GLASILO OBČINE DOMZJ 10. junij 2005-letnik XLIV, št. 8 VBIT/ Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah Tat.: 01/724 65 55 www.vert-team.sl Na zalegi nova Panda 4x4 Fet Purrto^ust d« 500.000 SIT Fiat Stilo popust do 555.555 SIT PLAČILO NA POLOŽNICE Z OSEBNIM DOKUMENTOM! Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita ha Osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti v soboto, 25. junija 2005, ob 20.30. uri pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu. Slavnostni govornik: Toni Dragar, podžupan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, Dekliška skupina Sirene, mezzosopranistka Irena Vebuah Tiran, basist Zoran Potočari, baletni par Živa Drolc in Gaj Rudolf ter Kulturno društvo Jožef Virk Dob. Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu na Močilniku. Krajevna skupnost Dob In Župnija Dob vabita k masi za domovino, ki bo 25. Junija 2005, ob 19.30. url v župnijski cerkvi v Dobu. Z željo, da negujemo spomine na dni, ko smo enotni in složni obranili plebiscitarno odločitev Slovenk in Slovencev, vas, spoštovani občani in občanke, na dan državnosti v soboto, 25. junija 2005, ob 19.30. uri vabimo k slavnostnemu dvigu slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob Občini Domžale. Občina Domžale in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale Želimo vam varne In prijetne počitnice 2005! adriapool Adriapool d.o.o. Šucava ulica 27, 4000 Kranj Tel..04/20l 68 20 Fax: 04/ 201 68 21 e-mail; info@adriapool.com http://www.odriapool.com I fESTlVAL g KOMEDIJANTOV LETNO GLEDALIŠČE mm 17. - 19. JUNIJ 2005 ŠTAMPILJKE in VIZITKE www.s-araf.si 01 721-91-70 Intoan-irat.sl RAČUNOVODSKI SERVIS ARIRS-RR doo. 01 7244-627 • 031 854-560 &J© let s v trudimo za vazi 1 f-Študentski servis Domžale MUblianska c. 70,01/ 72 98 333,031/ 841841 tudentski ervis Www.studentski-servis.com Med informacijami o številnih prireditvah, o katerih pišemo danes, boste našli tudi kratko poročilo o tradicionalnem Druženju pod lipami, ki ga je tudi letos pripravilo Kulturno društvo Groblje. Predstavili so se rezbarji, rokodelci in drugi ter polepšali sobotno popoldne mnogim obiskovalcem. Ne pozabite, da vas jutri, 11. junija 2005, ob 20. uri Mešani pevski zbor Groblje vabi na letni koncert v Kulturni dom Groblje. Ob dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje Županja Cveta Zalokar Oražem Občinski svet Občine Domžale Politične stranke Uredništvo Slamnika V domžalskem kulturnem domu so z vrhunskim glasbenim dogodkom zaključili uspešno koncertno sezono, osem mednarodnih solistov pa Je navdušilo s svojo Izvedbo hudomušnega Francabcovega »Octourja« ter prvo slovensko Izvedbo Schubertovega »Oktetta op. 166«. Na sliki od leve proti desni: Julia-Marla Kretz. Mojca Menonl, Alexandre Razera, Igor Mltrovlč, Zoran Markovlč, Boštjan Llpovšek, Paolo Calllgarls ter Mate Bekavac. DANES LIGA ZA PRVAKA, JUTRI TUDI EVROPA Občina Domžale se v teh dneh lahko pohvali, da Je edina slovenske občina, v kateri sta se kar dva kluba uvrstila v evropska tekmovanja. Najprej Je to uspelo ekipi Nogometnega kluba Domžale, ki Jo predstavljamo na 22. strani. V državni ligi so namreč zasedli drugo mesto ter si tako zagotovili sodelovanje v tekmovanju za Pokal UEFA. V prihodnji številki pa več o Košarkarskem klubu Helios Domžale, katerega košarkarji so se tudi letos uvrstili v Jadransko ligo. Čestitamo! Vabimo na prireditve ob 80-letnicl razglasitve trga Domžale 11. junij 2005, ob 13. uri - nogometno igrišče v Športnem parku Domžale Mednarodno gasilsko tekmovanje za Pokal Domžale 18. junij 2005 ob 10. uri - Kulturni dom Franca Kemika Domžal Vodeni ogled zanimivosti in znamenitosti Domžal ob 14. uri - križišče pri gostilni Keber začetek slovesne parade v počastitev jubilejev: 80-letnice razglasitve trga Domžale, 100-letnice TVD Partizan Domžale, 125. letnicie PGD Domžale - mesto in 50-letnice Gasilske zveze Domžale; parada bo potekala po Ljubljanski cesti, Karantanski ter Kopališki ulici do Športnega parka Domžale ob 16. uri - centralno igrišče v Športnem parku Domžale Zlet Športnega društva TVD Partizan ob 100-letnici Predstavitev balvanskega plezanja Planinskega društva Domžale Dobrodošli! Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale tel: 01 721 40 06 AL WAGI POT ZA BISTRICO 67, Domžale Tel.: 7225 630, 7225 634, e-mail: alwagi@stol.net, www alvvagisi PLINSKI KOTLI Najdonosnejša ponudba. Eurotax + do 680.000 SIT AHAC&Co., d.o.o. M.il.i Loka 15, 12W Domžale, tel, 01 / 56 27 100 ^8eretta caidoi« ahac.plze FESTIVAL STUDENEC 2005 Petek, 17. junij 2005, ob 21. uri Petek. 15. julij 2005, ob 21. url ran Dober dan, dragi bralci in bralke Lepa beseda lepo mesto najde Ko včasih komu povem, češ da me je ta ali oni pohvali), da prispevek v Slamniku sploh ni bil slab; ali ko se pohvalim, da me marsikdo, ki je rešil zadevo, zaradi katere sva se slišala, pokliče ter se mi zanjo zahvali, jih je kar nekaj, ki mi malce za res malce pa za hec pravijo, ali si pričakovala, da ti bodo sporočili, da niso zadovoljni. Tak odgovor moje vodje /.manjša, a ne prav veliko, saj sem prepričana, da lepa beseda skoraj vedno najde lepo mesto. Tako me je zadnjič presenetila moja sogovornica Ivi, o kateri ste lahko brali v prejšnji številki Slamnika, ko mi je s prijetnim sporočilom po elektronski pošti polepšala dan; vedno me prijetno preseneti Marjan, ko želi, da z njim delim veselje ob njegovih športnih uspehih, ob tem pa se nikoli ne pozabi zahvaliti za objavljene prispevke, hvaležna sem Ivčku za njegovo mnenje, pa tudi Matjažu, ki zna biti tudi kritičen, a vseeno zelo človeški. S prijaznimi besedami so me pred kratkim presenetili tudi pari mladoporočencev, ki so kljub tremi, veselemu pričakovanju, kaj vse se bo še zgodilo na njihov najlepši dan v življenju, našli trenutek in povedali, da so zadovoljni. K pisanju današnje kolumne pa meje napotil telefonski klic občanke, ki so se ji je z ureditvijo asfaltirane ceste precej izboljšali življenjski pogoji. Po telefonu se je želela zahvaliti županii. kolesom /. oddelka za komunalne zadeve, pa tudi meni. da smo ji znali prisluhniti ter je končno z ureditvijo asfalta nehala »požirati prah«, kar je še posebej pomembno za zdravje njenega otroka. Prepričana sem, da je bila njena zahvala iskrena in še danes se ob spominu na njeno prepričevanje, da ne smem nikomur od tistih, ki jih je naštela, pozabiti sporočiti njene zahvale, nasmehnem. Hvala, spoštovana, lahko verjamete, da so bili vaše zahvale prav vsi zelo veseli. Tudi sama se velikokrat spomnim reka Lepa beseda lepo mesto najde in s pohvalo skušam polepšati kakšen trenutek našim dopisnikom, pa tudi drugim, ki to po mojem mnenju zaslužijo, pa naj gre za čisto majčkene uspehe ali pa velike življenjske uspehe, kjer so pohvalne besede še posebej na mestu. Zato priporočam, da ne skoparite z iskrenimi pohvalnimi besedami prijateljem, domačim, znancem ali pa drugim, ki si jih po vašem mnenju zaslužijo. Prepričana sem, da boste z njimi pripravili veliko prijetnih trenutkov - tistim, ki so jim te besede namenjene, pa tudi sami sebi. Današnji Slamnik, kije predzadnji pred poletjem, prinaša veliko prijetnega branja, ne prezrite pa tudi vrste javnih razpisov in številnih povabil, s katerimi si lahko polepšate začetek letošnjih počitnic. • Tokrat se vam z oddajo prispevkov ne mudi preveč, saj iziđemo 14. julija, tako da vaše prispevke pričakujemo do 4. julija. Ne pozabite na fotografije in naslove elektronskih pošt: vera. vojskala domzale.si oz. infoiakd-domzale.si Za konec pa še malce manj znan rek. ki tudi dosti pove: Lepa beseda ne zaide. Naj vas na vaših poteh vodijo samo iskrene in lepe besede, vam želi Odgovorna urednica Sestanek z mag. Janezom Božičem, ministrom za promet ter sodelavci Problemi so rešljivi Dne, 30. maja 2005 so se predstavniki Občine Domžale, v delegaciji, ki jo je vodila županja Cveta Zalokar Oražem, so bili podžupan Toni Dragar, direktor Občinske uprave Edvard Ješel-nik, poslanec Robert Hrovat, ki je na sestanku zastopal tudi KS Dob, Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne dejavnosti; Stane Kovač, svetnik, Maks Karha za Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter KS Vir, Božidar Fekonja, komandir Policijske postaje Domžale, Vera Vojska, odgovorna urednica Slamnika, delegaciji pa se je pridružil tudi sestali z mag. Janezom Božičem, ministrom za promet, med sogovorniki pa so bili tudi predstavniki DAKS-a in DDC-ja. Tema je bila problematika urejevanja prometa ob gradnji stranske cestninske postaje Krtina in ostali ukrepi za povečanje pretočnosti prometa, uvodno pojasnilo pa je podala županja Cveta Zalokar Oražem, ki je bila tudi podpisnica protestne izjave, ki jo je Občina Domžale ob zapori zaradi gradnje cestninske postaje Krtina, posredovala ministru. V svoji uvodni informaciji je opozorila zlasti na: - cestninska postaja Krtina ni zgrajena v skladu z dogovori, posebej je izrazila ogorčenje nad nekorektnim ravnanjem, saj Občina Domžale ni bila pravočasno seznanjena z zaporo uvoza na AC v Krtini, ko so začeli graditi cestninsko postajo; zapora je prve dni, pa tudi še sedaj povzročala velike zagate zaradi velikega povečanja prometa na regionalki in lokalnih cestah; - nujno preureditev križišča ob uvozu na AC v Domžalah, ki je strokovno tehnično popolnoma zgrešeno; - zagotoviti, da se udeleženci v prometu ne bodo izogibali cestninskih postaj, zlasti pa preprečiti, da se bo zaradi izogibanja tovorni in tranzitni promet vrnil na lokalne in regionalno cesto; - nujno je treba preveriti in začeti z aktivnostmi za gradnjo drugega uvoza na AC v Studi; - okrepiti je potrebno aktivnosti za čimprejšnjo gradnjo jezička pri Tosami. Po daljšem pogovoru in ob sodelovanju večine prisotnih z obeh strani, so bili sprejeti naslednji dogovori: 1. preureditev križišča pri uvozu na avtocesto v priključku Domžale Dogovorjeno je bilo, da IMRS skupaj z projektanti analizira stanje prometa v križišču ter pripravi predlog ukrepov v sodelovanju z občino Domžale. Pri analizi stanja ne sme sodelovati projektantska hiša, ki je projektirala omenjeni priključek. Analiza stanja mora biti izvedena do jeseni. V kolikor bodo razpoložljiva sredstva na planski postavki naj se dela na ureditvi razmer tudi izvedejo. 2. cestninska postaja Blagovica DARS v okviru avtocestnega odseka Šentjakob-Blagovica gradi cestninsko postajo Blagovica, ki bo zgrajena do otvoritve odseka Blagovica-Trojane. Po dograditvi cestninske postaje Blagovica se bodo analizirali prometni tokovi težkih tovornih vozil ter se bodo na podlagi analiz pripravili nadaljnji ukrepi. 3. priključek Studa V že sprejeti uredbi o lokacijskem načrtu za odsek Šentjakob - Blagovica je predviden tudi priključek Studa. Prisotni so se dogovorili, da se za ta priključek izvede študija upravičenosti izgradnje tega priključka. V kolikor se izkaže, da bo priključek upravičen, se bo gradnja vključila v letni plan razvoja [)AKS-a, ter se na podlagi tega izgradnja tudi izvedla. 4. Obvozna cesta naselja Vir V okviru obveznosti, ki jih ima DARS, skupaj z Občino Domžale, pri dokončanju avtocestnega odseka Šentjakob- Blagovica, je tudi obvozna cesta naselja Vir. Zaradi velikih težav pri odkupu zemljišč bo DARS, d.d., angažiral vrhunsko usposobljene odkupovalce zemljišč, ki bi pomagali odkupiti še ne odkupljena zemljišča, hkrati pa bo DARS skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor proučil možnosti prekvalifikacije sprejetega občinskega lokacijskega načrta v državni lokacijski načrt. Posebej je županja na pogovoru zaprosila tudi za pojasnilo o morebitni cestninski postaji ob uvozu na avtocesto v Domžalah. Pojasnjeno je bilo, da se na uvozu ne predvideva cestninska postaja, bo pa priključek, enako kot vsi ostali, vključen v sistem elektronskega cestninjenja. Podana pa je bila tudi zahteva za čimprejšnjo ukinitev zapore zaradi gradnje cestninskih postaj v Krtini in v zvezi s tem podan predlog za pospešitev vseh del na tem območju. V. V. 26. seja Občinskega sveta Občine Domžale 25. maja 2005 so se svetniki in svetnice zbrali na 26. seji Občinskega sveta Občine Domžale. Vodil jo je podžupan Vinko Juha rt. Brez razprave je bil sprejet predlagani zapisnik 25. seje, zataknilo pa se je pri predlogu za razširitev dnevnega reda s točko Obravnava in sprejem vsebine kupoprodajne pogodbe za zemljišča v lasti občine za gradnjo Klinike v Domžalah. O uvrstitvi »klinike« na dnevni red so razpravljali: Janez Stibrič, SDS, ki je predlagal njeno uvrstitev na izredno sejo, kjer naj bi obravnavali tudi problematiko povečanega prometa skozi Dob; Franci Gerbcc, SD, ki je uvrstitev točke na dnevni red podprl, Edvard Ješclnik, direktor Občinske uprave, ki je pojasnil vzroke, zaradi katerih se je občinska uprava odločila za uvrstitev točke na dnevni red 26. seje, ter Janez Limbek, N.Si, na čigar predlog so po krajšem odmoru svetniki točko pogojno uvrstili na dnevni red in ga soglasno sprejeli. 0 uresničevanju dogovorov, povezanih z avtocesto Uvodno informacijo je podal Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve. Predloženo poročilo je dopolnil z že uresničenimi dogovori ter pojasnil probleme v zvezi z realizacijo ostalih ukrepov. V razpravi je Robert Hrovat, SDS, opozoril na pomanjkljivo gradivo, na potrebo po preverbi hrupa ob AC (predlagal poseben sklep) ter večjemu angažiranju občine pri pridobitvi zemljišč za jeziček ter predaji protipoplavnega sistema v upravljanje in vzdrževanje; predlagal je, da to opravlja PGD Dob; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na dolgotrajno uresničevanje dogovorov, posebej pa zahteval poročilo o aktivnostih v zvezi z jezičkom; mag. Marko Vresk, LDS, je razpravljal o prometnih zagatah, ki so nastale zaradi zaprtja uvoza na AC, aktivnosti so nckoordinire, trajajo bistveno predolgo časa; nasprotovanje cestninski postaji, ki je neracionalna, se mora nadaljevati; zavzel se je za čimprejšnjo realizacijo jezička pri Tosami; mag. Milan Pirman, LDS, je opozoril na problematiko povečanja prometa zaradi zapore uvoza na AC, problem izmikanja plačevanja cestnine, uporabe lokalnih poti ter regionalke, prepočasnega reševanja problemov, povezanih z jezičkom, opozoril pa je tudi na neracionalnost gradnje cestninskih postaj, nenazadnje pri stroških nihče ne upošteva prometnih problemov (vrnitev vozil na lokalne in regionalno cesto). Aljoša Brus, DDC, je pojasnil protokol za predajo vodno gospodarskih ukrepov, ki je skoraj zaključen, predstavil je prizadevanja za pridobitev zemljišč v zvezi z obvozno cesto - jeziček pri Tosami, odgovoril na vprašanja v zvezi z gradnjo cestninske postaje ter napovedal asfaltiranje Litijske ceste in ceste Tosama - kapelica. Brane Heferle, načelnik Upravne enote Domžale, je predstavil razlastitvene postopke in poudaril, daje pridobivanje nepremičnin z, razlastitvami zelo dolgotrajen postopek, zato je svetoval dogovarjanje. V nadaljnji razpravi je Franci Ger-bec, SD, opozoril na nujnost strokovno tehnične analize potrebnosti južnega priključka na AC v Studi ter preučitev ustreznosti priključka na AC v Zaborštu, opozoril je na potrpežljivost občanov in občank, ki je bo enkrat konec, ter povedal, da bodo posledice slabili prometnih razmer ostale lokalni skupnosti. Posebej je razpravljal 0 strokovnih analizah, ki bodo dokazale, da je prometne ukrepe potrebno celovito in dolgoročno rešiti ter trajno izboljšati življenjske pogoje. Pristop k lastnikom zemljišč bi moral biti bolj oseben, predlagal je, da o tej temi razpravljajo tudi v Državnem zboru; Roman Lcnassi, N.Si, je menil, da bo cestninska postaja Krtina zanesljivo povzročila veliko prometa na regionalki in lokalnih cestah; predlagal je spremembo enega od sklepov, da se zagotovi uresničitev dogovorov ob pomoči pravnih sredstev. Podžupan Vinko Juhart je poročal o sestanku pri ministru za promet g. Janezu Božiču. Na predlog Francija Gerbca, SD, je bil z 22 glasovi ZA sprejet sklep o prekinitvi točke, ki se bo tako nadaljevala na izredni seji oz. eni od prihodnjih sej. Srečanje županje in komandirja Za več varnosti na vseh področjih Pred kratkim sta se z namenom, da se pogovorita o varnosti v naši občini, v Uradu županje Občine Domžale sestala komandir Policijske postaje Domžale, Božidar Fekonja, ter županja Cveta Zalokar Oražem. Osnovnemu namenu, kako skupaj zagotoviti primerno prometno varnost ob obilici prometa, ki se je tudi zaradi gradnje cestninske postaje Krtina pričel vračati na regionalno in lokalne ceste, se je pridružil tudi pogovor o varnosti v naši občini, predvsem pa je bila vsebina njunega pogovora usmerjena v dogovor, kakor s skupnim sodelovanjem doseči še večje zadovoljstvo občanov in občank na področju varnosti. V zvezi s problematiko preobremenjenosti regionalne in lokalnih cest je županja komandirja zaprosila za pomoč pri preusmerjanju tovornega prometa z lokalnih in regionalne ceste na avtocesto, morda tudi z začasno postavitvijo ustrezne signalizacije, saj je bilo ugotovljeno, da se kar precej tovornjakov izogiba plačilu cestnine in za svojo pot do glavnega mesta uporablja lokalne ceste, kljub prepovedi vožnje tovornega prometa, ki velja za večino lokalnih cest. Komandir Božidar Fekonja je povedal, da Policijska postaja Domžale spremlja gibanje prometa, z ročnim vklapljanjem semaforja ob uvozu na avtocesto v Zaborštu pospešuje promet iz smeri Vira in Podrečja, ob tem pa se je strinjal z županjo, da je potrebno prav to križišče, skozi katerega dnevno vozi blizu 40.000 vozil, temeljito preurediti ter zagotoviti večjo pre-točnost prometa, predvsem pa večjo prometno varnost. V zvezi z mirujočim prometom je bila dana pobuda o gradnji javne razsvetljave na neosvetljenih parkiriščih ter drugih območjih, ki se koristijo kot parkirišča, o potrebi po ureditvi kleti stanovanjsko poslovnih blokov, zlasti največjega SPB v centru mesta, opozorjeno pa je bilo tudi na pomanjkanje parkirnih mest ob večjih stanovanjskih blokih. Govorila sta tudi o aktivnostih sosveta, o potrebi po oblikovanju lokalne akcijske skupine zlasti na področju kriminalitete, kjer bi morda s tovrstno obliko skupnega dela lahko zagotovili zmanjšanje kaznivih dejanj. V razgovoru sta se dotaknila tudi nekaterih čisto konkretnih aktivnosti, med drugim tudi problematike narkomanije, ki tudi v naši občini dobiva čedalje večje razsežnosti. Ob koncu pogovora je komandir županji predstavil tudi problematiko delovanja Policijske postaje Domžale, zlasti na področju kadrovanja, kjer si zelo prizadevajo, da bi zagotovili povečanje prisotnosti izkušenejših policistov, kriminalistov, saj se število kriminalnih dejanj povečuje, opozoril pa je tudi na bistveno povečanje administrativnih opravil, kar je posledica prevzema dela s področja izdajanja odločb, kar so doslej opravljali sodniki za prekrške. Glede na to, da policijske postaje pričakujejo tudi povečanje dela v zvezi s povečanjem pristojnosti s področja javnega reda in miru, je izrazil bojazen, da se bo kljub drugačnim željam in često tudi potrebam, njihova prisotnost na terenu prav zaradi povečevanja administrativno tehničnih del, za katera tudi nimajo primernih materialnih sredstev (najsodobnejših računalnikov) zmanjšala Tako županja kot komandir sta bila prijetno presenečena nad rezultati opravljene ankete, k jer je večina vprašanih zatrdila, da se v naši občini, mestu, počuti varno. Ob koncu sta se dogovorila za medsebojno obveščanje, predvsem pa sta ugotovila, da so tovrstna srečanja koristna za obe strani, zato se bosta v prihodnje večkrat srečala. Vera Vojska SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VKRA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ( AMKR-NIK, člani uredništva: SASa KOS, JANEZ STIBRIČ, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDREJKA, JURE PLERIN, Mi: I KAZIJPANliK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARK"' Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA ZABJEK KOGAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail. info@kd-domzale.si URADNI: I IRK: od ponedeljka do pclka od 9, do I i, ure. 00 sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo v.sa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: 1R image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran 3 OBČINSKI SVET Varnostna ocena Občine Domžale za leto 2004 V uvodni informaciji je Božidar Pekoma, komandir Policijske postaje Domžale, predstavil varnostno »ceno na vseh področjih: kriminaliteta v zadnjih letih ne narašča; pri kaznivih dejanjih izstopajo tatvine, poškodovanje tujih stvari; hujših kaznivih dejanj z elementi nasilja niso obravnavali. Preiskanost kaznivih dejanj je zadovoljiva. Na področju javnega reda in miru ni hujših dejanj; problem je alkoholizem ter njegove posledice. V zvezi s prometnimi nezgodami je pojasni, da ni porasta, obstajajo pa prometni mirujočega prometa ter premajhnega števila parkirnih mest. varnostna ocena je dobra, enako je sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi institucijami. Opozoril Je na kadrovsko problematiko, ki °vira usmeritev, da več delajo na Področju preventive, o spremembi sistemizacije, premajhen vozni Park, nenehno povečanje administrativnega tlela zaradi sprememb zakonodaje, ob koncu pa poudaril, da na področju varnosti ne more ysega narediti policija, lahko pa vsak zase in vsi skupaj. V razpravi so sodelovali Robert Hrovat, SDS, Je opozoril na nujnost sodelovanja policijske postaje in lokalnih skupnosti ter KS Dob na področju Preventivnih dejavnosti, pri sodelovanju z ljudmi, zlasti tistih, ki se 'utijo v svojem okolju ogrožene; Ptedlagal je več stikov med KS ln policijsko postajo ter popravek Božidarja Fekonja pa so bili ^Prejeti naslednji sklepi, od katerih Je. 2. in 3. predlagala svetniška sku-P,n-a SD, 4. pa SDS: '• Občinski svet Občine Domžale seznanja z Varnostno oceno v °bčini Domžale v letu 2004. ^■Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je že vrsto let Zascdcnost in sistemizacija Poli-c!iske postaje Domžale s policisti ^trezna in bistveno nižja od *ugih primerljivih območij'. Zato finski svet poziva ministra za Notranje zadeve, da čim prej za-Sotovi ustrezno zasedbo delovnih mest. Županja naj zato ministru Posije uslrc/.no pismo. s- Občinski svet Občine Domžale *Be pobudo občinski upravi, Cen-ru za socialno delo, Policijski po-^a.M Domžale, šolam in društvom na območni občine Domžale, ? organizirajo lokalno akcijsko ' uP'no za usklajeno delovanje zavnih in nevladnih ustanov in kj»anizacij proti različnim obli-am zasvojenosti in nasilja. Priri nski svet obeinc Domžale da '• krajevnim skupnostim, rp Proučijo splošne varnostne raz-DimJJS svojem območju in okre-y°*°delovaoje z organizacijami ohJ;OVeeanjc vseh oblik varnosti ""čanov. tft' ZBl")«cm račon Proračuna Ob ,!ne Domžale za leto 2004 Bnt*ra'*' uv,K'ni informaciji Dina "IC|nc, načelnika Oddelka za fi- nance in gospodarstvo, je bil brez razprave sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o Zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2004 in premoženjsko bilanco Občine Domžale na dan 31.12.2004. Celotni presežek iz preteklih let. Urša Domžale, Vrtec Domžale, Center za mlade Domžale, Knjižnico Domžale, Kulturni dom Franca Bcrnika Domžale in Zavod za šport in rekreacijo Domžale. 2. Občinska uprava pripravi v roku 6 mesecev metodologijo za pripravo poročil javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica. Skupaj realizirani prejemki 4.570.619 rs it prihodki 4.166.420 TSIT prejemki iz naslova ftnancnib terjatev in naložb 404.199 r sil - skupaj realizirani izdatki 4.471.817 TSIT odhodki 4.428.888 TSIT izdatki iz računa financiranja 42.929 TSIT - celotni tekoči presefa'k 98.8(12 TSIT - stanje sredstev na računih (ostanek preteklih let) 746.386 TSIT - ra/.polo/.ljiva sredstva /.a prenos v leto 2005 845.1X8 TSIT povečan za tekoči presežek v skupni višini 845.188 TSIT, sc oblikuje v proračunu za leto 2005 kot »Stanje sredstev na računih ob koncu preteklega leta«. Uporabi se za pokrivanje obveznosti preteklih proračunskih let, razlika pa sc lahko nameni za pokrivanje tekočih obveznosti v proračunskem letu 2005. Poročila javnih zavodov Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, je Andreja Jarc Pogačnik v imenu odborov, ki so obravnavali omenjena poročila, pojasnila njihova stališča. Roman Lenassi, predsednik Odbora, je predstavil stališča Odbora za finance ter predlagal dopolnitev enega od sklepov, ki jih je predlagala svetniška skupina SD; Saša Kos, LDS, je razpravljala o vsebini predloženih gradiv; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na problematiko prenosa vseh športnih objektov ter sredstev v okvir Zavoda za šport in rekreacijo Domžale; Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika, je na kratko predstavil poročilo o delu kulturnega doma ter povabil svetnike in svetnice na koncert solistov; Pavel Cerar, LDS, je razpravljal o vsebini poročil, Franci Gerbec, SD, je predstavil sklepe svetniSke skupine SD, ter med drugim predlagal poenotenje in racionalizacijo poročanja javnih zavodov ter usposabljanje članov svetov za delovni stik ter sodelovanje z občinsko upravo, v prihodnjih poročilih naj bo več skrbi namenjene poročanju o planiranih in doseženih rezultatih, kvaliteten globinski pregled vsebine dela ter primerjave; mag. Milan Pirman, LDS, je podprl predlog za poenotenje gradiv; Jane/. Stibrič, SDS, je predlagal dopolnitev enega od predlaganih sklepov SD; Andreja Jarc Pogačnik, SD, je predlagala, da občinski svet obravnava tudi poročila zavodov, ki jih občina sofinancira (skupnost OŠ, privatni vrtci), mag. Marko Vrcsk, LDS, pričakuje oceno delovanja javnih zavodov s strani vodstva občine oz. županje. Po odgovorih Ane Nuše Kern, ravnateljice OS Pre-serje pri Radomljah, mag. Jane/a Zupančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter načelnice Kristine Slapar, so bili sprejeti naslednji sklepi, od katerih je 2. in 3. predlagala svetniška skupina SD: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo 0 poslovanju javnih zavodov v letu 2004 za: Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Venclja Perka, Osnovno šolo Preserje pri Radomljah, Osnovno šolo Roje, Glasbeno šolo Domžale, Vrtec soustanoviteljica ali sofinancerka programa je Občina Domžale, o njihovem poslovanju tako na področju uresničevanja temeljnih ciljev njihovega delovanja, kakor tudi finančnega poslovanja, Z namenom poenotenega in preglednega spremljanja njihovega delovanja. 3. Občinska uprava v roku 6 mesecev pripravi osnovne smernice in priporočila ter oblike sodelovanja in usmerjanja delovanja predstavnikov občine v svetih javnih zavodov oziroma organih upravljanja javnih in drugih podjetij, kjer je Občina Domžale ustanoviteljica ali soustanoviteljico. Poročilo o delo Zdravstvenega doma Domžale In koncesionarjev Uvodno informacijo k obširnemu gradivu je podal Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale. V razpravi je Franci Gerbec v imenu svetniške skupine SD predlagal tri dodatne sklepe, hkrati pa poudaril pomen vpliva lokalne skupnosti na to področje; govoril je tudi o spremembah v zvezi z zakonodajo in izrazil bojazen, da se stanje na področju zdravstvene mreže lahko poslabša; govoril je tudi o vsebini poročil posameznih koncesionarjev; Anton Preskar, LDS, je postavil vprašanje v zvezi s povečevanjem števila zdravnikov glede na povečevanje števila prebivalstva v občini; Janez Limbek, N.Si, je ocenil da je zdravstvena dejavnost zelo dobra, pogreša prisotnost vseh zasebnikov, soglaša s predlaganimi sklepi ter predlaga, da se o vprašanju zadostnega števila zdravnikov glede na rast prebivalstva obvesti tudi ministrstvo za zdravstvo; mag. Milan Pirman, LDS, je enako opozoril na potrebe po analizi zdravstvene mreže glede na povečevanje števila prebivalstva ter dopis zavodu za zdravstveno zavarovanje in ministrstvu; vprašal je, kako zagotoviti boljšo organiziranost zdravstva ter celovito informacijo 0 možnostih naročanja pri posameznih zdravnikih; Andreja Jarc, Pogačnik, SD, je razpravljala o preventivni zdravstveni dejavnosti na področju zdravja osnovnošolcev ter sodelovanju med OS in zdravniki; Jane/. Vasle, N.Si., pa je govoril o skrbi za zdravje osnovnošolcev, organ iziranost i urgentne službe ter dežurstev Po odgovorih Janeza Svoljšaka, direktorja Zdravstvenega doma Domžale, razpravi Blanke Kos, Lekarna Vir, o možnostih širjenja podeljevanja koncesij zdravnikov glede na posamezna območja v občini; ter pojasnilih Kristine Slapar, načelnice, so bili sprejeli naslednji sklepi, od kalerih je 4., 5., 6. in X. predlagala svetniška skupina SD, 7. pa NSi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme poročila koncesionarjev na področju zdravstvene dejavnosti v občini Domžale kot informacijo o stanju na tem področju. 2. Zdravstveni dom Domžale še naprej opravlja koordinacijo organizacije nujne medicinske pomoči, dežurno službo in reševalne prevoze na primarni ravni. 3. Občinski svet Občine Domžale podpira spremembo financiranja na področju zobozdravstva, ki bo odvisno tudi od števila opredeljenih zavarovanih oseb, o čemer občinska uprava seznani državo. 4. Občinski svet predlaga občinski upravi in županji, da Občina Domžale organizira čim preje skupaj z Zdravstvenim domom Domžale in zdravniki - koncesi-onarji ter drugimi občinami - soustanoviteljicami ZD Domžale ter pristojnimi državnimi organi in ZZZS posebno okroglo mizo glede bodoče organiziranosti javne zdravstvene mreže na območju sedanjega ZD Domžale in z rezultati te razprave potem seznani občinski svet občine Domžale. 5. Občinski svet ugotavlja, da je nujno nadaljevanje in širitev pre- ventivnih pregledov in drugih aktivnosti za izboljšanje zdravja občank in občanov na območju občine Domžale. Zato bo občina Domžale skupaj z ZD Domžale in zdravniki - koncesionarji pripravila do konca leta 2005 poseben program za izboljšanje različnih oblik preventivnega delovanja na tem področju, predvsem za preprečevanje različnih oblik zasvojenosti in nasilja, vključno z nasiljem v družini. Prav tako bo občina Domžale nadaljevala in povečala vlaganja za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov in drugih aktivnosti za odkrivanje in preprečevanje hujših obolenj. 6. Občinska uprava pripravi v roku 6 mesecev metodologijo za spremljanje dela ZD Domžale in zdravnikov - koncesionarjev. 7. Ustanovi se Svet javne zdravstvene službe, ki bo koordiniral delo med ZD Domžale in koncesionarji s koncesijo in zasebniki brez koncesije, ki opravljajo zdravstveno dejavnosl na območju občine Domžale. V svetu so predstavniki Občine Domža- le, predstavniki ZD Domžale in predstavniki zasebniki koncesionarjev s koncesijo in zasebnimi brez koncesije. V svetu morajo biti predstavniki primarnega in sekundarnega zdravstva. Svet se formira najkasneje do 15. 09. 2005. 8. Občinski svet Občine Domžale predlaga, da županja pošlje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvu za zdravje pismo z zahtevo za obrazložitev neustreznosti priznanega obsega izvajalcev v osnovni zdravstveni mreži na območju ZD Domžale, glede na rast prebivalstva v zadnjih sedmih letih, ki znaša več kot 4000 dodatnih prebivalcev. Občinski svet Občine Domžale pričakuje ustrezne argumentirane odgovore in praktične ukrepe ZZZS in Ministrstva za zdravje za odpravo dosedanjega nesorazmerja. 9. Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju ZD Domžale v letu 2004. Ker je bila ura že 21, so s verniki in svetnice 26. sejo prekinili. 0. U Nadaljevanje 26. seje Občinskega sveta Občine Domžale Lokacijski načrt, poročilo, sklad in pogodba 26. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je nadaljevala 1. junija 2005 z obravnavo lokacijskega načrta Skrjančevo - zahod drugi obravnavi. Svetniki in svetnice so prisluhnili obširnejši predstavitvi načrta Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, ki je v nadaljevanju odgovoril tudi na vprašanja iz razprave. V njej so sodelovali: Franci Gerbec, kije v imenu Odbora za prostor ter Odbora za komunalne zadeve predstavil njihova stališča, posebej pa prometno problematiko, ki jo je potrebno razrešiti na celotnem območju, prestavil je sklepe obeh odborov, posebej sklep o umestitvi pločnika na vzhodni strani, ter ob koncu predlagal še dodatni sklep; Janez Stibrič, SDS, in Janez Limbek, N.Si. sta predlagala spremembe oz. popravke sklepov; Pavel Cerar, LDS, je opozoril na prometne zagate in upoštevanje novih poselitev glede na prostor v vrtcih in šolah; Romana Lenassija, N.Si, pa so zanimale sankcije, če se ne upošteva določil lokacijskega načrta. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o lokacijskem načrtu Skrjančevo zahod, skupaj s petimi amandmaji.. 2. Odlok o lokacijskem načrtu Skrjančevo zahod se objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, brez grafičnega dela in prilog. Grafični del in priloge odloka so na vpogled pri pristojnem občinskem organu. 3. Občinski svet Občine Domžale predlaga občinski upravi, da se prednostno izvedejo dodatne rešitve prometne varnosti od meje lokacijskega načrta Skrjančevo zahod do križišča pri Tosami ter da se v proračunu za leto 2006 prednostno vključi izvedba dodatnih rešitev za izboljšanje prometne varnosti od Hudega do priključka na avtocesto. Poročilo o Slamniku v letu 2005 Po krajši informaciji, ki sta jo o o uresničevanju vsebinske zasnove in finančnem poslovanju Slamnika podala Vera Vojska, odgovorna urednica, in Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je Občinski svet Občine Domžale brez razprave sprejel naslednja sklepa. 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o izvajanju vsebinske zasnove javnega glasila »Slamnik« v letu 2004. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme prikaz prihodkov in odhodkov javnega glasila občine Domžale »Slamnik« v letu 2004. Proračunski sklad - prizidek k OŠ Dob. Enako je bil brez razprave v zvezi z gradnjo prizidka k Osnovni šoli Dob sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada prizidek k Osnovni šoli Dob. Kupoprodajna pogodba za kliniko Obširnejšo informacijo o vsebini kupoprodajne pogodbe za zemljišča v lasti občine za izgradnjo klinike v Domžalah je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. V razpravi so sodelovali: Simon Mavsar, LDS, ki seje izločil kot svetnik, saj na seji zastopa interese investitorja; Roman Lenassi, N.Si, mag. Milan Pirman, LDS, Anton Preskar, LDS, Janez Stibrič, SDS, ter Janez Limbek, N.Si, ki je pred sprejemom končne odločitve zahteval odmor. Po pojasnilih Edvarda Ješelnika in Simona Mavsarja ter odmoru je Janez Limbek, N.Si, predstavil stališče svetniških skupin N.Si in SDS, ki sta predlagali umik dela sklepa. Svetniki in svetnice so se s predlogom strinjali in soglasno sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme vsebino Kupoprodajne pogodbe za zemljišča v lasti Občine Domžale za namen izgradnje Klinike v Domžalah. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteva Tokrat so v tej točki sodelovali: Janez Stibrič, SDS, zahteva za posredovanje odgovora o problematiki zemljišč v Studi, vsebina pogovora pri mag. Janezu Božiču, ministru za promet, ter potrjevanje cenika najema hale Komunalnega centra Domžale; Saša Kos. LDS, problematika prostorov stare knjižnice kdo jih bo zasedel; Roman Kur-manšek, SDS, problemalika smetišča v Dobu - požar in eksplozije; umestitev TUŠ PLANETa v center Domžal; Darka Bitenc, LDS. ureditev Domžalske spominske poti ter odpiralni čas Arboretuma Volčji Potok. Precejšnje število odgovor na omenjena vprašanja je podal podžupan Toni Dragar. Pred počitnicami se bo Občinski svet Občine Domžale sestal še enkrat. 0. u. ANKETA stran Anketa - Kritični, a zadovoljni Pripombe na neenakomeren razvoj V prejšnji številki Slamnika smo predstavili prvi del raziskave, ki jo je za občino Domžale izvedla agencija Niname-dia, ki pa je zajela široko problematiko dela in življenja v občini. Videli smo, kaj so naši poglavitni problemi, s čim smo (ne)zadovoljni, kaj bi radi spremenili in izboljšali. V tej številki Slamnika vam bomo predstavili ugotovitve iz raziskave glede možnosti za rekreacijo, za kulturno udejstvovanje in s področja prometne problematike. Na območju občine je po mnenju večine anketirancev ustrezno poskrbljeno za šport in rekreacijo, večina pa se zavzema tudi za graditev nove večnamenske dvorane. V prostem času se občani ukvarjajo z najrazličnejšimi zadevami, največ pa se jih sprehaja. kolesari in bere. Zadovoljni so z možnostjo kvalitetnega preživljanja prostega časa v občini Domžale (graf 5), kar precej pa jih pogreša kino, klub za mlade in več športnih površin. Precej so zadovoljni z delovanjem Kulturnega doma France Bernik Domžale, saj so zadovoljstvo z delovanjem omenjenega doma ocenili z visoko povprečno oceno 3,86. Za novo knjižnico in muzej Anketiranci se v veliki večini zavzemajo za gradnjo nove knjižnice (graf 6), visoko pa podpirajo tudi idejo o gradnji lokalnega muzeja. Anketiranci so dokaj zadovoljni tudi z izobraževanjem, najboljše so ocenili možnosti za osnovnošolsko izobraževanje, precej dobro tudi srednješolsko izobraževanje, «9,7 r 10 6,1 14,3 22,5 n 7,4 zelo nezadovoljen nezadovoljen niti niti zadovoljen zelo zadovoljen Graf 5 (v '/,): Kako bi z ocenami od I do 5. kjer je 1 zelo nezadovoljen, 5 pa zelo zadovoljen, ocenili zadovoljstvo z možnostjo kvalitetnega preživljanja prostega časa v občini Domžale? sploh ne ne podpiram podpiram niti niti podpiram zelo podpiram ne poznam Graf 6 (v %): Kako bi z ocenami od 1 do 5, kjer je 1 sploh ne podpiram, 5 pa popolnoma podpiram, ocenili projekt Izgradnje nove knjižnice v Domžalah? 50 40 47,2 I n i I 30 "VI 25,0 n *u 10 ■—" —-——™~ ~~• S al 11,5 ■r—m 11 9,8 n ■ftf 1 I n KI n 1,1 V i———■ ■" -—i zelo nezadovoljen nezadovoljen niti niti zadovoljen zelo zadovoljen ne poznam Graf 7 (v '/■): Kako bi z ocenami od 1 do 5. kjer je 1 zelo nezadovoljen, 5 pa zelo zadovoljen, ocenili splošno zadovoljstvo z ureditvijo predšolskega varstva (vrtci) v občini? nekoliko slabše pa področje dela z mladimi. Z ureditvijo predšolskega varstva so anketiranci zmerno zadovoljni. Nezadovoljnih je okrog 17 % anketirancev, med temi je največ žensk, anketirancev v starostni skupini med 31 in 45 letom, najmanj izobraženih, zaposlenih ter prebivalcev KS Dob, Krtina in Homec - Nožice. Občani so najbolj zadovoljni s kvaliteto in odnosom vzgojnega osebja do otrok in staršev ter kvaliteto vzgojno izobraževalnega programa, najmanj pa s ceno. (graf 7) Anketiranci so zadovoljni s svojim osebnim zdravnikom (povprečna ocena zadovoljstva je 3,88). Nezadovoljnih je okrog 10 %, med temi pa je največ žensk, najmlajših, srednje izobraženih, dijakov in študentov ter prebivalcev KS Krtina in S. Jenka. Razmerje med izbranimi zdravniki po statusu kaže, da je uravnoteženo med javnimi zdravstvenimi zavodi in zdravniki s koncesijo, (graf 8) V službo najraje z avtomobilom M 34,3 33,8 5,6 n n n zelo nezadovoljen nezadovoljen zadovoljen zelo zadovoljen Graf 8 (v %): Kako bi z ocenami od 1 do 5, kjer je 1 zelo nezadovoljen, 5 pa zelo zadovoljen, ocenili zadovoljstvo z vašim osebnim zdravnikom? 60 50 1 53,8 ri .............. _____| 40 30 1 -- 1- .-__ ---- 70 1 24,8 n 9,2 ____TJ._______ K1 | l 2,2 2,2 n 11 v — z avtom z avtobusom z vlakom s kolesom grem pes ne hodim v šolo, službo Graf 9 (v %): AH nam lahko poveste, kako običajno potujete v službo, šolo? 50 mirujoči promet, pomanjkanl« parkirnih mest Dobra polovica naših anketirancev (53,8 %) se v službo ali šolo odpravlja z avtom, četrtina jih ne hodi v službo ali šolo, desetina za to uporablja avtobus, 7,7 % jih hodi peš, nekaj več kot 2 % pa jih hodi z vlakom ali s kolesom, (graf 9) Z avtom se vozi največ moških, najmlajših, najbolj izobraženih, zaposlenih, najbolj premožnih, stanovalcev večstanovanj-skih hiš in prebivalcev KS Ihan, Radomlje in V. Perka. Največ jih hodi v Ljubljano - 42,2 odstotka. Primernost železniških povezav Domžal so anketiranci ocenili kot zelo dobro, primernost primestnih avtobusnih povezav pa z nekoliko nižjo, a še vedno visoko povprečno oceno. Največji prometni problem je mirujoči promet (graf 10), povezava z Ljubljano je kar dobra, saj so štiri petine anketirancev zadovoljne s prometnimi povezavami med Domžalami in Ljubljano, nezadovoljnih pa je le 8,5 %. V centru mesta, na parkirišču pri Vele, bi večina anketirancev obdržala kar parkirišče oziroma bi zgradili garažno hišo, zelo veliko - 27,2 odstotka, jih podpira tudi gradnjo multikulturnega in zabaviščnega centra. Neenakomeren razvoj? Da občina skrbi za enakomerno politiko razvoja celotne občine, meni približno petina an- _ __ 17,8 13,0 n 12,9 n n 28,1 « n In n n II II novi drugI deteljlesprt obvoznaceata vir, križišče Radomlje priključek na avtoearvlau Koeac JezićafcToaama avtocesto v Studi — 5,0 drugo 20,4 n Graf 10 (v %): Kaj bi Izpostavili kot največji prometni problem v občini Domžale? (Možna sta bila dva odgovora.) I— Graf 11 (v %): AH občina skrbi za enakomerno politiko razvoja celotne občina? ketirancev, neenakomeren razvoj naj bi šel na račun nekaterih okoliških krajev. Da občina ne skrbi za enakomeren razvoj, meni največ moških, najmlajših, srednje izobraženih, nezaposlenih, anketirancev z najvišjimi prihodki. Najbolj so s tem nezadovoljni prebivalci KS Dob, Ihan, Krtina - kar 83,3 %! in Preserje. (graf 11) Ko gre za sedanje število krajevnih skupnosti in njihovo delovanje, si anketiranci niso na jasnem, ali je njihov obstoj dober ali slab. (nadaljevanje v naslednji številki) u.ž. Uporniki z razlogom Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Domžal je v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske pripravilo razstavo z naslovom »UPORNIKI Z RAZLOGOM«. Razstava je bila na ogled v Kulturnem domu v Grobljah od 6., ko je bilo slovesno odprtje, do 13. maja 2005. Številnim občanom in občankam je na odprtju spregovoril predstavnik Vojaškega muzeja nadporoenika Albina Mikulica. Vojaški muzej Slovenske vojske ima namreč temeljno nalogo, da pri Slovencih ohranja vojaški zgodovinski spomin. Razstava o Manevrski strukturi narodne zaščite RS z naslovom UPORNIKI Z RAZLOGOM je bila namenjena 15-letnici pri-četka organiziranja in delovanja MSNZ in sodi v vrh prizadevanja Vojaškega muzeja, saj je to obdobje žal še vedno premalo raziskano, predvsem pa javnosti premalo znano, kajti bistvene politične spremembe konec osemdesetih let v Evropi in razpad Jugos- lavije, so imele pomembne posledice tudi za Slovenijo. Proces proti četverici, leta 1988, je bil zagotovo odločilen. Aretacija, sojenje in obsodba Janše, Zavrla, Borštnerja in Tasiča so v Sloveniji povzročili buren odziv javnosti. Dogodki so sledili zelo hitro. Majniška deklaracija, sprava v Kočevskem rogu, vrnitev miličnikov s Kosova v začetku leta 1990 so bila prva dejanja nepokorščine zveznim organom, večstrankarske volitve po 52 letih in volitev predsednika Predsedstva Republike Slovenije pa so le nekateri najpomembnejši dogodki tega obdobja. Jugoslovanska ljudska armada, ki je bila po ustavi SFRJ skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, se je po smrti Tita razglašala za tako imenovano hrbtenico političnega sistema. Armada političnih sprememb ni spremljala neprizadeto. Že leta 1988 je bila izpeljana reorganizacija JLA,v Ljubljani je bilo ukinjeno armadno poveljstvo, 5.vojaško območje pa je bilo v Zagrebu. Od tam so poveljevali enotam .11 .A v Sloveniji. Leta 1968 so bile v Jugoslaviji ustanovljene enote Teritorialne obrambe. Slovenska Teritorialna obramba je bila med najbolje usposobljenimi in opremljenimi enotami TO v Jugoslaviji. JLA je to dobro vedela, to pa so dokazovale tudi kadrovske spremembe v vrhu TO RS, v katerem so bili zveznim organom lojalni oficirji JLA. V začetku leta 1990 je bil izdan ukaz o pripravi poročil o količini ter lokacijah orožja TO na vseh ravneh. To je bila le priprava za izdajo zloglasnega ukaza SZ 625/1-90 z dne 15. maja 1990, na podlagi katerega je bila TO RS razorožena. Zaposleni v TO, predvsem rezervni častniki, so bili pred težko preizkušnjo. Aktivni oficirji JLA, zaposleni v TO, ki so bili na ključnih položajih, so zahtevali brezpogojno oddajo orožja. Kljub veliki verjetnosti, da bo imelo neizpolnjevanje ukaza hude posledice, so se mnogi odločili, da orožja ne oddajo. Dodatna težava je bila, ker tudi republiško vodstvo ni bilo seznanjeno z oddajo orožja, na republiški ravni pa je v tistih dneh potekala zamenjava vlade. Po dveh dneh negotovosti je republiški sekretar za ljudsko obrambo poslal občinam brzojavko o ustavitvi oddaje orožja. Kljub temu je bila Teritorialna obramba RS že večinoma razorožena. Iz začetnega spontanega odpora proti nezakonitemu odvzemu orožja je v nekaj mesecih nastala ena najbolje organiziranih in najbolj konspirativnih akcij v novejši zgodovini Slovenije. To je bil projekt Manevr- ske strukture narodne zaščite. V strogi tajnosti je bilo potrebno organizirati obrambne sile, ki bi skupaj z milico vojaško zavarovale demokratične spremembe v Sloveniji. Začelo seje obdobje, ki za mnoge, ki so bili vključeni v MSNZ, ni bilo lahko. Marsikdo je bil dopoldne na delovnem mestu, ponoči pa je opravljal različne naloge, pogosto zelo tvegane in naporne. Veliko je bilo primerov odvzemov lastnega orožja iz vojaških skladišč, nastajala so skrivna skladišča orožja, streliva, minskoeksplozivnih sredstev in vojaške opreme. Lokacije teh skladišč so bile prilagojene okolju in zahtevam varnosti. Vinske kleti, seniki, garaže in shrambe v stanovanjskih hišah so bili pogosto prostor, ki je bil začasno namenjen shranjevanju vojaške opreme. Dejstvo, da nobeno od teh skladišč ni bilo odkrito, veliko pove o odgovornem ravnanju posameznikov, ki so jim bila sredstva zaupana, /brani obveščevalni podatki so omogočili pripravo ocene možnosti delovanja JLA v Sloveniji. Te ocene so bile podlaga za v začetku septembra leta 1990 sprejete Direktive za demonstracijsko delno ali popolno uporabo Manevrske strukture narodne zaščite. V teh dokumentih je JLA prvič omenjena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Na pokrajinskih ravneh so na podlagi tega dokumenta pripravili dokumente, prilagojene uporabi enot MSNZ v posameznih pokrajinah. Veliko omenjenih dokumentov je Razstavo si Je v družbi z Dominikom Grmekom, glavnim organizatorjem In predsednikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ogledal tudi podžupan Toni Dragar. Na odprtju razstave Je bil tudi dr. Miroslav Stlplovšek. Mladi so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi razstave. bilo naslednje leto uporabljenih v vojni za Slovenijo. Konec septembra 1990 je bilo organiziranih 13 pokrajinskih štabov MSNZ in 62 občinskih štabov MSNZ, organiziranih je bilo tudi sedem brigad in en odred. V MSNZ je bilo vključenih približno 21.000 pripadnikov. Na republiški ravni sta projekt vodila Janez Janša in Igor Bavčar, operativno pa Tone Krkovič. V projektu MSNZ je imela pomembno vlogo tudi milica. Na pokrajin-; skih ravneh so bili imenovani koordinatorji iz miličniških vrst, na občinskih ravneh pa posamezniki, ki so opravljali operativne naloge. Milica je spremljala in varovala prevoze orožja in streliva, varovala ključu1-' osebe v projektu in nadzorovala gibanje pripadnikov in enot JLA. V projekt MSNZ na republiški ravni je bilo vključenih približno 1300 miličnikov, projekije vodil Vink" Beznik, operativno pa Jože Kolene. 4. oktobra 1990 je bil projekt MSNZ uradno končan. S sprejetjem amandmajev in ustavnega zakona konec septembra 1990 je Manevrska struktura narodne zaščite prešla v sestavo Teritorialne obrambe Republike Slovenije, ki jo je vodil major Janez. Slapar. Predsednik Republike Slovenije. Mila'1 Kučan, je leta 2000 odlikoval pripadnike MSN/, z najvišjim državnim odlikovanjem. Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Spoštovani bralci Slamnika! Razstava o projektu MSNZ, imenovana »UPORNIKI Z RAZLOGOM«, je prikazala del tega časa Prikazala je tudi imena pripadnikov MSN/ v takratni Občini Domžale, njihova tajna skladišča, njihove poveljnike, načine samosklicevanja in zaledi"-' samooskrbe idr. Bilo nas je 342 pripadnikov in ponosni smo, da ste si prišli pogledat našo razstavo. Še posebej smo veseli in se zahvaljujemo množicam učenk in učencev ter njihovim učiteljicam in učiteljem višjih razredov osnovnih šol, ki so tako orgarUZl" rano prišli na ogled razstave. Hvala častnemu občanu Občine Domžale, dr. Miroslavu Stiplovšku, s katerim srno skupaj odprli ogled razstave in hvala Občin1 Domžale za pokroviteljstvo nad razstavo. Veteranski pozdrav! Predsedstvo ozvvs Domžal' stran 5 Tradicionalno srečanje predsednikov turističnih društev Največ na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine Kot že vrsto let doslej jc tudi letoš-"jo pomlad Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale, povabil predsednike vseh turističnih društev na posvet. Ta je bil namenjen pregledu v letu 2004 opravlje-ncRa dela, dogovorom o skupnem nastopanju v letu 2005, spregovorili pa so tudi o javnem razpisu za dodelitev sredstev za pospeševanje turizma v občini Domžale. ''osveta, katerega gostitelj v gostišču Kovač na Količevem je bilo Turistično rekreativno društvo Turnše Cešenik, so se udeležili predstavniki Vseh turističnih društev, pa tudi podžupan Vinko Juhart, ki je udeležen- KAJ JE NOVEGA ce pohvalil, hkrati pa jim predlagal, da v v večji meri sodelujemo s TIC Kamnik ter vse prireditve oglašamo tudi drugod ter na tak način nanje privabimo čim več obiskovalcev. V prvem delu posveta smo slišali za vrsto najrazličnejših prireditev in aktivnosti, ki so v društvih potekale v letu 2004. Tako so med drugim (navajamo le po tri aktivnosti društev) v Turističnem društvu Jarše-Rodica posebno skrb namenili kmečkim običajem, bolšjemu sejmu ter sodelovanju z OŠ Rodica; v Turnšah in Češeniku so posebno skrb namenili povečanju članstva (320), glasilu, urejanju okolja in ponatisu zloženke; TI) Rova ureja spomenike, pohodni-ške poti ter postavlja info table; Društvo narodnih noš Domžale skrbi za Menačn'kovo domačijo, ima folklorno skupino ter organizira različne delavnice; ID Konfin ohranja kmečke običaje, sodeluje pri snemanju filma 0 slamnikarslvu ter organizira različne prireditve; TD Rača je ponatisnilo zloženko, sodeluje s turističnim krožkom na OŠ Krtina ter z info stojnico sodeluje v letnem gledališču v času poletnega kulturnega festivala Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan; TD Ihan z narodnimi nošami obiskuje prire-itve, ohranja kmečke običaje, izdali pa so tudi zloženko; za TD Domžale je značilno ocenjevanje urejenosti domačij, obnova klopi in parka ter širitev doma TD; v TD Radomlje so pripravili več razstav, izdali glasilo in razglednice ter sanirali sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici. Podobne prireditve so se že in se bodo še izvajale tudi v letu 2005. V razpravi je bilo opozorjeno na možnosti objavljanja vabil v Slamniku; dana je bila pobuda, da se pri pristojnih organih opozori na zelo zahtevne različne vloge za organiziranje prireditev; nekateri so menili, da je za delo društev premalo bilančnih sredstev. Ob koncu so bili sprejeti naslednji skupni dogovori: - v letu 2006 se pripravi KOLEDAR PRIRliDITKV, v katerega se uvrsti po tri najpomembnejše prireditev v posameznem društvu; tako pripravljeno zloženko se posreduje na različnih mestih, da se z njo seznanijo potencialni obiskovalci naše občine; - preuči se možnost organizacije enodnevnih izletov po občini Domžale ter tesnejše povezovanje s profesionalnimi turističnimi institucijami (Kamnik, Ljubljana, Kranj); - okrepi se sodelovanje društev s turističnimi krožki na osnovnih šolah; - še naprej se posebna skrb nameni varovanju okolja ter v tem okviru poskrbi tudi za peš in kolesarske poti; - okrepi se sodelovanje med posameznimi društvi; - nadaljujejo se aktivnosti na področju skrbi za naravno in kulturno dediščino; - vsa društva, ki so izdala zloženke in drug turistični material se še posebej pohvali. Vera Vojska S fotoaparatom po občini Od rožic za lepše domove do obnovljenih cest in šole ''"»(•s našo kratko fotoreportažo začenjamo v Krajevni skupnosti Venclja Perka, kjer so se tudi letos odločili, »h pomoči Občine Domžale krajanom in krajankam podarijo okensko cvetje in jih tako spodbudijo, da bodo "jiliovi domovi še lepši. p°hvala za vodstvo Krajevne skupnosti Venclja Perka D°mžale. M se je tudi letos odločilo, da podari nekaj okenskega cvetja In krajane ter krajanka spodbudi k še Vetyl skrbi za ocvetllčenje domov. Ulice in ceste, v katere so v lanskem letu vgrajevali plinsko In drugo napeljavo, letos dobivajo novo podobo. Posnetek je nastal ob asfaltiranju Sejmiške ulice. "ašem glasilu redno spremljamo gradnjo Osnovne Sole Dragomelj, ki dobiva končne oblike. Več o največji "»estlciji na področju predšolskega In osnovnošolskega "arstva v zadnjih letih v naši občini boste lahko prebrali v "'slednji številki Slamnika, tokrat pa predstavljamo ,n° zadnjih fotografij z gradbišča. Poleg nadzornega organa gradnjo Osnovna šole Dragomelj skrbno spremlja tudi vodstvo Občine Domžale. Županja s sodelavci večkrat obišče gradbišče ter se pogovarja z Izvajalci. Vegradom Velenje, vse zato, da bi bila gradnja nove šole pravočasno končana. ^sem krajanom in krajankam KS Rova čestitamo ob prazniku Krajevne skupnosti Rova in želimo prijetno praznovanje. Občina Domžale, TVD Partizan Domžale, (Gasilska zveza Domžale ter PGD Domžale-mesto vas v soboto, 18. junija 2005, ob 14. uri vabijo na ogled slovesne parade v počastitev 80-letnice razglasitve trga Domžale, 100-letnice TVD Partizan Domžale, 50-letnice Gasilske zveze Domžale ter 125-letnice PGD Domžale mesto Parada se bo začela v križišču pri gostilni Keber in bo potekala po Ljubljanski cesti mimo avtobusne postaje, po Karantanski ulici ter Kopališki cesti do Športnega parka Domžale. Po mimohodu, v katerem bo več sto predstavnikov društev in organizacij, bo Športno društvo TVD Partizan na centralnem igrišču v športnem parku v počastitev 100-obletnice društva ob 16. uri - predstavilo športne dejavnosti - ZLET, slovesno predajo praporja in zgodovinski oris društva od leta 1905 preko obdobja Sokola in po letu 1945 TVD Partizan do današnjih - predvsem rekreacijskih športnih disciplin; Planinsko društvo Domžale pa bo predstavilo bal-vansko plezanje. Dobrodošli! Vodstvo KS Rova Občanke In občani! Počastite dan državnosti s svojo prisotnostjo! Častna straža \ na dan državnosti V počastitev 14. obletnice državnosti Republike Slovenije bodo člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in člani Območnega združenja slovenskih Častnikov Domžale v soboto, 25. junija 2005, v času od 10.00. ure do 18.45. ure menjavali častno stražo, ob 19.011 uri pa bo slovesen dvig slovenske zastave na drog, pri obeležju »Braniteljem slovenske samostojnosti« v parku pri Občini Domžale. 17. maja so Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Domžale ter Avto šola AMD Zvezda, PE Domžale, v dvorani Kulturnega doma Groblje pripravili predstavitev novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, hkrati pa ponudili tudi možnost teoretičnega preizkusa znanja prisotnih. Zakon je predstavil Janez Garbajs, vod- ja avtošole AMD Zveza, ter opozoril zlasti na njegove največje spremembe ter govoril tudi o pomenu za prometno varnost na naših cestah. Žal se je kljub dobremu obveščanju predavanja udeležilo le malo zainteresiranih, ki so se strinjali z ugotovitvijo predavatelja, daje posebej zadovoljen, ker je predavanje v kulturnem domu. ker nam v prometu največkrat manjka prav kulture. Na fotografiji so udeleženci vodenega ogleda Domžal, kl ga je Komisija za turizam pripravila v maju. Pod vodstvom Katarine so si ogledali nekatere zanimivosti In znamenitosti našega mesta In bili nad njimi navdušeni. Če bi si tudi vi radi ogledali naše Domžale, se nam lahko pridružite 18. Junija 2005. Dobimo se ob 10. url pred Kulturnim domom Franca Bernika Domžale. Dobrodošli! Pojasnilo V zvezi z neljubim dogodkom, ki se je ob poroki zgodil v soboto, 28. maja 2005, v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, zaradi številnih klicev in zahtev po pojasnilu, obveščamo, da Občina Domžale ni pooblaščena za sklepanje zakonskih zvez, pač pa je to v pristojnosti 1'pravne enote Domžale, kot izpostave države na lokalni ravni. Občina Domžale. Urad županje dr. Dušan Rutar v Akumulatorju Tečaj intelektualne samoobrambe Nekaj valov od najjužnejše obale, kot iluzija meče zelene žarke na gladino oceana popolnoma okrogli otok. Na tisoče ljudi ga je skozi čas želelo doseči Na tisoče ljudi se je borilo z valovi, da bi se dotaknili otoka. Na tisoče ljudi je potonilo pred peščeno obalo. Na tisoče ljudi je požrla morska zver. Na tisoče ljudi se danes hrepeni po skrivnostnem otoku. A nikomur, nikdar ni uspelo se dotakniti mehkega peska. Le nekaj je tistih (Kant. Freud, Chom-ski, Rutar, ...), ki jim je po morski peni uspelo obležati na obali in so sadili sadove. Kot iluzija je otok hrepenenja. Kot školjka v pesku je ta otok. Spoznanje meja pred obzorjem, ko zeleni žarki božajo gladino. Tako nekako je človek doživljal svet okoli sebe. Svet, kot kraj raziskovanja, kraj razdalje tako prostora, kot časa. Tako nekako je človek dojemal sebe, dojemal svet. Vedno mu je bilo na poti nekaj, kar ni znal pojasniti, nekaj kar nikakor ni zmogel doseči. Pa ravno v tem je bil čar življenja. Car vztrajanja, čar spoznavanja. In človek danes, v prvih urah tisočletja prehitro izgublja oklep nepojasnjenega. Cas in prostor zanj nista več razdalji. Cas in prostor v pomenu dedov ne obstaja več. S pretokom informacij na vse mogoče načine, s potovanji preko inter-neta. s sestanki drugih dežel iz pisarne, .... Vse se odvija tu in zdaj. Le popotovanja svetov razmišljanja se nam nenehno odkrivajo na novo. S spoznanjem za spoznanjem, z znanjem za znanjem svet postaja večji. Pred meseci se je v Akumulatorju prvič v večernih urah prostor spremenil v popotovanje pisane zgodovine, spoznavanja filozofskih resnic, razumevanja sodobne družbe, razmišljanje skozi psihoanalizo in debate o izpostavljenih problemih. Sprva 18 slušateljev, na koncu 8 v debati, je presenetljivo število tako za dr. D. Rutarja, kot zame, ker se zavedava, daje v zadnjih letih večini močnejši problem iskanje nove maske, kot nove vednosti. Vsi, ki smo se podali na popotovanje, smo spoznali in doživeli marsikaj. Poleg novih dognanj (ki so jih nekateri uporabili na izpitih in predavanjih), je večina spoznala tudi nekaj o sebi, pridobila samozavest in moč za popotovanja še naprej. Ni več neznosnih razdalj. Ni pripovedi dedov in babic. Ni več preteklosti - iz nje se izključujejo le posamezni dogodki in imena s samo enim razlogom: naredimo žur. Ne gre za dojemanje, učenje, gre za klešenje in postavljanje v danes. Sodobni človek zdaj tisočletju živi danes: samo in le danes. Ne pozna preteklosti. Še manj se zanima za prihodnost, kajti ni pomembno, ker tako ali tako živi v simulakrih. Simulakrih, kjer je človek postal del svetovnega žura. Človek je veliko bolj kot kdajkoli v zgodovini postal del mogočnega mehanizma. Del brez raziskovanja, želje po novem, ... s tem mrtvo telo v procesu ustvarjanja kapitala. Mislim, torej sem je stoletna filozofska resnica, ki človeka razlikuje od živali, človeške živali. Vem. da premalo vem, je resnica, ki človeka prizemlji na popotovanju in odpira svetove, kijih še moramo spoznat'. Popotovanje ni le let v Atene, je predvsem raziskovanje, razumevanje in življenje, ki Akumulator počasi a vztrajno vodi naprej. Tako bomo v jeseni prvič v Sloveniji organizirali debatni večer Svetla-ne Makarovič in dr. Dušana Rutarja; pa naj še kdo reče, da nismo face! TAMEJA Skateboarding in BMX contest Mladinsko soočenje Prvo MLADINSKO SOOČENJE je bilo 12. maja 2005 »v veliki rumeni hiši« v Domžalah. Zbralo se nas je kar 34, ki mislimo, da je mladinsko sceno v Domžalah potrebno premakniti. Na soočenju so sodelovali predstavniki različnih društev in organizacij - MILF, Mladi forum, MKCD Akumulator, Društvo mladih Dob. lesenski cvet. Študentski klub, Rod skalnih taborov. Center za socialno delo, Društvo EOS, Museart, Steg Homec 1, Foto klub Mavrica, Center za mlade, DPNTI, Glas Slovenije, poleg tega pa so bili prisotni tudi posamezniki ter posameznice, ki niso vključeni v nobeno društvo. Veliko je bilo mnenj, vprašanj, kritik, različnih pogledov ... Kljub temu pa smo ugotovili, da smo s skupnimi močmi uspešnejši. Tako se je rodila ideja o MREŽI mladinskih organizacij in društev iz Domžal ter okolice. Kako močno nas mreža lahko poveže, bomo ugotovili že na junijskem pikniku oz. neformalnem mladinskem soočenju - drugič. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. Informacije o soočenju najdete na www.msdomzale.si, v Slamniku in po Domžalah. Nina Arnuš Skateboarding in BMX sta dva, lahko bi rekli, ekstremna adrenalinska športa. Udejstvujejo se ga predvsem mladi v urbanih naseljih, kjer je dovolj »naravnega« betonskega terena za izvajanje njihovih veščin. Obe športni panogi sta zaživeli tudi kot subkulturi, posebni obliki upora proti mainstreamovskem načinu preživljanja svojega časa. Danes, ko ni ničesar več skrito pred budnim očesom medijev, skateboarding in BMX zgubljata na subkulturnem področju. Romantiziran upor je namreč očem vedno skrit. V Domžalah je 21. in 22. maja, v skate parku ob teniških igriščih potekalo nacionalno tekmovanje v skateboardingu in BMX u. Dogodek je bil očem nehote skrit, saj bi si zaslužil veliko več medijske podpore. Le te, ob skromnih sredstvih ni bilo mogoče ustvariti. Tekmovanje je organiziral kolektiv MKC Akumulator v sodelovanju s sponzorji (glavni sponzor je bil Maco Madness). To je bilo že drugo tovrstno tekmovanje in po inerciji se je tekmovanja letos udeležilo več udeležencev in tudi obiskovalcev kot lani. Prvi dan je tekmovalo 12 BMX-erjev, naslednji pa 32 skateboarderjev. Obiskovalcev je bilo skupaj krepko če/. 200. Tovrstna števila niso zanemarljiva, niti če jih primerjamo z medijsko veliko bolj podprtimi športnimi dogodki na nacionalni ravni. Tekmovanje sta financirala Maco Madness in MKC Akumulator, ob tem pa je slednji namenil tudi sredstva za nov boarderski objekt. Dodal bi še, daje skate park v Domžalah eden boljših v Sloveniji, saj prihajajo sem vadit tudi mladostniki iz Ljubljane in Kranja. Skratka, vse skupaj bi bilo idealno, če ne bi opisani objekt pričel počasi propadati; oz. propada, odkar je sploh nastal. Park je bil po naročilu občine že dvakrat prestavljen. Objekti so stari slabih 7 let. Manjši objekti so bili poškodovani ali ukradeni in ohranili so se le še večji, ki pa so skorajda nemobilni - ob vsakem premiku lahko pride do trajnih poškodb. Novi asfalt je začel po letu in pol pokati. Vozniki tovornih in delovnih vozil so poškodovali 2 objekta. Lokalni vandali, ki v nočnem času na lokaciji velikokrat popivajo in se drogirajo, v takšnem stanju poškodujejo objekte in onesnažujejo okolico. Vsa popravila, vzdrževanja in postavljanja novih objektov izvajajo uporabniki sami (zadnji dve leti jim je v pomoč MKC Akumulator). Ob objektu ni sanitarij (niti tekoče vode), ki so nujni za vsakršno športu namenjeno lokacijo s tovrstno infrastrukturo. Prav tako ni elektrike, kaj šele reflektorjev, ki bi omogočili, da bi športni navdušenci lahko vadili tudi ob bolj mračnih urah, da ne bi tvegali zvitega gležnja ali še kaj hujšega. Po navedbah neuradnih upraviteljev, so na Občini Domžale že leta 2002 izdali sklep o namembi sredstev za skate park. Finančnih sredstev in načrta o povečanju prostora, namenjenega temu športu, do sedaj, kljub obljubam, ni. Ob vsem »pompu«, ki se ga zadnji čas zganja okoli preživljanja prostega časa mladih in prisotnosti drog v Domžalah, bi se lahko kdo na Občini zamislil, kaj dobrega so storili ob brezbrižnem odnosu do skate parka, za oživitev katerega prihaja iniciativa s strani kar nekaj aktivnih mladih v Domžalah, ki se ne predajajo alkoholu in drogam (mimogrede: na tekmovanju ves dan ni bilo možno kupiti alkoholnih pijač). Ob takšnem odnosu odgovornih lahko sklenemo, da se nekateri ne sprašujejo, kaj storiti za aktivno preživljanje prostega časa, temveč kako aktivno vzpostaviti mladinski underground - margino; in to čim bolj na obrobju. Njihovo geslo bi se lahko glasilo: Skate park čim bolj ob Bistrico, da zgnije ali pa kar potone v pozabo. Pri vsem tem pfl se zdi, da v Domžalah budno skrbijo, da bi anahronistični uporniški duh tovrstnih špornikov proti obstoječim oblastem, ne izginil. Na zaključku lahko rečem le še: bravo Koki, Rex in Pesa. P.s.: Baje je bilo tokratno BMX tekmovanje edinstveno v letošnjem letu v Sloveniji. Si predstavljate kakšna zamujena priložnost za drugačno promoviranje Domžal? Darko Štante Priklop Rock'n'Roila na Akumulator Ekipa likovne delavnice MKCD Akumulatorje s pomočjo domiselnih idej, dobre volje in kreativnosti mladih ustvarjalcev, pripravila v petek 27. 