Konsolidirano letno porocilo 2018 Skupina Elektro Gorenjska Izdajatelj: Elektro Gorenjska, d. d. Besedilo: Elektro Gorenjska, d. d. Oblikovanje in prelom: Luka Kern s. p. Tisk: Trajanus d. o. o. Naklada: 50 kosov Junij 2019 KAZALO - KONSOLIDIRANO POSLOVNO POROCILO Kazalo A KONSOLIDIRANO POSLOVNO POROCILO 15 1 PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA V LETU 2018 17 2 POROCILO UPRAVE MATICNE DRUŽBE 20 2.1 Izjava o upravljanju družbe 22 2.2 Porocilo nadzornega sveta 24 3 PREDSTAVITEV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 30 3.1 Sestava Skupine Elektro Gorenjska in povezana podjetja 30 3.1.1 Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska 31 3.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne 32 3.1.3 Osebna izkaznica družbe GEK Vzdrževanje 33 3.1.4 Osebna izkaznica družbe ECE 34 3.1.5 Osebna izkaznica družbe Soenergetika 35 3.2 Druga povezana podjetja oziroma povezane pravne osebe 36 3.3 Glavne dejavnosti in podrocja poslovanja 36 3.4 Glavno obmocje poslovanja 37 3.5 Osnovni tehnicni podatki 38 3.6 Upravljanje in vodenje družb v Skupini Elektro Gorenjska 39 3.6.1 Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjska 39 3.6.2 Upravljanje in vodenje družbe Gorenjske elektrarne 42 3.6.3 Upravljanje in vodenje družbe GEK Vzdrževanje 42 3.7 Osnovni kapital in lastniška sestava 43 3.7.1 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Elektro Gorenjska 43 3.7.2 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Gorenjske elektrarne 44 3.7.3 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe GEK Vzdrževanje 44 3.8 Vizija, poslanstvo in vrednote Skupine 45 3.9 Kljucne strateške usmeritve Skupine 46 3.10 Analiza okolja in njegov vpliv na delovanje Skupine 46 3.10.1 Splošno gospodarsko okolje in napovedi gospodarskih gibanj 46 3.10.2 Predstavitev panoge 47 3.10.3 Omrežnina in cena elektricne energije 49 3.10.4 Energetsko zakonsko okolje delovanja Skupine v letu 2018 50 3.10.5 Pogodba s SODO 50 3.10.6 Proizvodnja elektricne energije 51 4 SISTEMI VODENJA IN KAKOVOSTI 53 4.1 Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK) družbe Elektro Gorenjska 53 4.2 Integriran sistem vodenja kakovosti družbe Gorenjske elektrarne 57 4.3 Obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska 57 4.3.1 Poslovna tveganja 63 4.3.2 Financna tveganja 65 4.3.3 Tveganja delovanja 66 4.4 Revizijska komisija nadzornega sveta, notranja revizija in obvladovanje tveganj 67 4.5 Obvladovanje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne 68 5 ANALIZA POSLOVANJA SKUPINE 74 5.1 Proizvodnja elektricne energije 74 5.2 Kolicine distribuirane elektricne energije 77 5.3 Kakovost oskrbe z elektricno energijo 78 5.4 Investicijska vlaganja 86 5.5 Vzdrževanje energetskih naprav 88 5.6 Razvoj in projektiranje 90 KAZALO - KONSOLIDIRANO POSLOVNO POROCILO 5.7 Financna merila uspešnosti poslovanja Skupine 92 5.7.1 Pomembnejši kazalniki 92 5.7.2 Struktura sredstev in obveznosti 93 5.7.3 Struktura prihodkov in odhodkov 95 5.7.4 Izkaz denarnih tokov 97 6 TRŽENJE IN PRODAJA 98 7 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE 100 8 TRAJNOSTNI RAZVOJ 101 8.1 Skrb za zaposlene 101 8.1.1 Demografska struktura v Skupini 101 8.1.2 Zaposlovanje 102 8.1.3 Zaposlovanje invalidov 103 8.1.4 Izobraževanje 103 8.1.5 Izobrazbena struktura zaposlenih 105 8.1.6 Motiviranje in nagrajevanje zaposlenih 106 8.1.7 Letni razgovori 106 8.1.8 Organizacijska kultura 107 8.1.9 Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih 108 8.1.10 Odsotnosti zaposlenih 109 8.1.11 Odnosi med zaposlenimi in vodstvom v Skupini 110 8.1.12 Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega casa 110 8.1.13 Komuniciranje z zaposlenimi 110 8.1.14 Povezujemo zaposlene in širšo skupnost 111 8.1.15 Varnost in zdravje pri delu 111 8.2 Skrb za naravno okolje 113 8.2.1 Obvladovanje pomembnejših okoljskih vidikov v letu 2018 113 8.2.2 Okoljsko komuniciranje 116 8.3 Skrb za interesne javnosti – družbena odgovornost 117 8.3.1 Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost 117 8.3.2 Komuniciranje s poslovnimi partnerji 117 8.3.3 Komuniciranje z mediji 117 8.3.4 Komuniciranje z uporabniki 118 8.3.5 Komuniciranje z delnicarji in s financnimi javnostmi 118 8.3.6 Komuniciranje z vplivnimi javnostmi 118 9 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA 119 KAZALO - KONSOLIDIRANO RACUNOVODSKO POROCILO B KONSOLIDIRANO RACUNOVODSKO POROCILO 121 10 IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 123 11 REVIZORJEVO POROCILO 124 12 RACUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO 31. 12. 