' Vsaka.bolniška postojanka je vojaška edinica in^v -hjej'inora vladati red in vojaška disciplina. Dežurstvo in raportiranje sta obvezna. Vsaka bolni= ca mora imeti poleg bolniškega dežurstva svojo stra za-. Na eksponiranih, me stih. ih kjer ni';T. bližini vojaške zaščite, je vsaka bolniška postojanka dolžna podnevi in ponoči vzdrževati stražo. Ta mora biti nameščena v primerni razdalji od postoj anke; Sestav= Ij ati j o 'morajo izbrani in zanesli ivi stari partiza ni; kc. nt rolo nad njo mora vršiti vodstvo postojanke. Tudi neeksponirane postojanke morajo imeti svojo stražo vsaj podnevi, ki prisluškuje in javi takoj irsak sumljiv šum ali glas. Za tako straže naj se u= porabljajo v primeru pomanjkanja osebja tudi pokret ni, zanesi j ivi bolniki. . Konspiracija: ; Varnost vsake postojanke je v njeni konspiraci ji. Posebno pažnjo'je torej treba polagati" na. d.oho= despoti,tišino, dim itd. Vsake kretanje izven dbloče nega območja postojanke je tako.ranjencem kot oseb= ju strogo prepovedano. Brez vednosti vodstva ne sme nihče zapustiti postojanke, 0-razhodu je treba'vodi ti točno evidenco. V vsaki postojanki mora'biti obe ■ nem na vidnem mestu hišni red,-načrt evakuacije ter zaščitne mere od napadu iz zraka. Vse troje naj se "tedensko enkrat prebere pred kritično, uro osebju in bilhikom/ ncvodoalim, pa-take j po ■ njihovem prihodu. ■Vodstvo -oddelka 'j.e ,odgovorne sa to, da so posamezne funkcije tečno porazdeljene: med osebjem. ■ Javke r .- . • ■' " ' -, Vsaka bolnica mora imeti svojo javko, ki mora brezhibne delovat t in ki predstavlja edino- pot poši Ijanja ranjencev v bolnico. Vsako spremembo javke je treba nemudema javiti sanitetnemu odseku. Poleg sanitetnega odseka vedo za. javko divizijske komande oz.njihovi sanitetni referenti. Higijena : . ■ • " Bolniške.uprave so.dolžne skrbeti za to,da vla da v vseh objektih bolnice vzorna higijena. Za bol= niški objekt je odgovoren zdravnik,za kuhinjo kuhar za skladišča intendant.za prostor med objekti in po sebe3 stranišče dežurni bolničar» Potrebno je dvig= niti higijensko raven naših bolnic» Bolničar,bolhi-. čarka ter dezinfektcr morajo skrbeti za redno.u miy.anje bolnikov,redno pranje perila in obveznegaraa terijala ter večkratne depedikulaoijo»Izgovorov o po. -manjkanju vode ne sme biti več« Obvezilni materijal je:treba sproti prati,tako da je vselej na razpolage v'-prim'e-ru nepričakovanega prihoda ranjencev, 0b= vezilni materijal in po možnosti'tudi perilo se mo= ra po vsakem pranju zlikati, zato mora imeti vsaka postojanka likalnik^ Ifujna je skrajna štednja z vsem obvezilnim materijalom« Postojanka mora imeti; v zalogi vedno zadostno količino suhih drv,ki ne da jj.ejo dima, da se mora ob vsakem-času prepariti 'oble= ka in perilo novo.došlih ranjencev» Težji ranjenci naj imajo po možnosti ločena ležiščaaUilj vsake pos tojarke naj bo,da bodo ležali ranjenci na rjuhah,za kar je dolžan skrbeti intendant. Zdravniška služba: Dvigniti moramo tudi strokovni nivo v naših bolnicah. Kikakcr se ne smemo zadovoljiti z doseda= njimi rezultati^aarveč izkoristiti moramo dosedanje izkušnje,skrbno se varujoč vsakega šablonškega ordi niranja;znižati moramo rac rt al it eto v naših bolnicah po potrebi pritegniti kcnzilijarija, oz.bližnjo ki= rurško ekipo operativne edinice, posebno v primerih težjih in dalekosežnih kirurških, intervencij (ampu= taci-jaj). V skrajnem primeru; se konzilij lahko izvr ši tudi . pismeno u - Z dravnik-upravnik je dolžan vsa= k o dnevno pregledati ranjence in bolnike.' Glavna. vi= žita se mora vršiti vedno ob', isti uri po hišnem re~" dujpopoldansko vizito lahko opravi v njegovi odsotnosti njegov namestnik» Temperatpra se meri bolni= kom dvakrat dnevno in mora biti zabeležena ;do vizite na velikem 'skupnem-listu, pritrjena na deski.T¿1= ji ranjenci naj imajo poleg tega separatni tempera=' turni list s krivuiv .• temperature in pulza (sept* primeri, pljučnice j infekcijske bolesni) „- Glavni^ Tržiti mora prisostvovati, zdravnik pomočnik in dežurni bolnic ar (-ka), ki ima dolžnost ran ortiranja3 Sled--ni i si tudi zabeleži vsako-ordinacijo, in število, di jet ?katere naj .p o viziti sporoči kuharju«, -^Zdravhi ki morajo nositi pri svojem poslu bele plašče, - De. žurni bolničar skroi za to,da je bolniški prostor dnevno prezračen, primerno, temperiran in aa^je v njem vedno pripravljena topla voda, milo in Ščetka za umivanje rok» - Kjer so prilike dane je treba ta koj izvršiti ločitev posameznih oddelkov v^septičnega, aseptičnega/ infekcijskega in veneričnsga Kjer je na razpolago* samo en velik prostor in s.o.^le žišČa skupna, mora biti med sept» in asspt-v bolniki presledek, infekcijske .bolnike pa je treba vsekakor oddeliti od ostalih v posebni zgradbi,, Odpust iz bolnice: Upravnik mora skrbeti za to,da je vsak osdrav= Ijeni ranjenec ob odpustu iz bolnice opremljen z od pustnico,v kateri je zabeleženo! dan odpusta,diagno zr;doba zdravljenja., usposobljenost ozcinvalidnost„ Še vedno se dogaja,da se odpuščajo ranjenci iz bol= nic brez o'dpustnic, oz»,da se jim izstavlja skupna odpustnica,kar mora enkrat za vselej prenehati« Raporti,poročila,smrtni primeriš Raporti naj se pošiljajo odslej dvakrat meseč= no (l.in 15,v mesecu) sanitetnemu odseku in je"treba rkrbeti za to,da so. točno in vestno sestavljeni» Istočasne mora uprava javljati sanitetnemu odseku na posebnem listu smrtne primere z vsemi podatki. Opozarjano,da morajo biti grobovi označeni s križem na katerem je vrezano : ime., pod križem pa mora "biti zakopana steklenica z vsemi podatki umrlega» Poleg sanitexnega odseka je dolžna tudi vsaka-uprava vodi ti spisek umrlih z navedbo grobov ter ga hraniti v svojem arhivu. -- Popisi bolezni, naj bodo kratki in izčrpni in se morajo čuvati v arhivu. - Sanitetni •referenti operativnih edinic so dolžni -skrbeti za to,da se pošiljajo v zakonspirirahe postojanke res= nično .le nepokretni ranjenci;lažje primere je treba obdržati v pokretnih in divizijskih bolnicah. Izbra ti je treba pri tem vselej' javko najbližje bolnice, da je transport čim krajši. Uprave bolnic so zopet dolžne odpuščati ozdravljene in pokretne bolnike najbližje so nahajajoči vojaški edinici po predhodni obvestitvi slednje. Strokovna in politična- vzgoja : Poleg" zdravniških poslov je vsak zdravnik dol= žan,skrbeti za vzgojo novega sanitetnega osebja. Vsak.zdravnik mora postati .učitelj ih vzgojitelj. . Tako v stalnih vojno partizanskih bolnicah,kot v po kretnih sanitetnih ustanovah operativne vojske se morajo vršiti neprestani tečaji o prvi pomoči in ne gi ranjencev,o asepsi in higijeni, čonalezlj ivih bc= o leznih-.in nj ihovi profilaksi, združeni =s praktičnimi vež-bami. "(Prvi -zavoj:jpdvijanje,fiksacija in -improvi zacija. opornic, transport itd.)-, "-"Zla strokovno vzgo • j o ne -sme -v nobenem - pogledu' -zaostajati -politična vzgo jat -kalc/ga p olitkomisarjev in politnelegat-ov je '7-.tor:r, da poživijo politično deloK tak' -da ,postane vsaka bolnica'-prava politična šola.