379
Književnost
Slovenska.
Dr. Jo s. Tominšek: Italija, nje slava in nje beda. V Ljubljani 1909. Samozaložba. Natisnila „Na-rodna tiskarna". — Kako naj se pišejo potopisi? — Najbolj preprosta in enostavna je oblika dnevnika. Zapiše se, kdaj sem se pripeljal, ob kateri uri in minuti, kaj obedoval in večerjal, kako in kaj ogledoval, kje prenočil in s katerim vlakom odpotoval. Tako delo je popolnoma mehanično in ne zahteva posebne zmožnosti, ampak zadostuje gotova porcija marljivosti in vztrajnosti.
Oblika dnevnika je bolj pripravna za znanstvena potovanja, kjer se večkrat gre za drobne posameznosti. Tudi za poznejše čase imajo dnevniki lahko veliko vrednost; splošno so pa med občinstvom nepriljubljeni, ker so preveč suhoparni in ker balast raznih vsakdanjih podrobnosti ubija čitateljevega duha!
Dalje imamo „vodnike" ali „Baedekerje", ki se razločujejo od „dnevnikov" v tem, da stoje na objektivnem stališču, „dnevnik" pa na subjektivnem. Dnevnik opisuje, kaj sem sam videl, vodnik pa to, kar naj čitatelj vidi. Oba opisujeta tujino in njene zanimivosti kolikor mogoče vestno in natančno, a se ne spuščata v nobene probleme, registrirata pojave, jih ne analizirata, fotografirata vtiske, jih ne opisujeta.
Iz navadnega potopisa, „dnevnika" ali »vodnika", pa lahko nastane umetniško delo, ako se pisatelj poglobi v predmet, prične analizirati pojave in preiskovati ideje, po katerih se razvijajo, in ako da spisu tudi temu primerno zunanjo umetniško obliko. Tako nastane iz umetniškega potopisa lahko celo roman ali pa lirične ali epske poezije.
Delo prof. Tominška sega že v okvir umetniških proizvodov. Brezpomembne date, suhe številke in prazna naštevanja izpušča. Gre se mu predvsem za celotni vtisk, katerega naj bi čitatelj dobil o Italiji, nje slavi in nje bedi. Navadnih potopisov po Italiji se nam ne manjka, dobro bi pa bilo, da bi nam kdo dal o njej tudi dovršeno umetniško delo. Stremiti moramo za tem, da pretrgamo ozke pregraje, ki nas obdajajo, in si odpremo pot v svet, zlasti med kulturne narode zahodne Evrope. Ker ima pa primeroma le malokdo priliko, da sam potuje po kulturnem zapadu, moramo z veseljem pozdraviti vsako delo, ki nas vsaj duševno ž njim zbližuje. Profesor dr. Tominšek se je v resnici potrudil, da bi nam dal sliko Italije, sedanje in pretekle, nje slave in nje bede, in nam je napisal lepo,' umetniško delo. Škoda, da je očividno imel na razpolago premalo časa, da bi nam podal natančnejšo in živejšo sliko ne samo kulturnih središč in velikih prometnih zvez, ampak tudi gospodarskih in socialnih razmer, političnega položaja in kulturnega stališča, duševnega življenja in materijelnega stanja italijanskega ljudstva. Kako radi bi sprejeli iz rok prof. dr. Tominška tako obširno in izčrpujoče delo! Toda moramo se zadovoljiti z manjšo knjižico. Želeli bi tudi, da bi se pisatelj še nekoliko bolj osamosvojil in poglobil, natančneje analiziral in globlje preiskoval, podajal manj imen in številk, a več sodbe in nazorov.
Ako hoče n. pr. moderni slikar naslikati drevo, ne slika več peresca k perescu, ampak nam poda celotni vtisk drevesa, kakor se je v dotičnem trenutku izražal v njegovi duši. Tako naj nam moderni potopisec ne našteva suhoparno krajev in imen, ampak poda vtisk, katerega celotno potovanje naredi na njegovo dušo. Za praktične potrebe imamo potopisov dovolj, potrebujemo pa takih, ki bi tvorili duševni most med nami in ostalim svetom, zlasti pa kulturnim zapadom.
Dr. L. L.
Vinnetou rdeči gentleman. Potni roman. Spisal Kari Mau. Prestavil Rado si a v. Ponatis iz „Glas Naroda" (3 zvezki, vel. 8°). Tako je naslov leposlovnemu delu, ki je zagledalo v slovenskem jeziku v New-Yorku v založbi Fr. Sakserja beli dan. Potni romani nemškega pisatelja Maya so si že pridobili splošno priznanje ter našli svoje prevoditelje na razne, tudi slovanske jezike. Vsekako pa je nemara to prvi Mayev roman, ki je preložen tudi na slovenski jezik, in ker se dejanje vrši v Ameriki med ondotnimi Indijanci, se ni čuditi, da je uprav v Ameriki zagledal beli dan. Cena temu delu še ni ravno prenapeta, zakaj sleherni od teh precej obsežnih zvezkov stane le po 40 centov. Tisk in papir bi smela biti nekoliko boljša.
Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I. Izdalo in založilo Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta. V Ljubljani 1909. Str. 98.
Anton Trstenjak: Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani ob svoji pet-indvajsetletnici. 1884 — 1909. V Ljubljani 1909.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije. Pona-tisk iz »Škofijskega Lista". Ljubljana 1909.