2018 126 12.1 Izkaz financnega položaja Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2018 126 12.2 Izkaz poslovnega izida Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2018 128 12.3 Izkaz drugega vseobsegajocega donosa Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2018 129 12.4 Izkaz denarnih tokov Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2018 130 12.5 Izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2018 131 13 POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RACUNOVODSKIM IZKAZOM 133 13.1 Porocajoca družba in sestava Skupine 133 13.2 Podlaga za sestavljanje konsolidiranih racunovodskih izkazov 133 13.2.1 Izjava o skladnosti 133 13.2.2 Podlage za merjenje 133 13.2.3 Funkcijska in predstavitvena valuta 133 13.2.4 Uporaba pomembnih ocen in presoj 134 13.2.5 Novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo 135 13.3 Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev 136 13.3.1 Osnova za konsolidiranje 136 13.3.2 Neopredmetena sredstva 136 13.3.3 Opredmetena osnovna sredstva 137 13.3.4 Naložbene nepremicnine 138 13.3.5 Sredstva, prejeta in dana v najem 139 13.3.6 Financni instrumenti 139 13.3.7 Zaloge 141 13.3.8 Druga sredstva 141 13.3.9 Kapital 141 13.3.10 Rezervacije 142 13.3.11 Brezplacno pridobljena sredstva 142 13.3.12 Druge obveznosti 143 13.3.13 Odložene obveznosti in terjatve za davek ter davek od dobicka 143 13.3.14 Prihodki 143 13.3.15 Odhodki 143 13.3.16 Konsolidiran izkaz denarnih tokov 144 13.3.17 Cisti dobicek na delnico 144 13.4 Dolocanje poštene vrednosti 144 14 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU FINANCNEGA POLOŽAJA 145 14.1 Neopredmetena sredstva 145 14.2 Opredmetena osnovna sredstva 146 14.3 Naložbene nepremicnine 149 14.4 Dolgorocne financne naložbe 152 14.5 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 155 14.6 Zaloge 155 14.7 Kratkorocne financne naložbe 155 14.8 Kratkorocne poslovne terjatve 155 KAZALO - KONSOLIDIRANO RACUNOVODSKO POROCILO 14.9 Druga kratkorocna sredstva 157 14.10 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 157 14.11 Kapital 157 14.12 Rezervacije 159 14.13 Dolgorocne financne obveznosti 162 14.14 Druge dolgorocne obveznosti 164 14.15 Odložene obveznosti za davek 166 14.16 Kratkorocne financne obveznosti 166 14.17 Kratkorocne poslovne obveznosti 166 14.18 Druge kratkorocne obveznosti 167 14.19 Zunajbilancna evidenca 167 15 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 168 15.1 Cisti prihodki od prodaje 168 15.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 168 15.3 Drugi poslovni prihodki 169 15.4 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 169 15.5 Stroški storitev 170 15.6 Stroški dela 171 15.7 Odpisi vrednosti 171 15.8 Drugi poslovni odhodki 172 15.9 Financni odhodki iz financnih obveznosti 172 15.10 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi 172 15.11 Davek iz dobicka 173 15.12 Odložene obveznosti za davek in odloženi davki 173 16 POJASNILA POSTAVK IZKAZA DRUGEGA VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA 174 17 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNIH TOKOV 175 18 POŠTENE VREDNOSTI 176 19 UPRAVLJANJE S KAPITALOM 178 20 POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI 179 20.1 Posli z družbami v Skupini 179 20.2 Posli z Republiko Slovenijo 179 20.3 Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije 180 20.4 Posli z upravo in nadzornim svetom 181 21 STROŠKI REVIDIRANJA 183 22 FINANCNA TVEGANJA 184 23 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA 189 KAZALO SLIK Kazalo slik Slika 1: Graficna podoba Skupine 30 Slika 2: Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska 31 Slika 3: Osebna izkaznica odvisne družbe Gorenjske elektrarne 32 Slika 4: Osebna izkaznica odvisne družbe GEK Vzdrževanje 33 Slika 5: Osebna izkaznica pridružene družbe ECE 34 Slika 6: Osebna izkaznica pridružene družbe Soenergetika 35 Slika 7: Prikaz obmocja oskrbe distribucijskih podjetij z elektricno energijo 37 Slika 8: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska 39 Slika 9: Organizacijska shema družbe Gorenjske elektrarne 42 Slika 10: Organizacijska shema družbe GEK Vzdrževanje 42 Slika 11: Gibanje števila delnicarjev družbe Elektra Gorenjska od 31. 12. 2014 do 31. 12. 2018 43 Slika 12: Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2018 (v %) 43 Slika 13: Model oskrbe 47 Slika 14: Organizacije oskrbe z elektricno energijo v Sloveniji 48 Slika 15: Obmocja delovanja elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji 48 Slika 16: Integriran sistem vodenja kakovosti znotraj družbe EG, d. d. 54 Slika 17: Spremljanje delovanja iSVK znotraj družbe EG, d. d. 55 Slika 18: Krog PDCA (Demingov pristop v dinamiki vseh procesov) 56 Slika 19: Matrika za ovrednotenje tveganj 58 Slika 20: Prepoznana tveganja glede na resnost (delež) 58 Slika 21: Prepoznana tveganja glede na vrsto (delež) 58 Slika 22: Klasifikacija prepoznanih tveganj v družbi Elektro Gorenjska 59 Slika 23: Prikaz posameznih vrst tveganj glede na njihovo resnost 60 Slika 24: Dinamicni vpliv tveganj na poslovanje družbe glede na njihov delež vrednosti vpliva (solventnostni vidik) 61 Slika 25: Delež dinamicnega vrednostnega vpliva tveganj posamezne vrste tveganj 61 Slika 26: Delež dinamicnega vrednostnega vpliva tveganj glede na njihovo resnost 61 Slika 27: Razporeditev