* Hikjeivni t-oli= k ,- prilike prav ;z-a politično izobrazbo 'kct* v -Dolni= cah, pri čemer, se pa nikakor ne ene:-.o-, zadovoljiti z - ooioBjnim čitanj em p'r. čil ali sličnoga¿marveč v po lit i enih urah moramo načrtno" vzgajati predvsem- nove -mobilizirane'tovariše in posvetiti vso pažnjo p.oseb . no n-jim.' 0 izvršenem delu je treba z navedbo- p osame .o:'Znih:predavanj . poročati dvakrat 'mesečno sanitet= homu odseku,' ' " V...' • . Intendanca:' ' . -■'-.... Intendant vsake- bolnice 'je dolžan- Voskrbet i. po= stejanke s hrano za najmanj } mesece, pri čemer mu . morajo- najbližja področja p magati, v..vsakem, pogledu ' Prav tako -so' dolžne oskrbovati s hrano "posamezne bolniške postojanke one vojaške edinice,ki pošiljajo svoje ranjence vanje. Intendant mora nadalje skrbeti aa racionalno, potrošnjo vseh živil, voditi točno kontrolo nad skladišči, ki morajo biti' razmeščena na več mestih« Denarna sredstva prejema intendant cd glavne intendanture^na katero se obrača v primerih? ko mu bližnja področja ne nudijo dovoljnih virov za nabavo.; živil,posode ali opreme., S sanitetnim materi j al cm: in' zdravili oskrbuje bolnice. sanitetni odsek«, Naročilnic je treba poslati s kurirjem,ki takoj cd nese materijal s seb-j- Osebje bolnic: Pgleg, upravnika-zdravnika, nj egovega namestnika pclitkomlsarja in intendanta mora imeti vsaka bolni ca bolhičarja,bolničarko,d' brega kuharja,brivca,perico ih mizarja» Po nužnosti naj bosta na večjih postojankah, tudi čevljar in krojača Poklicne kuharje je. treba, pritegniti iz vojaških edinic,prev tako zgoraj navedene cbrtnike^ki so za redni obrat v bol nioi „neobhodno potrebni« Vsaka bolnica mora dobiti, tudi dezinfektorja. ki bo skrbel za vse preventivne mere na postojanki;predvsem za depedikulacij o in an tiskabično terapijo« Bolničarsko osebje vseh bolnic in .operativnih edinic nora nositi na levem rokava bel trak z rdečin križem ..katerega oskrbi glasna in~ tendanca« - Upravnik vsake postojanke določi, eno iz med bolničarkjki ima poleg svojega reclnego opravila tudi dolžnost skrbeti za prijetno notranjost ijost-e--janke, za ljubezniv odnos med osebjem in ranjenci ter sploh za to, da nudi bolnica že na prvi pogled ono toplina in domačnost, ki naj.vpliva na ranjenega in izmučenega .br-r;ca čim blažilne-je in pomirjajoče, - Ta okrožnica,.. vsebuje v grobih, obrisih' le naj = nujne j še in najaktualnejše smernice, ki nc.'j nudijo upravam kažipot njihovega delovanja, pri čemer le prepuščeno lastni inicijativi, vestnosti in iznajd= ljivosti vse ono, kar- lahko pospeši izvedbo zgpraj navedenih smernic. ''.""'■" Dr, E o ' g d a n san.-rof.sa bolnice. I^FJJiaJŠA POGLAVJA IZ PEaE2I5uS' iLlraJHGIJE. I. Pikèàcija ili imobilizacija. Kirurgija;.v Vbjni in kirurgija v miru se v mar sičen razlikujeta, T log razlik čisto strokovnega značaja nera'kirurg v vojnem času -obvladati števil= ne težave j predvsem'.zaradi one j enega casa.neprìpràv=-nega prest ora. in,nezadostnih sredstev« Elitra, odloči tev in Sposobnost improvizacije premagata marsikaj navidezno'' nepremagljive ovireTežave -in ovire pa 2'dso zner~n enako'- velike in prav poglavje o ; fiksao i ji in imobilizaciji ranjenih in zlcnljeniJh udov; ne bi snelo oiti več problem., r.arvec• ž.e datilo rešeno vprašanje« Sai. pa srečujemo .'.še---vedno riuijeriee na dolgih transportih. b>rež zadostne ali celo brez . vsake fiksacije, zaradi Česar':je' zanj.e, vsak tuk prenos prava rruka, neglede na 't-P':t, da "se pri tem neštetokrat poveča že nastala škoda v'taki nerij.da' 1' liko usodno •upX-ìvo, na nadaljnji potek. življenj..' Sočno poznanje principov,fiksacije in inobili--sacije ni samo dolžnost ' vseh. z dr avnlkcv naše vojske marveč ■ prav taka . vsakega bolničarja,, bolničarke» Zdravnikova dclžnost je na dal. j'e „da neposredno pred transportom, kontrolira vs.e obveže^ opozarja na nedo statke in sam toliko časa v edinici ino bil iz .ira. ran jence, dokler se njemu pridoljeno sanitetno osebje ne" .privadi tako, da mu preide v meso in In i. . NAVODILO //V MERE 2A iZQSL^VO OPORNIC /Z DFSČiC IN LETEV. ABOUWajSUA O PO UMICA BHAVNOV,4 OPOFLN'CA IZ. Ojs/12 CM NOČ. ÙB5K. /2 DESKE IN LETEV LE T VA 0JS/1'2S CA? IETVA oys/r-tSCK 1.) Eanen rsiìke fiksacije je v ten,da prepreči medsebojne trenje zlomljenih délov kosti, kar prvi. olajša bolečine; drugič pa onemogoči naknadno, poškodovanje mehkih delov (žil in živcev!). Zato moram fiksirati vsak zlomljeni ud,prav tako tudi vsak ud ki ima težje peško db e mehkih delov. - 2. ) Ude fiksirano-.. - in imo bil iz iram o s pomočjo opornic (šin), I»ajidealnejša je Eriimerjeva upogljiva žična op ,rnica> ki j o sami lahko adaptiramo- p., vsakekratni potrebi«, Ker teh nimamo povsod na.virazpo si polagamo z improviziranimi •opornicami ( deščice iveje,palice. itd."),. V-. skrajnem-primeru' pričvrstim . : zlomi j eno n g-., ob zdravo, zlo:. J. j c ne -nadlaktni^ c -..o prsni k. š itd. -'Ko n^o zmaji jkaj c pove.ji, si-po^ magamo s pasovijrobci, ; vijalkami itd, • -' 3. ) Poglavitno, načelo pri'polaganju .opornib jO da mora vsaka . Opornica segati-prèko , obeh -sesedaj ih sklep:Vo.. V tem pogledu .srečujemo največ napak.. Zao-perniino sij da'opornica ni nikdar predolga, vse prevečkrat pa prekratka« Prekratka opornica pa-več.ško duje .kot koristi, saj še , olj obremeni distai hi .-Srag ment in povezuje 'trenje ,Xn dislokacijo fragment ove Q Ivaslednji vzgledi .naj-to. nazorno pokažejo;. \r primeru. preloma nadlahtnice mera segati opornica od dlas-nl preko- ramenskega. oklopa in-mora biti v komolcu-pravokotno upognjsna0 • Pri prelomu podlohtnice od sredine prstov do ramenskega sklepa* - Pri tem m'ora, biti v k molcu pravokotno orpogajena in dlaxi'flkslia na v skrajni supinac:' j i ( ranjenec pora : .'glooati: v dla.nl)0- Pri..prelomu stegnenice sega : opornica od-grbo pala do sredino prsnega koša« Stopalo mora-.biti : pri tem v dorsal.nl 1 cosi j i pravokotno'upognjeno .nikdar pa ne- sme viseti navzdol,. Vsak prtiiix .stopala¿pred^ vsem pa rotacija, utegne p-o^&oati dislokacije .frag~ ment-v» Pri prelomu kračo mora -Segati opornica- ,od sredine stegna do prstov^st pala, st palo pa naj bede v -pravokotni fleksiji. ~ - o ' ■' 4. ) opornica moro "biti vedno podložena, tako, da -žil- Zlomljenega -uda»■■ " i- •••_ ' na opornico v - nalaiiko. iztegnje nem ptelož-aju-tako, da pri. tem. korigiramo eventualno - dislokacijo^.'-' fragmentov. Zato st§,' potrebna najmanj ;., dva tovariša, kiv drz.ita ud Od cbeK strani, tre t ti pa pricvrsti_opornico s;pomočjo povojev*.' . r. 6,.) .Zlomljeni ud.mora biti čvrsto fiksiran, da .¡•■I; j.e-"vsako trenje oz.« vsak premik .'fragmentov 'nemogoS» ' Cim. ;j evzloroljeni ud pravilno . f ikš ir.an, prestane j c bo ;■ ;,lečin& in ranjenca lahko bre'z muke in škode pranaša ITa. drugi 'strani pa rie. sme' biti ud pretesne pove , zan, ker "bi sicer zamrl krvni- obtok,; oz.bi utegnila ... nastopiti pareza pritisnjenega živca.- ; ) Ser imamo povečini opravka & .odprtimi prelomi, oskrbimo. najprej rano s sterilnim prvim zavo= jem in nato zlomljeni ud fiksiramo, na opornico po .<•'; zgornjih navodilih» Obsežne rane na ekstremitet ah, ;ne glede na to,ali je kost pešk dovafia ali naboramo prav tako imobilizirati' na primerni opornici» 8,) Poranimo, da je treba obuvalo vselej sezuti. 