5. ob 19.00, umetniško razstavo in foto galerijo na temo »Rož'ce 2«. V prostorih MKC-ja smo si tako ogledali odlično aranžersko razstavo, kjer smo občudovali domišljijo mladih umetnikov, ter njihovih izdelkov; barvnih vrtnic iz krep papirja, majsko rožnate voščilnice, ročno poslikane vazice, akrilne slike, uni- katne poslikave poletnih majic, ki so bile prava paša za oči. Fotografi pa so z budnim očesom opazovane narave ustvarili sanjske fotografije, ki so jih izobesili po vseh prostorih, poživili Akumulator. Poleg razstave pa se je ekipa Akumulatorja potrudili s stilno scenografijo ročk 'n' roll glasbenega večera, ki je sledil (kocke, biljardne krogle, baloni, svečke, bakle, slika idola: Elvisa Presleya,...). Za glasbo in vzdušje je poskrbel znan domžalski DJ s srebrnim kovčkom BEASTMASTER, kateremu največja zahvala gre za plesno živ večer. Vsi privrženci ročk 'n' rolla so v petek lahko izkusili pravo vzdušje (swing, rockabillv). Tisti, ki ste to zamudili, jim je lahko žal. Marinka Bregar Zlatko Kaučič trio v MKC Akumulator V domžalskem mladinskem centru smo ponovno doživeli večer jazza, pod taktirko enega najbolj veščih domačih jazzistov, svetovno priznanega Zlatka Kaučiča (bobni). Spremljala sta ga Nicola M u res u (bas) in Emanuele Cisi (saksofon). Kakšna glasba je pravzaprav jazz? Njegove korenine segajo v začetek 20. stoletja, ob njegovem nastanku pa so ga imeli celo za »hudičevo delo«. Se pravi za glasbo, ki nikakor ne more biti proizvod človeka. In glede na to, da so bili črnci družbeno vedno »manj vredni« od belcev, seje kasneje podobno dogajalo s so-ulom, gospelom in celo rock'n'rol-lom, kjer je kraljeval »beli« Elvis Presley. Postopoma si je tudi jazz zagotovil status »normalnosti«, vendar širše publike nikoli ni dosegel. Ostal je na obrobju in ga še danes sprejema le ozek del poslušalcev. Z novo dobo pa je postal pomemben element tudi pop kulture, Akumulator in študentska arena Zaključila seje tradicionalna 8. študentska tržnica v Ljubljani, v sredo 11.05.2005. Posvečena je bila praznovanju 15-Ivtnice SO tj, i. motom »15 ur programa - 15 let ŠOU-a«. Sodelovalo je veliko število organizacij in društev, ki so se mladim predstavili na igralnih poligonih, desetih zanimi-vih delavnicah, med katerimi je bila tudi likovna delavnica Vkumulatorja, ki se je poigravala s slikanjem na steklo, kamne, majice, izdelavo rož iz krep papirja itd.... ter vzbudila nemalo pozornosti med obiskovalci. Pomemben del letošnjega sodelovanja je imelo tudi druženje, izmenjava z ostalimi društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo z mladimi, ter promocija svojih dnevnih aktivnosti. Tako sojo mladi člani Akumulatorja zelo dobro predstavili in s tem še enkrat dokazali, kaj znajo in zmorejo in da lahko sodelujejo tako na velikih prireditvah, kot je Študentska tržnica. Z vsemi športnimi dejavnostmi, ročnimi spretnostmi in zabavnimi dogodki, ki so obiskovalce (okoli 12.000 studentov, dijakov in drugih) in sodelujoče postavili v aktivnejšo vlogo, se lahko pohvalimo, da smo tudi mi - Akumulator, prispevali k temu. 8. Študentska tržnica je požela veliko pozitivnih kritik med mladimi, kot tudi v medijskem prostoru in vsi, ki so sodelovali na njej, so prispevali del k pozitivnemu pogledu na takšne dogodke. Ker smo se pokazali v najlepši luči, da znamo poskrbeti za mlade, so nas povabili na naslednjo Študentsko areno - največjo sejemsko-iz-obraževalno prireditev za mlade, ki bo med 18. in 20. oktobrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Akumulator bo prisoten! Lili Mastlkosa MKC Akumulator ob 80-letnici razglasitve trga Domžale »Živim v Domžalah« Starejši včasih vzdihujemo in se pritožujemo nad današnjo mladino, da jo nobena pametna stvar ne zanima. Oči treh mladih in njihova tehnika je zabeležila sedanje - pretekle dogodke in stvari v naši okolici. Slike, ki so nastale na njihovem potepanju po Domžalah, lepo opozarjajo na propad in obnovo trga - mesta Domžal. Da bi čim večje število občanov in drugih videlo njihova videnja, so v ponedeljek, 23. maja 2005 ob 19. uri odprli v Knjižnici Domžale razstavo na temo »ŽIVIM V DOMŽALAH« Mladi fotografi delujejo v fotografski sekciji MKCD Akumulator in vidijo stvari drugače, a realno. Podprimo jih z ogledom njihovih razstav in delavnic in poglobimo vezi med generacijami, saj bomo tako ohranili naše krajevne znamenitosti in odnose. A. S. Gregor Smolnikar, Kristina Pendlč in Luka Stopar. Mladi fotografi, ki razstavljajo na temo »ŽIVIM V DOMŽALAH«. saj je njegove primesi moč zaslediti celo v kaki »štanc popevki«, ki s pomočjo agresivne promocije kraljuje na vrhu svetovnih glasbenih lestvic. Kakorkoli že, jazz je v svoji izvirni, klasični obliki, še vedno neka eks-olika, ki jo poslušajo pravi ljubitelji ali pač bleferji, ki želijo biti videni in jih je, tako ali drugače, vsepovsod polno. Pri jazzu pride do izraza zelo široka paleta čustvenih razpoloženj posameznika, ki pa nikakor niso vedno v sinergiji z ostalimi. Tako je pomemben element nekega tovrtstnega koncerta tudi časovna komponenta poslušalčeve prisotnosti na samem prizorišču. Komorno in kontemplativno vzdušje, ki ga na trenutke kreirajo glasbeniki in ga publika, ki dogajanje spremlja od samega začetka, sprejema s potrpežljivim navdušenjem, ima denimo precej drugačen učinek na osebo, ki kar naenkrat »uleti v sceno«. Tako smo lahko priče nekontroliranim izbruhom smeha, ki ga nekateri prostodušno sprejmejo, drugi pač »novega člana skupnosti« opozarjajo, naj utihne, z glasnim negodovalnim »ššš.« Vendar tudi to je jazz, česar se profesionalni glasbeniki prav dobro zavedajo in po možnosti spremenijo vzdušje že z naslednjim komadom, tokrat nekaj bolj na poskok. In ko je novi član »navlečen«, se lahko tudi sam prepusti brezškrbemu sanjarjenju. Publika je, v pričakovanju novega tujca, ponovno eno. Podobe, ki se izrisujejo na obrazili nastopajočih, so tako intimne, da so že kar boleče. Kljub temu pa gre za bolečino, ki je kreativna in povezovalna, saj ji ne more uiti nihče. Torej jo prenašamo skupaj; in ravno v tem je užitek. Po uprizoritvi so cd plošćki razgrabljeni, saj gre za glasbo, ki jo je moč podpirati iz različnih razlogov. Poleg vsega, pa nam njihova nova plošča »How deep is your ocean«, pričara prostrane podobe iz. morskih globin, skupaj z njenimi impozant-nimi živalskimi stanovalci -marsovci. Žiga Čamernlk MILF na mednarodnem filmskem festivalu Izola Otok Letos je bil že drugič mednarodni filmski festival Izola Cinema Otok, festival filma Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji ter Izolo za teden dni spremenil v cineastično meko. Na festivalu je bilo tudi več gostov in filmskih ustvarjalcev s celega sveta, saj predstavitev filmov gledalcem brez njih nc more biti celovita. Osrednje prizorišče je bil postavljeni letni kino na Manziolijevem trgu, ki ga je postavila ekipa nizozemskih profesionalcev. Platno je bilo rezervirano za otvoritveni in zjiključni lilm ter 6 filmov tekmovalnega Programa, ki se potegujejo za nagrado občinstva (odkup filma za distribucijo po Sloveniji). Poleg letnega kina so filmske slike tekle še na treh Prizoriščih: v znanem izolskem Ari kinu Odeon, v dvorani Kulturnega doma in na punti (Svetilnik) - Video na plaži. V okviru videa na plaži so izmed 80 slovenskih del sprejeli v program 18 del. Eden izmed njih je Ml tudi KRATKI FILM O DROGAH v izvedbi domžalske produkcijske ekipe MILI-'. Na plaži pa so se po končanih projekcijah vsak večer odvijala družabna srečanja, ki so bila dopolnjena s stojnicami, na katerih so bile raz- novrstne črne kuhinje (Iranska, Črnska, Energv drink, Delirium Trance, ...), prezentacije raznih revij (Mladina, Kinotečnik, ...). Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, ki je bila obarvana bolj v kubansko eksotičnih ritmih. Hkrati pa je bil to tudi prostor, kjer so se lahko obiskovalci festivala pogovarjali z udeleženci, gosti, prostovoljci, ... Za vse, ki so želeli tudi sami soustvarjati filme, je potekala delavnica Vesela kamera, ki je na koncu festivala predstavila svoje izdelke na podlagi dnevnega dogajanja na festivalu. Delo na festivalu je bilo organizirano na način, da so že veliko prej začeli iskati prostovoljce za prostovoljno brigado, ki je štela okoli 120 ljudi in tako omogočila nemoteno izvedbo. Drugače pa je cel festival potekal v sproščenem vzdušju, kar ga je naredilo še toliko bolj posebnega in edinstvenega. Marko Ocepek Na sliki (z leve): Igor Prassel (vodja novlnarskaga centra), Marko Ocepek (pomočnik tehničnega vodje) In Jan Cvltkovlč (Idejni vodja festivala) Domžalsko filmanje v akciji MILF se predstavi v Trzinu Resnično je, da zadnja leta v Domžalah beležimo aktivno delovanje domžalskega filmskega društva Milf, ki s svojo filmsko Produkcijo dobesedno brsti in rastc. Najbolj nas pravzaprav r»zveseljiije dejstvo, da Domžale Postajajo kulturno mesto, v njem /''i filmsko ustvarjanje Milfa nosi ■Zredno pomemben pečat. Navsezadnje so se mladi »filmar-ji« lotili tudi problematike droge v domžalskem prostoru. Po izredno uspešnem februarskem filmskemu večeru v Kulturnem domu Franca Mernika v Domžalah, kjer seje Milf" predstavil s premiero Kratkega filmu o drogah in okroglo mizo »Dro-Ee danes in kaj za to lahko stori kul- tura«, ekipa Milfa nadaljuje plodno pot, ki jih je popeljala v Trzin. Tokrat so za prostor predvajanja svojih filmov izbrali trzinski Mladinski klub, kjer je v petek, 13. maja 2005, potekalo premierno predvajanje novega filma La Sequencc. Nesrečni petek trinajsti pa le ni prinesel nesreče, temveč odlično vzdušje, ki smo ga nadaljevali tudi v družabnem večeru po projekciji filmov. Pred premiero novega filma smo imeli priložnost videti že razvpiti Kratki lilm o drogah, dokumentarec Kilcsurfing in videospot Almdudler. Slednji je nastal leta 2003 v Avstriji, kjer so na poletnem kampiranju v okviru pomoči za socialno šibke otroke oblikovali reklamni videospot kot odgovor na zasičenost trga s tujimi, nepotrebno nujnimi dobrinami, nato leto kasneje nastali kratek reportažni spot Kiirsuijing s predstavitvijo nenavadnega vodnega športa na jadranskem polotoku Pelješacu in seveda dokumentarni igrani film Kratki film o drogah, ki nas je popeljal v svet zasvojenosti, v svet, ki se zdi tako daleč in hkrati neverjetno blizu nas, pa naj bo to svet alkoholne, cigaretne in športne droge ali celo »štrudlja, če ga je preveč«. Preveč pa je prinesel tudi čas kapitalizma, ki se je z vsemi možnimi prijemi in triki vsidral v družbeno podzavest. Takšno večno bojevanje za svoj prostor pod soncem - zlepa ali zgrda postaja že ustaljeno upanje človeka na boljše materialno življenje, medtem ko človeška duševnost izginja V breznu pre-splošnosti. Ekipa Milfa je s kratkim igranim filmom La Sequence na svojevrsten način pripravila odgovor na tovrstno moč kapitalizma, ki je predvsem »seksi in privlačna« v obliki vampirjev s svojim simbolnim predznakom strahu pred neznanim in hkrati vznemirljive želje po neskončnem življenju. S La Sequence so vsebinsko predstavili današnji svet kot kopijo preteklosti, medtem ko so estetsko črpali iz evropskih horrorjev 60. in začetka 70. tih let prejšnjega stoletja - »filmov, ki so skušali biti grozljivi in seksi, a smo se jim iz srca smejali«. Katarina Rus Igralke: Iz »La Sepuence- (z lave): Gaja Viđali. Vanja Stupica In Barbara Petrovič. akumulator LIKOVNA DELAVNICA - GLASBENA DELAVNICA FILMSKA DELAVNICA - PLESNO GLEDALIŠKA DELAVNICA ŠPORTNA DELAVNICA - FOTOGRAFSKA DELAVNICA VEČ INFORMACIJ NA lili@akumulator.org ali tel.št.: 7214 85 26 Poolparty je pred vrati! Letos, tik preden zapustite šolske klopi, se boste podali nepozabni zabavi naproti. Poolparry je projekt, ki ga, po mnenju večine, .sploh ni več treba posebej predstavljati, saj je med domžalsko in okoliško mladino prav dobro poznan. Tudi letos smo za vas pripravili zanimiv program, kjer se bo zgodilo tudi nekaj novosti. Poleg tradicionalnega turnirja v odbojki, popoldanske dobre glasbe v družbi DJ Koksija vs. DJ Deuce se bomo prvič zabavali ob vodni košarki. V vodo bo lahko skočil vsak, ki si bo to zaželel, kdo pa bo tako pogumen in se spopadel Z nekoliko drugačnimi pravili v igranju košarke, pa je zaenkrat še izziv. Boš morda med igralci tudi ti? Vsekakor ne gre zamuditi enkratne priložnosti. Popoldansko dogajanje se bo začelo ob 15. uri in ko bomo polni energije pripravljeni še na tisto pravo žurko, kjer srečaš vse poznane in spoznaš mnogo novih prijateljev, doživiš dobro glasbo in se skratka fino imaš, se bo začela večerna zabava. Skupine, ki letos zagotavljajo dober žur, so Billy's private parking, Leeloojamais, (iiišli & Polona. Prepričana sem, da vas zanima, kdaj se bo vse to dogajalo? V sredo, 22. junija 2005 od15. ure dalje. Drobiž za avto in počitnice 1.699.000 Clubbing - kopalkanje 2005 Hvunoni NjMNdUlt Ju) (0 IWdJt^WWMI JJI- INmmpt MUdJ ilttSaaaiia^^ Ker je pred nami že skorajda vroče poletje, so v Študentskem klubu Domžale priprave na leto že v polnem teku. Tako lahko poleg Poolpartyja napovemo tudi Clubbing - Kopalkanje 2005. Spet se bo dogajalo na domžalskem kopališču, seveda skozi vse poletje, naš dan bo petek, prvič pa se bomo srečali sredi julija in se potem družili vse tja do začetka septembra. In kaj se bo dogajalo letos? 15. julija-HOUSE 29. julija - REGGAE / DANCE- HALL 19. avgusta - DRUM'N'BASS / BREAKS 2. september HIPHOP/R'N'B /SOUL Seveda se obeta nora zabava, obilo koktajlov ter tudi nepozabno nočno kopanje! Pejmo se niaja(t): Uspešno do zadnjega kotička Zdaj že tradicionalni festival Pejmo se maja(t), ki se je praviloma dogajal samo v Domžalah, smo letos preselili tudi v Kamnik. Zakaj? Ker smo želeli, da tudi tamkajšnja mladina doživi tisto, kar doživljamo mi, pa tudi bolj zabavno je, če smo vsak vikend v drugem kraju. O razlogih bi še lahko govorili, a najbolje je, da se odpravimo kar k dogajanju, ki je letos zapolnilo štiri dni, kolikor je vse skupaj trajalo. Najprej smo bili prvi vikend (20. in 21. maj) v Kamniku, kjer se je dogajal Mega3ce streetball, na košarki sta nam pela Murat & Jose, zabavali so nas odlični plesalci z izvrstnimi koreografijami ipd. Še večer pred tem smo si privoščili obilo dobre glasbe, saj so se na kamniškem odru predstavili lokalni Anavrini, sloven- Študentski klub Domžale v letošnjem poletju predstavlja (Po)letni kino: Četrtek, 9. junij BUENA V1STA SOCIAL CLUB/ Buena Vista Social Club Četrtek, 23. junij VDOR BARBAROV/Les invasi-ons barbares Četrtek, 14. julij POPOLNI PREOBRA T/Some r-sault Četrtek, 28. julij AMEN/Amen Četrtek, 18. avgust 24- URNI ŽURERJ//24 Hour Par-ty People Četrtek, 25. avgust film DOGVILLE Četrtek, I. september V PONEDE1JEK ZJUTRAJ/Lun-di Malin Vse predstave se bodo začele ob 22. uri! VABLJENI TAKO MLAJŠI KOT TUDI STAREJŠI! / ski javnosti že dobro poznani Skati in pa Nude, ki so na festivalu nastopili tudi prejšnje leto, le da so bili takrat v Domžalah. Kamničani so bili z dogajanjem nadvse zadovoljni, kaj pa domžalska publika, za katero se ve, daje še kako zahtevna? Tudi ti so prišli na svoj račun. Že prvi večer, 27. maja, so doživeli obilo raznovrstne glasbe, saj so se na odru predstavili domači Day Out, ki so s svojim videospotom pred nedavnim zmagali v televizijski oddaji NOD, vsem dobro poznani »surfar-ji« Bitch boys in tisti, ki vedno, kamor pridejo, naredijo pravo zabavo - Kingstoni. Daje norela cela ulica (Kolodvorska seveda), nam lahko verjamete na besedo, če pa ste noreli z nami, to že tako veste. V soboto smo pričakovali nekoliko bolj umirjene ritme, a latino pevec iz Obale, Jan Plestenjak, je dekleta kaj hitro »pognal« na noge s svojim glasbenim izborom. Koncertu, ki je bil v KD Franca Bernika, pa je sledil še čisto pravi (po)letni kino. Vas zanima, kako je to izgledalo? Pred študentskim klubom smo obesiti filmsko platno, prinesli dober film (tokratni izbor je bil II. september), klopi, stole, celo dvosed seje znašel v improvizirani odprti kinodvorani in doživeli smo svoj prvi kino pod milim nebom. Ker so bili prisotni navdušeni, je bil razlog, da bomo tovrstni kino na prostem organizirali vse poletje (namesto filmski večerov v klubskih prostirh, ki se vrtijo skozi »mrzle mesece«), več kot na mestu. Skratka, festival Pejmo se maja(t) je tudi letos uspel, zato se nikar ne bojte, da bi do prihodnjega leta obupali. Tudi takrat bomo za vas pripravili to. kar naše mesto potrebuje - dobro in kakovostno razvedrilo. Mateja Kegel www;avtocenter-subelj. Aoto fB* 2*i ftt i, J ZS15" Obrtniška 8, Domžale 30!vl£ALE PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 Toni Oragar. novi predsednik 00 LDS Domžale Jože Korošec, novi sekretar domžalske LDS LDS Domžale Novo vodstvo Konec maja 2005 je bil v Dobu sklican zbor članstva LDS Domžale, na katerem smo članice in člani poleg potrditve realizacije za leto 2004 in sprejema finančnega plana za leto 2005, izvedli tudi volitve novega predsednika in sekretarja občinske organizacije LDS Domžale. V razpravi smo se odkrito pogovorili o trenutni situaciji v državi in občini ter o pripravah na lokalne volitve leta 2006, na predlog enega od članov smo točko poimenovali Mnenje članstva o delovanju LDS Slovenije na državnem nivoju. Ker sta predsednik OO LDS, mag. Pirman Milan, in sekretar Toni Dragar konec aprila nepreklicno odstopila, je izvršni odbor sprejel sklep o evidentiranju in sklicu zbora članstva. Evidentiranje je potekalo v prvi polovici maja, na zboru članstva pa smo izvolili novega predsednika in sekretarja. Soglasno je bil za predsednika OO LDS Domžale izvoljen Toni Dragar, za sekretarja pa Jože Korošec. LDS UBfKALNA Of mOHRAClIA Liberalna demokracija Domžale vse članice, člane in simpatizerje vabi na srečanje ob dnevu državnosti v soboto 25. junija 2005, v Ljutomeru od 11.00. dalje. Pridružite se nam in skupaj z nami preživite prijeten dan! Pri točki Mnenje članstva o delovanju LDS Slovenije na državnem nivoju večina v razpravi opozorila, da se je potrebno zbrati in postaviti prioritete ter se ne zadovoljiti z marginalnimi 10 %, ampak se je potrebno kot dobra opozicijska stranka pripraviti na ponoven prevzem oblasti čez štiri leta. Zato bo odbor centrali poslal sporočilo in opozorilo, da si je potrebno s konkretnimi aktivnostmi potruditi, da se trend ponovno obrne v smer zmagovalcev. Potrebno seje spustiti z višin med ljudi. S slednjo ugotovitvijo je povezano tudi povabilo predsedniku in vodstvu stranke, da pride med lokalne odbore. Ugotovili smo tudi, da so najpomembnejši strategi stranke v ključnih trenutkih delali strateške napake, med katere štejemo tudi sklic kongresa »kar tako«, namesto da bi na programsko volilnem kongresu tudi z zamenjavo kadrov začrtali popolnoma novo pot. Prisotni smo izrazili resno skrb za rezultate na naslednjih lokalnih in državnozborskih volitvah, hkrati pa tudi predlagali, da centrala preuči, ali je pot do lokalnih volitev, kot smo si jo začrtali, prava. Zbor smo zaključili z optimistično napovedjo novega predsednika, ki je predstavil nekaj vsebinskih zadev, predvsem pa napovedal boj za zmago v občini s ciljem -tudi v prihodnosti imeti župana in biti največja stranka v občinskem svetu. Optimizem po njegovem mnenju sloni na opravljenem delu in vrsti dobrih idej za še boljšo prihodnost prebivalcev občine Domžale. Zbor seje zaključil s prijetnim druženjem v športnem parku Dob, za kar se še posebej zahvaljujemo Krajevnemu odboru LDS - Dob. Izvršni obor LDS Domžale Socialni demokrati pomladili vodstvo V Domžalah so se 19. maja sestali člani občinske organizacije SD na programski in volilni konferenci. Pavle Pevec, ki je občinsko organizacijo vodil 12 let, je opisal nihanja v njenem delu. Vendar je imela stranka ves čas nekaj hvalevrednih stalnic: odprtost, raznolikost in notranjo demokratičnost; podpiranje mladih; nadpovprečno dejavnost svetnikov SD v občinskem svetu; učinkovito samostojno delovanje interesnih delov stranke. Poročilo je bilo sprejeto z aplavzom in zahvalo dosedanjemu predsedniku. Franci Gerbec je razložil, kako bo občinska organizacija Socialnih demokratov delovala v prihodnje, ko je predstavil sklep o organiziranosti. Socialni demokrati se bodo organizirali v vsaki krajevni skupnosti. Poleg tega pa oblikovali delovne skupine (socialni problemi, kultura, šport, okoljska politika...), ki bodo obravnavale konkretne probleme občanov in še okrepili obstoječi interesni skupini Mladi forum in Ženski forum ter ustanavljali nove. Predstavili so se kandidati za novo vodstvo. Žiga Ča-mernik, podiplomski študent antropologije, je izpostavil svoje mladostno navdušenje za napredek občine in stranke Socialnih demokratov; njene težave vidi v siljenju na politično sredino, njenem nejasnem in nepro-dornem oblikovanju stališč in ravnanj, oddaljevanju od osnovne volilne baze - nekdaj delavcev, danes delojemalcev. Aleš Sazonov je po oblikovanju lastne družine, kar mu je odprlo oči za nove vsakdanje težave, sklenil okrepiti politično delovanje, ki je pred leti že imelo vrhunec v Mladem forumu. Marko Ocepek bi v strankino delovanje rad vnesel odprtost duha in demokratično iskrenje raznolikih idej, česar se je navzel pri vodenju Mladega foruma. Janko Kralj je poudaril, da je na politični levici veliko prostora, ki bi ga S D morali zasesti in obenem vključiti tiste levičarje, ki jim na Slo- Žlga Čamernlk, novi predsednik Občinskega odbora Socialnih demokratov Domžale. venskem sedanje stranke ne nudijo ustreznega okolja. Člani stranke so po predstavitvah soglasno izvolili Žiga Čamernika za predsednika, Aleša Sazonova za podpredsednika, Marka Ocepka za tajnika in Janka Kralja za blagajnika občinskega odbora Socialnih demokratov Domžale. Razprava o programu je bila živahna in polemična. Dotaknila se je zdravstvene reforme, delavskega delničarstva in delavskega soupravljanja, prostorov za mlade v Domžalah, skupine za boj proti drogam, kriminala in vandalizma, orožar-ske afere in imetja političnih strank. V strankarskem delovanju so ošvrknili premajhno prepoznavnost stranke in premalo izstopajoče, mehko in medlo delovanje njenih poslancev v parlamentu, spraševali so se o smiselnosti spreminjanja imena, različnosti stališč članov državnega vodstva. V zno-trajstrankarskih odnosih jih je motilo premajhno sodelovanje starejših in mlajših članov, premalo osebnih stikov, in prešibki odzivnosti stranke na zahteve članstva. Zavzeli so se za poštenost, iskrenost in medsebojno zaupanje. Gregor Rovanšek je opisal delovanje članov SD v občinskem svetu. Franci Gerbec, predsednik območnega odbora Socialnih demokratov se je dotaknil tudi dela stranke v občinah Moravče, Lukovica, Trzin in Mengeš. Novi predsednik, Žiga Ca-mernik, je glavne smernice delovanja občinskega odbora strnil v nekaj programskih točk: trdnejše organiziranje stranke v občini in ustanavljanje programskih odborov in skupin; - večji pretok informacij o tem, kaj delajo strankini organi in svetniki; - javne razprave organov stranke ter priprava tribun in okroglih miz; - samostojnost Mladega foruma; - podpora dejavnosti mladih v občini; - preseganje delitev na »naše« in »njihove« ali »bolj zaslužne« in »manj zaslužne«; -polpretekle zgodovine ne pozabljamo, v medsebojnih odnosih pa gojimo plemenitost in strpnost. Igor Llpovšek Kongres SDS je v celoti uspel Na 8. kongresu Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je 14. maja 2005 potekal v Portorožu, so delegati na čelo stranke soglasno izvolili dosedanjega predsednika Janeza Janšo. Kongresa so se udeležili tudi trije delegati iz Domžal, in sicer Aleksander Kabaj,vMaj-da Pučnik Rudi in Lucija Živec. Kongres SDS, ki ga je vodil, dr. Miha Brejc, kot član delovnega predsedstva pa je pri tem pomagal tudi Robert llrovat, poslanec v Državnem zboru iz naše občine, je svoje delo začel s plenarnim zasedanjem. Kongres so s kratkimi nagovori pozdravili številni ugledni gosti iz Slovenije in tujine. Predsednik SDS, Janez Janša, je v daljšem govoru kronološko opisal politično dogajanje v zadnjih letih ter vlogo SDS, ki je sedaj postala najmočnejša politična stranka v Sloveniji. Med drugim je poudaril, da bo SDS vodila uravnoteženo sredinsko politiko, s katero bo vzpostavila družbo povezanih in sodelujočih posameznikov ter ravnovesja med tržno in socialno državo. Ob velikokrat vsiljeni dilemi o izbiri med delom in kapitalom bo SDS izbrala človeka. Ob kratkem sprehodu v zgodovino stranke je omenil tudi razhajanja, iskanja, poraze na eni strani ter uspehe in vzpon SDS na oblast oktobra lani. Med drugim je omenil tudi prispevek SDS k vstopu v BIJ in zvezo NATO in napredek na evropskih volitvah ter poudaril, daje stranka ob združitvi potencialov iz časa Demosa na volitvah leta 2004 podvojila rezultat. Delegati so nato začeli z delom v treh skupinah; statutarni, programski in komisiji za resolucije, ki jo je vodila dr. Romana Jordan Cizelj. Na plenarnem zasedanju so potem delegati potrdili spremembe programa Vzemite si čas za prijatelje, da vam čas ne bo vzel prijateljev Srečanje vodstva OO NSI s Francem Capudrom Slovensjka kmečka zveza je orala ledino demokratizacije Slovenije "Ustanovni člani Slovenske kmečke zveze kot predhodnice SLS so pred 17 leti orali ledino demokracije v Sloveniji, stranka pa je imela tudi ključno vlogo pri oblikovanju Majniške deklaracije leta 1989 z zahtevo po samostojni Sloveniji, pri pripravi plebiscita in ustanovitvi države, je na slavnostni akademiji ob 17. obletnici stranke v Podpeči poudaril predsednik SLS Janez Podobnik. Slavnostne akademije so se udeležili vsi nekdanji predsedniki SLS, Marjan Podobnik, Franc Zagožen, Franc But, razen prvega predsednika Ivana Omana, ki na srečanje ni mogel priti iz zdravstvenih razlogov. 12. maja 2005 je bil tako poseben dan. Iako kot je bil poseben dan 12. maj 1988, ko je več kot 1000 kmetov in njihovih podpornikov v Unionski dvorani v Ljubljani ustanovilo Slovensko kmečko zvezo kot prvo slovensko demokratično politično stranko. Že priprava razstave, ki je pomenila pregled najpomembnejših dogodkov v teh 17-ih letih, je bila za akterje takratnih dogajanj priložnost za podoživitev prehojenega obdobja. Polni kulturni dom v Podpeči, srečanje starih prijateljev in čudovit kulturni program, ki so ga oblikovali Prifarski muzikanti, Tone Gogala in Podpeški oktet, so oblikovali lepo zaključno popoldne. Rdeča nit uvodnih razpravljavcev je bila ponos. Čeprav je minilo že več kot pol leta, ko so tisto nedeljo, bilo je 3. oktobra 2004, na državnozborovskih volitvah kot zaupniki na voliščih simpatizerji in člani .NSi bdeli nad tem, da so bile tudi glasovnice za Novo Slovenijo pošteno preštete, se je stranka odločila, da jih v znamenje hvaležnosti povabi na prijateljsko srečanje, ki je bilo v četrtek, 2. junija 2005, ob 20. uri, v priljubljenem domžalskem gostišču Keber. Srečanja in druženja sta se udeležila tudi oba naša tedanja kandidata, in sicer Franc Capuder, ki mu je po vstopu g. Janeza Drobnica v novo slovensko vlado (minister za delo, družino in socialne zadeve) uspelo priti v slovenski parlament in postati poslanec DZ, in dr. Janez Vasle, občinski svetnik, o katerem »občinska« anketa govori, da je takoj za županjo najpopularnejši politike Občine Domžale. da so prav slovenski kmetje skupaj z nekaterimi intelektualci iz pisateljskih in drugih vrst, nosili zastavo slovenske pomladi 1988. Večkrat je bilo izraženo tudi zadovoljstvo, da smo leta 2004 končno prišli do koalicije in vlade, ki bo lahko uspešno nadaljevala delo, ki gaje začel DEMOS, kot prva demokratična zmagovita koalicija. Po 17. letih smo starejši, pa tudi z več izkušnjami, z. voljo in energijo, da doprinesemo svoj prispevek k uspešnemu razvoju Slovenije. SLS je nekoč že bila izjemno močna stranka, SLS bo spet šla po poti stare slave. Ne zato, ker bi si tako želeli politične moči in vpliva, pač pa predvsem za to, ker Slovenija rabi močno stranko, ki slovenske nacionalne interese vedno postavlja na prvo mesto. Predsednik SLS Janez Podobnik je v nagovoru poudaril, da imajo ostale stranke sedanje koalicije imajo relativno odprl in liberalen pristop do privatizacije državnega premoženja, SLS pa je "neke vrste nacionalni korektor" glede tega vprašanja. SLS poudarja tudi zavzemanje za nacionalne interese pri odnosih s sosednjimi državami. Tako bomo vztrajali pri celovitosti Piranskega zaliva, prostemu dostopu Slovenije na odprto morje in pravični rešitvi drugih vprašanj s Hrvaško. Rok Ravnikar NSi Nova Slovenija Najprej je vse udeležence srečanja se je udeležila velika večina volilnih zaupnikov pozdravil Bogdan Osolin, organizator »dogodka« in član 10 OO Nsi Domžale. Za njim je spregovoril dr. Marko Starbek, predsednik Nove Slovenije, ki je vse navzoče med drugimi besedami povabil na občni zbor, ki bo 16. junija 2005, več pa je povedal tudi o vseh aktivnostih, povezanih z gradnjo doma starejših občanov v Dobu na pobudo Civilne iniciative. Nato se je mag. Franc Capuder, prvi slovenski poslanec z »domžalskega« volilnega okraja, zahvalil volilnim zaupnikom za uspešen nadzor na voliščih, vodstvu OO Nsi Domžale za odlično sodelovanje, posebno pa g. Janezu Lmbeku, vodji tedanjega volilnega štaba, za odlično narejeno volilno kampanjo. Med nagovorom je predstavil tudi svoje delo v parlamentu in v odborih, aktualne dogodke v slovenski vladi, posebej pa delo ministrstev, za katere je najbolj odgovorna Nova Slovenija -krščansko ljudska stranka. Vse udeležence je seznanil tudi z odprtjem poslanske pisarne, ki bo kljub neljubim birokratskim zapletom »zaživela« jeseni na sedeži Nsi v Domžalah. No, še veliko je bilo izmenjavanj mnenj in izrečenih novih, perečih informacij, najbolj pomembno pa je bilo zagotovo medsebojno druženje. Foto: Bogdan Osolin 00 Nsi Domžale Kolesarski izlet SDM Domžale (Slovenska demokratska mladina) tudi letos, tradicionalno, na dan državnosti, 25. junija 2005, pripravlja kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Kot vsako leto, se bomo tudi letos zbrali ob 8. uri na ploščadi Trgovine Tuš v centru Domžal ter se nato odpravili proti našemu cilju. Kamniški Bistrici. Dobrodošli vsi, ki bi,se želeli udeležili izleta. Letos bomo kolesarski izlet združili s projektom, ki ga SDM pripravlja na nacionalni ravni, imenovan Slovenija, dežela velikih ljudi. Na poti bomo predstavili osebnost, kije Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije, je bil Izvoljen za predsednika SDS, najmočnejše politične stranke v Sloveniji in statuta ter naslednje resolucije: o podpori malim in srednjim podjetjem, trženju slovenskih kmetijskih pridelkov in proizvodov, Slovenija na novi poti, Mladinska politika, o vlogi Evropske unije v mednarodni skupnosti, o uveljavljanju politike enakih možnosti, krščanski etos vliva pogum za novo pot, resolucija o socialnem partnerstvu. Z vsebino resolucij se lahko seznanite na spletni strani SDS Domžale. Temeljne vrednote Slovenske demokratske stranke so svoboda, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost, smo v SDS-u zapisali v novi politični program. Ta izhaja iz prepričanja, da se Slovenija s ključnimi razvojnimi izzivi sooča na gospodarskem področju. Kot je po izvolitvi pojasnil Janša, mora Slovenija narediti nekatere hitrejše gospodarske reforme, a ne na škodo trajnostnega razvoja. Novi program so delegati na kongresu podprli soglasno. V temeljnih programskih ciljih SDS izhaja iz načela, da je za hitro in vzdržno gospodarsko rast treba trg dela in kapitala osvoboditi ovir, ki zavirajo konkurenčnost, hkrati pa je treba poskrbeli za dejavnike, ki dolgoročno pospešujejo rast skupne produktivnosti. Dolgoročni cilj stranke je doseganje produktivnosti dela na ravni najbolj razvitih držav OECD, v ta namen pa bodo spodbujali podjetništvo in odpravo ostankov samovoljnosti državne birokracije. V slovenskem gospodarstvu bodo ustvarjali inovacijsko ozračje, ki bo z univerzami, inštituti in drugimi raziskovalno-razvojnimi organizacijami pospeševalo tehnološki razvoj. Deregulacija slovenskega trga dela je zato ena ključnih nalog 8. Kongres SDS je bil tudi volilen, volilo se je novo vodstvo - predsednika, člane Izvršilnega odbora ter člane Nadzornega odbora. Člani SDS Domžale lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so bili sprejeti vsi trije naši predlogi, saj smo za predsednika SDS predlagali Janeza Janšo, za člana IO SDS dr. Miho Brejca in za članico Nadzornega odbora SDS Dorotejo Grmek. Za člane Izvršilnega odbora so bili tako poleg dr. Mihe Brejca izvoljeni še šolski minister in dosedanji predsednik sveta SDS Milan Zver, minister za zdravje Andrej Bručan, poslanec Branko Grims, državni sekretar v kabinelu predsednika vlade Miroslav Luci, nekdanji poslanec Branko Kelemina, Jože Zagožen, France Pukšič, Dimitrij Kovačič, Miro Petek, Drago Šiftar, Vinko Gorenak, Gregor Gomišček, Anion Štihec, Elizabeta Horvat, Sergij Da-olio, Ladka Furlan in Marjan Go-lavšek. Kongres SDS je v celoti zelo uspel, imamo posodobljen program in izvoljene ključne organe za sprejemanje pomembnih političnih odločitev. Predsednik SDS, Janez Janša, je po izvolitvi izpostavil nosilno resolucijo kongresa, s katero se je največja vladna stranka opredelila do liz.bon-ske strategije, ključnega dokumenta EU. "Smo prva stranka, ki seje na po-litični ravni pripravila na ta korak.' SDS Domžale veliko pripomogla k ugledu naše občine. In ker si je vsak občinski odbor lahko izbral svojo osebnost, smo si OO SDM Domžale izbrali kronista Staneta Stražarja. Vljudno torej vabljeni vsi, ki se boste na praznični dan z nami odpravili na kolesarski izlet. SDM Domžale Naš pogovor: Franci Gerbec, socialni demokrat Skrajšano ime in pomlajeno vodstvo Pred nekaj tedni je vodenje Območne organizacije, takrat še Združene liste socialnih demokratov, ki obsega območje bivše domžalske občine, po 4-'h letih prekinitve znova prevzel Franci Gerbec, sicer vodja svetniške skupine v Občinskem svetu Občine Domžale. Udeležil seje tudi 5. kongresa stranke, 2. aprila 2005, v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v stranki na državni in lokalni ravni, pa tudi v domžalski občini. Ali novo, skrajšano ime stranke, Socialni demokrati, pomeni tudi napoved bistvene spremembe v delovanju tretje najmočnejše Politične stranke v drŽavi? »Samo po sebi skrajšano ime še ne zagotavlja bistvene spremembe v delovanju stranke, podobno kot spremembe imena niso spremenile bistvenih poudarkov nekaterih drugih strank, na primer Janševih prejšnjih Socialnih demokratov v zgolj Slovensko demokratsko stranko. Ključnega pomena so seveda temeljne vsebine dela stranke in njenih članov na vseh ravneh. Če bo poudarek na bistveno večji naravnanosti v socialna vprašanja Položaja slovenskih delavcev, mladine, kmetov in drugih slojev prebivalstva, potem je imela sprememba imena svoj smisel. Domžalski delegati smo sicer predlagali, da se s spremembo imena počaka do programskega kongresa, vendar je pretežna večina delegatov odločila drugače. Za nas je osnovno vprašanje, ali i bo stranka bolj energično borila za pravice vseh deprivilegiranih slojev prebivalstva in proti radikalnemu krčenju socialnih pravic (še večjemu razslojcvanju). Napovedi in prvi ukrepi nove vlade nam bodo dali očitno veliko priložnosti, da pokažemo, ali smo iz pravega testa.