tveganj Elektra Gorenjska, d. d., po zadnjem ocenjevanju v letu 2019 62 Slika 28: Ovrednotenje tveganj 68 Slika 29: Delež podpor v prihodkih 69 Slika 30: Proizvodnja v MWh od leta 2000 do 2018 70 Slika 31: Delež prihodkov iz naslova prodaje elektricne energije veletrgovcu in koncnim odjemalcem v celotnih prihodkih družbe in v prihodkih iz naslova prodaje elektricne energije 71 Slika 32: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v obdobju 2015–2018 74 Slika 33: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v HE po mesecih leta 2018 74 Slika 34: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v FE in SPTE po mesecih leta 2018 75 Slika 35: Deleži posamezne elektrarne v celotni proizvedeni kolicini elektricne energije v letu 2018 76 Slika 36: Gibanje distribuiranih kolicin elektricne energije in BDP od leta 2014 do leta 2018 77 Slika 37: Število koncnih odjemalcev od leta 2016 do 2018 77 Slika 38: Najvišje konicne moci od leta 2016 do 2018 77 Slika 39: SAIDI – Povprecni cas trajanja vseh dolgotrajnih prekinitev 79 Slika 40: SAIFI – Povprecno število vseh dolgotrajnih prekinitev 79 Slika 41: MAIFI in MAIFIe – povprecno število vseh kratkotrajnih prekinitev 80 Slika 42: Delež izgub v omrežju od leta 2016 do leta 2018 84 Slika 43: Parameter SAIDI za nenacrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2014–2018 84 Slika 44: Parameter SAIFI za nenacrtovane dolgotrajne prekinitve (lastni vzroki) v obdobju 2014–2018 85 Slika 45: Delež omrežja v kabelski izvedbi od leta 2016 do leta 2018 87 Slika 46: Izgradnja novih oziroma obnovitev starih transformatorskih postaj in nizkonapetostnih kablovodov od leta 2014 do leta 2018 87 Slika 47: Delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja v letih 2016, 2017 in 2018 87 Slika 48: Viri financiranja investicij 2018 88 Slika 49: Gibanje investicij regulirane dejavnosti (CAPEX) in delež investicij regulirane dejavnosti v cistih prihodkih od prodaje regulirane dejavnosti 88 Slika 50: SAIFI – Povprecno število nacrtovanih prekinitev na odjemalca po letih 89 Slika 51: SAIDI – Povprecno število trajanja prekinitve na odjemalca po letih 89 Slika 52: Gibanje stroškov vzdrževanja od leta 2014 do leta 2018 (v €) 89 Slika 53: Podatki o izdelanem številu projektnih dokumentacij od leta 2014 do 2018 91 KAZALO SLIK IN TABEL Slika 54: Gibanje bilancne vsote v obdobju 2016–2018 93 Slika 55: Struktura sredstev 31. 12. 2018 in 31. 12. 2017 94 Slika 56: Struktura virov sredstev 31. 12. 2018 in 31. 12. 2017 94 Slika 57: Sestava poslovnega izida (v €) 95 Slika 58: Izid iz poslovanja (v €) v obdobju 2016–2018 95 Slika 59: Struktura poslovnih odhodkov 96 Slika 60: Financni izid v obdobju 2016–2018 (v €) 96 Slika 61: Cisti dobicek v obdobju 2016–2018 (v €) 97 Slika 62: Gibanje števila zaposlenih v obdobju od 2014 do 2018 101 Slika 63: Delež zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska po starostnih skupinah 102 Slika 64: Delež novih zaposlenih, ki imajo ob zaposlitvi najmanj visoko strokovno stopnjo izobrazbe 102 Slika 65: Pregled obsega usposabljanj v dnevih in števila usposabljanj 104 Slika 66: Povprecna stopnja izobrazbe v podjetjih in v Skupini Elektro Gorenjska v obdobju od 2014 do 2018 105 Slika 67: Idealna organizacijska kultura 107 Slika 68: Stopnja zavzetosti zaposlenih v letu 2018 v primerjavi s slovenskimi in najboljšimi svetovnimi organizacijami 108 Slika 69: Povprecne ocene podrocij ankete o zadovoljstvu za Skupino Elektro Gorenjska 109 Slika 70: Število nezgod pri delu 111 Slika 71: Resnost poškodb 111 Slika 72: Pogostost nezgod 112 Slika 73: Deleži proizvodnje elektricne energije iz obnovljivih virov v Gorenjskih elektrarnah v obdobju 2005 - 2018 (%) 114 Slika 74: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO2 zaradi proizvodnje elektricne energije v hidroelektrarnah in soncnih elektrarnah ter kogeneracijskih enotah v obdobju 2005 - 2018 115 Slika 75: Okoljski prihranek zmanjšanja emisij CO2 zaradi proizvodnje elektricne energije v soncnih elektrarnah v obdobju 2005 - 2018 116 Slika 76: Sponzorstva in donacije Skupine v letu 2018 117 Kazalo tabel Tabela 1: Drugi pomembnejši podatki o družbi Elektro Gorenjska (v €) 31 Tabela 2: Drugi pomembnejši podatki o družbi Gorenjske elektrarne (v €) 32 Tabela 3: Drugi pomembnejši podatki o družbi GEK Vzdrževanje (v €) 33 Tabela 4: Drugi pomembnejši podatki o družbi ECE (v €) 34 Tabela 5: Drugi pomembnejši podatki o družbi SOENERGETIKA (v €) 35 Tabela 6: Osnovni tehnicni podatki elektrodistribucijskega omrežja 38 Tabela 7: Osnovni tehnicni podatki o proizvodnih enotah 38 Tabela 8: Lastniki delnic, ki imajo na dan 31. 12. 