'preden ud fiksiramo, nato pa-toplo odeti in visoko •podložiti«, Zaradi poškodbe same in pa zaradi imobi« lizacije je nevarnost ozebljenj.a tem večja! i ) Ue pozabimo' na- večkratno kontrolo obvez med,-transpcrtoma Povoji marsikaj popustijo in tre = ba jih je na novo pričvrstiti, Ako ranjencu ud ođmi • ra in ga ne čuti vec,je treba nasprotno obveze neko liko popustiti. Pri prenosu na nosilih je treba vse lej v strmirah nosila tako okreniti,da je zlomljeni ud odspredaj in zgoraj.tako da ne pritiska teža te= lesa.-: nap. i c Vselej je treba paziti na menjajoč korak do«) Pri prelomu čeljusti si pomagamo s povo= . jem v obliki frače* Zgornja■kraka zavežemo v zati= : lju, spodnja pa na temenu glave.• Pri prelomu reber , je najidealnejši način fiksacije z obližem .(Cingu= lum z leuko ali e&astoplastom) okrog in' okrog, prsne ga koša^ katerega prilepimo v skrajnem izdihu. Ako , .ni.. pbliz.a;pomagamo s-t$sno- ovitim ^ in ^kolikor mo= koce širpkiu' pove j emakreg pr§riega-kosa.' fi.ahjehfec naj leži v tem primeru na strani preloma. Pri .prelc mu medenice si pomagamo. na sličen način. Povoj naj sega od sredine stegen do popka« , Dr. £' o. g d a n IIAŠA EOREa,PROTI UST/OSTI Hi PEGAVCU. Zaradi lanskoletne epidemije pegavega tifusa na Hrvaškem,Bosni in Hercegovini bi se mogla ta bolezen razširiti tudi v naših krajih. V letnih in to plih časih epidemija pegavca nima posebno velikega razmaha, a v mrzlem zimskem času lahko preide v epi=. demijo, katera se da zelo težko ukrotiti, Posebno smo pa mi partizani dolžni,da pazimo na to,da ne iz bruhne kaka epidemija in sicer zato,ker smo odgovor ni tudi za civilno prebivalstvo»Znane je,da je ^rav civilno prebivalstvo v zadnji epidemiji na Hrvaškem/ in v Bosni trpelo mnog. bolj kot pa partizani in da je bila umrljivost med njimi mnogo večja« V slučaju morebitne ofenzive od strani sovražnika bi se lahko epidemija raznesla kakor blisk po vsej ali pa'.vsaj. po velikem delu Slovenije, Možnosti zdravljenja in profilakse pri partizanih, ne morej o biti na teko vi šoki stopnji kakor pri rednih vojskah« Mi danes nimamo možnosti dobiti vseh odravil.da bi lahko profi laktično pobijali pegaveč« nimamo dobrih, modernih dezinfekcijskih aparatov«niti ne moremo dezinficira ti prostorov z modernimi sredstvi kot v flini, Zato moramo uporabiti prav vsa mogoča a obenem enostavna sredstva za uničevanje povzročitelja te bolezni„Vse kar se zahteva od vseh sanitetnih oblasti in od po~. sameznikov,sta pa vztrajnost in velika volja*. Eakc naj se partizani .borimo proti povzročite^ Iju pegavca.ušem?"Kavedli b .10 večino nam doseglji= jih sredstev, odvisno pa je od posameznih primerov, katere bode uporabljali sanitetni organi,,. Prenašalec pegavea je vedno in povsod uŠ^in si cer tista,,ki živi na glavi in ona v obleki 3: Us 1bJi= ko.inficira človeka takrat,kadar je sama inficirana Ona ubode za pegavcem obolelega človeka v času nje= gove bolezni ali pa še 4-~5 dni po padcu njegove tem persture» Praktično vzeto bolnik 8 dni po padcu tem perature ne more več inficirati ušij torej nima več bacilov pegavea v.sebi« V črevesu uši se bacili ras množujejo naprej in preko nj.e. preidejo na zdravega človeka» Tega uš-ubode in na ta način vcepi bolezen ske klice v telo,ali pa pusti na njegovi koži svoje bivšo»'Ugriznjenec se zaradi, srbenja opraska luna ta način rani kožo ter si tako vtre. blato lnficira= ne uši v telq,£ Take okužbe so tudi najčešče« Ko v.a pogine se navadno posuši v kakšnem kotu,isto se sgo di z njenimi odpadki« Pri nepravilnem pometanju pra sne sobe more. prah. inficirati človeka; te'okužbovso redkejše in mani ne varne« Ker pa uš lahko dolgo ži= vi- zle že lahko tudi veliko število jajčec«'lijeno'življenje je dolgo.,cao 30-60 dni in zleže v tem času do }oo jajčec, Ce je pa inficirana z bacilom pogavoa^ živi njegov povzročitelj v njej do 45 dni, torej je to-zelo dolga doba« Pri ušlvosti mora vsak sanitetni organ v svoji edinici. paziti na to,da ta ostane na najmanjši stop njio Snk uš še ne prenese psgs,vca?a is nje jih pri^ de mnogo« 'So se . po ; ?vi močna ušivost v edinici, je ooj z njimi 'zelo' težak« Torej če so, pojavijo uši v edinicah,začnimo takoj borbo proti njim ter jih siru šajmo obdržati ha najmanjši številčni stopnji« V prvi vrsti je treba p o u v © v a t i 'ljudi' o težki bolezni, ki jo prenašajo uši^razumevanj o je treba najti najprvo pri komandnem kadru.« Vsak sa ritetni delavec se mora pogovoriti najprvo z vodjo njegove edini.eef moro ga podučiti o bistvu, pegavega tifusa in ga seznar ;;i z načini obrambe ter ga pro= siti za pomoč» Tovar išem je treh«, držat i .Iprauka pre davanja iz epidemiologije pegavea in jih,.če se poja SKICA SODA ZA ñA t USE VANJE „ SRBSKO, BUHE" vijo uši v večjem številu, vsak teden pregledovati, Posebno je treba,, paziti na mesta, ki so stisnjene (vrat j. pas itd,) „Cesto se zamenja ušivost z : gar jami ki tudi povzroča srbenje na sličnih, krajih {okoli pasu) o Vsak toden naj se tovariši, praoblecej o;, ke: so s tem jako zavira razvoj gnid* Perilo pa je treba prekuhavatl, ker v hladni vodi - uši ne poginejo., ampak zdrže še* 24 ur pod vodo,, Vsakdanje umivanje r avno't ako . zmanjšuje ušivost, vendar ga je treba -.opra viti temeljito in z milom« Tovariše je treba pri aa četni ušivost 5. popolnoma ostrici- tovariš ice pa kar se da na kratko in to zato .ker, mi nimamo na razpela go sredstev za, mazanje glave (Cuprex? petrolej. iT d) Obleka naj se pri manjši ušivosti vsaj vsakih 8 dni prelika z zelo vročim likalnikonr, posebno na rob ovil uši se skrivajo vedno v gubah, TJničuje jih pa .samo. vročina In zato je likanj e . eno izmed .zelo uspešni! sredstev» lia j važne j še pa je tc,da tovariši vsak dan iščejo in pobijajo uši sejni,-. Ve deti je treba., da bomo našli še druge uši.če najdemo eno-„ To so sredstva pri lažji ušivosti» Ce se je ps ušivost... razpasla, j e neobhodno potrebno parjenje:, oblačil in odejo t to svrho mora imeti vsaka brigado 2 srbska bureta"* V njih'se parije vsi suknienr predmet i, V tak sodčki se mu odstrani. pokrov f 3 e treba postaviti preluknjano mizico približno eno tretjino od dna.a stene morajo biti. zavarovane z deset-o-.uit, Skoraj do mizice je treba nalit i vode, a oble«. L a in druge stvari (odeja itd) se ne sme preveč na» tlačiti v sodUc Sod je treba pokriti najprej š odejo. potem s pokrovom o Ogni išče. pod sodom naj m na~-nravi tako3 da plamen ne uhaja po zunanji strani so~. da.iu to zaradi tega,ker se na tak način sod preveo, razgreje ter se obleka.