« Očitno je tudi, da je bilo v vodstvene organe stranke izvoljeno veliko novih, mlajših ljudi? Ali to pomeni tudi simboličen prelom s prejšnjo, pretežno starejšo generacijo in miselnimi tokovi še iz starih predhodnic stranke? »Pomladitev vodstva na državni ravni je velika, saj ga sestavljajo poleg nekaj izkušenejših članov (Dimovski, Rihterjeva, Štularjeva) pretežno Iridcsetletniki, Opazno je, da manjkata dve generaciji po 10 let (med 40 in 60 leti). Na kongresu je velika večina delegatov zahtevala odločen zasuk stranke v levo, s poudarjeno socialno noto dela. Razmere v Sloveniji glede položaja delavcev, ne samo tistih na delovnih mestih v tovarnah za stroji, ampak vseh, ki so na kolektivni pogodbi, se iz dneva v dan slabšajo. Novega gospodarskega zagona zaenkrat ne vidimo. Vlada se zaenkrat ukvarja predvsem s prevzemanjem oblasti v podjetjih, kjer ima država pomembne lastniške deleže in s postavljanjem svojih strankarskih pripadnikov na vodstvene in nadzorniške položaje. Ali bo to izboljšalo poslovanje teh podjetij, povečalo zaposlenost in dvignilo standard zaposlenih, bo pokazal bližnji čas. Dediščina, ki jo je prevzela nova vlada, ni bila tako slaba, zato so pričakovanja velika. Ali naj bi gospodarski razvoj dosegali pred- vsem na račun krčenja pravic zaposlenih? Menim, da takšna politika dolgoročno ne more biti uspešna, temveč bo vodila do novih socialnih in političnih konfliktov. Zato je naloga naše stranke, da zelo jasno pokaže, kam bi nas privedlo ukinjanje dosežene ravni socialne države. Enako velja tudi na lokalni ravni, v občinah. Naša domžalska ocena je bila, da doslej slranka ni dovolj odločno in vsak dan dokazovala svoje privrženosti osnovnim idejam socialne demokracije, čeprav smo soglašali, da so bili prav z delovanjem naših članov prejšnje vlade doseženi pomembni rezultati v organiziranem socialnem dialogu zaposlenih, delodajalcev in države.« S kakšnimi predlogi nameravate nastopiti v parlamentu in pred slovensko javnostjo na tem področju? »V teh dneh so bili v stranki že pripravljeni predlogi novih zakonov, ki naj bi uredili pravice zaposlenih glede udeležbe pri ustvarjenem dobičku podjetij ter pri njihovem soupravljanju. Primerjave z raz- merami v skandinavskih državah kažejo, da so gospodarsko lahko najmanj enako uspešna podjetja, ki stimulirajo vse zaposlene k boljšim rezultatom z različnimi oblikami materialne in nematerialne motivacije. Sedanja slovenska podjetja so v veliki večini zrasla na podlagi velikih odrekanj delavcev in jih zato upravičeno jemljejo kot svoja podjetja. Zato so toliko bolj prizadeti v primeru slabega poslovanja, izgube delovnih mest ali stečajev. Velika večina ne želi postati občinski socialni podpiranec, saj je to za vsakega normalnega človeka boleče in ponižujoče, ker bi bil rad odvisen predvsem od sebe, ne pa od pomoči drugih! Osnovno vprašanje pa je, kako vzpodbuditi čim večje zaposlovanje, zlasti mladih, ki prihajajo iz šol. Tudi vprašanjem slovenskega lastništva podjetij in bank ter komunalne in gospodarske infrastrukture bomo v stranki posvetili bistveno več pozornosti kot doslej. Enako tudi napovedani reformi (večji privatizaciji) zdravstva in šolstva.« Kako pa nameravate to dosegati? »Za vsa pomembna področja so že doslej delovali strokovni sveti, ki so bolj ali manj uspešno pomagali zlasti poslanski skupini oblikovati predloge in stališča za odločanje v parlamentu in prejšnji vladi. Po spremenjenem statutu pa bo ustanovljen tudi poseben strokovni svet predsednika stranke, v katerem naj bi združili najboljšo pamet, da bi bilo vodstvo stranke lahko kos vsem izzivom časa in novih razmer po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in NATO. Enako se bomo po novem organizirali na lokalni ravni, saj bomo poleg krajevnih organizacij po krajevnih skupnostih organizirali delo stalnih skupin vseh zainter- esiranih članov in simpatizerjev stranke za tista področja, na katerih delujejo občine: izobraževanje, gospodarske javne službe (komunala, promet), varstvo okolja in urejanje prostora (urbanizem), otroško varstvo, gospodarski razvoj, socialno varstvo in zdravstvo.« Kakšne so razmere v območni organizaciji, ki jo vodite? »V Moravčah je organizacija najmočnejša in se je še okrepila po izvolitvi Martina Rebolja za župana na nadomestnih volitvah. Pomembno je, da so se v Moravčah organizirali tudi mladi. V Domžalah smo pred volilno konferenco. Upam, da bo tudi tu prišlo do bistvene pomladitve vodstva in do novega zagona z ustanavljanjem krajevnih organizacij in interesnih skupin članic in članov. V maju bomo imeli volilne konference tudi v Trzinu, Mengšu in v Lukovici, kjer bo očitno prišlo do izvolitve novih vodstev. V teh občinah pričakujemo okrepitev organizacij z novimi, svežimi pobudami in močmi.« Kako ocenjujete razmere v domžalski občini? »Javnomnenjska raziskava med več kot 700 občani naše občine, ki je bila izvedena v marcu letos, je zelo jasno pokazala, kje so razmere dobre in zadovoljujejo pričakovanja ljudi, kje pa nismo dovolj uspešni. Menim, da bomo morali vsi bistveno več storiti zlasti za reševanje naslednjih vprašanj: - zaposlovanju mladih, ki iščejo prvo zaposlitev in brezposelnih, ki so posledica odpuščanja zaradi ukinjanja podjetij in zmanjševanja števila zaposlenih; - spodbuditi moramo ustanavljanje novih podjetij preko posebnih namenskih sredstev občine, bank in gospodarske zbornice; - omogočiti samozaposlovanje in večji obseg javnih del; - zagotoviti ugodne prostorske pogoje in gradbena zemljišča za preselitev obstoječih domžalskih malih in srednjih podjetij v novi poslovni coni Želodnik, pa tudi za preselitev podjetij in obratov iz drugih območij; - spodbuditi ustanovitev vsaj ene nove visoke strokovne šole v Domžalah; - povečati Število štipendij na občinski ravni; - izboljšati socialno varnost v občini, zlasti glede pospešitve gradnje neprofitnih stanovanj, saj po nepopolnih ocenah manjka vsaj 200 takšnih stanovanj; - izboljšati splošno varnost v občini, saj se položaj v Domžalah poslabšuje kot posledica naraščanja socialnega razslojevanja, narašča mladinski kriminal in vandali-zem, zato predlagamo tudi ustanovitev lokalne akcijske skupine za borbo proti različnim oblikam zasvojenosti. Drugače povedano: ni na mestu kakršenkoli občutek samozadovoljstva s položajem, saj ga moramo meriti s skoraj 1000 nezaposlenimi (skoraj polovica prebivalcev pa dela izven občine), z več kot 300 novimi vlogami za socialno pomoč, z naraščanjem nasilja v družinah in podobno. Pri vsem tem pa poudarjam tudi nujnost, da glede reševanja teh vprašanj dosežemo v občini čim večjo stopnjo glede enotnosti pogledov vseh svetniških skupin, županje in uprave, pa tudi drugih dejavnikov. Kadar smo v zadnjih letih ravnali tako, smo bili najbolj uspešni. Bistvo ni v preglasovanju, temveč v iskanju soglasja na ravni priča- , kovanj in potreb tistih, ki imajo najslabše startne in siceršnje življenjske možnosti. Prepričan sem, da glede tega še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti, kijih imamo v občini.« Mihael Matllevski Vodstvo domžalskega Sokola ob 30-letnlcl. : i Y*r* * * y 100 let Sokola v Domžalah: Ko so domžalski Sokoli praznovali 30-lemico društva 'nadaljevanje s prejšnja številke) v minulih 11 nadaljevanjih smo Pogledali v začetke sokolske organizacije v Domžalah in skušali povzeti ves telovadni politični ,CI' siceršnji utrip med članstvom jakrat največjega domžalskega telovadnega društva. Doslej smo že spo/.nali, kako so stari Domžalski gradili svoj društveni dom, kako so si nadgrajevali društveno delo z različnimi kulturnimi prosvet-Po-izobraževalnimi dejavnostmi 111 kako so se ob uspehih znali 'udi poveseliti. Žal so se tudi ve-'■kokrat sprli, tako da so kar nekaj energije morali nameniti tudi poravnani včasih hudo neprijetnih, !udi mučnih sporov. Zanimivo Je> da je društvo ves čas temeljilo SgOlj na prostovoljnem delu in da ^o kljub nenehnim finančnim te- *ftyam vedno izpeljali vse zamis-1 in načrte, ki so si jih postavili. Danes bomo pogledali, kako so PriPravili praznovanje 30-lctnice delovanja društva. Praznovanje je minilo v poletnih mesecih (prctl-Vsem ob koncu julija) leta 1935. Čuvajte Jugoslavijo! -tn0-'0 *?'avno 'etno skupščino ob ^'-letnici so domžalski Sokoli Pripravili na praznik svetih treh ^"JCV 6. januarja 1935. Staroga društva. Anion Skok, je pripra-v" Poročilo, ki ga je prebral na-■nestnik Janez Ciabrič. Iz poročila Povzemamo v natančnem zapisu: ginulo leto jc bilo za nas eno "ajnesrečnejšiii let. Zgubili smo j, "..."rate, med njimi starosto -gtdija Setino in viteškega kra-W" Aleksandra II. Ujedinitelja. V "POmui počaslilve umrlih se član-■'vo dvigne in zakliče trikratni '''-AVA, trikratni ŽIVIO! Pa kra- lju Petru II., kateremu je članstvo zapriseglo I. 12. 1934. Starosta nato podrobneje omenja dogodke, ki so se »vršili« v Domžalah v času smrti blagopokojnoga kralja, ločno opiše vse, kar je društvo v tem času žrtvovalo, priredilo in kako počastilo spomin svojega čuvarja. Utemeljuje, da so te nesreče in pa dejstvo, daje načelnik opustil telovadbo, istotako tudi načelnica, zares močno ovirale razmah društva, zakaj vsi dohodki so bili okrnjeni. Edino kino-odsek in knjižnica sta aktivni postavki minulega leta. Z željo, da novi odbor krepko zastavi delo, starosta kliče zboru ZDRAVO! Novi organi društva Zbor je za prihodnje mandatno obdobje postavil nov upravni odbor, v katerega se izvoli tele člane: Starosta: Anton Skok; namestnik staroste: Janez Gabrič; namestnik načelnika: Franc Bol-har; načelnica: Vida Ušeničnik; namestnica načelnice: Angela Šubelj; prosvetar: Anton Osov-nik; namestnik prosvetarja: Jože Sršen; odborniki: Karel Durjava st., Ivan Stenovec, Slavko Bizjak, Franc .lanežič, Maks Deutschman, Avgust Orehek, Jože Gašperin, namestniki odbornikov: Jernej Bolhar, Matej Turk, Stanko Skok, Milan Merhar, Egon Strnad; Vse leto so se pripravljali Ko smo pregledovali zapisnike upravnega odbora s sej v letu 1935, smo lahko spoznali, da so se člani domžalskega Sokola vse leto pripravljali na svoj jubilej. Že v aprilu 1935 so se poenotili v zamisli, da bodo Sokoli za jubilej izdali posebno številko Dom-žalca. Mnogo so se pogovarjali o tem, kaj vse naj bi priobčili v njej, kdo bo napisal članke in kje bodo nabrali oglase zanjo in kje zagotovili potreben denar. Sprva tudi niso vedeli, komu naj zaupajo tisk 2000 izvodov te jubilejne številke. Na koncu so se dogovorili s kamniškim tiskarjem, kije ponudil za tiskanje tudi najugodnejšo ceno. Za to številko so kot uvodničarja pridobili tudi zelo čislanega avto- SOKOLSKO DKUsTVO DOMŽALE bo pr«t..ilo 30 letnico avojega ob-oja. dne 4. •'*»- >«S. SPORED: Popoldne ob 15.50 uri »biraliVc Sokolov in obrii»tv» pred Sokol-»kin. domom. Nato ■ bo formirala povorka, v kalen bo »odeloval. konjenica, narodne noir ter Sokoli Iflani. MM*«] in dre«). Si.nv.xl bo M preko trga po Ljubij»n.ki, Kolodvor,ki in In.lualr.jak. ttf MM po I.jubljanaki certi. Uatnikc naproJamo. da okra« avoje. domovi- % aaalavami in Batltdetilk nUM. Nato defile pred apomenikom Viteikega kralja Alrkaandra L Ujedinitelja, »lavnoatni govori in ubijanje apominakili tcbljev r droft društvenega prapora. Ob 4. uri VELIKA JAVNA TELOVADBA. Po telovadbi narodna ubava in ple*. Pri proalavi aodelujr primana ilomaaUka godba. Pae, ki i».«>o nar.nlm- mZ iz Domtol in oh.licvmkimn, da iw.leluj.jo in a tem pri-pomorrjo k aijaju naii-ga doc! Za tujec aveae ugodne 1 Vabljeni vai prijatelji aokolalva! ZDRAVO! UPRAVA. rja Engelberta Gangla, znamenitega voditelja sokolskega gibanja v Sloveniji. Gangl je potem v resnici napisal uvodnik Domžalca ob jubileju, ki ga danes tudi objavljamo. Pred jubilejem, prireditev ob 30-letnici je bila 4. avgusta 1935, so se veliko pogovarjali tudi o telovadbi in nastopu, ki so ga pripravili, največ pa o veselici, ki je bila osrednji družabni dogodek ob jubileju. Kako so si razdelili naloge, je mogoče razbrati iz zanimivih zadolžitev. Poskrbeli so za garderobe, dve dežurni blagajni, blagajne za kolesa in za ples, organizirali so vinarno, postavili natakarje, pripravili pivovarske pipe in za pivo v njih, poskrbeli za kuhinjo in jestvine, organizirali kavarno, med »inštalacijami« pa poskrbeli za postavitev žične ograde, postavitev paviljonov, iz izposojenih plohov postavili oder za godbo, postavili mlaje in okrasitev spomenika, poskrbeli za izobešanje zastav, postavitev miz in potrebnih poljskih stranišč ter za mnogo drugega. Veliko so se ukvarjali s hrano In pijačo... Kako je veselica potekala, ni znano, ohranili pa so se podatki, kako so pred 100 leti poskrbeli za lakoto in žejo. Morda bodo tile podatki za marsikoga tudi zanimivi. Izpisujemo jih iz zapisnika zadolžitev 24. julija 1935, nekaj dni pred veselico. V pripravah so predvideli, da bodo popili 120 litrov »rudečega« vina in 60 litrov belega. Pivo in mineralno vodo so poiskali pri Vinku Hab-junti, sifone in šabeso so dobili pri Kircherju, 7 kg (???) malinovca pa je priskrbel brat Janežič. Tudi hrane ni primanjkovalo: nabavili so eno šunko, težko 7 kilogramov, 5 kilogramov hrenovk so si priskrbeli pri Chalupniku, pri mesarju Janežiču so si zagotovili 60 klobas, 2 kilograma sira je »sko-mandiral« Žitko. Za moko so zaprosili mlinarje Majdiča, Kuralta in Nastrana, kruh za veselico sta spekla domžalska peka Blatnik in Stiplovšek. Pecivo je spekla po priporočilu dr. Hočevarja gospa Kaj leževa. Vse omenjeno je bilo treba tudi malček poplakniti z digestivom, pridobili so 2 steklenici konjaka, 2 steklenici likerja in še kaj je steklo po grlu. Cene vstopnic so bile tele: vstopnina za telovadbo je znašala 4 dinarje, za zabavo I dinar, za posamezni ples prav tako 1 dinar, cena za celonočni ples pa je znašala 10 dinarjev Prireditev je uspela Celotni (kosmati) dohodek od prireditve je znašal 12.465.50 dinarjev. Vsi izdatki so znašali 6.79-8,75 dinarja, sokoli so si pridelali kar lep kupček čistega: ostanek dohodka (recimo raje dobiček od 30-letnice) pa je znašal 5.666.25 dinarja. O vseh 30 letih delovanja je znani funkcionar Franjo Breceljnik zapisal v priložnostnem članku tele vznesene besede: »Pripominjam, da so takrat, pred 30 leti in še nekaj pozneje, bila vsa mesta vodeče uprave Sokola edino častna ter niso višji, niti naj-, višji funkcionarji vrhovne uprave »SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE« uživali nikakih nagrad ali kakih stalnih plač. Vsak, kdor je bil izvoljen v odbor, je smatral to za veliko počaščenje in se je tega tudi zavedal.« Starejši sokolski bratje se še dobro spominjajo, kako strog je bil postopek, predno je bil kdo sprejet v Sokola in kako .strogi so bili pogoji za nošenje sokolskega znaka. Omenim naj, da je bila prav akademska mladina tista, ki je prednjačila v slovenskem Sokolu in zavzemala povečini načelniška mesta in mesta vaditeljev. To tudi je lahko rodilo toliko uspehov, da seje Sokol ukoreninil med narodom. Ob tridesetletnici, dragi mi domžalski Sokol, ti prisrčno čestitam in želim, da vztrajaš na začrtani sokolski poti, da vzgajaš svoje brate in sestre v pravem sokol-skem vseslovanskem duhu in da ostaneš na svoji zemlji svoj gospod! Zdrav! M. Brojan Direktiva o delovnem času - potreben bo socialni dialog Direktiva o delovnem času, ki jo je na majskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu v prvem branju sprejel Evropski parlament in ki jo morajo sedaj potrditi še vlade držav članic KI , je dvignila veliko prahu tudi v Sloveniji. Poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), je kot član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v Evropskem parlamentu (EMPL) sodeloval v razpravah in vložil amandmaje, s katerimi je skušal uveljaviti stališča Slovenije. Za bralce Slamnika je tako predstavil nekaj bistvenih značilnosti ter posledic, ki bi jih uveljavitev direktive lahko imela za Slovenijo. Direktiva je uravnotežen paket med seboj povezanih ukrepov, ki skušajo združiti zdravje in varnost delavcev na eni strani ter zagotoviti večjo prožnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva na drugi strani. Direktiva ureja vprašanje delovnega časa in pravice delavcev do počitka t ter spreminja obstoječo direktivo o delovnem času predvsem v skladu s sodbami Sodišča Evropskih skupnosti iz leta 2003, ko je sodišče razširilo definicijo delovnega časa. Direktiva uvaja dva nova pojma in sicer "čas dežurstva" in "neaktivni del dežurstva". Definicija "čas dežurstva" tako zajema obdobje, med katerim mora biti delavec na razpolago na svojem delovnem mestu in na zahtevo delodajalca opravljati svoje naloge in dolžnosti, definicija "neaktivni del dežurstva" pa opisuje obdobje, med katerim je delavec prisoten na samem delovnem mestu in opravlja dežurstvo, vendar njegov delodajalec ne zahteva, da dejansko opravlja svoje naloge ali dolžnosti. Predlog direktive omogoča, da se tedenski delovni čas, sedaj je to 48 ur na teden, lahko podaljša. Dr. Brejc meni, da je veliko vprašanje ali bo do podaljšanja sploh prišlo, saj o tem odloča vsaka država članica zase. Že sedaj so bile ureditve različne, tako je na primer delavec v Veliki Britaniji delal več kot 48 ur, v Franciji 35 ur. v Sloveniji pa 37,5 ure na teden. Po mnenju dr. Brejca ni potrebno podaljšati delovnega časa, temveč ustvariti pogoje, v katerih bo delavec lahko bolje izkoristil delovni čas. In kaj pomeni sprejem direktive za Slovenijo? V slovenski delovno-pravni zakonodaji bodo po začetku veljavnosti direktive potrebne nekatere spremembe. Evropski parlament je spremenil definicijo dežurstva tako, da se "neaktivni del dežurstva" šteje kot delovni čas. V kolikor bo ta definicija ostala, bo to imelo posledice v tistih dejavnostih, kjer je veliko dežurstev. Tak primer je zdravstveni sektor. Po mnenju dr. Brejca je potrebno zagovarjati takšne rešitve, ki bodo poudarjale pomen kolektivnega dogovarjanja socialnih partnerjev. V Sloveniji trenutno dežura 1990 zdravnikov, potrebovali pa bi jih vsaj še 600, zato bo morala država to vprašanje ustrezno rešiti, morda tudi s podaljšanjem delovnega časa. Slovenija je to sedaj že uporabljala. Seveda pa bo pri tčm dogovarjanje socialnih partnerjev še posebej pomembno. Nataša Šuštar Izjava ob zavrnitvi Ustavne pogodbe v Franciji Ustavna pogodba je rezultat dolgotrajnih pogajanj, iskanj kompromisa in predstavlja formalni okvir za povečanje blaginje državljanov II. zato obžalujem francoski "ne". Zavrnitev Ustave namreč pomeni predvsem upočasnitev razvojnega procesa EU, torej tudi uresničevanja I .i/bonske strategije, katere namen je ravno povečanje blaginje. S tem imam v mislih tako višji življenjski standard kot večjo kakovost življenja prebivalcev EU. Ne glede jia razplet referenduma v Franciji menim, da je potrebno s procesom sprejemanja Ustavne pogodbe nadaljevati in se spopasti z izzivi, ki jih proces evropske integracije prinaša. Da izzivov ni malo, so s svojo odločitvijo pokazali prav udeleženci referenduma v Franciji. dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka SDS v Evropskem parlamentu Delovanje župana kot poslanca in člana odbora regij EU Aktivno sem sodeloval znotraj poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in širše pri zakonu o gasilstvu in skupini »občinskih« zakonov, ki bodo šele prišli oz. so v proceduri Vlade RS. Ob tednu Evrope (9. maj je dan Evrope) sem vodil posvet o Evropskih skladih v Državnem zboru. Seveda sem spremljal vse v zvezi s popravkom proračuna 2005 in v njem najbolj postavke v zvezi z obvoznico in državnimi cestami, kjer smo vnesli projekt pod imenom »Urejanje Mengeš«. Poslansko vprašanje je bilo o reševanju problematike in ukrepanju pri očimih posegih v zasebne lastninske pravice, kjer policija in inšpekcijski in nadzorni organi v Sloveniji ne ulcrepajo, češ da za take kršitve izven javne (državne, občinske) lastnine niso pristojni in da ščitijo le javni interes. Minister dr. Šturm je odgovoril, da bi po njegovem mnenju morali vsi ti organi ukrepati še bolj odločno. Menil je, daje ustavnopravni pomen zaščite zasebne lastnine celo bolj pomemben kot javni. V osebnem pogovoru mi je zagotovil ustrezno poglobljeno presojo in tudi sodelovanje z ministrstvom za notranje zadeve. Strinjal se je, da bi ob taki razlagi ustave že sedaj morali vsi li organi ukrepati. Navedel sem primere kršitev pri parkiranjih na zasebnih parkiriščih, medsosedskih posegih in motenjih, itd. Kot poslanec delujem za izvedbo deponije za Gorenjsko regijo ali vsaj območje nekdanje občine Domžale (pet občin). Če ne drugače, da država prevzame deponiranje komunalnih odpadkov od občin kot obvezno javno gospodarsko službo. Poslanska pisarna mag. Tomaža Štebeta Spoštovane bralke in bralci Slamnika. Obveščam vas o mojih poslanskih pisarnah, ki so v Domžalah, Mengšu in Trzinu. Za občino Domžale: Domžale. Ljubljanska cesta 70 (nasproti Vele/Tuš) - vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 19.00 - 20.00 ure; telefon: 7241-359, GSM: 031 612-835, e-mail: janež. stibric@siol.net Za občino Mengeš, Domžale, Trzin in ostale občine severno od Ljubljane: Mengeš. Slovenska cesta 30 (občina Mengeš) - vsak ponedeljek od 15.00 - 18.00; za gospodarstvenike in podjetnike od 18.00 - 19.00; telefon: 7238-081, GSM: 040 852-352, e-mail: Marta. Kuret@rnenges.si Za občino Trzin: Trzin, Mengeška cesta 22 (stavba v kateri je sejna soba občine) - vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 20.00 - 21.00 ure; GSM: 041 382-516, e-mail: er-culj.matjaz@email.si V tednu, ko so seje parlamenta, ni govorilnih ur in poslanske pisarne. Na posebno željo lahko po 19. uri. Predhodne najave in podatki za določitev točnega termina, za pripravo in telefonsko oz. elektronsko komunikacijo so zelo zaželeni! Če ni drugih obveznosti, sem v pisarni v Mengšu na razpolago praviloma vsak ponedeljek od 15. do 18. ure. Lahko tudi neposredno na e-mail: Tomaz.Stebe@dz-rs.si ali tomaz. stebe@menges.si , GSM: 051 372-782, www.menges.si (poslanec) ali na: Državni zbor Republike Slovenije Šubičeva4, 1000 Ljubljana Poslanska skupina SDS Sabina Ulanec e-mail.: sabina.ulanec@dz-rs.si telefon.: 01 478-95-35, GSM 031 384-879 Za Ljubljansko urbano regijo delujem na Ministrstvu za'promet za izdelavo študije javnega prometa v »somestju« prestolnice Ljubljana, ki bi jo 25 občin uporabilo (skupaj z državo) za svoje dele prometnega načrtovanja v okviru strategij prostorskega razvoja. Mengeš naj bi tako dobil bočni avtobusni prevoz do sodobne kamniške proge ali pa celo železnico, ki bi se na Rodici ali v Preserjah odcepila od kamniške proge proti Brniku. Državni sekretar na MP pa celo vidi drugi tir proge Ljubljana - Jesenice kot progo, ki bi šla po omenjeni trasi mimo Mengša. Brnika proti Jesenicam! In proučujem študijo UMAR-ja o smiselnosti uvedbe vinjet, ki bi nadomestile sedanji cestninski sistem na avtocestah. Slednjega bo potrebno zamenjati za sistem v takoimc-novanem prostem toku, ki ga uvaja evropska direktiva z letom 2008. Direktiva ne predpisuje cestnin, jih pa omogoča in standardizira sistem. Zelo verjetno takrat ne bo uveden. Veliko je pobud in opozoril državljanov, ki jih posredujem pristojnim ministrstvom. In imam še redne in protokolarne obveznosti kot član treh odborov ter ob posameznih zadevah, ki se obravnavajo v državnem zboru. Tako da dan postaja prekratek in skoraj ni prostega časa zase. mag. Tomaž Štebe, Poslanec SDS v DZ Republika Slovenije Iz Državnega zbora Republike Slovenije Spremembe šolske zakonodaje brez strokovne podpore Med redke, a zelo pomembne vsebinske spremembe zakonov, obravnavane na majskem zasedanju DZ, prav gotovo sodi sprememba zakona o osnovni šoli, saj pomembno posega v vsebino dela, ki se dotika zelo širokega kroga javnosti: učencev, njihovih staršev, učiteljev in pedagoške stroke. Slovenija je pred desetletji krenila na dolgo in zahtevno pot reforme osnovne šole, vključno z uvedbo devetletke. Spremembe so bile nujne, ali so bile vedno v celoti tudi najboljše, pa je v tem trenutku še nemogoče soditi. Dejstvo pa je, da so se v tem obdobju na ravni države močno izboljšali materialni in prostorski pogoji naših osnovnih šol, okrepil pa se je tudi pomen in družbeni položaj ter materialni status učiteljev in profesorjev, kar je zelo dobro. Več nasprotovanj je bilo in je pri vsebinskih stvareh. Veliko je bilo pomislekov, nasprotovanj, kritike na račun reforme, ki jo je večinoma usmerjal vse obdobje dr. Slavko Gaber, a vendarle se je o problematiki vodila obsežna in dolgotrajna javna ter strokovna razprava. Ko smo prisluhnili šolnikom, so ti v zadnjem času pozivali na umiritev in stabiliziranje razmer, želeli so si, da bi se spreminjanje pogojev dela in zakonodaje upočasnil in umiril vsaj za toliko časa, da bi jih lahko preverili v praksi in ocenili. Prve ocene uvedene devetletke na ravni celotne države so se pokazale večinoma za pozitivne in daleč nad pričakovanji. Med najpogosteje kritiziranimi vprašanji so se pojavljala zunanja preverjanja znanja, to so tista, ki so enaka za vse učence na ravni države. Bila naj bi prezahtevna, draga, za učence stresna - kar je veljalo zlasti za preverjanja ob koncu osnovne šole ter za tiste učence, ki so se želeli vpisati na srednjo šolo, za katero je bilo veliko interesa in so rezultati preverjanja bili tudi pomemben del končnega števila točk, ki je vplivalo na možnost vpisa. Prav gotovo je v tem nekaj resnice, res pa je tudi, da so marsičesa krive tudi visoke ambicije in pričakovanja tako staršev kot učencev, saj preverjanje ni bilo nujno za vse učence, številna razpisana mesta pa so ostala nezasedena. Toda novi minister dr. Zver je spremembe na področju zunanjega preverjanja znanja (ki so nastajale postopno več let) pripravil tako rekoč v nekaj tednih in pri tem, po moji oceni, nasedel populistični kritiki in v želji biti všečen in hvaljen na vrat na nos pripravil slabe in sporne in premalo premišljene spremembe. Ko mu stroka potem ni množično pritrjevala - pravzaprav so ga vsi po vrsti kritizirali in tudi nismo izvedeli za niti eno samo pomembno strokovno ime, ki bi sodelovalo pri spremembi zakona - in ko ni bil deležen le splošnega aplaudiranja, seje celo javno spraševal, zakaj ni »širše hvale in slave« za njegove poteze. V razpravo, ki je potekala v Državnem zboru, sem se aktivno vključila tudi sama, saj sem ocenila, da je minister za šolstvo, dr. Zver, spremembe pripravil zelo površno, hitro in tako, da ni prisluhnil številnim opozorilom strokovne javnosti. Kateri so torej glavni in ključni pomisleki proti novim spremembam? Ukinjanje zunanjega preverjanja znanja po prvi triletki je popolnoma nesmiselno. Služilo je namreč zlasti učiteljem in staršem, da so lahko ocenili, kako dobro gre učencu, ali se dosegajo načrtovani cilji, kje so težave in problemi. Stroka je to ukinitev v celoti zavrnila kot nesprejemljivo in neprimerno, škodljivo, saj vodi h kakovosti in standardizaciji znanja med vsemi učenci v Sloveniji, minister pa je kot enega ključnih razlogov navedel za ukinitev tudi finančne stroške, kar pa je nesmiselno. Druga sprememba je v zvezi z izbiro tretjega predmeta na zaključnem preverjanju. Tega naj bi nekako mesec dni pred preverjanjem izbral minister. Rešitev je slaba, zmanjšuje avtonomnost, učencev, pravico izbire in svobode. Zagovarjala sem amandma, da naj bi si glede na lastne interese in bodoči študij izbral tretji predmet učenec sam. Zakaj bi npr. moral učenec, ki ga biologija prav nič ne zanima, pa bi ta predmet določil minister, pisati test iz tega predmeta, ne pa na primer tujega jezika, ki ga zanima in ga bo šel morda študirat. Najbolj sporno pa tudi po spremembah ostaja zunanje preverjanje znanja ob koncu devetletke. To se sicer ohranja, a rezultati nimajo vpliva na vpis srednje šole in so zgolj informativne narave. Dobro je, da se na ravni cele države preveri znanje na vsej generaciji, rezultati so pomembni tudi za razmislek 0 kvaliteti dela na posamezni šoli ali pri posameznem učitelju. Znani so primeri in starši jih poznajo, ko se na neki šoli leta in leta izkazuje primanjkljaj in slabo zanje pri posameznem predmetu, ki ga poučuje nek učitelj. Težave še posebej drastično pridejo do izraza kasneje na srednji šoli, ko imajo učenci zaradi primanjkljaja velike težave in slabe ocene. Prav tako nam minister dr. Zver v času večurne razprave ni odgovoril, na kakšen način bodo po tem novem načinu izbrani učenci na najbolj oblegane in zaželene šole. Bodo spet pomembne zveze in poznanstva, saj je objektivno, za vse enako preverjanje, zdaj ukinjeno. Bodo odločale le ocene, ki jih bo dal učitelj, ki bo tako ponovno pod hudim pritiskom? Učiteljeve ocene ne morejo biti bolj pravične od rezultatov zunanjega preverjanja, najboljši učinki in rezultati pa so vezani na kombinacijo obojega. Bodo ponovno uvedeni sprejemni izpiti in kaj bo pri njih odločilno za uspeli? Meril ni, odgovorov ni, vse ostaja odprto in nedorečeno. S tem se ponovno oddaljujemo od preverjanja dosežkov in razvidnosti šol ter učencev. Učitelji ne bodo mogli preveriti uspešnosti svojega dela, starši in učenci pa ne realne podobe o doseženem znanju. Predvsem pa vsaj pri meni ostaja grenak priokus, da smo s spremembami ponovno dali klofuto znanju in delavnosti, obenem pa tudi samostojnosti učencev. Všečnost in populizem, ki služita in strežeta javnemu mnenju ni nujno, da bosta vedno prinesla tudi najboljše rezultate - vsaj kar se tiče na primer kakovosti. In to nas lahko še zelo drago stane, predvsem pa bodo kratko potegnili učenci, ki vstopajo V zelo krut in zahteven globalizacij-ski svet. Cveta Zalokar- Oražem, poslankav DZ O delu v Odboru za zadeve Evropske unije v Državnem zbora RS ter l J/bonska strategija Kot poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije sem med drugim tudi član Odbora za zadeve Evropske unije. Naš odbor je bil v mesecu maju precej aktiven, saj je poleg praznovanja Dneva Evrope ter prve obletnice pridružitve Republike Slovenije v Evropsko unijo potekala še cela vrsta ostalih aktivnosti. Dan Evrope kot praznik pa je pravzaprav dan priložnosti za dejavnosti in praznovanja, ki zbližujejo Evropo in njene narode med seboj. V okviru Evropskega tedna smo tako organizirali javne predstavitve mnenj po tematskih sklopih, in sicer na temo Ustavne pogodbe, Lizbon-ske strategije ter Kohczijskc in strukturne politike. O Pogodbi o ustavi za Evropo, ki je bila ena od tem predstavitvene bilo že veliko napisanega in pojasnjenega v številnih medijih, zato bom rajši nekaj vrstic namenil tako imenovani Lizbonski strategiji, o Kohezijski in strukturni politiki pa kaj več ob naslednji priložnosti. Lizbonska strategija je bila sprejeta leta 2000 z veliko mero optimizma, zato se ob njenem srednjeročnem preverjanju uresničevanja strategije upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj je bila Lizbonska strategija v prvih petih letih neuspešna. Ob prenovi Lizbonske strategije se zato postavlja jasnejše cilje, poenostavitve za njeno uresničevanje ter jasen poziv državam članicam, daje za uspeh potrebna njihova podpora. Lizbonska strategija pomeni dosledno uveljavitev notranjega trga, dajanje prednosti učinkovitosti pred preraz-deljevanjem in prednost konkurenci držav pred omejevalnimi dogovori ter, kar je izrednega pomena, ves čas moramo imeti v ozadju perspektivo EU in njene vodilne vloge v globali-ziranem svetu Od podpore držav članic in prevzemanju odgovornosti držav članic za morebiten uspeh ali neuspeh Lizbonske strategije je namreč v veliki meri odvisno, ali bodo zastavljeni cilji Lizbonske strategije uresničeni. Zato je ključnega pomena, da države članice EU do jeseni 2005 sprejmemo nacionalne akcijske načrte za uresničevanje Lizbonske strategije in določimo tudi nacionalnega koordinatorja za to strategijo, ki bo omogočil usklajeno delovanje ministrstev za dosego Lizbonske strategije. Z vidika gospodarstva je prenovljena Lizbonska strategija veliko bolj pregledna in uresničljiva. Njeno uresničevanje je nujno tako v kontekstu staranja prebivalstva livropske unije kot tudi v kontekstu globalne konkurence, s katero se sooča EU. Stroka gleda na problem uresničevanja Lizbonske strategije precej širše. V primerjavo postavlja uspešne, razvojno in raziskovalno naravnane družbe, kot so npr Finska, Kanada ali Nova Zelandija (družbe konsenza), ki kažejo, da ni več ključno biti samo najboljši, ampak je potrebno dolgoročno izgrajevati vodilno kulturo vodenja. Če hoče EU dobiti moč in zagon za to, da bo postala vodilna sila v globalnem svetu, ni dovolj le, daje gospodarska in trgovinska velesila, ampak mora biti tudi tehnološka inovacijska velesila, finančna velesila, ki izkazuje veliko civilizacijsko kohezivnost (povezavo) za uresničevanje svojih ciljev. Lizbonska strategija je proces dolgoročnega prehoda nacionalnih družb, ki danes sestavljajo Evropsko unijo v na znanju temelječo družbo. Gre za skupen projekt in prvi najpomembnejši ciljno naravnan projekt EU. Znanost, raziskave in inovacije, ki 80 že v veliki meri sestavni del sodobne evropske identitete, morajo postati pogoji tudi za uveljavitev slovenske identitete. Pomembnost procesa uresničevanja Lizbonske strategije za EU se kaže tudi v vedno pogostejših pozivih evropskih institucij nacionalnim vladam, kot tudi nacionalnim parlamentom za aktivno sodelovanje pri uresničevanju prenovljene Lizbonske strategije. Lizbonsko strategijo lahko v celoti preberete na spletnih straneh l-.vrop-ske unije, dobite pa jo lahko tudi pri naših poslancih, ki so bili izvoljeni v Evropski parlament. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije OD TU IN TAM Turistično rekreativno društvo Turnše, Češ en i k Obujanje kulturne dediščine, druženje ter promocija Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik, ki mu je bila zaupana organizacija 19. podoknice Nedeljskega dnevnika, je ob tej priložnosti pripravilo pravcati praz-n'k, v okviru katerega je nekaj sto obiskovalcev lahko videlo vrsto kulturne dediščine, se prijetno zabavalo, hkrati pa je prireditev pomenila veliko promocijo obeh krajev pa tudi občine Domžale. Pričelo se je /. množičnim prostovoljnim delom, ki je bilo potrebno za Postavitev makete pravega gradu z dvema stolpoma, balkonoma, grajskimi vrati in še marsičem, kar je opravil Mojster Miro Perušek mlajši, medtem ko so ostali člani uredili prizorišče in Poskrbeli za vse. da bi se imeli lepo vsi: od najmlajših do najstarejših. Vseskozi so nad vsem, kar se je do-Bajalo, bedeli predsednik društva, Janez Ofehek, in predsednik organizacijskega odbora, Janko Jeraj, glavni pa ,le bil grajski gospod Roman Končar, scenarist in režiser, lahko bi rekli tudi dobra vila prireditve, ki je v prisotnosti številnih narodnih noš in pravcatih kočij sprejel podokničarja Pranca Pc-stotnika ter ga popeljal mimo različnih stojnic, ki so vsaka zase vabile, da se ob njih zaustavita. Inko sta z Julijano Černivec govorila 0 dobrotah, ki jih je pripravilo Društvo podeželskih žena. Stane Rener Jima je povedal nekatere skrivnosti o čebelarjenju, kvartopirci, ki ne bodo videli nebeškega kraljestva, so ju vabili medse, pa jih nista poslušala. Raje sta pot nadaljevala do izdelovalca pravega domačega »cegla« Matije Jerana, občudovala Peregrina Stegnarja, ki jima je predstavil kolarstvo, zelo zgovorna pa je bila tudi Marija Pezdirc. ki je podokničarja v zelo kratkem času naučila lončarje-nja. Ob prijetnem petju Fantovskega zbora iz Doba ter igranju Mengeške godbe 50 + sta tako obiskala vse stojnice ter dobro obložena z darili prišla do srednjeveškega gradu, ob katerem je bil vrhunec 19. podoknice Nedeljskega dnevnika. Ob navdušenju številnih obiskovalcev je bil poclokničar ob obisku prvega balkona deležen mrzle prhe Staneta Maslja, nato pa se je ob obisku pravega balkona prav raznežil ob prijetni pesmici, ki jo je posebej zanj povedala slavljenka. Mojca Hafner, tudi tajnica društva, ki te je v teh dneh že srečala z abrahamom. Šopka in podokničarjevih najboljših želja se je iskreno veselila ter se kasneje skozi grajska vrata skupaj s podokničarjem pridružila obiskovalcem, ki so ju navdušeno pozdra- vili, nato pa prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu, v katerem so nastopili najmlajši člani folklorne skupine Društva narodnih noš Domžale, otroški zborček vvaldorf-skega vrtca Marije Pezdirc, zapel je Damjan Brajnik, preden pa so niti prireditve vzeli v svoje roke Slovenski muzikantje, smo slišali še vrsto voščil in zahval vsem, ki so prispevali k prijetnemu vzdušju in odlično izpeljani prireditvi, katere del je bila tudi rdeča nit podoknic Nedeljskega - šaljivo tekmovanje, v katerem je največ pokazal Franc Erbežnik iz Krtine, ki mu želimo čim več sreče pri končnem žrebanju. »Ti pa znajo,« se je slišalo med šte-vilnimi obiskovalci, mnogi med njimi so ostali v prijetni družbi dolgo v noč, nekateri celo zgodaj v jutro, saj so organizatorji poskrbeli tudi za hrano in pijačo. To je bila imenitna predstavitev srednjeveških dni, za katero so prav vsi, ki so kakorkoli prispevali k njej, posebej pa Turistično društvo turnše. Češenik zaslužijo vse čestitke. V. Vojska Drage Turnšanke, dragi Češeničani, dragi Turnšani, drage Češenlčanke! M vendar prijatelji! Vendar, prijatelji, pozabiti, mje prijateljstvo milost, skrivnost, toga je treba kot milost gojiti "i ga hraniti kakor skrivnost. In ne dopustiti, si ne dovoliti: ne govoriti, ne peti in piti, se ne veseliti...... Suyri prijateljstvo je potovanje in je čez naše močvirje most!« Je zapisal pesnik Tone Kuntner. In prav je imel. In prav ima. Še danes. Podoknica Nedeljskega ne bi niti v sanjah tako lepo uspela, če ne bi vsi, pa prav vsi, ki smo se trudili iz dneva v dan, skupaj stopili in jo pripravili: ljudem v veselje, vsem nam v ponos. Petek. 13, maja 2005, bo ostal tudi (ali pa celo predvsem) po Vaši zaslugi z velikimi črkami zapisan v zgodovino, tako našega društva, kot tudi naših krajev. Ponovno smo dokazali, sebi in vsem, ki so prišli na prireditveni prostor v Turnšah, da preprosto znamo in zmoremo. Veliko. Hvaležna sva Vam za Vaš dragoceni prispevek k uresničenju tako ambiciozne zamisli, ki smo jo, skupaj, kot »ena duša in eno srce« pripravili v petek zvečer. Naj ne bo zadnja. Pa, se razume, »radi se imejmo!«. S hvaležnim spoštovanjem. m^^^^^^^^ Janko Jeraj predsednik Organizacijskega odbora Podoknice Nedeljskega - Turnše Češenik Janez Orehek predsednik TRD Turnše Češenik Prireditev so omogočili •KS Dob-OOSTIŠČE KovačItoličevo«HELIOS d.o.o. •PIVOVARNA UNION • ARBORLIIIM Volčji potok ' Mizarstvo iVmSek Miroslav s.p. • ZIDARSTVO Kahronanovič Samici s.p. • SOBOSLIKARSTVO Jaklič sandi s. p. • KADIO 1III • I.AVAKO d.o.o. • I« Ml I K •'•"■o •HORJAK PRECISE d.0.0.• KARTON KOI K i yO d.o.o. • SKOČA.I MII.AN s.p. • KAMNOSLŠ I VO DURGLR s.p. • TRGOVINA 1.11.A s. p. • GOSTINSKO PODJETJE TROJANE d.o.o. • AVIOIIIŠA MOSTE • OBČINA DOMŽALE • ČISTILNI SERVIS Sečen Stalim s.p. • ILIINOIIII Ciglar Slavko s.p. • EVA d.o.o Marinček Aleš • AVTOPRFVOZNIŠI VO Dolinšek s.p. • NADA PORTAL d.o.o. • MIZARSTVO SuSnik Marko s.p. • DAS BIRO Maks Jenin s.p. • TISKARSTVO Emil Kiselak s.p • IMSKERČEK Pezdirc Marija s.p. •CVETLIČARNA VIJOLICA 1'raSnikar Stanka s.p. • HIPERSO- UND RECORDS ZALOŽNIŠTVO d.o.o. • CVETJE ELI Seliškar Janez s.p. • VODOVODNI 'INSTALACIJI'; Gro-Selj Mavric s.p. • SOBOPLESKARSTVO Pire Matej s.p. • K( )VIN( ISTRI K lARSTVt > Florjančič Matej s.p. • TERMI 1 MORAVČE d.o.o. • AL WA( i I d.o.0. •VENDO s.p. • MIRKI IR ZAVAROVALNICA-VEIT TEAM d.o.o. • AVTOPREVOZNIŠTVO Slapnik Milan s.p. • Vilar Marin, s.p. • Svetina Lazar d.o.o. • Jeraj Branko s.p. • legarinee Franjo s.p. • Stupar Dušan s.p. • Občina Domžale Skupina Tuš se predstavlja - Bomo v Domžalah dobili PLANET TUŠ? Vsak dan kaj novega Pred kratkim je vodstvo Skupine Tuš v Celju pripravilo predstavitveno novinarsko konferenco. Predstavili so poslovni sistem, ki je v letu 2004 dosegel blizu 439,5 mio evrov, čistega dobička pa je bilo 16,3 mio evra. Zvedeli smo. da bodo v prihodnosti poskrbeli še za nekatere dinamične premike, saj želijo postati ne le eden od najpomembnejših slovenskih trgovcev, kar nenazadnje že so, saj imajo ob Mercatorju in Sparu v Sloveniji največji tržni delež 18,3 odstotka, temveč je njihov cilj postati prvi v Evropi glede na ustvarjeni promet na zaposlenega. Tržni delež želijo povečati do 25 odstotkov, hkrati pa je Aleksander Svetelšek, direktor podjetja I .ngroluš, najavil tudi prodor na trge v Srbiji in Makedoniji, kjer v naslednjih letih načrtujejo odprtje številnih trgovin, pripravljajo pa se tudi na prihod diskontnih trgovcev. Povedano je namreč bilo, da bomo potrošniki v Tuševih trgovinah že letos lahko kupovali vsaj 100 izdelkov, ki bodo imeli enako ceno ali bodo celo cenejši, kot jih bodo ponujali tuji diskonti. Slamnik je seveda najbolj zanimalo, kaj lahko pričakujemo v Domžalah, še zlasti ker se že govori o prihodu Planeta TUŠ v naše mesto. Izvedeli smo, da se pripravlja obnova nekaterih Tuševih trgovin (med njimi marketa Rodica), posebna skrb pa bo namenjena tudi celoviti obnovi sedanje veleblagovnice VELE, ki naj bi v prihodnosti postala del Planeta TUŠ trgovsko-zabaviščnega središča. Ob ogledu celjskega Planeta TUŠ smo se lahko prepričali, da gre za zelo velik zalogaj, ne glede na to, Aleksander Svetelšek, direktor podjetja Engrotuš da naj bi v centru našega mesta dobili pomanjšano kopijo. Sestavni del Planet TUŠa naj bi bil namreč velik supermarket. več različnih manjših trgovin, dvorana za bowling, bi-Ijardnica, do sedem kinodvoran ter velik prireditveni prostor, namenjen različnim prireditvam ter druženju. Vse skupaj naj bi bilo veliko do 18 tisoč kvadratnih metrov, investicija pa naj bi bila vredna celo do pet milijard tolarjev, prinesla pa naj bi do 300 novih delovnih mest. Z vizijo bodočega Planeta TI JŠ je po mnenju Aleksandra Svetelška vodstvo Občine IX>mžale seznanjeno ter z njim usklajujejo zlasti problematiko mirujočega prometa, ziasti velikega pomanjkanja parkirnih mest v centru Domžal, ureditev prometnic, ki naj bi zagotovile normalen pretok prometa skozi mesto, seznanjeni pa so tudi z. dosedanjimi aktivnostmi občine pri urejanju centra mesta ter z zahtevo po celoviti vsestranski ureditvi Domžal. V. Vojska n Toni Dragar, podžupan: Na željo direktorjev ENGROTUŠ in VELE DOMŽAL!: je bil že v letu 2004 opravljen razgovor, na katerem so predstavili svoje želje in ideje glede umestitve PLANET TUŠA v tenler Domžal. Ob tem je bilo pojasnjeno, da občina že dlje ureja center, predstavljeni so bile tudi ugotovitve urbanističnih delavnic, predvsem pa je bilo opozorjeno na probleme, ki jih je potrebno razrešiti pred začetkom pogovorov o umestitvi omenjenega zabaviščnega centra, in sicer: mirujoči promet zagotoviti je potrebno dovolj veliko število parkirnih mest za dejavnosti v centru (sedanje in prihodnje), območje je potrebno celovito prometno urediti ter upoštevati predvideno umestitev povezovalne peš sprehajalne poti. Svetovano je bilo, da strokovni službi Oddelka za prostor in okolje predstavijo svoje namere. Komisija za urejanje centra, imenovana s strani županje, je sestavljena iz predstavnikov strank in uprave, po potrebi vabi predstavnike ENGRO-TUŠA in VELE. Ti so seznanjeni, da se bo območje ob Vele v centru reševalo celovito. Se lepši prodajni salon Lil' d.d. v Preserjah pri Radomljah Več kot le odprtje nove pridobitve *Z zadovoljstvom sporočamo, da smo razSirili in preuredili prodajno razstavni salon in s tem uresničili željo, "••kupcem, poslovnim partnerjem in Prijateljem v prijetnem amhicnlii predstavimo celotno paleto naSih proizvodov«, je v prijazno povabilo na odprtje Preurejenega salona pohištva v Preser-|'lh pri Radomljah zapisal direktor LIP Radomlje d.d., Asto Dvornik, 'ako se je 19. maja 2005 v obnovije-nem razstavnem salonu zbralo mnogo kupcev, poslovnih partnerjev pa tudi r>r;ia(eljev I ip Radomlje, ki so bili dc-e'-ni pravega kulturnega dogodka, v ;iloi'm so »h petju Kvarteta Kri odprli i";' Prodajno razstavo slik kamniškega slikarja Mira Novaka, ki večino svoje-■J s"karskega opusa namenja motivom "eokrnjene narave. Po predstavitvi podajno razstavnega salona, smo ob J'idskih pesmih prisluhnili Primožu "le.ngu, ki je predstavil slikarja, ta pa sc J« vodstvu Lip zahvalil za prilož- nost, da lahko pokaže svoja umetniška dela. Večji in lepši prodajno razstavni salon ponuja kupcem, da si pohištvo ogledujejo postavljeno v posamezne prostore, dopolnjeno z drugimi izdelki, ki jih ne sme manjkati tako v kuhinjah, kot dnevnih prostorih in spalnicah, vse skupaj pa deluje zelo pregledno, funkcionalno predvsem pa prijetno za oči. O kvaliteti masivnega pohištva govori tudi tradicija izdelkov Lip, saj v letošnjem letu obeležujejo tudi 110- letnico svoje bogate lesnopredelovalne tradicije. Razni stoli, čudovite mize, omare in omarice ter drugo pohištvo je v novem salonu prava paša za oči, o čemer se morale prepričati sami Salon je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, oh sobotah pa od 9. do 13. ure. Obiščite ga In se prepričajte tudi o ugodnostih nakupov, kijih v Lip nikoli ne manjka. DobrodoSlil Društvo čebelarjev Domžale Pozdravljeni, čebelarji s Koroške! Društvo čebelarjev Domžale se zaveda pomena izmenjave izkušenj z drugimi čebelarskimi društvi, zato so že večkrat obiskali druga društva po Sloveniji, v maju pa so se prvič odločili, da bodo tudi gostitelji. Medse so povabili čebelarje s Koroške - iz. Črne na Koroškem, ter jim dobrodošlico izrekli v Čebelarskem centru Slovenije - na Brdu, kjer so goste pozdravili tudi predstavniki vodstva slovenskih čebelarjev, med njimi tudi tajnik Tone Tomec. Po kratki predstavitvi dejavnosti centra so gostje obiskali tudi čebelnjak Čebelarskega društva Domžale, ob katerem jim je dejavnost gostiteljev predstavil predsednik Marjan Koderman, s strani vodstva društva pa sta sodelovala tudi Viktor Svetlin in Edvard Rems. Domžalski čebelarji so jih tudi pogostili ter z njimi izmenjali izkušnje pri organizaciji društva, skrbi za zdravje čebel ter današnjega položaja čebelarjenja. Nato jih je avtobus odpeljal v Arboretum Volčji Potok, kjer obiskovalci niso mogli skriti veselja nad čudovitim parkom, še posebej pa sta jih z dobrodošlico presenetila Veronika in Ludvik Lap iz Čebelarske družine Homec. Po dogovoru se jim je ob čebelnjaku pridružila tudi Vera Vojska, odgovorna urednica Slamnika, ter jim na kratko predstavila Občino Domžale, njene značilnosti ter znamenitosti, pozabili pa niso niti na področje kmetijstva - še posebej čebelarjenja. Gostom je tudi povedala, da so čebelarji vedno dobrodošli gostje na številnih prireditvah ter da so sodelovali tudi na prireditvi ob občinskem prazniku ter 80-letnici razglasitve Domžal. V pogovoru so vsi skupaj ugotovili, da se skrb družbe za čebelarstvo krepi, saj smo tudi v Sloveniji spoznali, da brez zdravih čebel ter njihovega medu ne bo zdravih ljudi, kot je povedal tudi predsednik društva iz Črne na Koroškem, Ludvik. Prijeten sprehod skozi park so zaključili s kosilom v Gostišču Kovač na Količevem, sledila pa je »panoramska« vožnja skozi občino do Gorjuše, kjer so imeli gostje priložnost, da ob pregledu številnih zgodovinskih zbirk tudi v praksi spoznajo zgodovino naše občine, navdušil pa jih je tudi obisk Železne jame. Prijetno druženje so zaključili z vrsto izmenjanih izkušenj ter stkanih vezi med posameznimi čebelarji, pa tudi obljubo, da bodo enkrat v prihodnosti domžalski čebelarji obiskali Koroško ter se prepričali, da tod živi veliko pridnih čebelarjev. Obvestilo Energetska svetovalna pisarna Domžale je na novi lokacija na Ljubljanski c. 102, vhod s Kamniške ceste za policijsko postajo Domžale v II. nadstropju. Telefonska številka (01/ 7220 430) je nespremenjena, ravno tako uradne ure, 18.30 do 20.00, vsako sredo. Kontaktna oseba je še vedno Nataša oz. receptor na občini. lir /// ™ / Jf > Društvo narodnih noš Domžale Nepozaben izlet v Malkovec Lansko leto novembra smo imeli čudovit večer z gosti iz Malkovca v galeriji Beseda. Nismo jih mogli pozabiti, zato smo jih na njihovo povabilo 14. maja obiskali. Z avtobusom smo se odpeljali v eno izmed najlepših pokrajin v naši prelepi Sloveniji. Peljali smo se proti Trebnjem, zavili proti Mokronogu po dolini Mirne, čudovita pokrajina. In če naletiš še na ljudi, ki ne vedo, kako naj te postrežejo, potem je dan popoln. Bilo je enkrateno. Tudi mi smo prispevali , saj smo prišli z glasbo (harmonika, trobenta in igranje na rifelmašino). Za glasbo je šlo 15 narodnih noš, ljudske pevke in ostali, domačini so nas pričakali s ploska- njem s predsednikom KS, g. Marjanom, g. Stanetom, predsednikom vinogradnikov, ter aktivom kmečkih žena ter ostalimi vaščani. Sprejem so popestrile naše ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, pod vodstvom ga. Mare Vilar s pesmijo Oj, Triglav moj dom. Uživali smo ob vseh dobrotah, ki so jih pripravile pridne roke iz Malkovca. Glasba in ples sta nam polepšala dan. Gostiteljem smo podarili sliko domžalske cerkve, ki jo je izdelal g. Jože Tonig. Aktivu kmečkih žena smo podarili domžalske slamnike, nato pa skupaj obiskali cerkev sv. Trojice in peli Marijine pesmi, za katere so intonacijo dale naše ljudske pevke. Naslednja naša postojanka je bila pri največjem vi- nogradniku, g. Rudiju Celestini. V zahvalo za prijazen sprejem smo gostiteljema podarili kipec (perica na Mlinščici), izdelek ga. Dinke Korbar, ter slamnika za gospodinjo in gospodarja. Naš naslednji postanek je bil v Telčah, kjer sta nas pričakala ljudska godca ter ogromno domačih dobrot. Bilo je veliko petja, plesa in veselega druženja. Nikakor se nismo mogli ločiti, ker nam je bilo lepo. Dan, poln doživetij, v katerem nas je pozdravil tudi g. župnik Japelj. Zaradi pomanjkanja časa smo se zahvalili za prekrasen dan, ki smo ga doživeli med temi čudovitimi, pridnimi in darežljivimi ljudmi. Zato, dragi Domžalčani, pojdite med te krasne vinograde in spoznajte te prijazne ljudi. Če pa se hočete imeti lepo - se pa včlanite v naše društvo. Pokličite 041 256 327, dobrodošli! Olga Pavlin 1945-2005 Spominska slovesnost na Poljani Osnovni namen tega prispevka je osvežitev spominov na težke čase NOB na Koroškem in na čas težko izbojevane svobode - maja 1945. Ob tem je potrebno posebej poudariti danes aktualna sporočila Poljane pri Prevaljah. Svoboda - vsak narod ima pravico do odpora, če je bil napaden. Mir-nikoli več vojne, kajti vojna je kruta, nečloveška, je največja tragedija ljudske družbe. Sožitje in strpnost sta med narodi v sedanjem svetu global izacije izredno potrebna za dostojno življenje posameznika in celotne družbe. Med udeleženci proslave so bili: general Ivan Dolničar Janošik, ki je sodeloval pri podpisu kapitulacije nemške vojske v Topolščici in Poljani ob zajetju nemškega general-polkovnika Aleksandra Lohra, Janez Stanovnik, predsednik borčevskih organizacij Slovenije, načelnik GŠ SV - general major Ladislav Lipič, poslanec DZ Anton Rous in drugi vidnejši predstavniki družbenega življenja. Slavnostni govornik, mi- nister za obrambo Kari Erjavec, ki je prisotne nagovoril: »Po 60-ih letih od konca druge svetovne vojne lahko trdimo, da je ta vojna postala zgodovina. Ko nove generacije dogodek iz preteklosti spoznavajo iz zgodovine ter nanj niso več ideološko ali generacijsko vezane, potem dogodek postane zgodovinski. Z umestitvijo dogajanja od leta 1941 do 1945 v zgodovinske okvire si bomo naredili veliko uslugo. Prepričan sem, sa smo državljanke in državljani Republike Slovenije danes dovolj zreli, da lahko neobremenjeno ocenimo dogajanja med drugo svetovno vojno in njene posledice, še posebno, ker tedanje dogodke ocenjujemo z drugih izhodišč«. Naj omenimo, da so bili vsi govorniki deležni burnega aplavza nekaj tisočglave množice udeležencev proslave na Poljani v soboto 14. maja 2005. V kulturnem programu so sodelovali Godba na pihala, mešani pevski zbor, recitatorji in drugi. Prisotni veterani, SV, borci in pomlajena partizanska enota »Triglav« - živo izročilo odporništva. Naj omenimo, da so se srečanja udeležili tudi člani borčevskih organizacij vseh novo nastalih občin Domžal. Joža Novak Pomlajena partizanska enota Triglav s 35. člani Iz raznih krajev Slovenije, v enotnih uniformah, z različnim dekoracljsklm orožjem. Enota nastopa na proslavah - kamor je vabljena. Vodja enote je Aleš Čarman ZaMjučnivkoncert zborov v Župniji Jarše Ob zaključku veroučnega leta smo se pevci in pevke vseh treh zborov župnije Jarše odločili pripraviti skupni koncert. Izvedli smo ga v nedeljo, 29. maja 2005 v cerkvi sv. Mohorja in For-tunata v Grobljah, ob 17. uri. Otroški zbor se nam je predstavil pod vodstvom Ane Černe, pod taktirko Jane Lamberšek je zapel mladinski, odrasli zbor župnije Jarše pa z zbo- rovodkinjo Petro Konjar. Tudi letos so se nam pridružili pevci - gostje in instrumentalisti, ki so popestrili naš koncert. Vsak zbor je zapel tri pesmi, ob koncu pa smo na oder stopili vsi skupaj. Radi pojemo sebi in drugim v veselje ter Bogu v čast. Če ste ta glasbeni dogodek zamudili, nas lahko pridete »poslušat« k nedeljskim mašam ali pa se vidimo čez eno leto. J. Lamberšek »Oratorij 2005« Tudi letos se bo v domžalski župniji dogajalo. Že petič pripravljajo vedno bolj popularen Oratorij. Lani se je zbralo kar 155 otrok. Koliko jih bo letos? Bomo videli. Letošnja naslovna tema je Ne se bat', Oratorij pa bo potekal od 27.6.05 do 2.7.05. Skozi ves teden bomo spremljali zgodbo Tobita in izpopolnjevali svoje ročne spretnosti na različnih delavnicah. Igra in zabava, neprestana spremljevalca tedna, pa bosta naše dobro razpoloženje še dodatno popestrila. Da bo vzdušje še bolj popolno, se bomo sredi tedna odpravili na izlet, kjer se bomo ohladili in zabavali v vodi. Konec tedna bo zaključna maša, po njej pa program, kjer bomo pokazali, kaj vse smo ustvarili. Ker pa za samo pripravo in izvedbo ni dovolj le dobra volja, ki je ne manjka, ampak je potrebno poskrbeti tudi za materialne elemente, ki so nujno potrebni za izvedbo, se ustvarjalci Oratorija obračajo tudi na vas za pomoč v kakršnikoli obliki - materialni ali finačni. TR: 24200-9004075854 / namen plačila: ORATORIJ 2005. Vnaprej se najlepše zahvaljujejo. Če pa vas karkoli zanima o Oratoriju, pa lahko pišete na elektronski naslov www.zu.domzale@rkc.si. M.K. Turistično društvo Jarše - Rodica Delali kmečke butare Način življenja in dela na slovenskih kmetijah sta se vseskozi spreminjala, saj so se kmetije modernizirale in delovno silo so zamenjali stroji. Le izdelava kmečkih butar se do današnjih dni ni bistveno spremenila, saj jih na kmetijah, kjer imajo krušne peči, še vedno izdelujejo, le na hitrejši način. Da pa bi ohranili prvotni način izdelave, smo že četrtič organizirali tekmovanje, komisija pa je budno spremljala potek tekmovanja in občudovala spretnost in iznajdljivost tekmovalcev. Tekmo- vanje sta spremljala in spodbujala dva naša mlada harmonikarja, Janja in Matic Hribar. Ko smo zrezali vse veje v butare in ko je število le-teh preseglo 100, so bila podeljena priznanja: I. mesto sta osvojila zakonca Tone in Cilka Ručigaj iz Zg. Jarš, 2. mesto zakonca Jože in Nevenka Narobe iz Sr. Jarš in 3. mesto družina Uršič iz Zg. Jarš. Družina Černivec nam je pripravila bogato kmečko pojedino; ob dobri kapljici in jedači smo še dolgo kramljali in obujali stare kmečke običaje ob tovrstnih druženjih. Nevenka Narobe Društvo diabetikov Zdravju naproti V maju smo v Društvu diabetikov Domžale začeli z izobraževanjem, končali pa s šport-no-rekreativnimi igrami. Kako zdravo hrano jemo, nas je zanimalo 6. maja 2005, ko smo na prečudovito majsko popoldne napolnili predavalnico Zdravstvenega doma Domžale, da bi prisluhnili predavanju gospe-Andreji Sirca Čampa. dipl.inž. živilske tehnologije. Predavateljica dela na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer skrbi za prehrano otrok s sladkorno boleznijo. Dobro pozna tudi mladostniške stiske, upore, sprenevedanja, prikrivanja le-teh, ob sprejemanju in privajanju na življenje s sladkorno boleznijo. Pohvalila je skrb Ministrstva za zdravje, ki je vsem do 15. leta starosti omogočilo uporabo inzulinske črpalke. Ta mladostniku zelo olajša življenje, čeprav se morajo on in njegovi svojci naučiti ne le tehnike delovanja in rokovanja s črpalko, ampak tudi štetja ogljikovih hidratov v prehrani. Iz znane firme Zaloker & Zaloker je sedaj na voljo »pametna« tehtnica, ki živilo ne le stehta, ampak mu določi vsebnost ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, holesterola in energetsko vrednost. Na nastanek sladkorne bolezni, ki jo dobimo po 40. letu starosti, vpliva, poleg dedne nagnjenosti, še neustrezna prehrana, prekomerna telesna teža, premalo gibanja, škodljive razvade in stresno življenje. Poudarila je, daje prehrana sladkornega bolnika zdrava, varovalna prehrana. Pomembno je načrtovanje obrokov, pogostnost in red. Podrobna razlaga živil, ki jih imamo v vsakodnevni prehrani, nam je dala razumljiv odgovor na marsikatero do sedaj zmotno mišljenje. Vsem, ki smo pozorno sledili preprosti, a razumljivi razlagi, je bilo žal za tiste, ki se predavanja niso udeležili. Urejena prehrana, združena z rednim vsakodnevnim gibanjem v naravi, še vedno predstavlja bistvo ukrepov pri zdravljenju te sodobne bolezni preobilja in stresov. Pohodi Po programu športnih aktivnosti, ki smo ga pripravili že jeseni 2004, skupaj z društvi Gorenjske (Kranj, Jesenice, Tržič in Škofja Loka), so se člani našega društva v nedeljo, 15. maja, udeležili meddruštvenega pohoda, ki ga je organiziralo Društvo diabetikov Jesenice. Bilo je prijetno in lepo, za nekatere od 100 udeležencev malce naporno. Člani našega društva smo obiskali Sveti Primož nad Kamnikom. Navdušeni nad lepim vremenom in naravnimi lepotami smo se vzpenjali proti cilju. V senci sveže zelenih dreves smo sproščali oz. topili odvečne kalorije. Ob pomenkovanju med potjo smo v uri in pol prispeli do želenega cilja. Ob prelepem razgledu po dolini pod nami, obkroženi s planjavami in vrhovi, nam je zastajal dih. Po krajšem počitku in okrepčilu smo si ogledali zgodovinsko cerkev sv. Primoža. V mesecu maju. Zadnjo soboto v maju smo se z avtobusom odpeljali v Velenje, kjer je potekalo 10. jubilejno športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije. Tekmovali smo v tenisu, odbojki, pikadu, ruskem kegljanju, hitri hoji na 2 km ter pohodih. Le nekaj vztrajnih srečnežev iz našega društva pa si jč ogledalo enega najbolj sodobnih muzejev premogovništva v Evropi, v Velenju. Skoraj 200m pod zemljo smo s pomočjo vodiča in multimedijskih predstavitev spoznavali premogovništvo nekoč in danes. Pri hladnih 8 stopinjah C smo se v jami še potresli ob simu- laciji eksplozije metana v rudniku. Ni nam bilo žal hlajenja v jami, saj nas je zunaj čakalo vročih 30 stopinj C, kosilo in hitri ter živahni ritmi narodno zabavnega ansambla.V Domžale smo se peljali utrujeni, zagoreli od sonca z željo, da sc čim prej spet srečamo in krenemo na pohod ali izlet po naši prelepi Sloveniji. Anica Cotman Anžlc Hoja - vaša poteza meseca! Spomladanski čas je zelo lepo letno obdobje. Sploh če je bogato s sončkom. Žal pa je za marsikoga to lahko tudi tisto "krizno obdobje", ko je treba pokazati nekaj več kože in morda tudi malenkost "viška teže". S tem pa lahko nastopi občutek ne-sproščenosti. Da boste takšnemu počutju pokazali hrbet, postanite aktivni. Nič ni lažjega, kot da zjutraj vstanete 10 minut prej in "jo šibne-te" ven. S hitrimi koraki se dvakrat sprehodite skozi ulico, potem pa brž domov, da se boste še lahko uredili za v službo. Na začetku vam bo morda nekaj težav delal 10 minut krajši spanec, vendar pa se vam bo "trpljenje" zagotovo obrestovalo. Naj vam prišepnemo še, da je hoja ena izmed najuspešnejših metod izgubljanja teže. Še več pa šteje vaše psihično počutje, ki bo s hojo vsak dan boljše. Hoja je namreč pravi balzam tudi za to. Prepričajte se! Alenka Žumbar FINANČNA TOČKA F# V Domžalah smo za vas odprli že drugo Finančno točko, specializirano poslovalnico družbe KD BPD, d.o.o. Tako kot v ostalih poslovalnicah v mreži Finančnih točk po Sloveniji so tudi v domžalski Finančni točki na voljo: - vat informacije o varčevanju v vzajemnih skladih, - pristop k večini slovenskih vzajemnih skladov, - posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev. - informacije o individualnem upravljanju premoženja, življenjska zavarovanja zavarovalnice Slovenka Življenje d.d. in - premoženjska zavarovanja Zavarovalniške hiše Slovenka d.d. V novi poslovalnici na Ljubljanski cesti 83 nas lahko obiščete od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro. Veseli bomo vašega obiska! e-Študentski Servis praznuje 10 let! e-Študenlski Servis, ki je kot Studentski servis začel poslovati leta 19°5, je v desetih letih /rasel v pomembno podjetje za posredovanje del Studentom in dijakom tako v lokalnem okolju kot drugje, saj ima Že preko 30 zaposlenih. Zaradi odprtja novih poslovalnic drugje po Sloveniji je leta 2002 spremenil svoje ime v e-Studentski Servis (prej Študentski Servis Domžale). Ime simbolizira razvoj spletnega poslovanja, storitve, ki so jo člani in podjetja zaradi njene učinkovitosti dobro sprejeli, /a imena poslovalnic, kijih prepoznate po značilni zeleni barvi, v lokalnih okoljih sicer se vedno uporabljajo tudi ime kraja, v katerem je poslovalnica, npr. e-Študentski Servis Domžale. Hkrati z rastjo podjetja, ki je postalo eden od treh največjih Studentskih servisov v državi in sc zadnjih pet let uvršča na lestvico Gazel, na katero so uvrSČena najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji, je raslo tudi Število Članov in podjetij, ki so zaupala e-Študentskem u Servisu. Pri posredovanju det so tako sodelovali že z več kot 20.000 podjetji, ob 10. obletnici poslovanja pa seje v e-ŠS vključil Že 100.000. Član. Ta Številka pomeni, daje Član tega servisa Že vsak drugi slovenski dijak in Student, kar veliko pove o kakovosti storitev, ki jo servis nudi. Dobro je tudi sodelovanje e-Študentskega Servisa z lokalnimi in drugimi skupnostmi-S Študentskima kluboma Domžale in Kamnik pripravljajo različne dogodke, namenjene mladim (Pool party, Brucovanje...), organizirajo Številne tečaje in izobraževanja ter ugodnosti in popuste, v sodelovanju z Občino Dom/ale pa načrtujejo (udi rešitev svojih prostorskih težav, Sodelujejo tudi s Številnimi Študentskimi društvi na slovenskih univerzah in s športnimi druStvi. Med Študenti in dijaki je e-ŠS cenjen zaradi zalaganja zaslužkov, saj za devetdeset odstotkov posredovanih del zaslužek nakažejo takoj, ko podjetje vrne napotnico. Tudi že omenjene spletne storitve (osebni e-servisj, ki omogočajo naročanje napotnic in prijavo za aktivne iskalce del, dodatno nezgodno zavarovanje študentov in dijakov med delom, svetovanje glede dohodnine, pri načrtovanju kariere in nuđenje brezplačne pravne p<>; moči, so dodaten razlog za ugled, ki ga uživa e-Študentski Servis. Med člani so posebej priljubljeni tudi zaradi simpatičnih referentk, ki članom ob obisku poslovalnic včasih celo skuhajo kavo. Na e-Študentskem Servisu Želijo Študentom in dijakom Se naprej nuditi e-nostavno in kvalitetno storitev posredovanja del, podjetjem pa zagotoviti najboljše kadre za delovna mesta. Že od ustanovitve podjetja je e-ŠS inovator na področju posredovanja šludenlskih del v Sloveniji in temu trendu bodo sledili tudi v prihodnje. Martin Tomažin Ana Meden. OŠ Brdo pri lukovici. IV. srečanje raziskovalcev osnovnošolcev za območje Domžal in Kamnika Po večmesečnem delu je 71 avto-rJev od I. do 9. razreda osnovne •°le predstavilo 38 raziskoval-"'J1 nalog na različnih področjih, "čenči so raziskovali in oblikovali ra'-iskovalne naloge s pomočjo 25 Mentorjev. Najboljših šest se bo Potegovalo za priznanja na dr-'"vnem srečanju mladih raziskovalcev. košnje srečanje mladih razisko-v*Jčeyje potekalo na OŠ Preserje Pri Radomljah. Sodelovali so mladi r:"iskov;ilei iz. naslednjih šol: OS Venclja Perka - Domžale, OŠ Rodijo OS Janka Kersnika - Brdo, OŠ Jur>ja Vege - Moravče. OŠ loma Brejca - Kamnik, OŠ Marije Vere Kamnik in OŠ Preserje pri Radomljah. Večji del raziskovalnih nalog je bilo pripravljenih na področju višje stopnje (23), vendar se je v tem šolskem letu povečalo tudi število nalog, izdelanih v nižjih razredih (15). Najmlajša avtorica je bila učenka 1. razreda OŠ Rodica, Leja Šušnjara. Medtem ko je pomembna naloga mentorjev učencev v nižjih razredih navduševanje za raziskovalno dejavnost, je glavna naloga mentorjev, da učencem v višjih razredih pomagajo, da so naloge pripravljene dosledno v skladu s pravili ZOTKS, saj se najboljše uvrstijo na državno srečanje mladih raziskovalcev. Za predstavnike naše regije je devetčlanska strokovna komisija izbrala naslednje naloge: - Kako so v Mlinščici prale naše babice? (etnologija), avtorici Maja Grujič in Andreja Jeretina pod mentorstvom Vilme Vrtačnik Merčun (OŠ Rodica), - Ko zazvenijo vodne kapljice (fizika), avtorja Katja Pirnat in Anže Zalokar pod mentorstvom Dušana Smoleta (OŠ Rodica), - Raziskovanje in merjenje lastnosti Aceton peroksida (kemija), avtor Andrej F.manuel Cotman pod mentorstvom Mateje Vidmar (OS Rodica), - Pravilni večkotniki in platonska telesa (matematika), avtorica Ana Meden pod mentorstvom Mojce Češnje-var (OŠ Janka Kersnika - Brdo), - Včasih smetišče, danes sprehajališče (sociologija), avtorja Dijana Tesič in Alen Alandžak pod mentorstvom Polone Kancilija (OŠ Marije Vere - Kamnik) in - Malerni jeziki in narečje na naši šoli (slovenščina), avtorici Maša Hribar in Maja Ivona Pretnar pod mentorstvom Sabine Burkeljca in Vilme Vrtačnik Merčun (OŠ Rodica). Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so s svojim deležeTn prispevali k izvedbi tekmovanja ter dobremu počutju tekmovalcev: Plastenka - Radomlje, Občina Domžale, Lek, Mladinska knjiga. Mestne lekarne Kamnik. Mercator in llelios. Vsem mladim raziskovalcem ter njihovim mentorjem čestitamo, najboljšim pa želimo uspešno predstavitev na državnem srečanju v Murski Soboti, v začetku junija. Petra Kalan Osnovna šola Venclja Perka Zasadili smo drevesi jem šolskem letu smo v OŠ v«nelja Perka ustanovili Skupnost •fHcev šole - SUŠ, ki je povezo- j?1"! orgtui oddelčnih skupnosti. ,rt%tiivniki posameznih oddcl-°v na ta način demokratično Vc'Javljajo pravice in interese v°i'h sošolcev. Sli 2004 so predstavniki SI iS ['"likovali in sprejeli program dela. haloge, ki so predlagane v Pravilhi- "o pravicah in dolžnostih učencev * "snovnih šolah, so predstavniki '""Polnili in natančno določili glede J-''1 potrebe in želje naše skupnosti, r? Posebej pomemben se nam je jjdcl predlog predstavnikov, da bi ?*Wi na izboljšavi bivalnega okolja, .0re.i, da bi se trudili za lepši izgled. tn čistejše okolje. K razmišljanju 0 eJ tematiki nas je spodbudil tudi do-|°dek med jesenskimi počitnicami, .? ?° nepridipravi požagali javor in JVJ'kostanj, ki soju zasadili učen-I .^"loškega krožka pred desetimi Vandali si pogosto za tarčo iz- birajo šolsko okolje in za sabo puščajo razdejanje, kar nas vse jezi in krepi v vztrajanju pri skrbi za urejenost naše okolice. Letos je šolski parlament, kije izvršilni organ skupnosti učencev šole, drugič to leto zasedal točno na 22. april, na dan Zemlje. Predsednik parlamenta, Luka, je po ozvočenju učencem ter učiteljem šole spregovoril nekaj besed o prazniku našega planeta. Povedal je nekaj zgodovinskih dejstev, opozoril na ranljivost in enkratnost planeta ter najavil zasaditev dveh dreves. Predstavniki šolskega parlamenta so se z zasadit- vijo dveh javorjev vključili v dejavnosti, ki so ta dan potekale po celem svetu in na ta način prispevali svoj delež k ohranjanju zdravja in lepot našega planeta. Javorja se nahajata med vhodoma v šolo, zato so ju učenci poimenovali DAN in NOC. Ko pridejo v šolo, je noč, ko odhajajo, je dan ... Javorja sta se uspešno udomačila in pogumno ozelenela. Trajalo bo kar nekaj let, da nam bosta koristila s svojo senco, kisikom in blagodejnim zelenjem. Do takrat pa bomo zanju vsi skupaj pozorno skrbeli. Karllna Strehar, OŠ Venclja Perka Domžalski gimnazijci v Budimpešti p sm Prvomajskimi počitnicami se dnini letniki Gimnazije '»mžaie v zgodnjih urah pod vod-' v<>m razredničark Nataše Pašni- *' m Metke Karlovšck odpravili ža ."dnevno ekskurzijo na Mad-«,,,!■ ()<|peljali ""to se proti Pati. 1 n'*'ni skozi mejni prehod i„,.c.a Va* in pot nadaljevali ob žafi 0hali Blatncga jezera, mad- " r*kega morja, do Budimpešte. Čas' C'an smo se v popoldanskem „..[' 'Prehodili na (ierharclovhrib h'rir,gra'|skini kompleksom. Na vrhu žitr a'|C sP°mcnil< svobodi, ki so ga £ Habsburžani, malo nižje pa od l Tva <-'itadela iz 19. stoletja, PobS i f sc razProsura panoramski iščoč n;' l5,l(linipešlo '" nicn" Pr ; '--vopska kraljica Donava deli in p'lmco na dva' dela, na Budim Pliz k t0- Nat0 smo se Pe,iali cez laiei mosl do Vaci ,Jtca- ki 'e tetj 8antnciSa "lica v mestu. Neka-sDe|S" Padli v nakupovalno mrzlico, sProh i'8' so si v/cli cas a kiatek SOlo P° nc/-nanem okolju, /večer tnad*8* ""Peljali v čordo, značilno cij^?*0 restavracijo. Ob čudovitih m,d- lh melodijah'in oh okusnem k» n . kern bograču smo se lah- IJtrnj • ni ,lldi v ritmu cardaSa-/rai^g n' 0(1 vožnje, nadihani svežega a ter zaužiti novega znanja smo w*Jaf r~\ m. J»SL zaspali v hotelu. Drugi dan smo se pO zajtrku odpeljali na Trg Herojev, kjer na šestintridesetmetrskem stebru Angel Gabrijel varuje duše umrlih. Napotili smo se do Ribiške trdnjave, kjer smo obudili spomin na čase, ko so prva plemena poselila območje ob Donavi. Nekateri smo si ogledali cerkev sv. Matija, spet drugi grajska poslopja. Tu so se naše ure ogledovanja Budimpešte končale. Kasneje smo se ustavili v enem izmed največjih nakupovalnih centrov, kjer smo si nakupili vse potrebno za na pot. Tokrat smo se proti domu vračali ob severni obali Blatnega jezera in se še zadnjič v tujini ustavili na polotoku Tihanvu. kjer smo si kupili kak spominček. Lani smo si ogledali Benetke, letos Budimpešto. Med mestoma ne najdem podobnosti. Budimpešta je lepo, zgodovinsko zelo bogato mesto. Ker pa je do nedavnega tu vladal komu- nistični režim, daje še danes občutek hladu in mračnega vzdušja. Ko spoznamo tuje dežele, se zavemo, kako lepa je Slovenija. Renata Vinčec Vrtec Urša, Enota Čebelica Krajše počitnice... Lansko leto smo bili na kmetiji, letos pasem se odločila, da svojo skupino otrok odpeljem na višino 1023 m - v kočo na Starem vrhu, kjer smo preživeli tri prijetne dni, polne novih doživetij. Prehodili in ogledali smo si bližnjo okolico, tudi kmetijo nižje v vasi, osvojili čisto pravi vrh Starega vrha, iskali skriti zaklad, obiskal nas je lovec in nam med drugim povedal, kako se »kuha« oglje in kaj so to kope. Zadnji dan pa smo pekli čisto prave medenjake. Tudi za igro smo našli nekaj časa. Resnično so bili dnevi prekratki, noči pa potem bolj živahne, ko so otroci podoživ-ljali dnevno veselje v spanju. Da smo pazili drug na drugega, skrbeli, se veliko »crkljali«, pogovarjali in še in še... smo bili skupaj 21 otrok skupine Pikapolonic iz Čebelice, Janja, Saša in Jelka. Kmalu je prišel čas povratka do- mov. Že na ovinku Ljubljanske ceste smo iz avtobusa mahali staršem. Zanje smo pripravili medenjake, da se skupaj posladkamo. Seveda takoj po objemih in poljubčkih... Jelka Kokalj Plavalni tečaji poletje 2005 Začetni in nadaljevalni tečaji plavanja bodo potekali v domžalskem bazenu.od 10.00 do 15.00 ure, od ponedeljka do petka. Možnost jutranjega varstva med 8.00 in 10.00 uro. Doplačilo za varstvo je 4.000 sit/teden. IZMENE: i) 2) 3) 4) 5) 6) 4.7. 11.7. 18.7. 25.7. 1.8. 8.8.- 9.7.2005 15.7.2005 • 22.7.2005 ■ 29.7.2005 5.8.2005 12.8.2005 VODENJE PROGRAMOV: Učitelji športne vzgoje in študentje fakultete za šport STROŠKI: • 10.000 sit/ posameznik za eno izmeno • 4.000 sit /doplačilo za jutranje varstvo NAČIN PLAČILA: Prvi dan posamezne izmene PRIJAVE IN INFORMACIJE: Vsak delavnik med 8. in 15. uro Skupnost osnovnih šol. Ljubljanska 89, Domžale, Tel: 01/721 91 80, fax: 01 /721 91 85 STARŠI OMOGOČITE OTROKOM PRIJETNE ŠOLSKE POČITNICE! Zveza prijateljev mladine Domžele In ŠD Sonček Mostovi med preteklostjo in prihodnostjo Učenci OŠ Rodica so 12. maja 2005 na svečani prireditvi, ki je bila v Kulturnem domu Groblje, počastili 60-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom ter prvo obletnico pridružitve Evropski uniji. Prireditev, ki je bila sestavljena iz treh delov, je prikazala mostove med preteklostjo (Spomnimo se), sedanjostjo (Domovina) in prihodnostjo (Mir-svoboda-prijateljstvo). Recital so doživeto uprizorili učenci pod vodstvom mentoric Natalije Po-kovec, Sabine Burkeljca in Drage Jeretina Anžin. Svoje misli o svobodi in miru so pripovedovali učenci 1. c (mentorica Irena Mučibabič) in učenci krožka ustvarjalnega pisanja (mentorica Martina Leskovec). Slavnostni program so dopolnjevale glasbene točke Otroškega pevskega zbora OŠ Rodica pod vodstvom Eme Cerar ter gostujoči glasbeniki: Pihalni orkester Glasbene šole Domžale, kitarisdca in pevka Silva Kosec ter Domžalski rogisti. Na koncu je nastopila tudi šolska glasbena skupina Popteens. Prireditev je izzvenela v zavedanju vrednot, kot so domovina, svoboda, mir, prijateljstvo. V. V. Merčun Otroški pevski zbor OŠ Rodica Z našim strokovnim znanjem V sodobnem svetu in načinu življenja, ko je tehnika »prevzela« vlogo gibanja, je še kako pomembno zavestno in načrtno uvajanje gibanja v življenje posameznika. Z rojstvom smo prinesli s seboj naravno potrebo po raznovrstnih aktivnostih, tudi telesni dejavnosti. Ta otroka nenehno žene naprej, k odkrivanju sveta, pridobivanju spretnosti, raziskovanju in še in še. Naravno potrebo po gibanju spodbujajo najprej starši, kasneje pa tudi širša okolica, 'it \ \:, ■J ■ t ' " nrn^K. m * * • * * L 1 1 , \ * rj i ^> i •* ' <• * m m Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudano vam veliko izbiro poročnih m otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov Itaprej, torte tudi /,i PIABI IIKI domača potno, ročno izdela nt domač« piškote in ostale slaščice Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure kamor sodi tudi vrtec. Tako so v letošnjem šolskem letu vzgojiteljice s svojim strokovnim znanjem in spretnostmi, ki so si ga pridobile tudi z dodatnim izobraževanjem, skrbno organizacijo ter pripravljenostjo vseh v vrtcu IZVAJALI RAZLIČNE AKTIVNOSTI IN PROJEKTE, tudi s področja gibalne vzgoje: • dodatna ŠPORtNA VADBA za otroke v dveh enotah v dopoldanskem času pod vodstvom vzgojiteljice - profesorice športne vzgoje; • izvedli projekt »IGRE NA SNEGU IN UČENJE SMUČANJA«, kamor je bilo vključenih kar 120 otrok na brezplačno učenje alpskega smučanja, 36 otrok pa se je učilo tudi nordijskega smučanja, skupaj torej kar 69% vseh otrok starejših od štirih let: • v aprilu in maju imamo organiziran PLAVALNI TEČAJ, kamor seje le- tos vključilo 161 otrok (71%), starejših od 4 let; • v maju smo začeli z izvajanjem ROLANJA ZA OTROKE, starosti nad štiri leta. Pomemben delež predšolske gibalne aktivnosti imajo tudi izvajanje. • DNEVNIH GIBALNIH MINUTK • TEDENSKE VADBENE URE • IZLETI na bližnje izletniške točke, parke in drugo okolico in seveda • AKTIVNOSTI NA skrbno in kvalitetno opremljenih in prostranih IGRIŠČIH, ki jih za otroke pripravijo vzgojiteljice ob vsakem primernem vremenu. S taksnimi oblikami dela želimo nadaljevah tudi v bodoče, dodali bomo tudi nove, saj nam idej in volje nikoli ne zmanjka Jana Plrman, Pomočnica ravnateljice Vrtca Domžale Kulturno društvo Groblje Druženje pod lipami Lipov drevored, ki vodi do Kulturnega doma Groblje, je že vrsto let več kot primeren prostor za različne kulturne in družabne prireditve, med katerimi je tudi Druženje pod lipami, ki ga je 14. maja pripravilo Kulturno društvo Groblje. Posebna pozornost je bila namenjena rezbarjem, ki so svoja dela razstavili tudi v Kulturnem domu Groblje. S svojimi pridnimi rokami so iz lesa rezbarili neverjetne umetniške včasih pa tudi uporabne predmete naslednji rezbarji: Vinko Ko-vačec, Šoštanj; Andrej Kušar, Milan Lampič, Drago Milovac, Jože Praznik - vsi Ljubljana; Darko Poženel. Ajdovščina; Fanči Smole, Franc Skok. oba Rodica; Lojze Retelj, Domžale; Rozi Kosec, Milan Kosec, oba Mengeš; Janez Jarc, Prevoje; Marko Kobilica. Vir; Luka Zupan, Miro Derlink, oba Radovljica; Franc Kubelj, Bukovica. Vodice; Marjan Vodnik, Domžale; Mojca Kovač, Anika Kolar, obe Ravne na Koroškem; Jože Golnar, Javornik, Alojz Škvarč, Col. Ker Kulturno društvo Groblje vedno posebno skrb nameni tudi naravni in kulturni dediščini, so tudi tokrat povabili nekatere predstavnike te dedičine. Tako smo si lahko ogledali rokodelce moravske doline, Jožica Košak iz Domžal je predstavila šivanje slamnikov, Metka Klemene in Turistično durštvo Jarše - Rodica zeliščno lekarno; Majda Vavpetič vezenine; z lectarstvom seje ukvarjala Cirila Šmid iz Železnikov; košare je pletel Tone Resnik, lesene izdelke pa je predstavljal tudi N. Košir iz Ljubljane. Pa to še ni bilo vse, saj so ob okrepčilih organizatorji pripravili tudi vrsto prijetnih kulturnih presenečenj, med katerimi so bili: dramska skupina OS Rodica z igrico, s te šole je zapel tudi otroški pevski zbor; prisluhnili smo triu Kaveljc, lajnarju Vladu Nujčiču iz Šentjurja pri Celju; iz Mozirja so prišle ljudske pevke Pušeljc, za dobro razpoloženje v sobotnem popoldnevu pa je poskrbel Študentski trio iz Moravč. Prijetno kul-turno-zgodovinsko obarvana sobota je privabila V svet je šla prva generacija... V Domu upokojencev Domžale si dogodki, ki pritegnejo veliko zanimanja, sledijo iz tedna v teden; tudi vreme nam je kar naklonjeno. Tako smo z veseljem imeli v gosteh istočasno oba zbora Društva upokojencev Domžale - ženski pevski zbor Stane Habe, pod vodstvom ge. Marike Haler in moški pevski zbor Janez Cerar, pod vodstvom g. Janeza Dolinarja, s solistom g. Rokom Lapom. Oba zbora sta navdušila poslušalstvo: pesem pač seže v človekovo srce in dušo. Ob tej priložnosti pa so zapele in zaplesale tudi Spominčice - pevska in folklorna skupina. Terasa doma je ob lepem vremenu zelo primerna za različne prireditve in dogajanja v domu. Tako je bilo tudi ob odprtju razstave čipkarskega krožka K D Jurij Bobič iz Most pri Komendi. Predani klekljarici, ga. Stana Pibernik in ga. Jožica Belak, sta predstavili svoje delo v krožku in njuno navdušenje je bilo tako »nalezljivo«, da imata nekaj učenk za naslednji tečaj klekljanja tudi iz našega doma. Seveda so Spominčice pod vodstvom ge. Mojce Kerč tudi tokrat pele in plesale in tako dopolnile lepo sončno dopoldne. Na terasi pa smo se družili tudi z otroki in njihovima varuškama ter vzgojiteljico go. Marjeto Osolin iz vrtca Ostržek. Male Pikapolonice so bile tako prisrčne, kot so otroci vedno, kadar nastopajo pri nas. Moram pa tudi povedati, da v domu nastajajo izpod rok naših stanovalk in stanovalcev punčke in fantki iz cunj. V okviru projekta, ki ga vodi Unicef, tudi v domu nastajajo lutke pod vodstvom ge. Silve Demšar. Veliko natančnega dela je vloženega v oblekice, copatke, spodnjice in različne frizure, pa tudi v lutke same. Ko je šla prva »generacija« teh lutk v svet, so se gospe in gospodje, ki so pri tem delu sodelovali, s ponosom slikali z njimi v naročju za spomin. Poglejte in pritrdili boste, da so lahko upravičeno ponosni na svoje izdelke. Želimo pa tudi vsem , ki se sedaj s temi lutkami igrajo, veliko veselja pri igri. Vladka Brumen številne obiskovalce, ki so tudi tokrat zadovoljni odhajali z Druženja pod lipami v Grobljah, h kateremu dobri organizaciji so prispevali poleg Kulturnega društva Groblje še Občina Domžale, KS Jarše - Rodica, Signa Trzin ter Pekarna Kancilija Domžale. V. Srečanje s Petrom Skvarčo V mesecu maju je na povabilo Planinskega društva Domžale prišel v Slovenijo argentinski rojak Peter Skvarča z ženo Marico. Naši alpinisti ga poznajo že dobrega četrt stoletja, saj je bil Peter eden prvih raziskovalcev Patagonije in prvopristopnik na številne vrhove. S starejšim bratom Juretom in kolegi je preplezal tudi številne prvenstvene smeri, opravil prvo prečenje Južnega Patagonskega ledu in se kot prvi Slovenec povzpel na Aconcaguo. Izjemno zanimiva pa je tudi Petrova poklicna pot, saj seje po študiji geodezije in geofizike začel ukvarjati s preučevanjem ledenikov in to na Antarktiki! Doslej je tja vodil več kot trideset odprav in skupaj na tej ledeni celini preživel kar tri leta. Slovenski javnosti seje Peter predstavil v Prešernovi dvorani SAZU z odlično obiskanim znanstvenim predavanjem o podnebnih spremembah na Antarktiki, v Cankarjevem domu pa je predstavil svojo andinistično zgodbo. Ob tej priložnosti gaje Planinska zveza Slovenije, skupaj z bratom Juretom, odlikovala z Zlatim častnim znakom Planinske zveze Slovenije. Ob obisku v Sloveniji je bil tudi gost ne Evropskem večeru, ki ga prireja gospod Lojze Peterle, sprejel pa gaje tudi minister za visoko šolstvo in znanost, dr. Jure Zupan. Dobre tri tedne sta zakonca Skvarča preživela v Domžalah in povsod naletela na topel sprejem. Enega od večerov smo preživeli tudi v družbi z županjo Cveto Zalokar Oražem in svetovalko Vero Vojska, udeležila pa sta se tudi koncerta domžalske godbe. Prevzeta nad pokrajino, razvojem življenja v Sloveniji in s številnimi novimi znanstvi sta se v začetku junija vrnila v domači Buenos Aires. Borut Peršolja Naš rojak, eden Izmed prvih raziskovalcev Patagonije, Peter Skvarča. v pogovoru s Silvom Karom, svetovno znanim alpinistom Anketa Preveč avtomobilov? Tokratno anketno vprašanje se je nanašalo na promet. In sicer nas je zanimalo, ali ljudje menijo, da je avtomobilov danes preveč ali pa jih, glede na sedanji tempo življenja, preprosto mora toliko biti. In kakšno vlogo pri tem igra okoljska ozaveščenost? Petra: »Jaz mislim, daje o tem ali je avtomobilov preveč, v smislu okoljskega vprašanja, prepozno razmišljati. Sodobna družba ne razmišlja drugače, kot tako kot je, in če bi želeli spremembe, bi morali spremeniti celotno generacijo. Kar pa je na žalost nemogoče.« A mela in Danijela: »Ljudje danes ne mislimo preveč na okolje. Tudi, če se najdejo kakšni posamezniki, takoj nastopijo spet drugi, ki delajo čisto obratno. Drugače pa midve gledava na to. da se po skupnih opravkih voziva z enim avtomobilom. Navsezadnje je bolj praktično pa tudi ceneje« Vida: »Današnji tempo življenja nam narekuje to, da ima vsak posameznik svoj avto. Danes je tudi za družine težko, da bi se zmenili in šli vsi naenkrat od doma - z enim avtom. Razlog za to je predvsem zelo raznolik delovni čas. Veliko vlogo pri vsem tem pa ima seveda tudi udobje. Tako se mi zdi, da se ljudje ne zavedamo, kaj povzročamo v okolju. Sama ocenjujem, daje žal za to tudi prepozno.« Ga. Jakič: Po domače povedano, je pleha danes preveč! Če bi se zavedali, kakšen vpliv imajo Ga. Mira izpušni plini na naše okolje in s tem na naša življenja, bi bilo verjetno drugače. Mislim da, če bi bili složni, za morebitne ukrepe v tej smeri še vedno ni prepozno. Včasih ni bilo toliko tega, je pa res, da takrat tudi nismo imeli tako zahtevnega življenjskega ritma. G. Martin l iti Amela In Danijela Ga. Jakič G. Martin: »Trenutno imam avto na servisu, tako da se vozim z avtobusom in sedaj tudi vidim, kako drag je javni prevoz. Tako se mi zdi, da je posedovanje avtomobila pravzaprav cenejše in seveda tudi bolj praktično. Če bi se jih na primer več vozilo z enim avtomobilom, so povsem odvisni drug od drugega, lako, da se mi zdi, to da ima vsak svojega konjička, nekaj popolnoma normalnega in samoumevnega.« Ga. Mira: »Že sama imam dva avtomobila! Ampak mi tako kar ustreza. Dejstvo je, da mož dela v Mengšu, sama delam v Domžalah, živimo pa v Lukovici. In tako kar potrebujeva vsak svoj prevoz. Usklajevanje namreč ni vedno mogoče.« Alenka Žumbar Pogovor z Barbaro Kopač, štipendistko Občine Domžale Državna prvakinja v znanju ruščine Dijakinja 3. d. razreda Gimnazije Poljane, Barbara Kopač iz Nožic, štipendistka Občine Domžale, je letos dosegla še enega od velikih uspehov, ki spremljajo njeno mlado življenjsko pot. Pred kratkim je na tekmovanju srednješolcev v ruščini pokazala največ znanja in postala državna prvakinja. Zato je bilo moje prvo vprašanje, od kod ljubezen do ruščine? Ljubezen do učenja tujih jezikov me spremlja že iz osnovne šole, ko sem se ob angleščini učila francoščino in španščino. Ob vstopu na srednjo šolo sem ugotovila, da oba jezika poučujejo tudi na Gimnaziji Poljane, vendar od osnovne ravni, zato sem razmišljala o drugem jeziku. Ugotovila sem, da se ruščino uči manjša skupina dijakov, zanimalo me je in po pogovoru s profesorico sem se odločila za začetek učenja ruščine. Na gimnaziji se tako v okviru rednega pouka učim angleščine, nemščine in ruščine, z učenjem francoščine nadaljujem individualno, španščino pa utrjujem v okviru lektorskih vaj na gimnaziji. Z učenjem ruščine je povezanih kar nekaj prijetnih dogodkov? S sošolcem Jurijem Vidmarjem sva se v lanskih poletnih počitnicah odločila za izdelavo seminarske naloge na temo 2. svetovne vojne in boja proti fašizmu. Povabilo za sodelovanje v tem projektu smo prejeli iz Rusije, kamor je nalogo poslala profesorica Ines Voze I i Na najino veliko presenečenje je bila naloga čudovito sprejeta, pohvale so prihajale z vseh strani, najbolj pa sem se razveselila povabila, da nalogo predstaviva na mednarodni konferenci v Moskvi, kamor naju je spremljala tudi profesorica Ines Vo-zelj. Konferenca j« bila nepozabna, pripravili so zanimiv, pester program, ki je posegal tako v zgodovino kot v sedanjost. Z Jurijem sva v ruščini, tudi sicer smo sklenili, da se v Rusiji pogovarjamo izključno rusko in tudi na tak način utrjujemo znanje, predstavila svojo nalogo, ki sojo pozdravili z glasnim aplavzom ter pohvalami. Ob tem sva pred- stavila tudi Slovenijo, prisotnim pa smo prinesli tudi nekaj tradicionalnih slovenskih spominkov. Mnogo lepih stvari smo doživeli ob obisku zanimivosti Moskve, navezala sva veliko stikov, z nekaterimi postala prava prijatelja, posebej pomembno pa se mi zdi, da sva predstavila našo domovino. Ob tej priložnosti se za pomoč zahvaljujem tudi Občini Domžale. Pred kratkim si dosegla še en lep uspeh? Na tekmovanju srednješolcev v ruščini sem postala državna prvakinja, s tem pa pridobila tudi nagrado, da se lahko udeležim tečaja ruščine v Moskvi. Tega sem zelo vesela in prepričana sem, da bo to moje znanje še utrdilo. Učenje in ljubezen do tujih jezikov pa še ni vse? Že 15 let treniram jazz balet v Plesnem klubu Miki, s katerim sem že večkrat nastopala tudi v tujini ter tako spoznavala druge države tudi po tej strani. Ostane še kaj časa? Ostane, predvsem za rolanje, kolesarjenje, včasih grem tudi plavat. Hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje, i Vera Vojska STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/77? 89 98 - AtU in PVC okno in vrata - izdelava termopan »tekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanj« stekel - fuzije - vhVoii - uokvirjanje slik Turistično društvo Rača Mojstrovine, ki pripovedujejo zgodbe Ena od značilnosti turističnih društev v naši občini je tudi ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kateri posebno skrb namenja tudi Turistično društvo Rača. Letos so ob finančni pomoči Občine Domžale in Krajevne skupnosti Krtina pripravili razstavo kmečkih voz, ki so jo naslovili Mojstrovine, ki pripovedujejo zgodbe. 27. maja 2005 so jo v Osnovni šoli Krtina odprli s kulturnim programom članov Turističnega krožka OŠ Krtina, Fantovskega pevskega zbora Društva mladih Dob ter povezovalko Heleno Urbanija, pripravili pa so tudi gostinsko ponudbo. Avtor miniaturnih voz. je Janko Sam-sa iz vasi Žirje pri Sežani, kije že od nekdaj želel otrokom predstavili življenje prednikov, ki so se ukvarjali s furmanstvom in vinarstvom. Stopil je do muzejev, strokovnih delavcem, šel tudi od hiše do hiše, od skednja do skednja in izvedel veliko o vozovih, njihovi uporabi in poimenovanju s krajevno ustreznimi izrazi. S sedemkratno pomanjšavo mu je uspelo v miniaturno izdelavo vključiti posebnosti in funkcije, ki jih imajo originali ter jim zagotoviti prostorčke v muzejih. O lesenih miniaturah in njihovem avtorju Janku Samsi je etnolog dr. Janez. Bogataj med drugim zapisal: »Samsa je ohranil podobo nekaterih izjemnih primerov vozov, zlasti starih prevozniških ali furmanskih, ki so vozili med Dunajem in Trstom ter na drugih krajših in daljših razdaljah ... Vrriunski izdelki Janka Samse niso torej le predmeti za nav-duševanje nad njihovo tehnološko popolnostjo, ampak nam odstirajo poglede v nekdanje načine in oblike premikanja, potovanja ljudi, njihovo vsegodpodarsko prizadevanje in tudi tehnološko znanje.« Razstava je bila odprta tri dni in je omogočila, da so si jo ogledali tudi obiskovalci koncerta Komornega zbora Ave v krtinski cerkvi, hkrati Pa so organizatorji - Turistično društvo Rača - obiskovalce tudi povabili nS peš pot, na kateri so spoznali prijetni vasici Škocjan in Studenec ter obiskali tudi letno gledališče Studenec. Razstava je bila dobro obiskana. Na njeni so tako domačini kot ostali pi"e' poznavali tudi vozove, s katerimi so včeraj furali njihovi starši, dedki in pradedki, marsikdo pa ima ogledano maketo v naravni velikosti še pod kozolcem. Razstava je zelo uspela in nas je vse skupaj prepričala, da je tudi UUC0 majhen delček zgodovine, kot .le predstavitev različnih voz, pomern-; ben za našo skupno zgodovino, ki jo sestavljajo delčki, ki ne smejo biti pozabljeni. Rotaij Klub Domžale: rotary je način življenja Z dobrodelnimi golf turnirji do sredstev za pomoči potrebne Kot ste lahko prebrali v eni od Prejšnjih številk, letos mineva 100 let od ustanovitve rotarijskega gibanja, katerega načrt o medsebojni pomoči tistim, ki soje potrebni, 0 pristnem prijateljstvu, vzpodbujanju visokih etičnih meril v poslovnem okolju ter o širjenju dobre volje in miru, je preplavil vse kontinente. Rotarv klub je bil v naši občini ustanovljen v letu 1998 in ima danes 38 članov. Lahko se pohvali z vrsto dobrodelnih aktivnosti, pa tudi s tem, da je bil prvi v dislric-tu 1910 in Sloveniji , ki gaje pred leti vodila predsednica Viktorija Ve-hovec. Njihov program je obsežen in usmerjen v zbiranje dobrodelnih sredstev, s katerimi pomagajo zlasti Oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno nego v Kliničnem centru v Ljubljani, rejencem in rejnikom. Precejšnja sredstva namenjajo Naši hiši v Grobljah, Sožitju, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami, pomagajo INCH Mengeš, v zadnjih letih pa so pomoč v obliki štipendij Ponudili tudi nekaterim nadarjenim umetnikom. Nikoli ne preslišijo tudi drugih predlogov, kako pomagati vsem tistim, ki so potrebni pomoči. Vključili so se tudi v uresničevanje svetovnih projektov, kot sta oskrba s Pitno vodo ter odpravljanje posledic 'lin v BiH in premagovanje otroške paralize. Ob dobrodelni dejavnosti redno pripravljajo tudi različne oblike srečevanja z znanimi strokovnjaki z različnih področij, v zadnjih letih pa so nekatere projekte uresničili tudi ob pomoči drugih rotary in lions Lions klub Domžale Predsednika Rotarv klubov Domžale in Medvode sta predala ček v vrednosti 900.000,00 sit predstojniku Oddelka za otroško kirurgijo. motivom golf igrišča Arboretum, ki jih bo spominjal na I00-letni-co rotarijstva ter njihovo udeležbo na dobrodelnih golf turnirjih. Čestitke najboljšemu Igralcu golfa med cl, Petru Verblču. klubov, okrepili pa tudi sodelovanje z rotarv klubi v tujini. 5. dobrodelni rotary golf turnir v Arboretumu 21. maja 2005 je Rotarv klub Domžale skupaj z Rotarv klubom Medvode že petič zapored organiziral dobrodelni rotarv golf turnir, ki se gaje udeležilo blizu 80 igralcev golfa in drugih, ki so želeli prispevati za nakup dveh monitorjev za spremljanje zasićenosti rdečega krvnega barvila s kisikom. Takšen način merjenja se uporablja pri kritično bolnih otrocih v enoti za intenzivno terapijo in pri prevozu otrok na različne diagnostične preiskave ter omogoča idealen način spremljanja funkcije dihanja in bitja srca. Donacijo v višini 900.000,00 sit so po koncu dražbe podarili doc. dr. Janezu Primožiču z omenjenega oddelka ter zaželeli vsem malim bolnikom čim hitrejše okrevanje tudi ob pomoči omenjenih aparatur. Del sredstev so pridobili tudi z dražbo umetniških del, ki so jih naslikali njihovi člani ter drugi umetniki. Od tako zbranih sredstev so nekaj več kot 350.000,00 sit namenili tudi za pomoč na razvojni poti mlade akademske kiparke, ki je diplomirala leta 2005 ter za vse udeležence pripravila umetniški izdelek - grafike z 1. mednarodno rotarijsko golfsko rotarljan- prvenstvo »22. maja 2005 pa je v Arboretumu potekalo 1. mednarodno rotarijsko golfsko prvenstvo, na katerem so tekmovali izključno rotarijci,« je povedal predsednik sekcije rotarv golf Slovenije, Peter Verbič, in povedal, da so povabili tudi zveste prijatelje obeh klubov, ki so že doslej pomagali v dobrodelnih golf turnirjih in drugih dobrodelnih akcijah. Zelo veseli so bili obiska guvernerja distrikta 1910, ki obsega velik del Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, Engelberta VVencheima, ter staroste slovenskih rotarijcev, dr. Stanka Ojnika. Najboljši golfisti med slovenskimi rotarijci pa so: Peter Verbič, RC Domžale kot zmagovalec v absolutni konkurenci, Ljubo Marion iz RC Ljubljana, Jože Zadravec iz RC Medvode in Danilo Daneu iz RC To-polščica. »Prijetno vreme, trdna odločenost udeležencev, da prispevajo k uspešnosti dobrodelnih prireditev in prijetno tekmovalno vzdušje, vse to je prispevalo tudi k poglobitvi prijateljskih stikov med sodelujočimi,« je povedal Mirko Jančigaj, predsednik Rotarv kluba Domžale, ter ob koncu poudaril, da je rotarv lahko tudi način življenja, ki polepša življenje vseh: tistih, ki pomagajo, ter tistih, ki pomoč potrebujejo in jo od rotarijancev tudi dobijo. V. Vojska Obairana svetloba - žarek sonca v kraljestvu senc Domžalski lionsi so svojo največjo letno prireditev namenili zahvali sponzorjem in donatorjem ter pripravili zanimiv kulturno umetniški večer posvečen humanitarnosti. V Kulturnem domu Franceta Berni-ka v Domžalah so člani Lions kluba Domžale, z domicilom »Pri Špornu« v Radomljah, v petek, 13. maja pripravili svoj največji letni društveni dogodek. Svoje največje družabno srečanje in kulturno - umetniško prireditev kluba so zapisali trem ciljem: druženju s prijatelji, užitku kulturnega trenutka in zahvali spon- zorjem in donatorjem, ki so jih pri zadnji humanitarni akciji »Obarvaj-mo svetlobo« tudi finančno podprli. Obarvana svetloba Obarvana svetlobna telesa Sijaja iz Hrastnika, ki so nosila nezamenljiv pečat slikarskih rok otrok, učencev akademske slikarke Vere Terstenjak Jovičič, sicer članice domžalskega Lions kluba, so bila nagrada tistim, ki so v imenu humanitarnosti prispevali znesek višji od 100.000 SIT. Nastopili so učenci in profesorji glasbenih šol Domžale in Kamnik, v organizaciji profesorja Igorja Se- »Lions Clubs International«. Uradno in pravno zaščiteno ime humanitarne organizacije je »Mednarodno združenje lions klubov«, vendar pa se največkrat uporablja krajša oblika »Lions Clubs International«. Organizacija je bila ustanovljena leta 1917 v Chicagu. Lionse prepoznavamo po emblemu, znotraj katerega na okroglem in vijoličnem polju stoji velika črka L, na njegovem zlatem obrobju pa se levo in desno bohotita dva, navzven obrnjena levja profila. Na vrhu se pne beseda LIONS, na dnu emblema pa beseda INTERNATIONAL. Levja profda zreta, eden nazaj in v preteklost in drugi naprej, v prihodnost. S ponosom v preteklost in z vero ter zaupanjem v prihodnost. meta, prav tako člana Lions kluba Domžale. Pred vhodom v dvorano pa je bila na ogled razstava Plakatov miru, tudi delo Vere Terstenjak Jovičič in njenih učencev, ter drobne barvne lučke, izdelek spretnih rok učencev Osnovne šole Preserje. Mnogo je akcij, projektov in najrazličnejših dogodkov z namenom humanizma in humanitarnosti in vsak med njimi je enkraten in vreden pozornosti in spoštovanja. Vendar življenje, ki se še odvija naprej in sleherni dan prinaša mnogo lepega, a žal tudi veliko žalostnega, terja nenehno skrb za soljudi. Zato je verižica lionistične pomoči lahko vse daljša. »Poslanstvo Lionsov ni zgolj v tem. da gledamo z odprtimi očmi in poslušamo s srcem, naša naloga je vedno znova dan za dnem. pomagati in živeti z lionistično filozofijo: »We serve! Pomagamo!