2018 vec kot 1-odstotni delež 44 Tabela 9: Podatki in napoved gospodarskih gibanj 46 Tabela 10: Nenacrtovane dolgotrajne prekinitve po tipu omrežja v letu 2018 78 Tabela 11: Nacrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2018 78 Tabela 12: Število kratkotrajnih prekinitev na odjemalca v letu 2018 79 Tabela 13: Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN-nivoju za leto 2018 81 Tabela 14: Prikaz parametrov komercialne kakovosti za leto 2018 83 Tabela 15: Sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 97 Tabela 16: Stopnja fluktuacije v Skupini Elektro Gorenjska 103 Tabela 17: Podatki o invalidih 103 Tabela 18: Izobraževanje in usposabljanje v obdobju od 2016 do 2018 104 Tabela 19: Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2018 105 SEZNAM KRATIC Seznam kratic AGENCIJA Agencija Republike Slovenije za energijo AMI Advanced Meter Infrastructure BDP Bruto domaci proizvod BTP Baza tehnicnih podatkov CIM Common information model DCV Distribucijski center vodenja DDV Davek na dodano vrednost DDPO Davek od dohodka pravnih oseb DO Distribucijsko omrežje DPN Doprinos delo pod napetostjo DA Doprinos dizelski agregat DV Daljnovod EE Elektricna energija EG Elektro Gorenjska Euro Interbank Offered Rate je medbancna EURIBOR obrestna mera za depozite v evrih, ki se oblikuje na evropskem medbancnem deviznem trgu EZ-1 Energetski zakon FE Fotovoltaicna elektrarna Gospodarska javna služba sistemskega GJS SODO operaterja distribucijskega omrežja za elektricno energijo HE Hidroelektrarna IKT Informacijsko-komunikacijska tehnologija IT Informacijska tehnologija KBV Kablovod kWh Kilovatna ura MHE Mala hidroelektrarna MM Merilno mesto MWh Megavatna ura NN Nizka napetost NNO Nizkonapetostno omrežje OOS Opredmetena osnovna sredstva OS Osnovna sredstva OT Operacijske tehnologije OVE Obnovljivi viri energije Pogodba o najemu elektrodistribucijske Pogodba s SODO, d. o. o. infrastrukture in o izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z elektricno energijo RP Razdelilna postaja RTP Razdelilna transformatorska postaja SAIDI System Average Interruption Duration Index SAIFI System Average Interruption Frequency Index SDH Slovenski državnih holding, d. d. SN Srednja napetost SODO Sistemski operater distribucijskega omrežja SPTE Soproizvodnja toplotne energije TP Transformatorska postaja TR Transformator VN Visoka napetost VZD Varnost in zdravje pri delu ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah Skupina Elektro Gorenjska v letu 2018 postavila nove temelje Spremembe so stalnica v življenju in so neizogibne. Pravzaprav so spremembe nujno potrebne, saj bi brez njih stagnirali na mestu. Pogosto se z njimi srecujemo v dobri veri, da bi dobili nekaj novega, svežega in boljšega. Da si podjetje zagotovi napredek in rast, mora stopati v korak s trendi, izkorišcati nove priložnosti ter uvajati spremembe. Strategija Skupine Elektro Gorenjska od leta 2018 do 2022 temelji na vecji povezanosti družb Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje in posledicno na izkorišcanju sinergijskih ucinkov, ki jih družbe lahko ustvarjajo med seboj. Pomemben korak uresnicevanja nove strategije je bila prenova vizualne podobe družb v Skupini Elektro Gorenjska. Z njeno pomocjo smo družbe v Skupini postavili na enotni in skupni imenovalec. Vizualna podoba podjetja je pomembna, saj z njo podjetje izraža identiteto, poslanstvo, vrednote in vizijo. Tako je logotip podjetja, poleg imena in slogana, osnovno orodje celotnega sistema vizualne podobe podjetja oziroma najucinkovitejše orodje pri njegovem komuniciranju. Evolucija Simbol Elektro Gorenjska izhaja iz histerezne krivulje oz. histerezne pentlje feromagnetika, ki podaja magnetna stanja magnetenja z izmenicnim tokom. Vse razlicice znakov, ki so bile oblikovane skozi leta, ohranjajo histerezno krivuljo v vlogi glavnega vizualnega nosilca podobe znaka. 1963 – 1981 1981 – 2004 2004 – 2019 2019 – Kdo smo Skupina Elektro Gorenjska? Prenovljena podoba Skupine Elektro Gorenjska omogoca lažje razumevanje medsebojne povezljivosti družb v Skupini ter gradi boljšo prepoznavnost razlicnih dejavnostih, ki jih opravljajo družbe v Skupini Elektro Gorenjska. Nov logotip Skupine Elektro Gorenjska ohranja preteklost, stabilnost in zanesljivost. Ponazarja vizijo Skupine, narekuje nove trende in povezanost družb med seboj. Spoštuje nesnovnost elektricne energije (osnovna poteza Crke E in G je nevidna). Histereza dobesedno povezuje Crko E (Elektro) z G (Gorenjska). Znak celovito zaokroži temeljno sporocilo: smo Skupina Elektro Gorenjska, z elektriko povezujemo Gorenjsko. Dosežki Skupine Elektro Gorenjska 25.000 37.317 40.000 35.323 36.105 35.000 20.000 30.000 25.000 15.000 20.000 10.000 15.000 10.000 5.000 5.000 0 0 2016 2017 2018 EBIT (000 €) EBITDA (000 €) Prihodki od prodaje (000 €) 1.160.000 1.140.000 1.120.000 1.100.000 1.080.000 1.149.085 1.060.000 1.103.725 1.040.000 1.068.347 1.020.000 1.000.000 2016 2017 2018 60.000 58.000 56.000 54.000 52.000 50.000 57.681 48.000 53.760 46.000 52.099 44.000 42.000 40.000 2016 2017 2018 Prihodki od prodaje (000 €) Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Elektro Gorenjska 2016 2017 2018 POMEMBNEJŠI FINANCNI PODATKI Prihodki od prodaje (000 €) 35.323 36.105 37.317 EBIT (000 €) 8.601 8.384 9.682 EBITDA (000 €) 