žge in ne pari. Zelo pa raoira dezinfekt.or paziti na to? da je v sodu vedno dovolj vodo;da se obleka na ta način res pari» Parjenje ni teoko, vendar je treba pri tem nekoliko pazljivosti i_v. vestnost i-drugače se obleka kvari in se tovariši uprejo parjenju obleke ter ostanejo rajše ušivi. Na parjenja .je treba budno paziti posebno v bolnicah. Stvari* .vsakega bolnika,naj bo ta ušiv ali ne, se moraj o pariti še preden se bolnik namesti v bolniško sobo. Tu. je treba posebno velike pažnje,ker se mora par j en je izvrš iti brez vsakega pomišlj an j a, v naspro tnem slučaju lahko indolentnost zanese uši v bolni= co in jo inficira."V zadnji'epidemiji na Hrvaškem se je to/ zgodilo prav zaradi brezvestnosti in nepouče= nost i sanitetnega osebja» E r i. gade m o r a = j 3 p od'vsakimi p o g o/j i nositi sode s seboj in jih ne smejo nikjer pust it i. Parjenje opravlja pc ba taljenih brigadni higijenicar,v pomoč mu je sanitet no osebje posameznih edinic» Pariti je treba 4-5 mi= ralt in ne kot se često dogaja samo 15- 2o minut. V slučaju, da se edinice nahajaj o v vasi,si lahko po= maga j p, s krušno kmečko pečjo, Peč je treba zakuriti kot za peko,. nato se pepel in žerjavica odstranita, v peč ae postavi lesena rešetka na podstavkih ali oe polože nagosto polena in nanje se naloži obleka, ki je potrebna parjenja« Da ne bi obleka v peči za= rali prevelike vročine zgorela,je treba prej poizku sati S: papir jem * .5 e. papir takoj postane Črn, je tre- • ¿a počakati take dolgo,dokler ne zarumeni;takrat je tre o á. dati ' obleko v peč,ki se nato dobro sapro in pusti . .obleko v peči I uro, I.ato se da v peč druga partij',a; ki mora biti v peči 1 in pol. ure« Tretja partija, se mora pustiti primerno dalje,. Istočasno je treba prekuhati perilo (tudi nogavice in postelj nino )>;'&. e je ležišče iz slame,je treba slamo sežgali a sobo p oribati s 3$ kres olovo raztopino« Se sme mo pariti ali pa prekuhava!i volnenih stvari,krzna in usnja» Volnene stvari je treba namočiti v 37« kresolni raztopini in jih nato izplakniti v mrzli vodi ali pa pustiti volneno perilo 2 uri v hlad= ni krezolovi. raztopini,ter nato izprati v mrzli vo= di» Isto.velja za krzno. Usnje je treba zunaj in znotraj namočiti so }fo kre z olovo raztopino,ki ; aj de luje na usnje 1 uro, nato ga je treba osušiti pri. niski temperaturi (pri J5 C). Za volnene in krznene stvari priporočajo dalje naj se obesijo pri -locC za 4 dni in pri -15 G za 46 ur na sveži zrak. likakor se pa te stvari ne szse j o položiti ali zakopati v sneg ali zemljo. Poleti je pripcročljivo dati ušive stvari na mravljišče. Kekateri trdijo,da je dobro potresti ušive stvari ž naftalinom. V slučaju, da- se edlnice preselijo v drug naseljen kraj,.morajo sanitetski organi pregle= dati bivališča zaradi čistoče. 5e najdejo da so pro stori ušivi,-jih je treba ražušiti. Za nas najeno= stavaej ši in naj cenejsi način je ta-le: na 1 kubič= ni meter sobne prostornine -se vzame 5° Sr žvepla , katerega polijemo z 2 ccm gorilnega špirita.Vse sku paj se zažge v železni" posodi::iti pusti lejstvovati 6. ur. Preje je. treba dobro zamašiti vse' odprtine o= ken in vrat .Pri odpiranju je. tre b.a,.-nekoliko' pozorno sti,ker žveplo upliva klavrno na sluznice.Tisti, ki odpira sobo,naj. da ha usta 'in nos mokro. krpo. Sobo jB • treba :potem poribati s, '.krezol.no' raztopino, da se uničijo vsi event'.., odpadi:! ušiv Skrbno,je tre o a pa= "Siti r:a to, da ni. v vasi '-nobenega^ primera pegavea ali druge nalezljive bolezni, . V tem,slučaju je to treba'takoj javiti nadrejenim starešinam a;edinica pe-;nikakor ne sme naseliti v t.em kraju 'ter ne sms imeti nikakega stika, z njenim preblvalstvoBu ■ I* e obhcdho;. je. potrebno ,' da pazijo vše,sanitetne .oblasti na te. smernice, za. vso -dobo,ki- je nevarna za epidemijo' pegavea,, Le na ta način . se bomo rešili ene najtežjih'"in najne^srhejših bolezni. Dr. li i 1 a n ZOKKB EOLEZi:i,LJIII EEGa Ef ZDSaVLJLI»JL V liABOffiiO ' o^r'E0DiLi;i m PikBiizjotski VOJSKI. Poleg ostalih izboljšav zdravniške službe v na rodno osvobodilni in partizanski vojski.se vsak dan bolj javlja potreba po večji osebni negi in zdrav= ljenju zobnih bolezni. Kamor je nujno potrebno vsa-kodnevno čiščenje zob,tem bolj se. javlja neo.ilozlji va potreba'po strokovnem negovanju/posebno pri šta= rejših partizanih,ki v razdobju zadnjih dveh let ni so imeli prav nobene take prilike. V-bodoče bodo mo rali imeti malo več prednosti v tem pogledu, Za osebno nego zob je potrebna pač samo zobna krtačka in eventuelno prašek ali pasta;zadostuje tu di samo:slana voda.Odstraniti, je treba ostanke jedi ki bi sicer obtičali po medzobnih kotih in vzdolbi= nah, odkoder jih jezili, kot sicer gibčen organ nemo re odstraniti. Posebno je to težavno v primerih, ko že ojolela in posedla - dlesna ne. zapirajo vec medzob nih prostorov in je zato tam najlepše zatočišče za ostanke hrane. Laš zato je pri čiščenju"zob potreb= na velika pažnja, da do obolenj in grobega odriva = nja ,llesen sploh ne pride. Zobe je treba torej či stiti nežno in previdno; tudi ne s preostrimi sred= stvi, da se zobna sklenina nepotrebno ne' rabi- in s tem ne ruši gradba prizem. Zobje se čistijo v smeri •sd dlesen proti zobem in ne obratno; počez pa samo v manjši meri. ITajbolj koristno je čiščenje zob po večerji, preden gremo h počitku. Bavno ponoči je v ustih najmanj sprememb,je najdaljše razdobie,v kate rem bi bilo možno razkrajanje hrane in tvorjenje zobnega kamna in drugih usedlin. Podnevi so spremem be v ustih, pogostejše, z uživanjem in mletjem hrane se odstranjujejo ostanki prejšnjih jedi, Zato čisti ino-zone predvsem zvečer. Letošnjo pomlad smo opazili precej vnetij zob-nih dlesni, med glavnimi vzroki za ta vnetja so po=-gosto usedline,kakor zobni kamen,ki se najraje tvo= ri v žepkih dlesni, lih odriva in draži. (Več o tem v naslednji številki). Toliko o osebni negi zob. Težja je strokovna nega zob,ki je nujno naveza na na strokovnjaka. Pogosto pa se da tudi to uredi^ ti tako,da bo imela vsaka brigada vsaj enega zobar= ja - najbrže že » bližnji bodočnosti. liuditi sicer ne bo mogoče vsega,veliko bo pa doseženega s tem,ko se bo rešilo1 ono zobovje, ki se še da rešiti. K ovo zobovje pa bomo nadomeščali pozneje v drugih prili= kak. Doseči moramo,da ob zobobolu ne bodo pele samo klešče,ampak tudi sveder in modelirni instrument. Daše zobovje bo zdravo .v zdravem okolju, zato odstranimo zobovje in korenike,ki jih ni mogoče ve-č rešiti, iz ust. Ear pa še moremo rešiti, naj se po= zdravi in plomDira ter pozneje pravilno in vsako= dnevno čisti. ■ ■ o .. . - , Pogosto se javlja vprašanje,kaj.naj posameznik vzame kot zdravilo,kc ga.boli zob. Resnici na ljubo moramo povedati,.da res uspešnega in za okolico zob neškodljivega sredstva,ki oi ga lahko uporabljal tu di nestrokovnjak, nimamo. Potrebna je strokovna po= moč.lato se javite s takimi težkocami k zobarju, ki sna s sredstvi, ki :SO učinkovita, pravilno ravnati. Različne zobne kapljice, ki se pogost o prodajaj o,so dvomljive vrednosti in kratkotrajnega učinkovanja, -•obar bo ob pregledu zobovja sigurno našel poleg bo le.oega-še kak gnil zob, ki sicer ni boleč >pa .vendar ■ potreben plombiranja. Uspešno.; plombiramo zobe. ta==; krat, ko' je gniloba še majhna'.: in so stehe zoba še močne, zobni živec pa še -zdrav. Paš zato so potrebe i vsaj polletni-pregledi zobovja,da se izsledi .gnilobo., ki je šele v nastanku.. ' ' , o Iz vsega gornjega moremo zaključiti,da je tre= ba več nege, strokovne in osebne, ter veš pregledov in- opazovanj,pa bo; naše -zobovje trdnejše in korist« ne j. š,e.*.-.-.,"."■-''■'■ ; •--' • . -. ; Janez J e r i č, ,: '*'■•.. referent za zobozdravstvo ■'5A2ifiGVoi'-'0 SAlilTETIIEKi '-liaSI/HIJALU Hi 0 PElPkaVI -: * •. * : ŽBIIaVIL PROSI SKELČIGi... : ,,Prva skrb .vseh tovarišev bolničarjev in bolni--Čaak^naj - - bi bila;.cistoca njih' sasihrše bolj pa- njigj oaupanega sanitetnega fi.aterij.ala, . -Žal !pa .ni vedno t/.ai'Ou Sam.