Dr. J o s. Tominšek: Aforizmi o klasičnem pouku. Ljubljana 1909. (Izvestje I. državne gimnazije.)
CS969D
Češka.
Velky slovnik naučny, ki ga je izdajal že deseto leto praški knjigarnar I. Otto, je srečno dospel do konca. Vsa ta »Enciklopedija" obsega 27.789 strani in 139.418 člankov, opremljenih s 4888 slikami in 479 portreti in mapami, tako da se lahko postavi na stran sleherni drugi enciklopediji v jeziku številnejšega naroda, nego je češki narod. Z delom je imelo opraviti 1086 učenjakov. Ta enciklopedija nam služi v dokaz,  kaj vse premore  podjetnost in vztrajno delo.
CB9683
Poljska.
K. Ostaszewski-Barahski, Z morawskiej ziemi (notatki). Lwow 1908. Nakladem drukarni M. Schmitta i spolki pod zarzgdzeniem I. G. Piotrovv-skiego. (Vel. 8°, 215 str.) Znani potopisec in zvest ljubitelj Slovencev, dr. K. Ostaszewski-Barahski, je s tem svojim zanimivim delom pripomogel med svojimi rojaki znova dokaj k poznanju plodonosne dežele Moravske
48*
380
POGLED  Nil TEHERHN
Ruska.
VI. Seme no v: „ Carica mira", roman fantazii. Izd. tov. Volf. S. Pet. 1908. Cena 75 kop. — Čudno naključje! Veliki uspeh, ki ga je v najnovejšem času doseglo zrakoplovstvo, je bil povod, da sta dva zelo nadarjena pisatelja, angleški H. G. Wells in ruski VI. Semenov, spisala večja romana skoraj enake vsebine. Anglež Wells ga je imenoval „The War in the Air" in Semenov „Carica mira". V angleškem romanu zmaga »rumeno pleme", v ruskem pa Nemci. — Kakor že v prejšnjih svojih romanih „Boj pri Cušime" in „Rasplata" je tudi v svojem najnovejšem spisu Semenov pokazal izredno domišljijo in nadarjenost. Dejanje najnovejšega Semenovega romana se večjidel vrši na Angleškem. L. 190*. pride k britanskemu vojnemu ministrstvu v Londonu pomorski kapitan Gardston proseč, da se mu izposluje avdienca pri kralju v zelo važni zadevi. Angleški kralj kapitana sprejme v avdi-jenci v windsorskem drevoredu. Vsled te avdijence sme kapitan h kralju priti vsak čas, celo tudi ponoči. Nedolgo potem so začeli v neki skriti dolini poizkušati zrakoplove, pozneje so pa priprave za zrakoplovno eskadro premestili na neobljuden otok v Indijskem oceanu. Kapitan Gardston je namreč slučajno izumil nov tip zrakoplova, ki se more s svojo tajinstveno gonilno silo — z „generatorjem" — dvigati in plavati v zraku cele mesece ter se giblje s hitrostjo 30 metrov v sekundi. V takem zrakoplovu so mogli shraniti cele zaloge bomb in drugih razstreliv in ker so ti novi zrakoplovi bili po svoji hitrosti takorekoč povsod pri-
in njenih prebivalcev. Dasi je njegovo delo smatrati, kakor sam pravi, le kot potopisne črtice mimogredo-čega turista, vendar v njem ni ničesar, kar bi čitatelja dolgočasilo, pač pa se najde marsikaj, česar bi zaman iskal celo po drugih zemljepisnih knjigah. Delo je razdeljeno na osem oddelkov, v katerih sleherni opisuje drugo krajino, toda vsi skupaj tvorijo prijetno celoto. Raditega najde ta lepo natisnjena knjiga gotovo lepo število čitateljev med Poljaki kakor tudi med Slovenci, ki razumejo poljski jezik. Pri tej priliki ne smemo pozabiti, da je ta pisatelj izdal 1. 1903. knjigo z naslovom: „Z nad Drawy, Sawy i Soczu" (zapiski z vucieczki po Sturji, Karuntji, Krainie, Gorucji i Pobrzežu austr.), v kateri so kaj dobro opisane slovenske razmere. Ker je bil Barahski tudi udeležnik shoda slovanskih časnikarjev, zbranih v Ljubljani, smemo torej pričakovati od njega, da še vbodoče ne jenja seznanjati svojih rojakov s Slovenci.
Znamenito delo „Wick XIX." Sto lat mušli pol-skiej — žuciorusu, streszczenia i wyj^tki pod redakcy^ Bronislawa-Chlekowskiego, Ignacego Chrzanowskiego, Henryka Gallego, Gabryela Korbuta, Stanislawa Krzo-mihskiego, je izšlo v Krakovu že v četrtem zvezku. Namen tega dela je predstaviti čitatelju poljskega duha iz vsega stoletja, njegovo duševno delovanje ter sploh vse, kar je narod poljski mislil in čutil. Poleg življenjepisov pisateljev, napisanih po najnovejših virih, so poaani tu tudi odlomki iz njihovih del, da ima tako čitatelj pred seboj vso sliko dotičnega pisatelja in človeka. — Sleherni zvezek obsega okoli 500 str. ter velja broširan 4 K 80 v, lepo vezan pa 6 K 50 v.