« so povedali domžalski levi v uvodnem delu svojega letnega praznika. Praznika zato, ker Lions klub Domžale šteje že devet let in ker je slovenski lionozem s svojo 15. obletnico, ki jo je obeležil na Ljubljanskem gradu 18. maja, že tik pred polnoletnostjo. Torej zrel in odgovoren akter civilne družbe, ki živi z odprtimi očmi. Skrb za svetlobo Ideja o svetldbi in skrb zanjo je posledica primarnega poslanstva levov. Ti so na prošnjo slepe pianistke Helen Keller leta 1925 na svojem letnem kongresu zapisali boj proti slepoti med svoje glavne cilje. Kot vitezi teme v boju za svetlobo pa temu dejstvu ostali zvesti vse do današnjili dni, čeprav so svoje poslanstvo oplemenitili in razširili tudi na druga področja, kot je zavest o obstoju drog, boj proti sladkorni bolezni, skrb za okolje, javna dela. zdravstvena podpora in drugo. Tudi delo z mladimi je področje zase in lionostični podmladek je aktiven v LEO klubih, ki po celem svetu delujejo predvsem na področjih kulture, ozaveščanja zdravega življenja in izmenjavi mladih. Kot gostje družin iz drugih lions klubov v drugih državah in na različnih celinah spoznavajo razlike in stične točke nacij, skupin in posameznikov. Mednarodna izmenjava mladih je odlična naložba za prihodnost, mladi levi pa jutrišnji stebri pomoči za tiste ljudi, ki jih je življenje brez lastne krivde prikrajšalo za srečo. Devet let humanitarnosti Člani Lions kluba Domžale so na svojo lionistično sled svetlobe stopili s svojo ustanovitvijo 12. marca 1996. 30. novembra istega leta so praznovali svoj ustanovni večer, že pred tem, poleti leta 1996, pa izpeljali svojo prvo humanitarno akcijo, ki je slepemu pianistu Zoranu Škri-narju odprla pot na festival v Genovo. Od takrat do danes so na verižico pomoči nanizali številne akcije; od pomoči OŠ Roje, ki je njihov veliki varovanec, do pomoči posameznikom in družinam lokalnega in vseslovenskega pomena. Njihova pot je svetloba za mnoge posameznike in njihova klubska srečanja so križišča, kjer tako na območju domžalske občine, kot znotraj slovenskega lio-nističnega prostora priznavajo prednost osebam, ki so. ne po svoji krivdi, prikrajšane za privilegij zdravja, socialne varnosti ali sreče. Renata PiceJ Govorica preprostih stvari Vrtnica-kraljica cvetlic Vrtnica ali roža, je zaradi svoje lepote in vonja že v antiki visoko cenjena; ker je najpogosteje rdeče barve, je postala znamenje boginje lepote 'n ljubezni (Afrodite pri Grkih oziroma Venere Pri Rimljanih). Ta cvetlica raste na poljanah, kjer živijo blaženi in predstavlja pomlad in poletje. Krščanstvo je prevzelo predstavo vrtnice kot rajske cvetlice. Rdeče vrtnice kažejo na krvavo mučeništvo svetnikov, s katerim so si pridobili nebesa. Drugod kažejo na Kristusove rane: pet cvetnih listov - pet Kristusovih ran. V srednjeveški mistiki postane vrtnica kraljica cve-flic, znamenje devic in Še posebej Marije, nebeške Maljice. »Lilijo med robidami« iz Visoke pesmi (2,2) začno razlagati kot »vrtnico med trnjem«; podoba se nanaša na njene bolečine ali pa na njeno deviško čistost: Marija je »vrtnica brez trnja«. Po neki legendi vrtnice v raju niso imele trnja; to seje Pojavilo šele po prvem grehu. Marija je brezmadež-U'1. od začetka bivanja prosta izvirnega greha. v »zaklenjenem vrtu« (znamenje raja), v katerem sedi Marija, navadno rastejo vrtnice ali je obdan z živo mejo iz vrtnic. Drugod drži Marija vrtnico v folrj ali pa ob njej raste rožni grm. V litanijah jo kličemo kot »Roža skrivnostna« (Rosa mvstica). vrtnica je postala simbol ljubezni, čiste ljubezni. Srečujemo jo pri upodobitvah naslednjih svetnikov m svetnic: Doroteje, Elizabete Turinške, Rozalijc, Rože iz Lime, Roze iz Viterba, Terezije Deteta Je-SuSa. Slednjo slikajo, kako iz nebes trosi vrtnice na j'emljo (simbol milosti in uslišanj, kijih izprosi pri °°gu); tako je sama obljubila pred smrtjo. Orški otok Rodos velja za otok rož, vrinie (gr. ro-don - vrtnica; rododendron - rožni grm). Zaradi Podobnosti imena si je nadškof dr. Franc Rode v nadškofijskem grbu privzel vrtnico. znamenjem vrtnice ali rože je povezana molitev rožnega venca (nem. Rosenkranz, lat. rosarium). ' ri tej molitvi se namreč nizajo zdravamarije, kakor bi pletu venec iz vrtnic, oziroma kar tri vence « belih, rdečih in zlatih vrtnic. Prve predstavljajo vesele skrivnosti Jezusovega življenja (rojstvo), *|tge žalostne skrivnosti (trpljenje), tretje pa časti-"J'vcskrivnosti (vstajenje). Pred nekaj leti, 2003,je P*Bež Janez Pavel II. uvedel še »svetli del« rožnega Venea, ki opisuje Jezusovo javno delovanje. Bogdan Dolenc Naj ne mine dan brez knjige Mohorjeva družba Celje tokrat prinaša nekaj zelo imenitnih knjig, po katerih bodo z veseljem posegli bralci različnih okusov. Tokrat je pred nami tretja knjiga Ograd iz zbirke Janez Jalen Izbrani spisi v štirih knjigah, ki jo ureja France Pi-bernik. Tokrat v knjigi lahko preberemo dramsko trilogijo Dom, Srenja in Bratje. Gre za družbeno kritične drame, ki jih povezuje snovna in problemska enotnost. Dramo Dom je pisatelj zasnoval v vojaškem taborišču, kjer je služil kot vojni kurat in jo dokončal leta 1909. Najbolj pa izstopa drama Bratje. Njeno dogajanje je postavljeno v čas po prvi svetovni vojni, neposredno v čas bojev za Koroško in je bila prav zato zelo aktualna zaradi narodnostnih vprašanj. Samotar na Selili in druge povesti je napisal Fran Jaklič Podgoričan (1868-1937) učitelj, pisatelj, poslanec in izredno dejaven mož v Bralnem društvu, ki je bil v času po drugi svetovni vojni povsem pozabljen in odrinjen v anonimnost. Njegovo delo Samotar na Šelih in druge povesti prinaša deset slik, črtic in povesti, ki opisujejo slovenskega malega človeka. S tem delom je zaključen opus Jakličevih izbranih del, ki obsega osem knjig. Joža Oplotnik Dve zlati srci je delo, ki se dotika osebnega življenja, položaja delavke in ženske in opisuje premagovanje družinskih in socialnih razmer v današnjem času. To je odprta življenjska knjiga, mokra od solz. Opisuje družinske tragedije, životarjenje kot v epizodah kakšne nadaljevanke. Prava moč se skriva v resnici in priznanju, pravi avtorica o svojem delu. Bralce bo delo prevzelo, saj bodo v njem naleteli na podobo sodobnih časov, krajev in ljudi. V zbirki Neminjivi je izšlo delo Thomasa Stearnsa Eliota Zbrana dramska dela I, II in lil. Gre za dramska besedila enega najpomembnejših modernističnih literatov 20. stoletja, prepričanega, da ima umetnik z razvijanjem kulture pomembno vlogo v družbenem življenju. Gre za dela Skala, Umor v katedrali, Družinsko srečanje, Kok-tajl, Osebni tajnik, Starejši državnik. Sweency Agonistes. Petra Vide Ogrin v obsežni spremni besedi predstavlja pesnika in podaja načela Eliotove modernistične poetične drame. Martin Grunt je pripravil biografijo del, Katarina Kocijančič pa je zbrala podatke o slovenskih uprizoritvah njegovih del. Priložena je tudi fotodokumentacija teh predstav. Ivan Mrak Blaženi in pogubljeni prinaša štiri himnične tragedije Orlej, Marija Tudor, Mirabeau in Von Goghov vidov ples. »Dramski opus Ivana Mraka je kompleksno in estetsko vznemirljivo poglavje slovenske dramatike v dvajsetem stoletju. Š sporočili svojih ključnih besedil, s problemi, ki oblikujejo njegove junake in spopade med njimi, kakor tudi z moralnim in miselnim obzorjem, na katerem prikazuje njihove zgodbe, se vpisuje med najpomembnejša slovenska imena te literarne zvrsti. Zato gaje vredno prebirati tudi v časih, ki so rezultanta zgodovinskih premikov, o katerih je prav Ivan Mrak zapisal nekaj scenskih podob, ki še dolgo ne bodo izgubile svoje živosti,« je zapisal Denis Poniž v svoji spremni besedi h knjigi. Mohorjeva družba Celje tokrat prinaša tudi tri pesniške zbirke. Nikoli ne vprašaj, zakaj pesnice Duške Meh, ki odpira pretresljivi svet osamljenosti, zapuščenosti in krika. Čeprav je izpoved boleča in skoraj na meji obupa, iz pesmi veje želja po življenju. Čas je zreli plod jeseni je zbirka pesmi Branka Rozmana, živečega v Argentini in je izšla ob pesnikovi osemdesetletnici. Pesmi so tih pogovor z Bogom, mrtvo materjo, prijatelji, ki so umrli v globini gozdov in pogovor s samim seboj. Odon Peterka Samotna pomlad je delo pesnika, ki je kot dvajsetletni fant umrl leta 1945 v roških breznih. Gre za izpoved mla- dega človeka, ki doživlja čas in sebe v ozadju vojnih dogodkov. S pesniško zbirko založba dopolnjuje literarno dediščino, ki je bila doslej zamolčana. Delo Vladimirja Truhlarja Temeljni pojmi duhovne teologije prinaša razprave o temeljnih pojmih duhovne teologije, v katerih avtor govori o našem izkustvenem življenju in o duhovnih temah, ki se porajajo v ozadju izkustvenega življenja. Delo Od izkustva do teologije pa je zbornik razprav Mednarodnega simpozija o Vladimiru Truhlarju, kjer različni avtorji govorijo o Truhlarjevem življenju, njegovem teološkem delu in literarnem ustvarjanju. Aleš Ušeničnik Čas in ideje (1868-1952) je delo, ki se dotika teologije, filozofije, sociologije in zgodovine inje delo katolišlcega filozofa, teologa, pisatelja, urednika in kulturnega delavca iz Poljan nad Škofjo Loko. Knjiga O lepoti krščanskega življenja Smiljana Trobiša pa prinaša duhovna razmišljanja o veri, vesti, kulturi in Svetem pismu. Tatjana Kokalj Koncert Fantovskega zbora Dob v Kulturnem domu Franca Bernika Kam pa, fantje, drev' v vas pojdemo? V petek, 20. maja 2005, se je ob 19.30 uri v polni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika na Koncertu narodnih pesmi z lepim in ubranim petjem predstavil Fantovski zbor Dob, ki ga že tri leta vodi zborovodkin ja Mateja Starbek Zorko. Fantje, ki v tem sestavu pojejo skupaj že kar nekaj let (sam Fantovski zbor letos praznuje že okroglo desetletnico obstoja in delovanja), so se po uspešnih božičnih koncertih v zadnjih treh letih odločili, da svojim zvestim poslušalcem pripravijo še koncert slovenskih ljudskih in narodnih pesmi. V prvem delu koncerta, ki je bi) predvsem vasovalsko in ljubezensko obarvan, so zapeli osem pesmi (Sen* zaljubljen bil. Vasovalec, Pod klan-čkom sva se srečala, Mojcej, le vzemi rhne, Beraški zakon. Sijaj mi son-čece in Moj deklic). Tako v nastopu samem kot v mladostni interpretaciji je bilo slutiti, da fantom ne ljubezen ne vasovanje ni tuje, kar sami večkrat potrdijo pod okni svojih deklet Drug del koncerta so pevci popestrili ,s koroško Juhe, podamo na Škofeče, nadaljevali pa še s štirimi pesmimi, ki pojejo o nam najžlahtnejši kapljici - vinu (Slovenc Slovenca vabi, En hribček bom kupil, Ga pijemo pod lipco in Bratci veseli vsi). Skozi ves nastop „ledig" fantov je s prelepo in tankočutno vezno besedo vodila gospodična Urška Mali, ki je lepo dopolnila fantovsko zasedbo na odru. Kar šestnajst fantov je s svojimi ubranimi glasovi in vriskom navdušilo izjemno občinstvo, zborovodkinja Mateja pa seveda ni skrivala veselja, da so »njeni« fantje na koncu koncerta poželi priznanje v obliki dolgega aplavza, ki niti po dveh dodatno zapetih pesmih kar ni hotel ponehati... Bogdan Osolln M. Kulturno I društvo iranJare Škocjan pri Domžalah Kulturni poletni festival STUDENEC pri Domžalah 2005 letni program ( crkc\ s\. Lenarta - Krtina Poletna gledališče Studene« Sobota, 28. maj 2005, ob 21.00 uri Sobota, 3. junij 2005, ob 21.00 uri Koncert Komornega zbora Ave Radio GA - GA -SHOAV z eminentnimi gosti Poletno gledališče Studenec Petek, 17. junij 2005, ob 21.00 uri Gledališče Koper - ljubezenska komedija Agencija za ločitev Andrej Jelačin Režija Katja pegan Igrata Nataša Tič Ralijan - Ana Liza in Gašper Tič Poletno gledališče Studenec Petek, 15. julij 2005, ob 21.00 uri Domača gledališka predstava - komedija Ženitna mešetarka V glavnih vlogah Ženitna mešetarka Dolly Levi - Pija Brodnik Trgovec iz Yonkersa - Franc Pestotnik Nastopajo še: Jure Sesek, Monika Jeretina, Primož Krt, Rajko Majdič. Janez Hafner, Brigit: Hrovat, Nataša Perka, Ivanka Mlakar, Marinka Benkovič, Tone Ipavec, Eva Majdič, Igor Žavbi in drugi Ponovitve: 16.. 17.. 22.. 23.. >4.. 24.. in 31. julij (oh 21.00 uri) !'>.. 20.. !l.. avgust (oh 20.00 uri) Poletno gledališče Studenec Petek, 26. avgust 2005, ob 19.30 uri Jubilejni koncert v ansambel Štajerskih sedem in Policijskega orkestra z eminentnimi gosti Poletno gledališče Studenec Petek, 15. julij 20J05, ob 21.00 uri »Večer, ko oči mislijo« Silvo Teršek z eminentnimi gosti in razstava na prostem akademske slikarke Irene Polanec iz Maribora Začel se je 5. Poletni festival Studenec 2005 Komorni zbor Ave v krtinski cerkvi Že kar tradicija je, da se Poletni festival Studenec začne s koncertom kakega od najboljših slovenskih zborov v cerkvi sv. Lenarta v Krtini. Tudi letos se Kulturno društvo Miran Jare Škocjan ni izneverilo tradiciji in smo tako lahko konec maja prisluhnili celovečernemu koncertu Komornega zbora Ave iz Ljubljane. Zbor se je razvil iz Vokalne skupine Ave, ustanovljene v letu 1984. Zagnanost, trdo delo, pristna ljubezen do glasbe, mladost in svežina v petju so vrline, ki so skupino pod zanesljivom vodstvom Andraža Hauprtana privedle v sam vrh slovenske in evropske glasbe. Skupna je zrasla, ne le kakovostno temveč tudi številčno, in se preimenovala v Komorni zbor Ave, ki se danes lahko pohvali s številnimi domačimi in tujimi nagradami ter prizna ji, kasetami in zgoščenkami ter gostovanji doma in po tujini, kjer vselej navdušuje ljubitelje zborovske glasbe. Po uvodnem nagovoru Tadeje Capuder, predsednice Zveze kulturnih društev Domžale, ki je poudarila pomen Poletnega kulturnega festivala Studenec 2005 v času, ko se večina kulturnih hramov zapre ter uradno odprla letošnji festival, so pevci in pevke koncert v polni cerkvi sv. Lenarta pričeli z zahtevnejšimi skladbami ter že v tem delu dokazali, da njihov program obsega praktično vse zvrsti zborovskega petja, posebej pa so navdušili z Brucknerjevo Ave Mario. Drugi del koncerta je bil, tudi po mnenju predsednika Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, Lojzeta Stražarja, bolj za »dušo«. Obsegal je vrsto znanih priredb slovenskih ljudskih pesmi od Še rož'ce so žalovale do N'coj je pa ena lepa noč, v kateri se nam je predstavil moški del zbora, pa Vse rožice rumene, Pa se sliš' , Petelin-ček je zapel. Kje so tiste stezice, Ob koncu pa so še posebej navdušili s priredbami slovenskih ljudskih Lo-zeta Lebiča. Odlikovali so se tudi solisti: sopranistka Tatjana Vasle, mezzospopranistka Valentina Ovnič ter tenorista Janez Gostiša in Igor Novak. Ob koncu koncerta so pevci in pevke razigranemu občinstvu, ki kar ni moglo nehati ploskati, zapeli še dve pesmi. Prijetno vzdušje so popestrile tudi osvetljene poti, po katerih je zadovoljno občinstvo zapuščalo cerkev sv. Lenarta, ki se je tudi tokrat izkazala kot zelo primeren prostor za tovrstne koncerte. Če bi si izposodili naslov ene od pesmi, je bila 28. maja 2005 prav zaradi Komornega zbora Ave ter njihovega dirigenta Andraža llaupt-mana, pa tudi organizatorjev Kulturnega društva Miran Jarc Škojan, res ena lepa noč. V. Trubači v poletnem gledališču Studenec Guča v malem Kot so organizatorji letošnjega Poletnega kulturnega festivala Studenec 2005 zapisali v spremno besedilo posebne publikacije, bo letošnji program festivala zaznamovalo kar nekaj zanimivih kulturnih dogodkov, ki bodo med poletnimi toplimi večeri v obnovljeno pokrito gledališče privabili tako ljubitelje koncertov kot razstav, gledaliških predstav ter večerov smeha in glasbe. Prvi dogodek, ki je letošnji festival le napovedal, je bilo gostovanje Pihalnega orkestra Damira Sejdiča iz Bojnika iz Srbije, ki je potrdilo, da je ob gospodarski izmenjavi med državami pomembna tudi izmenjava kulturnih dobrin, ki naj bi bila po mnenju organizatorjev Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan ter številnih sponzorjev, ki že vrsto let pomagajo obnavljati poletno gledališče, tudi osnova za boljše in plod-nejše medsebojno sodelovanje. Ob trubačih iz Srbije, ki so bili predstavljeni kot Guča v malem, so se 20. maja 2005 v Poletnem gledališču Studenec predstavili tudi člani glasbene skupine Kontrabant, ki izvirajo iz skoraj vseh koncev Slovenije ter v program prinašajo vsak svoj košček v pisano glasbeno sestavljanko in so se v slovenskem prostoru že dodobra uveljavili Tudi tokrat so s svojim sprehodom med cigansko, panonsko in mediteransko godbo, klasiko, latino glasbo in etno-rockom navdušili občinsko. To je njihovo zvočno svežino, kije pri vseh poslušalcih razblinila ravnodušnost nagradilo s spontanimi aplavzi in željo po dodatkih. Ansambel Kontrabant je v naši okolici sicer najbolj poznajo po tradicionalnem vsakoletnem etno ročk festivalu, ki bo tudi letos konec avgusta v Domžalah. Gostje iz Srbije - Pihalni orkester Damir Sejdić iz Bojnika, so navdušili s svojim programom, predvsem pa so se glasbeniki vsak zase izkazali kot odlični solisti, ki s skupnim igranjem resnično navdušijo vse ljubitelje tovrstne glasbe. Tokratni nastop jc spominjal na svetovno znano Gučo, saj so organizatorji obiskovalce presenetili s pravo balkansko gostinsko ponudbo, ki je nosove dražila ves čas koncerta, navdušeno občinstvo pa je najbrž pogrešalo možnost, da bi se glasbenikom pridružili s tradicionalnimi plesi, kar je mnoge, ki so »trdo« sedeli na sedežih, nemalokrat pritegnilo, priložnost pa so izkoristili le tisti, ki so koncertu prisluhnili stoje. Pravo presenečenje je s svojim gla- som in stasom, kot jo je najavil priljubljeni voditelj in humorist Slavko Podboj, povzročila priljubljena pevka Usnija Redžepova, ki je odpela in odplesala nekaj svojih najbolj znanih skladb, ki so njeno ime ponesle tudi po svetu. S petjem pa se je odlikoval tudi eden od odličnih trobilcev, posebne pozornosti pa je bil deležen tudi Usnijin mož, ki je navdušil s svojo harmoniko. Nad prijetnim večerom, ki jc bil drugačen, kot smo ga vajeni, čeprav so nas trubači prepričali, da se da na njihov način zaigrati tudi katero od slovenskih melodij, so bili obiskovalci, katerih večina seje zadržala v prijetnem druženju s člani orkestra, navdušeni. Poletno gledališče, ki je letošnjo sezono obiskovalce pričakalo z novimi pridobitvami, pa je še enkrat več dokazalo, daje primerno tudi za tovrstne koncerte. Preživite torej delček letošnjega poletja med člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in se znova prepričajte, da bo vaše poletje zato Še pestrejše in lepše. Dobrodošli! Vera Vojska m Q GD Galerija Domžale četrtek, 9. junij ob 19.00 LETNA RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE likovna razstava, odprta do 24. junija 2005 petek, 10. junij ob 20.00 LETNI KONCERT DOMŽALSKEGA KOMORNEGA ZBORA koncert sobota, 18. junij ob 19.00 LITERARNI VEČER V OKVIRU 71. SVETOVNEGA KONGRESA PEN NA BLEDU literarni večer sreda, 22. junij ob 20.00 Anton Pavlovič Čehov: STRIČEK VANJA Slovensko gledališče Buenos Aires, gledališka predstava Slovensko gledališče Buenos Aires (SGBA) nastopa letos prvič v Sloveniji, tokrat ob 60-letnici begunstva, z gledališko igro in recitacijskim programom. Igralci pripadajo dvem generacijam že v Argentini rojenih potomcev nekdanjih slovenskih beguncev. Radi bi pokazali Sloveniji, da ohranjajo zavest pripadnosti slovenskemu narodu, da gojijo jezik in tradicije svojih prednikov. Program, ki so ga pripravili za turnejo po Sloveniji, predstavlja običajno gledališko dejavnost med Slovenci v Argentini. Striček Vanja ni ne drama, ne komedija. Je poetično delo, kjer se ,,sliši", kako gledalci mislijo. V njej Čehov nič ne govori: stalno nas uči. Vsak trenutek v igri je poln življenja. Nastopajoči niso le lepo oblečene osebe ali figure,,pobarvane" na zunaj, pač pa nam razodevajo svojo notranjost. Abonma 2005/2006 Vpis abonmajev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale za sezono 2005/2006 bo potekal v naslednjih terminih: 15. do 19. september 2005 DOSEDANJI ABONENTI, ki Želijo obdržati svoj sedež 20. september 2005 DOSEDANJI ABONENTI, ki Želijo zamenjati svoj sedež 22. do 28. september 2005 NOVI ABONENTI Več informacij o gledališkem in koncertnem abonmaju sledi v naslednji številki Slamnib i w -M fcbi*r 3 12:024. močno pa si prizadeva za uspešen vstop v olimpijsko družino leta 2012. Treningi v Domžalah potekajo vsak torek in četrtek od 19.30 do 21:00 ure na podružnici OŠ Rodica (Šolska ulica I). Vabljeni na naše treninge v prijetno družbo športnikov. INFORMACIJE: 041-349-383 Anže Bevc, 1131-880-171 Luka Mljač teteetrek, Kint> HRAST DOB KOLESARSKI KLUB HRAST DOB IN OBČINA LUKOVICA POVABILO NA CESTNO KOLESARSKO DIRKO VELIKA NAGRADA OBČINE LUKOVICA 2005, ki bo v SOBOTO, 18.6.2005. DIRKA ŠTEJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO IN POKAL SLOVENIJE, ZA KATEGORIJE AMATERJEV, MASTERS IN ŽENSKE. Organizator: KOLESARSKI KLUB HRAST DOB v sodelovanju z OBČINO LUKOVICA Vrsta dirke in trasa: Krožna cestna dirka v dolžini 5080 m. z. višinsko razliko 90 m v enem krogu. I rasa dirke poteka skozi kraje Videm, Preserje, Gradišče in Sp. Praprečc. Start in cilj bosta v kraju Videm pri Lukovici. Pravica nastopa: Dirka je odprtega lipa za vse rekreativne kolesarje. Kontaktne osebe organizatorja dirke: Franci Zaje, 041 69S 894, Janez Grandovee, 03 I 698 911 Spletni naslov kluba www.HRAST-DOB.si KK HRAST DOB Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Kaj smo dosegli v maju? Na mednarodnem mitingu 7.5.05 v Novi Gorici je bila Maja Hudo-klin druga na 1000 m, prav tako je bila druga Nastija Capuder v skoku v daljino (556 cm). Na 60 m sta nastopili Alja Sitar (8,40) in Klara Hribar, na 300 m pa je poleg omenjenih nastopila še Ajda Sitar (45,22). Istega dne je bil še miting v Mariboru; v teku na 1500 m sta nastopili Manica Vel-kavrh (4:40,25) in Katja Kosmatin. Bernadr Jarc je v teku na 2000 m z rezultatom 5:55,76 min zmagal na področnem prvenstvu v atletiki za srednje šole v Ljubljani 12.5.05, Manci Velkavrh je medalja na 400 m ušla le za eno mesto (62,14 s). Katja Kosmatin je v teku na 1000 m (3:08,85 min) zmagala pred Cito Cvirn. Manca Velkavrh je na mitingu v Slovenski Bistrici 15.5.05 v teku na 800 m tekla 2:16,05 min, na istem tekmovanju je Erika Pirnat kroglo sunila 9,43 m, kladivo je vrgla 31,18 m in kopje 27,66 m. Mojca Grojzdek je kopje vrgla 37,06 m, Mateja Grum pa 24,83 m. 26.5.05 so se srednješolci pomerili še na državnem prvenstvu Slovenije za srednje šole, kjer smo Domžal-čani z Bernardom Jarcem v teku na 2000 m dobili bronasto medaljo.. Med dekleti je bila Cita 6. na 1000 m, 10. je bila Katja, Manca Velkavrh pa je bila v teku na 400 m 14. Atleti in atletinje so nastopili še na nekaterih drugih tekmovanjih, med drugim tudi na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije za člane in Članice, O katerem bomo še pisali. DOMŽALE OPEN 2005 Atletska sezona je v polnem teku, tekmovanja si sledijo eno za drugim, in kot vsako leto je svoj med-društveni miting DOMŽALE OPEN organiziral tudi Atletski klub VELE Domžale. Že tradicionalni atletski miting je bil tudi letos na stadionu v Šiški, upamo, da bo v letu 2006 na tartanskem stadionu v Domžalah. Miting je bil namenjen predvsem mlajšim kategorijam, in sicer so se pionirji in pionirke pomerili v tekih na 100 in 300 metrov, deklice so ob tem tekle še na 600 m, člani in članice so metali kopje, prvi so tekli sena miljo, slednje pa so se pomerile v švedski štafeti: 100-200-300-400 m. Doseženih je bilo nekaj odličnih rezultatov. Prve tri pionirke v finalu leka na 100 m: Domžalčanki Alja Sitar in Klara Hribar ter Ljubljančanka Joni T. Prezelj so dosegle rezultate 13,18 13,19 in 13,35, kar je za njihovo starost zelo hitro, malce počasneje sta svojih 100 m pretekla dva pionirja, Žan Rudolf je zmagal s 14,19, drugi je bil Jan Petrač (15,67 s). Na 300 metrov je bila najhitrejša Deja Hojč iz Massa (46,54), V ma.iski številki časopisa Slamnik je pri reportaži CITROI-NOVA VOZILA PRI AVTO DF.TR prišlo do napake. Na sredini reportaže je bil v oklepaju objavljen tekst, ki 1,1 b|l mišljen za objavo. Za neljubo napako se naročniku iskreno opravičujemo. Uredništvo Slamnika CITROEN V MENGŠU! AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax.: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net druga in tretja najhitrejša sta bili članici Olimpije: Nina Dobnikar in Nina Vrtačič. Elektronsko merjenje teka na 300 m za pionirje je vse tri medalje podelil domačim atletom, in sicer so bili iz VELE Domžale najboljši Igor Orel (41,13), Domen Zupan in Peter Gabrovšek. V najdaljši disciplini za dekleta, teku na 600 m, je čez črto prva pritekla Nika Mrzelj iz Massa (1:44,47) pred Domžalčankama Nino Fučko in Ajdo Sitar. Pri fantih je med tekači na miljo od začetka do konca vodil član Massa Peter Letnar, ki je dosegel rezultat 4:23,20 min, drugi je bil Domen Jarc, tretji pa Matjaž Guberinič, oba iz Domžal. Med me- talci je 60,92 metra dolg met kopja Tedya Drakslerja iz Kranja zadoščal za zmago, drugi je bil Borut Narat iz Kronosa, tretji pa David Rant. Pri članicah se lahko pohvalimo z nastopom tekmovalke iz AK Satler, Saše Kampič, ki je z metom 45,86 m potrdila normo za nastop na svetovnih igrah za mlajše mladinke. Druga je bila Domžalčanka Mojca Grojzdek, tretja pa članica Kronosa, Barbara Avbelj. Da seje tekmovanje zaključilo tako, kot je treba, je poskrbela še štafeta Domžalčank: Alja Sitar, Nina Fučko, Klara Hribar in Ajda Sitar - dekleta so ugnale štafeto Kronosa in tako poskrbele, da se bo naslednji miting zagotovo začel tako z navdušenjem kot tudi velikimi pričakovanji domžalskih atletov in atletinj ter njihovih trenerjev. Bojana Novice izATOMa Karatcisti -osnovnošolci in dijaki S.K.I. zvez« Sloveniji' je v si,bol,, 14.5.2005, organizirala II. loltko državno prvenstvo S.K.I. zveze Slo-venije za osnovne in srednje šole, ki je v telovadnici osnovne šole Trzin potekalo v organizaciji KK Atom. Na prvenstvu je nastopilo več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 37 osnovnih in 16 srednjih šol. K.u.in i .u so se pomerili v kategorijah, ki so bile oblikovane tako po starosti kol tudi barvi pasov, ob koncu je med osnovnimi šolami slavila Kuzma pred Trzinom in Domžalami, največ dobrih srednješolcev - karateistov pa je na Srednji gradbeni šoli v Mariboru. Naj izmed številnih medalj in odličnih uvrstitev Domžalskih karateistov in karateistk omenimo le dvakratno zmagovalko, Tamaro Kokalj, ki je s svojima nastopoma zagotovo poskrbela, da si je njena Gimnazija Ledina priborila pokaj za drugo mesto. Tamara Kokalj dvakrat zlata v Novem Sadu 15. 5. 2005 so se člani Karate Klub Atom iz Domžal udeležili odprtega državnega turnirja Srbije in Črne Gore v Novem Sadu. V številčni konkurenci, predstavilo se je več kot 450 nastopajočih v tej borilni veščini, so Domžalčani zabeležili osem uvrstitev med prve tri, in sicer je med njimi pet najžlahtnejših odličij - kar dve izmed njih je osvojila Tamara Kokalj. ki je slavila tako v katah kot borbah komiteju. Uspešno so se predstavili še Jernej Homar. Urša Svetek. Jani (jobec, Gašper Skok, Timotej Kokalj, Matic Golobic in Marko Bunderla. Matic in Gašper najboljša v Austriji "34. maja je v avatagskein Strasffc, walchnu na 14. mednarodni S.K./.F. karate Do turnirju nastopila Kyu reprezentanca S.K.I. zveze Slovenije. Na tekmovanju štirih držav in več kot 250 tekmovalcev seje predstavilo 36 slovenskih karateistov šolskih pasov, ki so dosegli štiri prva mesta: Matic Golobic in Gašper Skok (ATOM) ter Sebastian Kantužer in Urška Kavaš. šest drugih (iz ATOMa Timotej Kokalj) in štiri tretja (Urška Svetek). V reprezentanci so poleg dobitnikov priznanj bili še: Tadej Trinko, Lorina Smolnikar, Simon Planko. Rok Kurent. Žiga Skok. Miha Zadnik in Špela Grad. Seminar ob 80-ietnicl razglasitve Domžal za trg Številni ljubitelji Shotokan Karateja so se zbrali v veliki telovadnici OŠ Domžale, kjer je od 27. do 29. 5. 2005 potekal športni seminar, ki je bil posvečen 80 - letnici razglasitvi Domžal za trg. Seminarje bil namenjen zaključnim pripravam za švicarski turnir, polaganje za višje pasove, ki so ga od ATOMovcev uspešno opravili Žiga Grošelj, Grega Teršek, Tjaša Lupše Hanzlowsky, Domen Urbanija, Matic Golobic, Miha Zadnik, Rok Kurent in Alenka Trpin. Bojana CIMiMV Domžale'"- IZPUŠNI 8ISTKMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL MONTAŽA IN SERVIS pnevmatike ^MmmSEBm že od 33 OOO SIT dalje Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserljski deli, jermeni In veliko dodatne opreme OPTIKA BRICiTA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure Ponudba meseca •CITROEN XSAFtH|1^^f| Prihranek kar do 910.000 Sir Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Uspešni nastopi v maju V maju sta Klub Nandudo Ljubljana in Kikboksing zveza Slovenije prvič pripravila 2. državni turnir v disciplini light contakta v Ljubljani. Iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob se je turnirja udeležilo 10 tekmovalcev, ki so dosegli v svojih kategorijah naslednje uspehe: 1. mesto: Dejan Merič-Kmc med mladinci in Tjaša Žibert med mladinkami ter David Nagode med člani; 2. mesto med člani: Tina Vran-kar, Tamara Radkovič; 3. mesto: Marjan Bolhar, Dalibor Prodanovič; 5. mesto pa sta zasedla mladinec Miha Močnik in Gašper Hladnik v članski konkurenci. V klubu so zelo ponosni, ker sta David Nagode in Marjan Bolhar uvrščena reprezentanco A kikboksing zveze Slovenije in bosta v juniju nastopila na najmočnejšem tekmo- vanju za svetovni pokal v Evropi v Italiji. Nov uspeh pa so člani kluba dosegli na 2. državnem turnirju v kikbok-singu semi kontakt, kjer je na Šentilju sodelovalo šest mladih članov in članic kluba. Dosegli so naslednje uvrstitve Dečki: -155 cm: Saksida Gašper 3. mesto -165 cm: Nejc Šuštar 3. mesto + 165 cm: Sandi Bašagič 1. mesto mladinke -56 kg: Veronika Pavli 2.mesto mladinci -63 kg: Dejan Tesovnik 3.mesto +71 kg: Miha Močnik 3.mesto Klub se zahvaljuje Radiu HIT, kondicijskega trenerjema Boštjanu Posedi in Mateju Cankarju, absolventoma Fakultete za šport, ter zdravnici Majdi. Bojana Sankukai karate klub Domžale Spomladanske tekme Tako je, tokrat lahko govorimo kar v množini. V pomladanskih mesecih smo namreč Sankukai karatei-sti izvedli kar dve tekmi, in sicer v mesecu aprilu in v mesecu maju. Obe sta bili Pokalni za tekmovanje mladincev in mladink ter članov in članic v športnih borbah. Prva je potekala v nedeljo, 17. aprila 2005, druga pa prav tako v nedeljo, 15. maja 2005. Obakrat se je na tekmovanje prijavilo lepo število karate-istov iz vseh Sankukai klubov po Sloveniji in gostila jih je telovadnica v OŠ Venclja Perka v Domžalah, ki je že naša stara znanka. Navadno na tem mestu napišemo nekaj besed o sami tekmi, njenem poteku itd. Za razliko bi želel danes spregovoriti o napredku, ki se zaradi vztrajnega treniranja počasi, a zanesljivo kaže. Tekme so namreč namenjene preizkusu naših tehnik v praktični uporabi, ki je kolikor je mogoče podobna realni situaciji, s tem, da še vedno obstaja določena visoka stopnja varnosti za karate-ista. Zdaj tekmovanja potekajo že kar nekaj časa in razlika med prejšnjimi borbami in tistimi, ki smo jim priča danes, je očitna. TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Trud se počasi poplačuje in v borbah so se začele izvajati tudi bolj zahtevne tehnike, vedno manj je treme pred začetkom borbe, vidi se, da ka-rateisti pridobivajo na samozavesti, na ustrezno višjem nivoju pa potekajo tako tudi državna prvenstva Sankukai klubov. Cilj, naučiti se obvladovati vsako situacijo, v kateri se znajdemo, z mirnostjo, samozavestjo in odločnostjo, pa tudi brez nepotrebne agresije, je sicer še daleč. A v karateju velja pravilo, ki je dobro znano tudi vsem članom Karate kluba Domžale, to je, da popolnosti v bistvu ni, potrebno je le stremeti k njej. Pomembna je torej pot in ne cilj. Rezultati naših tekmovalcev in tekmovalk z omenjenih tekem so: 3. Pokalna tekma 17. 