-sem imel priliko videtijkabo ' z.elo'" so bile žasiagane torbe , nekaterih tovarišev bolničarjev,, in to' 'še .ne'-* o i/ bila taka nesreca,*ako ne bi bil istocas no/zamazan tudi sanitetni- materijal, ki je bil voa~ 'sin.;tali>■;■tia o kaki sterilnosti-, sploh ni bilo več go~-Vora,o-Al:i. ste že pomislili, tovariši bolničarji, da Mt tea izgubi zaupanje '■ bolnih tovarišev? Zaradi 'svoje .malomarnosti, si nakopavate tudi. veliko odgo-vernost i- Mesto .-da"bi. pravilno :'obve;zair rane in iz= Id.judili vsako nevarnost inficirani a, ste to še pove čali-»-Ki tare.ba^da bi' vas bataljonski sanitetni .refe renti stalno nadzorovali, VI s§ai morate imeti toli k da - se kaj takega ne" bi doga j a= 1-j. latalj'oiiski- 'sanitetni referenti bodite stropi pri pregledovanju. sanitetnega materijala in imejte tudi sami,-svojega v reduj za .'lep. vzgled bolničarjem in bolničarkam, Včasih se seveda materijal premoči in'zaaaže že na.potu pri transp.ortu,- :1ak;gga je ,tre= ba spet,; ponovno sterilizirati, besterilen zave j ali gaj3-o 'pustimo'v vreli vodi'lo---minut,nato pa ožmimo s sterilnimi rokavicami ali dobro razkuženimi rokami. Steriliziran predmet se mara takoj uporabiti. Tudi stediti je treba s sanitetnim materijalom« ^ITikar ne porabite za majhno ranico celega zavoja. Že uporab ljene zavoje operite,prekuhajte in zlikajte. 8tedi= te z zdraviliški jih je težko dobiti, n.pr.z jodove tinkturo. Imejte steklenice z zdravili zamašene e steklenimi ali gumijastimi in ne papirnatimi zamaš-ki, da'bi'zdravila ne izhlapevala. le mečite pri haj kah ali v boju sanitetnega materijala stran' in nt izgovarjajte se potem, da se je zahajkal. Materijal naj bo vam to^kar je borcu puška. Osušeni leukoplast, ki.ne prime, namažemo pred.upo= rabo nalahko z bencinom, počakamo, da se posuši in leukoplast je takoj uporaben. ITekatera zdravila morete pripraviti ..tudi sami na .terenu« Poleg žganja.ža izpiranje ran prihajajo najbolj v poštev.zdravila proti srbečicijgarjam.Evc vam nekaj navodil; V •Vzamete 1 kg žvepla v prahu.Že poprej pa napra vite zmes 1 kg gašenega apna in lo- litrov vode. To zmes je treba kuhati in počasi 'dodajati žvepla' ob neprestanom mešanju, dokler veda v loncu ne izhlapi na polovično količino,pa je flemingova- tekočina, pri pravljena ž a uporabo»: .urugo zdravilo je tole i Preskrb imd. s i, nek&j j a j čnih rumenjakov *zn j im* doda j amo žvepla z neprestanim mešanjein,nato ražredčiiip to ma so z nekaj" mleka, da postane masa oolj tekoča» d?ret== je naj enostavnejše .zdravilo je tole: Ha pet ;delbv maščobe, ki pa biti neslana, primešajmo ' 1 del ■žvepla« Žveplo najprej .v-posebni pododi zdrobimo v droben prah in mu potem ob neprestanem mešanju poča si dodajamo raztopljene masti» Mešati je treha tako dolgo,da se mazilo ponovno strdi«, Tedaj je priprav= 1 j eno za uporabo, . . '. .. : S temi zdravili in z. razkuževanjem perila in po steljnine lahko odpravite garje, to nadlogo,ki po= vzroča toliko nevolje in težav.', i 5 ; . . ". '"'.'.i ■ '"* ■ ■ V a n e ,'i.J. ■ _ -polžja* - £-OLIiI?ARi '.•"'vse moderne vojske posvečajo največjo skrb aa= nit.eti in. temeljiti vzgoji sanitetnega osobja,ki ga opremljajo z vsemi pridobitvami zdravstvene tehnike, kajti, vzpričo krutosti takozvane totalitarne vojne, ki zahteva nešteto človeških ž rt« v ih ki ima. za. po--sledico armadt pohabljenih, se je sama po sebi tudi morala povečati skrb,da se resi čim več ljudi.smrti in da se posledice poškodb po modernem orožju.čim bolj' omilijo. To so pač neposredne posledice vsake vojne,ki jih opazimo vsi. ¿ieopazno za mnoge pa se pojavljajo še druge,po sredne .posledice vojne, ki često terjajo od človeštva večje žrtve kot orožje in to so 'nalezljive bolezni,ki se pojavljajo v epidemijah. Te. bolezni (Ty Dy,pegasti legar itd) se pojavljajo v tem težji ob= liki in tem večjem obsegu,čim bolj je civilno prebi, valstvo prizadeto po vojni ( pomanjkanje primerne hrane,poslabšanje zdravstvenih prilik -med prebival= stv-Om, n.pr. nezadostna obleka -obutev,nečistoča za-radi pomanjkanja čistilnih sredstev,kopicenje ljudi v taboriščih,.' oegunci,kopičenje vojske v posameznih krajih it.d,, }. . In totalitarna vojna,ki v nobenem po= gledu i+e. prizanaša civilnemu prebivalstvu, .ustvarja oaš najugodnejše pogoje takim ..ooleznim. ; ■ o-... lialoga sanitete, je torej na eni strani. samari= janso.o delo v borbenih edinicah, t.j. prva pomoč in. zdravljenje ranjencev,na dragi strani pa mora ukref niti vse., da še higijenski nedostatki odpravijo in se prepreči širjenje nalezljivih bolezni,ki ;cgroža= jo udarnost borbenih edinic in civilno prebivalstvo Tu.zastavi svoje delo bolničar v vojaški edini ci kot izvršilni organ sanitetne organizacije,ki no i si veliko večjo odgovornost,kot si mislijo laiki. Že samarijanško delo zahteva od bolničarja po= gum in požrtvovalnost, sa j nora, pre sira j e ž ivijensko nev arnost v ogn j nuditi ranjenim.: tovariš en prvo. po moč -in skrbeti za njihovo-odpravo v varno zaledje" Da je to delo nevarno in požrtvovalno', imam.o št.evil= ne dokaze pri onih -tovariših bolničar jih, ki so bili ranjeni ali ki so padli pri izvrševanju svoje.dolž= nosti,ko so ostali pri ranjencih,ookoljeni od okupa torj"«v,.ki. jih 'je poL.il z njimi vred. Izven borce- je naloga bolničarja,da previja po kretne ranjence, da neguje bolnike in jih zdravi po dobljenih navodilih- itd. Vse to delo je vidno in so mu ranjeni tovariši hvaležni. Bazen tega pa čaka bolničarja sedaj -še delo,ki se v edinicah često ona lovažuje ali pa celo smatra kot .sitnarjenje,tQ': je dfe lo na higijenskem polju,, kjer nora. skrbeti za to 'da . se ustvarijo kolikor mogoče ugodne zdravstveni ■ pri% like v naši vojski in med civilnim prebivalstvom,da torej očuva zdravstveno stanje,prepreči pojav nalez Ijivih-bolezni in njih .širjenje. Ta naloga j t. "težka v .vsaki vojski, posebno pa. š.e. v naši KOV,ki se mora boriti s tolikimi drugimi, težkočami. V čem obstojajo te dolžnosti? ' . ' Bolničar je dolžan nadzirati osebno čistočo v. edinicah. Bes je, da-se velik del tovarišev redno' rad sam čisti,čim ' je dana. prilika, Baleiimo.pa ševe da.tudi na take,ki tega ne. store,ki se skrajno zahe marijo» - Ti slednji samo ogrožajo ostale. - iliso ni-: kdar' v zadregi' za izgovor, češ,. v bitki - suo. bili,pa seu sedaj/' trude-n-, vojna je. itd.