19.611 20.016 21.403 Dobicek pred obdavcitvijo (000 €) 8.150 7.998 9.954 Cisti dobicek (000 €) 7.194 6.975 8.796 Dodana vrednost (000 €) 31.960 32.956 34.490 Sredstva (000 €) 222.131 232.099 238.793 Kapital (000 €) 149.634 155.011 161.338 POMEMBNEJŠI KAZALNIKI Kratkorocni koeficient 1,0 1,3 1,4 Stopnja dobickovnosti prihodkov (%) 19,4 18,8 22,3 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (%) 38,6 39,3 37,9 Donosnost sredstev (ROA) v % 3,3 3,1 3,7 Donosnost kapitala (ROE) v % 4,9 4,6 5,6 OMREŽJE, PROIZVODNJA SAIDI (povprecni cas trajanja nenacrtovanih prekinitev daljših od 3 min/odjemalca) 15 20 26 SAIFI (povprecno število nenacrtovanih prekinitev daljših od 3 min/odjemalca) 0,6 0,7 0,9 Število odjemalcev prikljucenih na distribucijsko omrežje 88.911 89.361 89.963 Kolicine distribuirane elektricne energije (MWh) 1.068.347 1.103.725 1.149.085 Kolicina proizvedene elektricne energije (MWh) 57.681 52.099 53.760 PODATKI O DELNICI Skupno število delnic 17.286.376 17.286.376 17.286.376 Cisti dobicek na delnico (€) 0,4 0,4 0,5 Knjigovodska vrednost delnice (kapital/št.delnic) v € 8,7 9,0 9,0 ZAPOSLENI Stroški izobraževanja na zaposlenega (€) 322 498 451 Delež zaposlenih vkljucenih v izobraževanja (%) 90,6 81,1 88,4 Povprecna stopnja izobrazbe 6,2 6,2 6,2 Število zaposlenih konec leta 307 308 311 Število zaposlenih (povprecje) 307 307 309 14 Konsolidirano 16 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 1 Pregled pomembnih dogodkov Skupine Elektro Gorenjska v letu 2018 JANUAR › V Elektru Gorenjska zacne delovati nova organizacijska enota Storitve informatike. › Elektro Gorenjska prejme priznanje informacijskega pooblašcenca za pridobitev certifikata po standardu za sistem vodenja varovanja informacij ISO/IEC 27001:2013 in s tem povezanimi prizadevanji za zavarovanje osebnih podatkov. › Skupina Elektro Gorenjska komunikacijo z uporabniki vzpostavi tudi na družbenem omrežju Facebook. › Gorenjske elektrarne kot izvajalec skupaj z Obcino Preddvor odprejo novo polnilnico za elektricna vozila. › Gorenjske elektrarne v okviru evropskega projekta e-MOTICON/e-TRAIL – JN1/2017 skupaj z Regionalno razvojno agencijo BSC Kranj organizirajo študijski obisk projektnih partnerjev in zainteresiranih skupin, kjer si ogledajo zaledno pisarno in njeno pomoc pri upravljanju e-polnilnic. FEBRUAR › Predstavniki Elektra Gorenjska se v Parizu udeležijo drugega srecanja partnerjev projekta TDX-ASSIST. › Elektro Gorenjska prejme zahvalo Obcine Jezersko za hitro in nesebicno pomoc v vremenski ujmi meseca decembra 2017. › V Elektru Gorenjska potekajo usposabljanja iz prve pomoci, na katerih se udeleženci seznanijo s splošnim delom prve pomoci, najpogostejših obolenjih in ukrepih, poškodbah in oskrbi poškodovanca ter uporabi ADR. MAREC › Predstavniki Elektra Gorenjska se v Solunu udeležijo prvega sestanka raziskovalno-razvojnega projekta EASY RES. › Za prispevek k poslovni odlicnosti v Sloveniji ob 20. obletnici PRSPO, podan z lastnim zgledom in ugledom, Elektro Gorenjska kot zmagovalec Priznanja Republike Slovenije za poslovno odlicnost v letu 2012 prejme zahvalo. › Z namenom krepitve mednarodnega sodelovanja, vkljucno z izmenjavo dobrih praks, se predstavniki Elektra Gorenjska v Celovcu udeležijo srecanja s predstavniki podjetja KNG – Kärnten Netz – Kelag. › Gorenjske elektrarne podpišejo pogodbo o izvajanju storitev energetskega upravljavca vseh javnih objektov v obcini Radovljica. APRIL › V Ljubljani poteka 4. strateška konferenca elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji, ki jo organizira Gospodarsko interesno združenje distribucije elektricne energije. › Družbe v Skupini Elektro Gorenjska organizirajo srecanje z novinarji, na katerem predstavijo poslovanje podjetij v letu 2017 ter kljucne investicijske projekte in aktivnosti, v katerih sodelujejo (e-mobilnost, trajnostni razvoj, energetski management itd.). › MAJ › Nadzorni svet Elektra Gorenjska na 9. redni seji imenuje novega predsednika uprave Elektra Gorenjska, in sicer dr. Ivana Šmona, MBA. Štiriletni mandat mu zacne veljati 15. 6. 2018 in bo trajal do 14. 6. 2022. › Nevladna organizacija Ekvilib Inštitut podeli Elektru Gorenjska posebno zahvalo za širjenje kulture družini prijaznega podjetja v Sloveniji. › Predstavniki Elektra Gorenjska študentom Šolskega centra Kranj predstavijo distribucijski center vodenja, energetski objekt RTP Primskovo in razvojne projekte. › Predstavniki Elektra Gorenjska se udeležijo redne letne konference CIRED na Hrvaškem, kjer predstavijo koncept izvajanja del pod napetostjo v Elektru Gorenjska in nacine, kako izvajanje ucinkovito prenesti v prakso. › Neurja povzrocijo škodo na elektroenergetskem omrežju Elektro Gorenjska in energetskih objektih Gorenjskih elektrarn. › Z uvedbo GDPR Skupina Elektro Gorenjska tehnicno in organizacijsko uskladi vse segmente delovanja organizacije ter poskrbi za pripravo nove informacijske varnostne politike. › Skupina Elektro Gorenjska sprejme Poslovnik za eticno poslovanje. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO JUNIJ › V distribucijski sistem Elektra Gorenjska je uspešno vkljucena razdelilna transformatorska postaja Radovljica. › Predstavniki hrvaškega elektrodistribucijskega podjetja HEP ODS in njihovega izobraževalnega centra HEP NOC si na sedežu podjetja Elektro Gorenjska ogledajo primer dobre poslovne prakse na podrocju izvajanja dela pod napetostjo v podjetju. › V okviru kolesarskega sistema KRsKOLESOM se na parkirišcu na sedežu podjetja Elektro Gorenjska v Kranju postavi nova postaja, kjer si uporabniki lahko izposodijo kolesa. › Predstavniki Gorenjskih elektrarn sodelujejo na tradicionalnih energetskih delavnicah v osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru. › Mestna obcina Kranj in konzorcij družb Petrol, d. d, Domplan, d. d., in Gorenjske elektrarne, d. o. o., podpišejo pogodbo, s katero je bilo sklenjeno javno­zasebno partnerstvo za izvedbo energetske prenove stavb v lasti Mestne obcine Kranj. JULIJ › Na sedežu podjetja poteka 24. redna letna skupšcina delnicarjev Elektra Gorenjska, na kateri so se delnicarji seznanili z revidiranim letnim porocilom družbe Elektro Gorenjska za leto 2017 in revidiranim konsolidiranim letnim porocilom Skupine Elektro Gorenjska za leto 2017. Sprejeli so sklep o uporabi celotnega bilancnega dobicka, upravi in nadzornemu svetu so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu, prav tako so imenovali pooblašcenega revizorja za poslovno leto 2018. › Elektro Gorenjska izda Porocilo o ravnanju z okoljem in porocilo o varnosti in zdravju pri delu za leto 2017. › Elektro Gorenjska sodeluje pri obnovi in nadgradnji enosistemskega 110 kV daljnovoda RTP Pivka–ENP Pivka, katerega lastnik in upravljalec je Elektro Primorska. › Gorenjske elektrarne s strani Agencije za energijo prejmejo sklep, s katerim je potrjen idejni projekt prenove energetskega objekta HE Sava Kranj. AVGUST › Elektro Gorenjska uradno preda svojemu namenu kolesarsko postajo KRsKOLESOM Mestni obcini Kranj. › Elektro Gorenjska sodeluje v razlicnih razvojnih projektih. V okviru projekta Story je bil uspešno namešcen hranilnik elektricne energije na lokaciji TP Suha pri Predosljah. › Gorenjske elektrarne zacnejo s celovito energetsko sanacijo vrtca Najdihojca. › Gorenjske elektrarne opravijo vecji in obsežnejši remont energetskega objekta HE Zvirce, prav tako opravijo popolni remont turbine. › SEPTEMBER › Elektro Gorenjska na Lajnarju na Soriški planini postavi nov telekomunikacijski objekt. › Predstavniki Elektra Gorenjska se v Nemciji udeležijo tretjega srecanja partnerjev razvojnega projekta TDX­ASSIST. › Predstavniki Elektra Gorenjska se udeležijo 5. mednarodne konference dela pod napetostjo, ki poteka na Ceškem. OKTOBER › Elektro Gorenjska na 110- in 20-kilovoltni daljnovodni povezavi RTP Labore–RTP Primskovo zakljuci zamenjavo vodnikov in obesne opreme. › V Elektru Gorenjska poteka zunanja presoja sistemov vodenja kakovosti: redna presoja ISO 9001:2015, BS OHSAS 18001:2007, ISO/IEC 27001:2013 ter obnovitvena presoja ISO 14001:2015. › Elektro Gorenjska uradno preda svojemu namenu energetski objekt RTP Radovljica z novim 110-kilovoltnim GIS-stikališcem. › Na elektrodistribucijskem omrežju Elektra Gorenjska mocan veter in nalivi povzrocijo težave, in sicer na obmocju Tržica, natancneje v Jelendolu in Lomu. Visoke vode povzrocijo poškodbe tudi na hidroelektrarnah Gorenjskih elektrarn na omenjenem obmocju in posledicno izpad proizvodnje na poškodovanih objektih. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO NOVEMBER › V sklopu 4. konference o vzdrževanju v elektroenergetiki, ki je potekala v Novi Gorici, Elektro Gorenjska sodeluje s prispevkom o izbiri varovalne opreme za varovanje monterjev pred elektricnim oblokom, in sicer predvsem pri izvajanju vzdrževalnih del pod napetostjo (DPN). › Ob 20. obletnici delovanja sistema SCALAR Elektro Gorenjska predstavi uporabniško izkušnjo s sistemom s podrocja distribucije elektricne energije. › Na podrocju energetskega pogodbeništva Gorenjske elektrarne skupaj s konzorcijskima partnerjema Petrol in Domplan oddajo ponudbo za javni razpis Mestne obcine Kranj, ki obsega celovito energetsko prenovo šolskih objektov na Zlatem polju v Kranju. › Elektro Gorenjska vstopa na pot e-mobilnosti z dvema elektricnima voziloma znamke Zoe. DECEMBER › Ob zakljucku leta Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne skupaj s poslovnimi partnerji sredstva ponovno namenijo programu NEODVISEN.SI. Skupaj zberejo vec kot 9.000 €. › Podjetja v Skupini Elektro Gorenjska uvedejo novo in enotnejšo celostno graficno podobo. › Gorenjske elektrarne s podjetjem Gajles, d. o. o., podpišejo pogodbo za nakup 80-odstotnega deleža v kotlovnici na lesno biomaso v Tržicu. Z novo investicijo podjetje širi portfelj proizvodnih virov. 