4. Člani višja do 65 kg: 1. mesto: Damjan Zore (RAD), 3. - 4. mesto: Ti len Kotar Člani (5.-4. kyu)_do 70 kg: l.mesto: Jernej Žankar Starejši dečki abs.:3. - 4. mesto: Ti- len Kotar. Marko Udovč Člani višja do 70 kg: 3. - 4. mesto: Bine Pengal Dekleta do 58 kg abs.: 3. - 4. mesto: Andreja Voler Dekleta nad 58 kg abs.:2. mesto: Saša Setnikar, 3. - 4. mesto: Teja Grad 4. Pokalna tekma 15. 5. Člani srednja težka: 2. mesto: Žiga Voler, 3. - 4. mesto: Rok Kosec (DOM) Ml. mladinci abs.:2. mesto: Blaž Kovačevič, 3. - 4. mesto: Tilen Kotar, Staš Voler Člani višja lahka: 1. mesto: Damjan Zore (RAD) Člani nižja težka: 3. - 4. mesto: Tomaž Herič Dekleta višja abs.: 3. - 4. mesto: Teja Grad B.P. PEDIKURA PANČUR Vlasta PANĆUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Igralci NTS Edigs Mengeš, skupaj s predsednikom Jožetom Mlakarjem ter vodstvom sekcije (loto Janez Stlbrlč) Uvrstitev v 1. slovensko namiznoteniško ligo Članska ekipa NTS Edigs Mengeš se je z dvema zmagama v kvalifikacijah uspela uvrstiti v elitno 1. slovensko namiznoteniško ligo. V kvalifikacijah so se borili z ekipo NTK Vesna iz Zaloga ter jih obakrat premagali z rezultatom 6:2. Čeprav rezultat kaže na relativno gladko zmago, pa sta bila oba dvoboja daleč od tega. Bilo je izredno zanimivo, poln preobratov ter presenečenj in pokazal se je pravi čar igre z belo žogico. Ti dve kvalifikacijski tekmi vsekakor nista bili za ljudi, ki imajo teža- ve s srcem, še posebej druga, ki je potekala v Mengšu, je bila izredno negotova vse do konca in so bili na preizkušnji tudi živci. Na koncu so vendarle zasluženo slavili Mengšani, ki so igrali v postavi Andraž Avbelj, David Orešnik, Peter Vida in Miodrag Drljača. Po končani tekmi so se uspeha veselili tudi v vodstvu Namiznoteni-ške sekcije EDIGS Mengeš. Več o tem pa lahko vidite na spletni strani NTS EDIGS MENGEŠ. Janez Stlbrlč Košarka Košarkarski klub Domžale Jadranska liga se je končala z zmagoslavjem llcmofarma iz Vr-šca in prevlado srbskih ekip na finalnem turnirju, v domačem slovenskem prvenstvu pa se obeta zanimiv finalni boj, kjer igrata Olimpija ter Slovan, ki je presenetljivo ugnal Laščane v polfinalu - te štiri slovenske ekipe bodo prihodnjo sezono igrale v Jadranski ligi llelios je tako končal državno prvenstvo tam, kjer si je zastavil cilj pred sezono, torej med štirimi najuspešnejšimi ekipami v Sloveniji, cilja v Jadranski ligi, 7 zmag, ni dosegel, zbral pa je pet zmag, ki so pripomogle k temu, da bodo tudi v naslednji sezoni štiri ekipe iz slovenskega področja igrale Jadransko ligo. Skupno so odigrali v letošnji sezoni kar 52 uradnih tekem, kar je zelo veliko in zato potrebuješ pravi igralski kader, ki ti lahko pripomore k uresničitvi cilja, ki so ga v Domžalah v letošnji sezoni tudi dosegli. Mlajši člani so tekmovanje končali na četrtem mestu, mladinci so igrali v drugem krogu kvalifikacij doma - v prvo ligo so se uvrstili kot zmagovalci turnirja - na turnirju so premagali Prebold in Elektro A. Kadeti so tekmovanje nadaljevali v zimski ligi, kjer so nabirali izkušnje za naslednjo sezono v državnem prvenstvu trenutno so premagali vse svoje nasprotnike in so zmagovalci v skupini igrali so še na turnirju v Italiji in dosegli odmeven rezultat - peto mesto. Igrali so tudi v drugem krogu kvalifikacij in se suvereno uvrstili v prvo ligo kot zmagovalci popoldanske tekme. Prva pionirska ekipa je v prvi ligi v skupini center I na drugem mestu z dvema porazoma v sedmih tekmah, pionirji B pa igrajo v B ligi in so po štirih odigranih tekmah na drugem mestu z polovičnim izkupičkom - 2 zmagi 2 poraza. Košarkarski klub Lastovka Rok za prijavo članske ekipe za novo sezono 2005/2006 je do 20. junija - žrebanje bo konec meseca avgusta, ko bo žrebanje tudi za pokalno tekmovanje. Mlajši člani so tekmovanje zaključili na osmem mestu. Mladinci so v kvalifikacijah v prvem krogu igrali proti Kolpi, Kočevju in Šenčurju - kot zmagovalec popoldanske tekme so se uvrstili v drugi krog, kjer so se v Murski Soboti pomerili proti domačinom Radenski ter Iliriji in obe tekmi izgubili ter bodo tako sezono nadaljevali v drugi ligi. Kadeti igrajo v zimski kadetski ligi, kar bo pripomoglo, da bodo prišli na tekme kadetske državne lige zelo dobro pripravljeni. V prvem krogu kvalifikacij so se pomerili z Celjskimi Vitezi A in B ter Preboldom -kot zmagovalec popoldanske tekme so se uvrstili v drugi krog - kjer sta prav tako napredovala zmagovalca popoldanskih tekem tu pa so suvereno uvrstili v prvo ligo. Pionirji so trenutno so po sedmih odigranih krogih v prvem delu tekmovanja na četrtem mestu s tremi zmagami in štirimi porazi. Urban Žnldaršlč Pomerili so se veterani Domžal in Zlatega polja Prijateljsko srečanje Sredi aprila sta se na prijetnem nogometnem srečanju ponovno pomerili ekipi veteranov nogometnih klubov Domžale in Zlato polje. Gostitelji so povabili Zlatopoljce na nočno tekmo, kar je bilo za vse še toliko bolj zanimivo. V prijetnem vzdušju sta ste pred začetkom tekme ekipi skupno fotografirali, nato pa v borbenem razpoloženju odigrali zelo fer tekmo. Slednje se je udeležil tudi predsednik Nogometnega kluba Domžale, g, Stane (Iražem. V pogovoru z njim smo si izmenjali mnenja in doživetja iz vsakdanjega življenja. Sicer pa smo v prijateljskem nogometnem srečanju videli za odtenek boljšo igo domačinov, kar je dokazal tudi končni rezultat v njihovo korist. Skratka: bilo je prijetno in zanimivo, kar nam narekuje, da se drugo leto ponovno srečamo. Tone Habjanlč t* 5« t- z Jk www.alfa-int.si >UFrV]2j HEPREMICNINF DOMŽALE PONOVNO NA T1CHJ-ČETVORČK! Domiels Zoradi velikega zanimanja gradimo na severu Domžal ie en stanovanjski četvorček. 4 INDIVIDUALNI ENOTE • VELIKOST 210 m', - PARCELE cca 260 m: • primopredaja enot, zgrajenih do 3. podaljšanje gradbene faze ■ OKTOBER 2005 ALFA-INT d.o.0. S-crcv-. o i Zrittt ' 01 721 30 08 m 04162307. 041 648325 Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Čestitke za odlično drugo mesto Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je tudi letos organiziralo in izvedlo 9. mednarodni turnir v košarki na vozičku v okviru 25. Pogačnikove-ga memoriala. lik i pc so bile razvrščene v dve skupini (A in B), in sicer so sodelovali: S.K. Hobit Brno (CZ), A.S.P.G. Frassati (I) ( aslelvccchio (I), Tj Meta Praha (('/.), 1)1» Kranj (SLO) in 1)1' Ljubljana (SLO). V soboto, 23. aprila 2005, so potekale kvalifikacije, v nedeljo pa so se ekipe pomerile za najboljša mesta. Končni vrstni red po odigranih devetih tekmah: 1. mesto: Castelvecchio iz, italijanske Gradiške (MALIJA) 2. mesto: Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine (SLOVENIJA) ' 3. mesto: A.Š.P.G. Frassati iz. Veronc (ITALIJA) 4. mesto: Društvo paraplegikov gorenjske regije - Kranj (SLOVENIJA) 5. mesto: S.K. Hobit Brno (ČEŠKA) 6. mesto: TJ. Meta Praha (ČHŠKA) Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine iskrene čestitke za odlično košarko ter dobro organizacijo tradicionalnega turnirja. Bojana ♦•mik«0 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721 -29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure OTELO "K o m att o — KAIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986. 72-30-987 Fax Ol/ 72-38-015 ŠPORT Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke Spomladi seje odvijala Gorenjska liga v športnem plezanju. Organizirane so bile štiri tekme, ki so se jih udeležili perspektivni člani Sportno-plezalncga odseka Domžale. Vse tekme skupaj se štejejo za končni rezultat. Uspehi članov so odlični in vzpodbudni, naj naštejmo samo najboljše: Vita Oso-lin 2. mesto (st. cicibanke), Rok Mokorel 3. mesto (st. cicibani). Tim Gostinčar 1. in Gašper Vrhovnik 3. mesto (ml. dečki), Kaja Zupanek I. mesto (st. deklice) in 9 ostalih, ki so se uvrstili med prvo deseterico. Začele se tudi tekme za državno prvenstvo. Na prvi tekmi v Grosupljem je Vita Osolin (cicibanke) dosegla prvo mesto. Kljub vročini športni plezalci ne mirujejo. V Kotečniku je Anže Arko preplezal smer Vabeča globina - 6c+, Nejc Solje Hanta Yo, Narobe Svet in Alkimist - vse 7b, Ovulacija in Rebus - 7a (na pogled), v Ospu pa Godlo - 7b in Pasjo radost - 7b+. Uroš Pavlic je v avstrijsko-koro-škem plezališču Goltschach uspel v smereh Doris - 6c (on llash) in Roško - 7a (2. poizkus). Zaključila seje letošnja alpinistična šola. Izpiti so potekali na Žagani peči v Kamniški Bistrici, kjer so tečajniki pokazali svoja praktično osvojena znanja. Pet tečajnikov je šolo tudi uspešno zaključilo. Sočasno pa je potekalo tudi ponavljanje vrvne tehnike za alpinistične pripravnike. Jasna in Andrej Pečjak sta poslovno potovala v izrael. Nekaj prostih ur sta preživela v plezališču Shilat. »Smeri so CCa. 20 m dolge, zlizane in čudne. Plezalcev je več kot sme-H, vroče je pa kot v peklu Itak pa ne veva, kaj sva plezala, bilo pa je Vseeno fajn in čudno strehasto. Bila Izpiti AŠ in NAŠ na Žagani peči Foto: M. Janžekovlč sva tudi v Jeruzalemu, mika/o naju je obzidje Orlanda Blooma, pa si nisva upala splezat gor. Pa ne zaradi težav pri plezanju, ampak zaradi težav z varnostniki.« Paklenica postaja plezalna meka. Takoj naslednji vikend po praznikih se je tja podal Luka Skočir s prijatelji. Želel je kot prvi v navezi ponoviti vsaj nekaj sfneri, ki jih je plezal med prvomajskimi prazniki. Uspel je v Nosorogu (IV+, 150 m). Severnem rebru (IV, 200 m) in Karahore (VI-, 120 m). Sredi maja sta se tja na podaljšan plezalni vikend ponovno podala Mojca in Aleš Janžekovič. V treh dneh sta uspela ponoviti Švicarsko (VII-, 120 m), Levo Tržiško (VII-, 150 m), Kačo(VI+, 350 m) in Izgubljena djeca (VII-, 180 m). Isti vikend sc je v Paklenici zadrževala tudi Valerija Jesenovec. Prvič je plezala v veliki steni Anica Kuka, in sicer smer Mosoraški (VI, 350 m). Kot prva v navezi \c preplezala tudi Šaleško (IV+, 120 m) z Bridom za veliki čekič (V, 230 m). Planjava je priljubljena gora Klemena Mikliča - Benkota. Tudi ta mesec seji ni izneveril. Z Janezom Kosirnikom sta splezala Kratko-hlačo (V-/IV, 300 m). Dan prej sta isti vzpon opravila Matjaž Novak in Klemen Jare. Matjaž je kasneje še enkrat obiskal »Henkotovo« goro. Z zakoncema Pečjak je preplezal smer llumar - Škarja (V-/1V, 270 m) v J V steni. Janez Kosirnik in Klemen Jarc sta se prav tako odpravila plezat isto smer, vendar »ko se je pogled prvič odprl k vstopu smeri sva z grozo ugotovila, da že vsaj III ljudi taka na vstopu. Rezervnega načrta nisva imela in sva v sili poklicala naš interaktivni plezalni vodniček za Planjavo (beri Benkota), ki je iz glave svetoval eno smer. ki je bila tam praktično na dlani.u Po temeljitem pregledu opisov in razgovoru naj bi plezala varianto Jutranje smeri (Vt/Hl-IV, 250 m). Mojca in Aleš Janžekovič pa sta v Vežici (Kamniške Alpe) preplezala smer Geršak - Grčar (V+, 390 m) in sestopila po Sestopni grapi 11-111. Na plezalsko odpravo v Fanske gore v Tajikistanu se odpravljata zakonca Pečjak ter Erol Altai iz ZDA. Fanske gore se raztezajo na severu Tajikistana, najvišji vrh Chimtarga pa se dviga 5487 m visoko. Ker so vsi trije bolj ledni kot skalni plezalci, bodo iskali predvsem led, vendar pa je težko napovedati, kakšne so tam razmere, zato imajo s seboj tudi skalno opremo in veliko optimizma. Ta je potreben tudi zato, ker se tokrat Jasna, prvič odkar je zbolela na pljučih, podaja v visoke gore, kar bo svojevrsten medicinski eksperiment. M. Janžekovič Kotalkarski klub Pirueta Osvojili kar devet pokalov dvodnevno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Mcmorial ^andrc Jakin v Novi Gorici, ki je ■krati štelo za Pokal Slovenije, je Prineslo Kotalkai skemu klubu "iructi kar devet osvojenih poka ]pv- Skoraj vsi tekmovalci so sta-1 na stopničkah za zmagovalce, |ckmovanjc pa je pokazalo na iz-Jenino delo v klubu, saj sc sadovi 'rdega dela že kažejo in rezultati «> prav gotovo potrjujejo. V()J ognjeni krst je s prvim nasto-P°ni opravil tekmovalec GREGOR "ABIC in takoj osvojil stopničke tretje mesto. Presrečno je prejel Sv°j prvi pokal in ga je že shranil v začelo zbirko odličij.' Tudi LARA A)L)2NCje pokazala, da seje zmagovito obdobje že pričelo in prvič j°Pila na najvišjo stopničko. Samo eno desetinko je izgubila pokal VALENTINA ŠTIFTAR in osvojila cetrto mesto. Na solidno šesto me- 10 med dvanajstimi tekmovalkami pe Je uvrstila EVA' MU.IANOVIČ. JAIRICMA ŽNIDARŠIČ, ki letos ekniuje v starejši skupini, je zase-a četrto mesto in za las /grešila 'vrstitev med prve tri. Izredno ie Presenetila EVA BELINGAR, saj je leno peto rnesto izjemen uspeh v ako močni konkutmei iti pokazala I gfornen napredek ter tako dokaza-na se bo o njej še pisalo. V tej ,'^jši kategoriji je NINA ŽE- ' 'ZNlK pristala na devetem mestu. Na zmagovalno mesto je ponovno stopila PATRICIJA ŠTIFTER, Ml. IA KURENT pa je bila druga. Sedmo mesto je zasedla VI IA PETERI,IN. Med starejšimi tekmovalkami je prepričljivo prvo mesto osvojila NIKA BABIC medtem ko sta bili PET RA POKOVEC in SARA BAŠTJANČ1Č vsaka v svoji kale gonji tretji. SARA BAŠTJANČIČ. potnica slovenske reprezentance za Nemčijo, je tudi v prostem programu dokazala, da se vrača v staro formo in pokazala je kar nekaj novih elementov, ki so za njene tekmice še vedno na robu dosega. Medtem ko se umelnostniki približujejo vrhuncu tekmovanj v letošnji sezoni, pa je pred hitrostniki že državno prvenstvo, ki se ga bodo v pričakovanju dobrega rezultata udeležili tudi tekmovalci kotalkarskega kluba PIRUETA. Še največ se pričakuje od tekmovalca CRTA LU-KANČIČA MORIJA, ki tekmuje v članski kategoriji, kjer je konkurenca najhujša, mu zato želimo kar najboljši tek na rolerjih. V klubu se tudi vneto pripravljajo na svoje tradicionalno mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, ki bo letos že trinajstič in pričakujejo najboljšo udeležbo. V preteklih letih je na tekmovanjih sodelovalo lepo število tekmovalcev iz tujine, v najboljših časih so prišli kar iz sedmih držav Evrope. Tekmovanje bo 16. julija 2005 ob 14. uri v šotoru v Športnem parku Domžale, treningi bodo že dopoldan. Vabimo vse ljubitelje, da si Ogledate ples na kotalkah, zagotavljamo, da vam ne bo žal. K. K. £j^>> POPUST DO 30% tU Martina Škofk Ljubljanska 87, Domžale tel: 01 721 4006 NA DOLOČENA STEKLA IN KONTAKTNE LEČE Akcija velja do konca junija 2005! V Mikiju še vedno osvajamo, uživamo in nastopamo Pomladni dnevi so bili za Mikijeve plesalce še posebej pestri. Spremenljivo aprilsko vreme nikakor ni pokvarilo dobrega razpoloženja vseh plesa željnih niti ni preprečilo plesnih dogodivščin, ki so bile zapisane na Miki plesnem urniku v aprilu in začetku maja. V hali Komunalnega centra je 17. aprila v organizaciji Plesne šole Miki potekalo Državno prvenstvo v disko plesih. Plesna šola Miki je najvišje uvrščene presenetila z lepimi in uporabnimi darili, ki so jih kot sponzorji prispevali Mercator, Študentski servis, Top Shop Em-porium. Mladinska knjiga, trgovina Tia in drugi. Modni kreator Matevž Ogorelec je prispeval glavno nagrado za prvo uvrščeno člansko solistko - izdelal ji bo disko kostum čisto po njeni želji. V Plesni šoli Miki zaenkrat še ni zanimanja za disko plese, zato na tej tekmi nismo imeli svojih predstavnikov. Naši plesalci so trenutno najbolj uspešni v show plesih, kar je potrdila tudi no- minacija mladinske velike formacije Cannibals in male skupine Avvesome za nagrado Povodni mož v kategoriji tekmovalni ples. Že sama nominacija do sedaj edinih mladinskih skupin v članski kategoriji naj tekmovalnih skupin je velik uspeh, zato plesalcem ter koreografu in trenerju Blažu Godcu iskreno čestitamo. Več o tej pomembni nagradi slovenskim plesnim ustvarjalcem si lahko ogledate na http://www.parada-plesa.com. Da pa niso uspešni samo Mikijevi show, temveč tudi hip hop plesalci, seje izkazalo na nedavnem državnem prvenstvu v hip hopu, kije v soboto. 7.5.. v organizaciji Plesne šole Urška potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Mikijevi pionirji so s točko Samuraji v koreografiji Martine Tekavc zasedli odlično drugo mesto. Članska hip hop mala skupina, ki nastopa pod imenom Ljubice, je v koreografiji Andraža Mraka zasedla 9. mesto, solistka Anja Trampuž pa se je z odličnim 5. mestom uvrstila na Svetovno prvenstvo v hip hopu, ki bo od 28. 9. - 2. 10. 2005 v Bremnu v Nemčiji. V Mikiju letos nismo pozabili na najmlajše, ki se bodo v času od od 27.6. do 4.7.2005 v Strunjanu zabavali, igrali, plesali in sončili na 8. zabavnem poletnem taboru. Vsi, ki ples raje gledate, kot pa da bi se z njim občasno ali pa aktivno ukvarjali, srečamo se na košarkarskih tekmah KK Helios Domžale. Lep plesni pozdrav. Romana Pahor Hip hop Ljubice s trenerjem Andražem In Martino, Karate klub Wankan Ihan Seminar »Domžale 2005« Člani Karate kluba VVankan Ihan smo se udeležili pomembnega seminarja, kije potekal v telovadnici OS Domžale preko vikenda, in sicer 27., 28. in 29.5.2005. Sensei Ivan Čerič, 6. DAN, ki ga je vodil, nas je s treningom počastil prvič v petek 27.5. s pričetkom ob 16. Kljub že skorajda poletni vročini smo se ga z veseljem udeležili. Naš namen oz. namen naših članov je bil, da se na seminarju spet naučimo kaj novega in se dobro pripravimo za nedeljske izpite. S treningom smo nadaljevali v soboto, 28.5., ko smo se zbrali v šoli ob 10. uri. enako je trening potekal tudi popoldne istega dne od 16. do 18. ure. Ponovno nas je poleg dobro organiziranega treninga ogrela tudi moč sonca. Prijetno utrujeni smo odšli domov, da bi se pripravili za naslednji dan, ko so potekali izpiti naših štirih članov za višje pasove. Prvi trening je pripadal častni skupini najvišjih črnih pasov, za njimi pa so bili na vrsti še oni z. nižjimi pasovi. Vsi polni pričakovanja in upanja, da izpit dobro opravijo. In kot smo si želeli, tako je tudi bilo. Naši člani Polona Orehck. Nejc Modec, Marija in Sašo Peter-lin so svojo nalogo dobro opravili. Takoj za tem pomembnim seminarjem se bomo začeli z vsemi močmi pripravljati na našo tokrat prvo tekmo, katere organizator smo, ki bo 11. junija v telovadnici OŠ Dol pri Ljubljani, Videm 17. Nives Grad Tel: 01 7542-563 Fax:01 7564-873 (.sm: 041 767-033 n I.Klu.pijoi.n u u siol.net Kir OPIKAR Došo PUNTARIČ s.p. Cesta 5. maja 3d 1370 Logatec Oddam Ob glavni cesti Domžale-Kamnik, kraj Homec, Vaška pot 33 (bivše skladišče Muridus pohištvo), oddamo na novo adaptirane poslovno skladiščne prostore, skupne tlorisne površine cca X60 m2, v pritličju cca 460 m2, nadstropju 400 m2, ter zunanji nepokriti prostor površine cca 650 m2. Prostori v pritličju so ločeni med seboj , od najmanjšega 30 m2 do največjega 115 m2, tako da je lahko več najemnikov. Cena najema od 4 EUR/m2 do 10 EUR/m2, zunanji nepokriti ograjeni prostor 1 EUR/m2. Vse cene so navedene brez DDV. stroški niso v ponujeni ceni. RENAULT MORA CENA! CLIO ŠPIRIT 1,5 DC1 80 KM / 5V, KOVINSKA BARAVA - 2.390.000,00 SIT OPREMA: • ABS • KLIMA • 4 varnostne blazine • "paket elektrika" • servo volan BREZOBRESTNO FINANCIRANJE, FINANČNI UASTNO V EUR NA 1 LETO EOM - 0% (*i/j«li, ko ljube mamice \>ečni... Letos mineva peto teto, odkar je v enainsedemdesetem letu nenadoma prenehalo biti zlato srce naši ljubi mami, babici in /eni FRANČIŠKI CERAR rojeni Bolhar i/. Ihana I Ivala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu, prižigale svečke in prinašate cvetje. Vsi, ki jo imamo radi Tako tiho. skromno si trpela, takšno tudi življenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep. a boleč spomin. Sporočamo žalostno vest, da nas je v štiri-inoscmdeselcm letu starosti zapustila naša draga mami, babica in teta slavka bevc Domžale, Župančičeva ulica 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Dragica in vnukinja Daša ter ostali sorodniki. Ni več hrepenenja, m več bolečin. Veter me pomirja, sanjam, da živim. ZAHVALA Maja smo se poslovili od našega ZORANATAVČARJA Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala družini Skok. Vsi njegovi ZAHVALA V mesecu maju 2005 smo se v najožjem družinskem krogu poslovili od dragega moža, očeta in dedka franca kerca s Podrečja Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebna zahvala pa še dr. Ladislavu Hacetu in patronažni sestri Dragici Šareč za zdravljenje in nego na domu. Njegovi najdražji Kljub bodicam trnovim znala si živeti mirno, skromno in pogumno. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila v oseminsedemdesetem letu draga sestra, svakinja in teta ani peterlin s Homca Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom se zahvaljujemo za izkazano ustno in pisno sožalje, cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše. Posebna zahvala gospe Bojani, gospe Majdi, gospe Mirni, Zavodu za socialno delo, gospe Silvi, gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu za lepe poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru iz Homca in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, ]o razumeli in imeli radi. ISKRENA HVALA. Žalujoča seslia DANI in vsi njeni Priplul je v pristan v zavetje brez viharja, kjer ni teme. je sama zarja. (A. Gradnik) Četrtega maja 2005 se je končala življenjska pot našega dragega moža. očeta, brata in strica gregorja ahcin a Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, številnim prijateljem in znancem za vse besede tolažbe, pisno in ustno izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in prispevke za popotresno obnovo cerkve v Soči - Trenta. Iskrena zahvala Oktetu bratov Pirnat, gospe Urški Pavli in gospe Valentini Stupica za občuteno petje v cerkvi ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Njegovi: žena Davorina, hči Ana, sestre, brata in ostalo sorodstvo Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze, žalost, bolečina, ostala je le praznina. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše žene, mami, mame in prababice cecilije rifel 1920-2005 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. za darovane sv. naše m darove za cerkev ter sveče in cvetje. Še posebej gre zahvala gospodu dekanu Antonu Dobrovoljcu, župnikoma Mihu Sušniku in patru Tomažu. I Ivala gospodu Dobrovoljcu za tako lepe besede pri sv. maši. Hvala gospe Marici Burnik m otroškemu pevskemu zboru iz župnije I lomeč ter Gregorju Burniku za tako lepo odigrano pesem. Iskrena hvala za vso pomoč pri slovesu Vinku Kavčiču ter praporščakom in Zvezi borcev Radomlje. Hvala njeni osebni zdravnici /A.IC POGAČARJEVI za vso zdravniško pomoč, patronažni sestri iz ZD Domžale, gospe Andreji I laine in komeltu za nego ter Gregorju Repanšku za postrežbo. I Ivala vsem in vsakomur posebej, ki ste jo imeli tako radi in jo pospremili k večnemu počitku. V žalosti njeni: mož Gregor, hčeri Marica, Cilka in sin Janez z. družinami, vnučki in pravnučki Tako tiho. skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep. a boleč spomin ZAHVALA ■H Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete pavle urbanija Osolinove mame iz lil se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom. KS Rova za izrečena sožalja. za podarjene sveče, cvetje, darove za cerkev in svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala tudi dr. Banku in patronažni sestri Marjeti. Vsi njeni ZAHVALA Sedemindvajsetega aprila smo se poslovili od nase drage Žene, mami in stare mame JVIINjKEGOSTINČAR roj. Bobnar s PSate Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, posebej Se sosedom I-uki Miv-fiku, Janezu Zajcu in Metodu Soncu, ki so jo ponesli k poslednjemu počitku, gospodoma Burji in Zupančiču /a lep pogrebni obred, Branki Magister Jeretina m pevcem šentjakobskega cerkvenega pevskega zbora, Mariji Jeretina za poslovilne besede, gasilcem in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete mase in druge darove za posebne namene, zlasti pa sorodnikom, prijateljem m sovasčanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iz srca pa hvala tudi psaSki molitveni skupini za vse, kar ste storili zanjo. Zelo jo pogrešamo! Vsi njeni V SPOMIN VIKTORIJI SMEjRKE Štiriindvajsetega junija 2005 bo minilo dve leti, odkar si me za vedno zapustila, a boleči spomin nate v mojem srcu za vedno ostaja. Hvala vsem, ki seje spominjate, prižgete svečo ali poklonite rože. Mož Ivan Tako tiho. skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo bo lep, a boleč spomin V oseminsedemdesetem letu je sedemnajstega aprila 2005 po težki bolezni zaspala naša mami. stara mama in babi apolonija vodlan z Vira Iskrena zahvala vsem, ki ste se je spomnili in jo pospremili na njeni zadnji poti: sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala g. Andreju Vrbančiču za ureditev pogrebnih storitev in pevcem iz Naklega. Posebna zahvala velja g. župniku Jožetu Tomšiču, ki jo je zadnja leta v bolezni spremljal, ji vlival veselja in upanja ter za lepo opravljeno pogrebno mašo. Hvala njeni osebni zdravnici dr. Mirjam Pogačarjevi, prijetnemu osebju v Domu starejših Zdravilišča Laško, kjer je preživela zadnje dni svojega življenja. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in boste našo mamo ohranili v spominu. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... Zapustila nas je naša draga elizabeta špelca kočar iz Podgorja pri Kamniku Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage sestre, tete in svakinje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izražali sožalje in nas tolažili. Iskrena hvala dr. Ahlinu in reševalni ekipi, gospodu župniku za lepo opravljen obred slovesa in sveto mašo, govornici za besede slovesa, praporščakom in pevcem za prelepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. ji kakorkoli lepšali njeno življenje, nam, svojcem, pa žal ostali neznani. Najlepša hvala sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo boste hranili v svojem spominu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni Agility za Sumberkom Kinološko društvo Domžale bo v soboto, 25. junija na društvenem stadionu za Sumberkom, tako kot vsako leto v tem času, gostilo več kot sto tekmovalcev iz petih evropskih držav, ki se bodo pomerili na velikem mednarodnem tekmovanju psov v agilitvju. Častna pokroviteljica tekmovanja bo domžalska županja Cveta Zalokar Oražem. Stadion Kinološkega društva v Domžalah je prizorišče številnih aktivnosti članov in njihovih štirinožnih prijateljev. Tukaj se zbirajo lastniki mladih psov v mali šoli in na tečajih poslušnosti, vodniki reševalnih psov in ljubitelji različnih pasem. Veliko se jih ukvarja tudi z agilitvjem, s tem zanimivim športom, ki povezuje človeka in psa, ko tekmujeta in premagujeta ovire v parkurju, ki ga morata preteči v čim krajšem času. Na letošnji mednarodni tekmi, ki bo že enajsta po vrsti, bodo poleg slovenskih nastopili še tekmovalni pari iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Italije. Nastopili bodo s psi najrazličnejših pasem, ki bodo še posebna atrakcija za gledalce, saj bodo med drugimi lahko videli tudi najhitrejše pasme, kot so angleški mejni ovčarji ali belgijski ovčarji, pa tudi kodre, pirenejske ovčarje, labrador-ce, zlate prinašalce, nemške ovčarje in še številne druge. Tekma bo štela tudi za pridobitev mednarodnega naslova CACIAg. Parkurje s kombinacijami ovir bo postavil ugleden mednarodni sodnik Berndt Hiippe iz Avstrije, ki bo sodil tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v agilitvju, ki bo konec septembra v Valadolidu v Španiji. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri zjutraj in bo trajalo do zgodnjih popoldanskih ur. Slovesen zaključek s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem bo predvidoma ob 17. uri. Sašo Novak PEDIKURA PANČUR Viasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek ŽIVIM, DA VOZIM MIISU81SHI MOTORS V cen«* pOM^ www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 KS Ihan vabi na prireditev v počastitev krajevnega praznika KULTURA SE PREDSTAVI NA TRŽNICI v soboto, 18. junija 2005 Ob 9. uri v Športnem parku Ihan Pohod po Ihanskih gričih - ogled naravnih in kulturnih znamenitosti kraja Pohod bodo vodili člani Smučarskega kluba Ihan. Ob 17. uri pri Gasilskem domu Ihan: Osrednja prireditev Letošnja Tržnica bo prikaz kulture v Ihanu nekoč in danes, vrhunec prireditve pa bo svečana razglasitev krajevnih simbolov in dvig zastave. Odprtje Ihanske knjižnice Do konca leta bo v Ihanu začela delovati knjižnica. S prodajo medu, ki so ga podarili ihanski čebelarji, in razglednic z ihanskimi motivi bomo zbirali sredstva za njeno opremo in preureditev prostorov. Sponzorji prireditve: Cvetličarna Slovnik, Ihan; Farme Ihan d. d.; Gregori Ouick Dušan Peterka s. p., Ihan; Market Rape, Zaboršt; Mizarstvo Milan Hribar, Ihan; Občina Domžale, Termit d.d., Zidarstvo Dušan Potrbin, Ihan; društva in posamezniki, ki so pripravili prireditev. Med so prispevali: Frančiška Peterka, Janez Mihelič, Marjan Košak, Matjaž Gregorič, Miha Krušnik, Rado Majdič in Vilibald Krušnik. Dobrodošli! MUZEJSKO DRUŠTVO DOMŽALE Ljubljaska 61 1230 Domžale tel: 722 50 50 www.kd-domzale.si PRISTOPNA IZJAVA Želim postati član Muzejskega društva Domžale. Seznanil sem se s pravili društva in nanje pristal. Ime in priimek: Datum rojstva: Naslov bivališča: Telefon: _ E - naslov: Datum: podpis wvm4r - ima^e .siVpiran- ob morju - 20m od centralne plaže na Punti nova stanovanja za 2 - 4 osebe možnost rezervacije stanovanja s teraso agotovite si lep dopust pravočasno trženje in informacije telefon: 01/8310 790, gsm: 031/343 866 Plesni klub MIKI Želiš tudi ti nastopati v spremljevalni skupini Romane Krajnčan ali pa mogoče tekmovati in zmagovati na prvenstvih Plesne zveze Slovenije ter International Dance Organisation? Potem se pridruži članom MIKI OSVAJAMO in pridi na avdicijo v sredo, 22. junija, in sicer: ob 17.30 uri pionirji (letnik 1999 1995) ob 19.00 uri mladinci in člani (letnik 1994 in starejši) Nova priložnost za varno nalož KD MM vzajemni sklad denarnega trga Visoka likvidnost, kratkoroč naložbe v izjemno zanesljive finančne instrumente. Domžale Atletski klub Vele Domžale vabi vse tekače in rekrcativce na tradicionalni OLIMPIJSKI TEK S startom v dolini pod JAMARSKIM DOMOM NA GOR.IIJŠI l^nHfla^KSEiPL 24. junija 2005, ob 19. uri (prijave od IX. ure dalje) Lahko boste izbirali med 4 in '8 km dolgo progo, na prijeten rekreativni dan pa vas bo spominjala OLIMPIJSKA MALICA. Dobrodošli! TOtToSO 12081 www.M-4roup.il www.flnancna-tocka.sl Pravila upr«vf|an|a, hi «0 Mrttavni del pfmnl tklsd danarnega: trg«, 1 turterrti upravlja KD invtrtmentt-drufiMi zit upravilanje đ. i) «„ Okw!ttui i:fiia tOo. Ljubljen«, 10 vlagateljem m*d delovnim Cxson* braoteCno na volja rw seoezii drul.b», na Flruindr*" to0uf< m prt vwh txM3odWrtti wrtr>ertirt, ki torfttamaK1 prlitopne i/jav* k pmvitoTt upravljanj« vi/tpvrtneo« sklada, vpisne mest« In pogodbeni p«f tnerjl »« objavljani na svetnih straneh *ww.k V0D0TERM Radomlje d.o.o., Skrjončevo 8, SI -1235 Radomlje Tel:00 386 1 722 89 20, 722 74 96, Tel/fax: 00386 1 72289 19. E-mail: wdoterm.radomije@siol.net DEL0VHI (AS: ponedeljek - petek: 7 19, sobota: 7 ■ I2X