-)» Take r_e„:.ameže jetrena prisilno: vzgojiti k čistoči.,- Zajlažje se'da' t oia^ kontrola 'izvršiti v četi,kjer pregledamo peri= jo lično vse tovariše, ke smemo pa se zadovoljiti s tem., da naj demo čiste ooraze, ostrižene lase, čiste ro ko,tudi za ostalG telo se oo našla prilika da ga o= Čistimo. Posebno pa pazi na noge,kajti v tem-pogle= du sg.največ greši. -Starejši partizani delničar ji. imajo bas .v tem pogledu žalostne ;izkušnje»' Koliko -- j.eob-iled.ož^jenih: nóg' ' z'1 ¿agnojenimi ranami, ki so '\v- ra-žjedale'l'eelo nogo gori do -meče. 2akaj?. 3)olgotraj ni ¿naporni marši,kt> ne smeš sezutl obutve povzroča, da se tinoge oznoje, kar napravi kožo občutljivo. o; Čim pa opazi, da so se v edinici pojavile usi; moi--poskrbeti, dt. se vsa edinica razuši,kajti ena s o & a^ u š - s a m o na enem clov e k'u ki živi v družbi - to je redkost. Tudi, razuševanjo se bo dalo izvesti ne glede na letni čas. Vsaka edi niča ima kakšen dan odmora,ko se bc dalo to opravi-■|;i in se m o r a opraviti. Bolničar se ne sme ze dovoljevati samo z vprašanjem,ali je kdo u|iv,kajt večinoma se bo glasil odgovor: nimam uši. Ce pa bo opazoval, boš vi del, kako se praskajo' in čohajo. Rer. je tudi v tem primeru,da se nekateri trudijo odpraviti uši s tem, da jih pobijajo ali pa požigajo. z gorki ali cigaretami. To delo je brezuspešno. Ce ž* t r enot no. tudi pobijejo vse uši,gnide pa le ostanejo žive. Poleg tega pa so to le nekateri,docim se drugi zato sploh ne zmenijo - širijo uši tudi v naprej Zato je potrebno, da se razuši naenkrat vsa edinic»,-kjer se je pojavila ušivost. In to je zdravstven* zahteva ne toliko zaradi tega, ker je uš gnusna,ker njen ugriz povzroča neprijetne občutke in bolezenske spremembe,ampak predvsem zaradi dejstva,da prenaša uš povzročitelja egavca (pegavega tifusa), ki ga v Sloveniji doslej se nismo opazili,ki.'ga pa do=-bro poznajo naši hrvatsko - srbski tovariši, kdino uspešno sredstvo,da preprečimo pojav pegavca pa je--čistoča - pobijanje ušivosti. " Isto velja tudi za garje,le da te niso %ako ne varne, pač pa morda še bolj neprijetne. Tudi garje se prenašajo potom osebnega dotika CraneJ ali potem obleise in perila. Kaj - am pomaga' ce se posameznik očisti, ostali onesnaž. ci pa nel Zato je treba, de Zberemo vse^garjervoe iz edinice ali edinic naenkrat jih. temeljito umijemo, nato pa namažemo 2 mazilom al± t ekočino>,ki'vsebuje žveplo; perilo in obleko pa parimo 30^-46 .minut, da zatremo tudi v' njej zaje.dalca Tako bomo mogli v kratkem času žatreti te nad= loge „ Zavedaj se, " d a n i te z. a v, ki bi s -e n e dale prema g a t i, če le i=_ rb-a m.' o r .e s n o v o 1 j o, i n n e p o. z a b i' m O) d a jih m o r amo p r. e m a g a t i r a v n o v z i m s k e m č a s u,' k i j e n a j = bo 1 J n e v a r e n za š i, r j e n j e p e.= g a v c a > Odgovornost je velika .in tega se je tre ba zajedati. ; ^ '."-- „ .Ge "'pride .edinica v naselje.,kjer se misli mudi= ti^ih še borci; pripravljajo' k počitku,tedaj mora bčL nicar kot - zdravstvena izvidnica na delo. Predvsem na|J;še zanima^če je v: kraju kaka nalezljiva bolezen (Tjr?griža itd;/.' V okuženem kraju edinica ne sme. ps= tati»Se Je kraj v tem pogledu v redu,se mora zanima niso morda v bližnji okolici sumljive bolezni Oe so,mora potem takpj, obvestiti sanitet«brigadnega referenta,sam pa opozoriti: komandirja čete,da: prepo. ve -uživanje surove hrane, (solate, sadja, itd. )tem§r&, kufcane vode. Paziti mora na to, da bi partizani ne hodili;po hrano;v; okužene kraje,na. kar ,jih mora opo z ptdt i- in j 'im poj asnit i nevarnosti' okužb e' -bol ezni. Pregleda' naj bivališča . v hiši . .ali na skeđnj ih •'in skrbi, zato, da dobe tovariši svežo slamo ali seno. (V senu ali slami, kjer so ?e preje bivali drugi,so kaj rade uši.) Ko .'je. t o ure j eno, j e prva nj egova skib da oe uredi vprašanje odpadnih jam (latrin)» 7 neka t erili kraj ih ; Suhe kraj, ine. in. na. ITo.tranj skem ne ' naj = deš v vas ah niti enega stranišča; umevno je. da, je tre'ba v takem primeru 'preskrbeti ,za jame, sicer je. vsa vas in njena bližnja okolica ponečedena, kar ji ni'.;r.avno v okrasf je pa .tudi nevarno., da. se razširi kužna .'bolezen. Pa tudi če so stranišča, so ta v ta= km- stanju, da ne morejo uštreei takemu navalu, se hi tr6. "bnečedijo itd. Zato je najbolj prikladno,da se na'p^lmernem-mestu skopi je ena ali več odpadnih jam čez katere položimo par desk, da je mogoče čepeti. Skrbeti je treba poten pač za to,da se Potreba izvr ši izključno le v jame in da se kršilci kaznujejo, 7 toplem letnem času je treba dnevno,po. potrebi tu= di večkrat, jamo posuti z apnom, apnenim mlekom ali vsaj s^plastjo zemlje,, da se zabrani mrčesu dostop, kajti često imamo priliko opazovati,kake se muhe ps sejo po gnojnici, za časa kosila pa vderej o v sobo, kjer sedajo, na hrano, na krožnike,. kruh itd. Potem naj se pa še^kdo čudi,kako se širijo nalezljive''b.o= leznit Bolničar mora na to nevarnost opozoriti tova riše in odgovorne, da se prepreči penečedenje vasi, pa tudi civilno prebivalstvo, na j .ravno tako ravna s svojimi nehigij enakimi stranišči. Seveda mora bol= nič ar kontrolirati, če, se upoštevajo .njegova navo ~ dila; kajti če. ne bo stalno kontroliral, .bo ostalo le pri. besedah« Treba je predvsem odstraniti smeti - odpadke, kjer bi se mogle .z Dirat I muhe in najti ugodne pogorje za svoja legla« Tu imam v mislih kuhinjske odpad ke,- ^ odpadke in ostanke " j edil,.. ki privlačujejo riuhev rojih« Tudi take'.odpadke je treba čimpreje odstrani ti.preprečiti muham dostop«, To najlažje dosežemo,če zgorij Ive odpadke sežgemo, nezgorljive, ki običajno gnijejo in širijo smrad, pa zakoplj eno' v. zenl j o ali zmečemo v odpadne jame,površino pa- pokrijemo s pla<= stjo apna ali prsti. '. Pa tudi glede kuhinje same je treba marsikai omeniti« Predvsem, mora bolničarja zanimati, kje. se kuhinja namesti, v hiši ali na prcv. em» Kraj "na prostem naj se dobro izbere; ne sme biti v neposredni bližini stranišč, greznic ali 'kupov gnoja; prostor naj se nato poče di. kuhinjo v hiši ie treha os oČ3>-stiti, kajti, naletiš na kuhinjske prostore, ki . so skrajno zanemarjeni - zasmeteni» V še večji, meri velja to seveda za kuhinjsko posodo -- pribor» Bolni cair naj si posodo - pribor ogleda pred uporabo in oe je zanemarjena,mora zahtevati,de se temeljito o= čisti pred in takoj po končani kuhi« Za lončeno po= sodo zadostuje umivanje .z. vročo vodo,ki jo mora ku= . : bar imeti pripravljeno v ta namen, kovinska posoda • -še pa prav dobro očisti z vročo vodo in' bukovim po= . ;".peioa.-'"^Umazana posoda je vaba za muhe« Ostanki jedi .posebno maščobe, se v poletnem času hitro razkroje, kar utegne povzročiti motnje, v prebavi. Upoštevati moramo, da partizani itak kaj radi b-olehajo za '8re= ! vršnimi boleznimi zaradi tega,ker je prehrana veči= noma neredna. Včasih je hrana po- par dni zelo pičla kar zavisi od .krajevnih prilik, vojaških operacij,na to pa zopet zelo.mastna, sedaj dobro prekuhana, sve že,drugič zopet postara.Tako pogosto opazujemo, da se pojavijo driske,želodčne težave kot posledica teh. nedostatkov. Treba je le še • malenkostnega povoda, kot'-j® n.pr. nečistoča ali hrana,ki se je razkrojila,pa še nem .pojavijo težke črevesne motnje,-ki tra= jajo tedne in mesece in vsled katerih prizadeti pro pada. Razumljivo je, da je zdravljenje v takih oko= liščinah silno otežkočeno prav zaradi težav primer= 'ne diete v edinici,kakor tudi glede potrebnih zdra= vilnih pripomočkov. Vse to pa se da preprečiti z ma lenkostnim trudom; le malo dobre volje in razumeva™ • nja je treba imeti.. Torej - ves kuhinjski pribor naj se po končani kuhi takoj počisti,ravno tako se= ■veda tudi jedilni pribor partizanov« To še najlažje nadzira'ob. priliki razdeljevanja hrane, čemur mora -bolničar prisostvovati» Tedaj bo opazil,kdo nima u~ mitih rok in ali je pribor umazan» Tak nemarnež naj ne- dobi obroka, pa bo drugič prišel sir -no čist in s čisto posodo. Seveda,bolničarju bodo "tedaj letele krilatice okoli ušes,pa to naj ga ne meti;, zavedati se mora,da je pač treba marsikaterega vzgojiti k či stoČi in sicer v njegovem lastnem,.interesu kakor v interesu občestva v katerem živi. Take ukrepe naj "bolničar izvaja po predhodnem dogovoru s komandir= jem išetejčeti pa mora pojasniti,zakaj je to