2 Porocilo uprave maticne družbe Spoštovani delnicarji, vlagatelji in partnerji! Leto 2018 je bilo izredno dinamicno, saj smo izpeljali precej pomembnih projektov. V sredini leta se je iztekel mandat predsedniku uprave mag. Bojanu Luskovcu in vodenje podjetja sem kot predsednik uprave za naslednja štiri leta prevzel 15. junija 2018. Moja prva naloga v letu 2018 je bila sprejetje nove strategije Skupine Elektro Gorenjska za obdobje od leta 2018 do leta 2022, ki jo je nadzorni svet potrdil avgusta 2018. Nova strategija temelji na zagotavljanju enakopravnega in zanesljivega dostopa z nadstandardno uporabniško izkušnjo. Upošteva izhodišca s cilji in pricakovanji vecinskega lastnika, SDH, d. d., izhodišca nove prihajajoce evropske energetske zakonodaje in izhodišca novega regulatornega okvira za obdobje od 2019 do 2021. Strategija daje vecji poudarek trgu storitev prožnosti in posledicno sinergijam, ki jih ustvarjajo družbe v Skupini Elektro Gorenjska (Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje). Dejstvo je, da regulativa, ki bo veljala v obdobju od 2019 do 2021, družbi znižuje donos na sredstva in s tem prihodke za približno 3 % na letnem nivoju. Hkrati bo evropska regulativa uvedla t. i. trg storitev prožnosti, na katerem bo lahko nastopala Skupina Elektro Gorenjska kot celota, in sicer Elektro Gorenjska na strani povpraševanja, Gorenjske elektrarne pa na strani ponudbe. Z novo strategijo bolj izpostavljamo tudi podrocja inovacij in prisotnosti na trgu – inženiringu. V drugi polovici leta smo realizirali pomembne investicijske projekte, ki bodo pripomogli k razvoju obcin na Gorenjskem. Med njimi naj izpostavim izgradnjo nove razdelilne transformatorske postaje in novega 110 kV plinsko izoliranega GIS-stikališca v Radovljici, izgradnjo razdelilne postaje Bled ter številne kablitve in nadgradnje distribucijskega omrežja na Gorenjskem. Kljucni cilji, ki so jih družbe v Skupini Elektro Gorenjska izpolnile v letu 2018, so: 1. Zakljucili smo investicijske projekte, ki so kljucni za nadaljnji razvoj regije. Elektro Gorenjska vzdržuje 5.108 km elektroenergetskega omrežja. Z nacrtnim vlaganjem in z optimalnim nacrtovanjem, predvsem pa s ciljem zagotoviti tako elektroenergetsko infrastrukturo, ki bo omogocala nadaljnji razvoj gorenjske regije in prikljucevanje novih uporabnikov, smo v letu 2018 zakljucili vec kot 350 investicijskih projektov v elektroenergetsko infrastrukturo. 2. V podzemni kabelski obliki ima Elektro Gorenjska vec kot 76 % omrežja. Do konca leta 2018 je delež srednjenapetostnega omrežja pod zemljo znašal 65 %, delež nizko­napetostnega omrežja pa 85 %. Skupaj ima družba Elektro Gorenjska najvecji delež omrežja v podzemeljski kabelski obliki v Sloveniji; le-ta znaša 76 %. Z zavedanjem, da se poraba elektricne energije povecuje, nadgrajujemo in gradimo robustno in stabilno distribucijsko omrežje, ki bo omogocalo vkljucevanje novih porabnikov elektricne energije. 3. Nadaljevali smo z menjavo naprednih merilnih sistemov. Pri koncnih uporabnikih smo skladno z nacrti nadaljevali z menjavo napredne merilne opreme. Cilj, da bodo v letu 2021 vsi uporabniki na Gorenjskem opremljeni z naprednimi merilnimi sistemi, bomo dosegli. Do konca leta 2018 je bilo v daljinsko odcitavanje vkljucenih že vec kot polovica uporabnikov na Gorenjskem. 4. Z vkljucenostjo v raziskovalno-razvojnih projektih potrjujemo vodilno vlogo na podrocju uvajanja novih tehnologij. Z aktivnim sodelovanjem v mednarodnih raziskovalno­razvojnih projektih vztrajno gradimo sloves inovativnega in zanesljivega partnerja. Sodelovanje v projektih nam omogoca tudi uspešna integracija najsodobnejših tehnoloških sistemov, ki zagotavljajo ustrezna demonstracijska okolja, pomembna pri izvedbi in vrednotenju novih konceptov vodenja in obratovanja distribucijskih omrežij. Družba trenutno sodeluje v treh projektih: STORY (Added value of STORage in distribution sYstems), TDX-ASSIST (Coordination of Transmission and Distribution data eXchanges for renewables integration in the European marketplace through Advanced, Scalable and Secure ICT Systems and Tools) in EASY-RES (Enable Ancillary Services By Renewable Energy Sources). 5. Poslovali smo v skladu s politiko kakovosti in poslovno odlicnostjo. Poleg standardov kakovosti družba Elektro Gorenjska že od leta 2007 pri poslovanju uporablja model poslovne odlicnosti, ki za družbo predstavlja tudi priložnost za samooceno poslovanja in pridobitev objektivnega mnenja, kar posledicno omogoca oblikovanje priložnosti in izvedbo akcijskih nacrtov izboljšav v družbi. 