potreb-= no. Semo po sebi umevno je,da je treba paziti poseb no na osebno čistočo tovariše v, ki so za '.si eni v ku hinji. Kuhati smejo le zdravi: in čisti tovariši,. Končno pa naj bolničar ne pozabi na hrano sa= moi Tudi to mora -pokušati in ocenjevati, seveda, v skladu z danimi možnostmi» Navodila za to naj mu daje brigadni sanitet«referent« To so v glavnih obrisih najvažnejše dolžnosti bolničarja^ Najboljše bo pa, da je dnevno v četi po 1 bolničar dežurni,ki mora paziti predvsem na to,da se sanitetne prilike resnično izpopolnijo. Potrebo takih ukrepov pa je treha tovarišem obrazložiti,da bodo to potrebo tudi res uvideli, To more storiti v obliki kratkih,poljudnih znanstvenih predavanj.naj= bolje v preprosti obliki,ko se razvija razgovor med tovariši ob ognju.med počitkom in ob sličnih prilikah. ■Snov za take razprave bodo dobivali bolničarji od sanitetnih referentov in v sanitetni šoli,kjer bodo izpopolnili teoretično in praktično znanje« Dolžnost komandantov.in- komisarjev pa je, da podpirajo bolničarje v njihovem stremljenju za izbo! i sanje zdravstvenih prilik v naši vojski. lir. i* • a t j a ž PCLITEOiHSiiR EOLUICS«. - Delo političnih komisarjev bolnic se precej razlikuje od dela ' politkomisarjev borbenih edi -nic, Zato ne smemo vsebine, in metode dela politkomi sarja iz edinic kratkomalo prenesti v bolnice. Prvo s Bolnica pač ni kraj za borbo ampak za zdravljenja ranjenih in. bolnih tovarišev:polltkomi= sar ni podrejen komandantu ampak Upravniku bolnice, katerega naloge niso vojaške akcije ampak zdravije= nje. Zato "bo ves vojaški .del posla v večini prime= rov moral prevzeti politkcmisar,ker navadno upravni 3d. nimajo mnogo smisla,še manj pa izkustev v vojaš= kih zadevah. Vprašanja zavarovanja, straže in opaze valni će, obveščevalna služba,.zveze, vojaške ure in vežb e, nadz or. or ož j a itd.' so torej 'vprašanja, za. fcftte ra mora v bolnici skrbeti pp-litkomisar» Vojaška ini ci j at iva politkomisarj 6v. sfe kaze zlasti .pri vpraša= . nju evakuacije-'bolnice, Izdelava evakuacijskega na= črta in ob evakuaciji vojaško zavarovanje»izbira po ta. organizacija'kolone,in komanda pokreta so torej z adeva ,p ol itkomis ar j Iz - t ega' se ve da ne smemo iz va jati pravila. da .mora veđnb. tako biti,' Unrava bclni= ce bo za vsak konkreten primer sama. rešil a-. vpraša= njej ali bo 'v Vojaških zadevah odločal' in;prevzel ko mando upravnik'ali politični komisar« Važne je, ia mora biti politkoMsar ' pripravljen povzeti te pos* le,-4a:se zaveda odgovornosti za ta sektor dela» Saj je' to tn.di- normalno „Upravniki so;največkrat z drevni, ki,ki 'so prišli Is- civilnega dela' naravnost na-pelo ' . žaj .o&nitetnega/referent-a "in;■ upravuika, docira so po= ■ lit ični komisar j i prišli, tf bolnice največkrat iz e= dinic - in-so večinoma stari par-tiz-ani^ki j im no manj ka vojaških izkustev a Upravnikov (zlasti velikih bol nic)pa tudi ne .smemo obremenjevati z vojaškimi posli,ker imajozranjenci ambulancO;izobrazbo bolničar= skega kadra itd«, če preveč dela. Drugo? Zmotno je naziranje. da politični komi=* sarji ne odgovarjaj o za zdravstveno skrbstvo in higi jeno v bolnicah, ampak da to zadeva le upravnike. Politični komisar jt soodgovoren za to,da so zdrav= niške vizite v.bolnicah redne, da se previjanje ran vrši periodično,- sterilno' in pod nadzorstvom zdrav= , nikov, ,y da vladata na oddelkih red in snaga in da je tudi osebna higijena ,na višku. Politični komisar so odgovarja, da storimo za'ranjene tovariše vse.,kar- |e v naši: moči, da se njih usoda olajša in. zdravljenje pospeši. 'Prav tako soodgc-varja, da bo ranjenec dele= ' žen vseh z dr avaiških intervencij-. Eazume se, da mora . vse to..politkoaisar doseči v sporazumu in s sodelo-• var-iem, z .upravnikomzdravnikom. . o-. -**'■'■■ i,-*-r " - - v '■•• . • . • '- : - Tretje: Poleg običajnega dela politkomisarja e dinice, dviga, morale,borbenega duha in utrditve dis= dipline se mora politkomisar bolnice zavedati,da borci nimajo nikjer.toliko časa kakor v bolnici za-časa njihovega okrevanja, Takrat je prilika.da ispo polni j o.. svoj o splošno in politično izobrazbo^ da po-globe svoj svetovni nazor, kato je. dolžnost pol itko misarja bolnice.da v študiju navaja tovariše k samo inioij ativi tđa" j im pri . študi j u pomaga.organizira iz obre.ževalhe tečaje «¡politične ure in politične taca-j e f mit inge in razne kulturne prireditve* Bolnikom moramo nuditi dovolj literature «raznih iger,-,instru» mentov.da jim s tem, krajšamo čas', -Slab je politkomisar,v katerega bolnici ni -rada '-ia discipline/ kjer. vlada pobitost/ lenuharjenje. za -lušavanje xn od koder so tovarišem' nikamor nb dfc, ."Dober je'tisti politkomisar. ki bo dosegel: brsz hibno zavarovanj o .svoje bolnice", v kateri bo bolnik vsestransko dobro preskrlljen,kjer bo izžarevala, to. plota in -vedro raspoloženje in v kateri, bo. politic= no delovanjživahno in-kjer bodo bolniki vendarle stremeli za tem,da so čimprej vrnejo v brigade k no vim borbenim podvigom za svobodo svojega naroda; ■ Axite H o v a. k Politkomisar S2VPB in SŠ "VOJitSZa OH^IZaCIJA PO KELTU IH BOLliIG. Izkustva so pokazala,da je najboljša oblika or ganizacije pokretnih bcJlnic - organizacija borbene edinice. Izvedba te organizacije le prav-enostavna: Uprava bolnice se razširi tako, dl odgovarja štabu, ¿bat aljona ,vodstv& p osameznih -joddalkov pa odgovar j a= jo komandam čet. Uprava take bolnice - štab - je se stavljen takole: upravnik,njegov namestnik,politko-misar, njegov namestnik, šef bolničar,tajnik in dva kurirja. Pri večji bolnici tvori intendantura samo-stojen organ. Sestav komande čet pa je: komandir, politkomisar, ekonom ( če ima oddelek oz. četa samo Stojno ekonomijo ) in eden ali dva bolničarja«, Ker je v bolnicah, vedno precejšnje število kadra,se leh ko komandirji in komisarji izberejo iz njihovih vrst,kar pa ne sme vplivati na to,da bi te tovariše zadrzati v bolnici še po ozdravljenju. V čem so prednosti take organizacije? 1. Taka bolnica ima res vojaški značaje - 2«. Taka organizacija je koristna iz konspira= tivnih razlogov, ker se govori o "štabu' in o "četah", ne pa o "upravi bolnic in "oddelkih bolni^ ce«. y. Vojaška pripravljenost take edimce je bolj ša kakor na "oddelku" bolnice. S četo lažje organi^ ziraš delo, stražno in opazovalno službo. Prednosti take organizacije pa se poznajo zlasti v pokretu. Ako je taka pokretna bolnica dobro oborožena, ne potrebuje nobene posebne zaščite,ker se bo ščiti la sama. V primeru potrebe more tudi sama sprejeti borbo,ker je v pokretni bolnici prav malo tovarišev ki bi ne bili sposobni rabiti orožje v primeru sila Se bi taki bolnici bil imenovan komandant, bi bila vojaška organizacija dosledno izvedenarkjer ko mandanta ni,morajo politkomisarj i prevzeti tudi vojaški del poslov. Ante II o v a k Pripomba urednika i Predlog, orisan v zgornjem Članka, se ne ujema povsem s statutom, vendar ga je mogoče koristno uporabiti v posebnih primerih, zl&= sti v stiskah in težkih situacijah. KOTIČEK ZA P0VELJ1TIKE. Le te vrstice naj bodo od poveljnikov sprejete z nekaj dobre volje: Tu in tam se dogaja,da gledajo na zdravnika v komandah kot na tretjo nogo, kot na :nek£j,kar je treba pač prenesati, kot na nujno zlo. "Včasih je opažati rahel prezir do zdravnika ali dru gega sanitetnega osobja,ki ga smatrajo za nekaj dru govrstnega v vojsklj preslisijo njegove želje, adi kar je pogostejše,izpolnijo jih površno In nezadost no« Včasih je treba čuti besedo "grobarji" itdQ Vse. •ga tega bi is smelo biti0Preberimo par točk statuta' sanitetne službe Vrhovnega -štaba ITarodno osvobodil«-, ne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije,potr= jenih od tovariša maršala Tita ° Iz točke 21 Eden izmed prvih pogojev za izpol= njevanje teh, nalog je pravilen odnos in tesno sode= lovanje med saniteto vojno-političnega vodstva in or ganov narodne oblasti... Sanitetni vodja je organ-ski Člen štaba, katerega saniteto vodi... Kontrolo nad izvajanjem sanitetnih mer vodi sanitetni vodja. Iz točke y: Sodelovanje med saniteto in kcman« do_ je-posebno tesno v času borbe. Vsak komandant je dolžan.da obvesti s svojim poveljem pravočasno in v zadostni, meri vodj o sanitete svoje komande o razme= ščanju trup in namerah za predstojeće operacije.„. Točka 4: Saniteti, pripada prvenstvo pri Izberi zemljišča in objektov v operativni zoni In v zaled= ju za nameščanje sanitetnih objektov. Iz točke 5: Saniteti je treba staviti na ra zpolago posebno v času borbe,najpopolnejša transport na sredstva za evakuacij o ranjencev.. „ Točka 6: Sanitetno osebje je sestavni del naše narodno, osvobodilne vojske in uživa kot taka vse mo ralna in materialna prava,ki pripadajo vsakemu drugemu borcu, iied sanitetno osebje je treba rekrutira ti fizično in duševno zdrave ljudi. Med vodjem sanitete in komando bi moral vladah ti res tovariški in prijateljski odnos,saj so zdrav niki naših bojnih vrst res vsaj po veliki večini pravi sinovi naroda, ki so se-prostovoljno odloČili za delo v partizanski.borbi in se marsikdaj izkaza= ■ 11 v; naj različne j ših .težkih situacij aiu,. Prav tako je. treba gledati tudi na bolničarje.kateri se marši kdaj nahajajo v večji nevarnosti koi borci sami. ITe smemo gledati nanj e kot na grobarjeTa beseda, izre čena. tudi v dobrodušni šali, vpliva moralno koi inr zel poliv. Vojak naj gleda na bolničarja kot na člo veka. ki ga ne bo zapustil, tudi, v najhujši' sili in trpljenju«.. Poveljstva naj se- zavedaj o, da odvzema sa nit e ta velik del bremena s njihovih ramen in da laj ša .gibčnost an poliretnost borbenih edinic* ■ Nekaj praktičnih navodil i Pri prevozu ranjen c-ev;ki morajo- dostikrat zelo daleč,naj se že naprej preskrbi po etapah hrano s tem, da še pošlje po" en vojak'naprej in da je hrana pri prihodu ranjencev ,v etapo že pripravljena, ne pa, kar se je dogajalo včasih doslej, da je ranj.enec pri prihodu v bolni= •co ves plav. in križem gledtil cd gladu. Bolnike mo = ra spremljati izvežban bolničar, ki pozna diagnoze bolnikov, ki jih spremlja» (Pri strelih v trebuh je treba velike•previdnosti pri hrani„) Bolničar naj nosi s sabo"v rezervi potreben sanitetni material za vsak primer med prevozom. Vedno naj ima s seboj tudi steklenico z žganjem,. Vse lokalne komande so dolžne nuditi pri tem čim popolnejšo pomoč in naj se ne obotavljajo preskrbeti n.pr, za dobrega konja ali mulo. Zaradi konspiracije haj se spremljajoče o sebje točno drži javke in naj ne sprašuje civilnega prebivalstva,kje se nahaja bolnica. Najboljše je,čc gre eden od. spremljajočih že naprej do javke in ob= vesti tudi-bolnico o številu prihajajočih ranjencev Poveljniki naj dajejo radevolje potrebno in sposobno osebje za opremo sanitetnih postojank ah bolnic. Osebje naj prinaša potrebno orodje s seboj0 ¡Je sme priti tesar brez sekire na postojanko in le= nari,čakajoč tam nekaj dnic . Poveljnik ne sme izmenjavati bolničarjev in bolničark brez sporazuma s sanitetnim referentom? Sanitetnega referenta je trefaa vedno poklicati k sejam štaba« 'Razen v budi stiski naj .se ne uporablja, zdravnik ali drugo sanitetno osebje za delo, ki ne spada v njihov delokrog« n«pr0% Bolničar,ki previja rane, ne sme nikakor žagati drv.saj so ta dostikrat z8Bia= zana z blatom in morda okužena s tetanusom ali drugimi bolezenskimi klicami« 1 Kirurška divizijska ekipa naj ne čepi pri ¿babu divizije<, lijeno mesto je razen v času por;e (t kirurški prihvatnici) pri • edinicah; atabulaaeah. ~ pokretni divizijski bolnici,v stalnih vojnih bolnicah Ilikjer se ne zadržujejo dolgo0 Konzilijarno opravi svoje delo in naj gre naprej» Mobilna je in nima i:a lne baze* • ' Tudi'higijenska brigadna ekipa je mobilna „Kje no mesto ni pri štabu brigade» Potuje od čete do če te,od bataljona do bataljona» Stalno je s svojim de lopi na tej krožni poti. Pri štabu korpusa, divizije, pri štabu briguce Je mesto za zdravnika sanitetnega referenta korpusa, divizije, brigade,, Dr. k i r k o EJLTEJBkO _ SOCIJ-aLSI EGTICEE. O pokopu naših urari ih. Letos na praznik vseh mrtvih sera v svoji goaćL= ni-bolnici odšel na grob tovarišice. S tiho tugo sem na tisti visoki gori gledal na malo gomilo,skri to v gozdu med visokimi smrekami,vso zeleno gomilo, okrašeno le z majhnim križem - dve palici počez.Ve= deli so mi povedati, da leži tam pokopana Francka, umrla za strelom v trebuh, toda prav nič drugega mi niso vedeli povedati» Spomnil sem se na otožno rus= ko pesem o samotni gomilki in mislil na-morda še ži vo mater umrle žrtve,na ubogo mater,ki bo hotela romati na grob svojega otroka pa ne bo vedela,kje je. Ptičke prepevajo nagrpbni^o tej. junakinji neznanega naslova,le ptička, a njeni jo bodo iskali povsod in je ne bodo našli« Tovariši,tovarišlce,mislite si,da ste' imeli brata, sestro, fanta, nevest o, ki je padla za nas. vse» Kako bi bilo vem, če bi r.e'vedeli, kje je njihov poslednji dom? In toliko je. takih* Grobovi jokajo sami.,osamljeni... • lie. samo naredba, in ukaz, ki smo ga dolžni kot dobri vojaki ubogati,ampak srce samo mora velevati, da storimo tudi v tem ozira,kar je v danem položaju Storiti mogoče. In najmanj, kar je mogoče je nasa dolžnost,da ohranimo spomin in poslednji dom junaka junakinje,ki sta žrtvovala več kot vse,kar sta ime= la. Grob naj bo dostojen in živ,živ tako,da nam bo sam govoril še dolge čase. Le vsadimo gozdno cvetje nanj,če je mogoče. Urežimo v križ ime in priimek žr tve, pod križ pa zakopljimo steklenico s pismom, po= slednjim pismom, v katerem naj bo povedano vse: ime in priimek umrlega, njegov rojstni dan in letošnje« gov dom,poklic,čin,vstop v službo partizanstva,nje= gove borbe, njegovo bolezen in rane, ki so mu vzele življenje. Zamasek zalijmo s smolo ali voskom,da bi Tlaga ne^uničila pisma. - Ako je umrlih ali padlih več,, pciščimo jim v gozdu ali v gaju skupen dom,ma= 10 pokopališče,ki naj bo kot majhen vrt,na katerega bodo zahajali nekoč njihovi dragi na nem razgovor z njimi. Samo po sebi je umevno,da morajo šefi bolnic ali dragih sanitetnih ustanov voditi natančen spi= sek umrlih s čim popolnejšimi podatki. Ta spisek naj skrbno čuvajo. Dvakrat mesečno pa naj pošiljajo na sanitetni odsek posebej tudi raporte o tem. Koli kega socijalnega pomena je to za čas po vojski,ni treba posebej razlagati,saj ni vseeno če žena ve,a= 11 je mož živ ali ne,če ve oče,ali ima še sina edin ca^ki naj bi za njim vodil dom itd. Izkažimo se hva ležne padlim,Umrli so za nas in naj bodo zato večno živi med namil Dr. M i r k o.