6. Oblikovali smo novo celostno graficno podobo Skupine Elektro Gorenjska. Strategija Skupine Elektro Gorenjska za obdobje od leta 2018 do leta 2022 temelji na vecji povezanosti družb Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje ter na izkorišcanju sinergijskih ucinkov. S ciljem, da pozicioniramo družbe v Skupini Elektro Gorenjska kot prepoznavnega akterja, ki predstavlja enega pomembnejših in verodostojnih stebrov trajnostnega razvoja (vsaj) na podrocju Gorenjske, smo pristopili k oblikovanju poenotene celostne graficne podobe družb v Skupini Elektro Gorenjska, prav tako smo oblikovali samostojno podobo Skupine Elektro Gorenjska. Z njeno pomocjo smo družbe v Skupini Elektro Gorenjska postavili na skupni imenovalec. Nov logotip ponazarja enotnost vseh družb v Skupini Elektro Gorenjska. Znak ohranja preteklost, stabilnost in zanesljivost. Ponazarja vizijo Skupine, narekuje nove trende in povezanost družb med seboj. Spoštuje nesnovnost elektricne energije (osnovni potezi crk E in G sta nevidni). Histereza dobesedno povezuje crko E (Elektro) z G (Gorenjska). Znak celovito zaokroži temeljno sporocilo: Smo Skupina Elektro Gorenjska, z elektriko povezujemo Gorenjsko. 7. Z lokalnimi skupnostmi sodelujemo na razlicnih podrocjih. V Skupini Elektro Gorenjska po svojih zmožnostih skrbimo za razvoj mladih in perspektivnih športnih skupin, podpiramo kulturo in umetnost razlicnih generacij, z donacijami prispevamo k boljšim pogojem za izobraževanje ter k prenosu znanja v prakso. Imamo posluh za humanitarne projekte in pomagamo razlicnim društvom. Z lokalnimi skupnostmi sodelujemo na podrocju investicijskih projektov, s katerimi skrbimo za povezanost naše regije in gospodarski razvoj. Rezultati poslovanja Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2018 ustvarila 37,3 milijonov € cistih prihodkov od prodaje, cisti poslovni izid je znašal 8,8 milijonov €. V primerjavi z letom 2017 se je odjem elektricne energije povecal kar za 4,1 %, skupaj smo uporabnikom na Gorenjskem zagotovili 1.149,1 GWh elektricne energije. Za investicijske projekte je Skupina namenila 18,5 milijonov €. Cilji Skupine v letu 2019 Za najbolj optimalno delovanje in vzdrževanje omrežja bodo tudi v letu 2019 prizadevanja družbe usmerjena v pridobitev lastne koncesije za opravljanje dejavnosti distribucije elektricne energije. S podelitvijo lokalnih koncesij posameznim elektrodistribucijskim podjetjem se bo namrec omogocil vecji vpliv lokalnih skupnosti na razvoj dejavnosti ter tako dodatno in še bolje prisluhnilo potrebam uporabnikov distribucijskega omrežja. Obenem je pri upravljanju z distribucijskim omrežjem v primeru vecjih naravnih nesrec in havarij kljucnega pomena vpetost zaposlenih v lokalno okolje ter pripadnost družbi, ki upravlja z napravami oziroma omrežjem, saj je to predpogoj za hitro in kakovostno odpravo havarij. V Skupini Elektro Gorenjska smo si za naslednje štiriletno obdobje zastavili visoke poslovne cilje in jasne razvojne usmeritve, ki so predstavljene v strategiji poslovanja Skupine Elektro Gorenjska od leta 2018 do leta 2022. Uporabnikom želimo v prvi vrsti nuditi zanesljivo in kakovostno elektroenergetsko infrastrukturo, ki bo v najboljši meri odporna na razlicne vremenske vplive, ki smo jim prica v zadnjih letih. S še vecjim poudarkom bomo na najbolj ranljivih obmocjih gradili omrežja v podzemni kabelski obliki, ki družbi sicer povzrocajo višje investicijske stroške, po drugi strani pa omogocajo vecjo vzdržnost ob havarijah. Vizija do leta 2022 nas zavezuje, da bo Skupina Elektro Gorenjska sodoben, inovativen in v javnosti pozitivno prepoznan osrednji akter razvoja trga storitev prožnosti. Vzporedno z narašcajoco dinamiko uvajanja in vgrajevanja novih tehnologij bo zagotavljala 100-odstotno prikljucenost vseh uporabnikov omrežja. Poleg najkakovostnejše oskrbe z elektricno energijo v Sloveniji bo strankam zagotavljala tudi sodobno in celovito uporabniško izkušnjo. Ustvarjala bo cisto energijo za trajnostni razvoj. Vsem udeležencem v verigi vrednosti bo predstavljala kakovostnega, zaupanja vrednega in zaželenega poslovnega partnerja. Hitro in ucinkovito se bo prilagajala sodobnim izzivom, trendom in razlicnim zunanjim dejavnikom. Poleg tega bo povecevala svojo prisotnost v tržnem okolju, s cimer bomo neprestano izboljševali svoje ekonomske kazalnike in zmanjševali poslovna, razvojna, varnostna, regulatorna in okoljska tveganja. Uspeh gradijo ljudje in njihove vrednote V letu 2019 bomo v družbah v Skupini še naprej aktivno nadaljevali s projektom upravljanja organizacijske kulture, katerega kljucni cilj je povecati stopnjo zavzetosti zaposlenih v družbah Skupine Elektro Gorenjska. Kot ambasador korporativne integritete bomo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in eticnimi standardi kot enega izmed temeljnih nacel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh. Ob predanosti delu znamo prepoznavati in razumeti potrebe okolja, v katerem delujemo. Za opravljanje dejavnosti znotraj posamezne družbe v Skupini Elektro Gorenjska je namrec kljucen ustrezen dialog z lokalnimi skupnostmi, s pomocjo katerih skrbimo za celosten in urejen razvoj elektroenergetske infrastrukture na Gorenjskem. Verjamemo, da so usmerjenost v trajnostni razvoj, izkazovanje družbene odgovornosti in aktivno varovanje okolja temelji uspešnosti in prodornosti vsakega podjetja. Spoštovani vlagatelji, delnicarji in partnerji, skupaj s sodelavci bomo še naprej skrbeli za rast in uspešen razvoj družb v Skupini Elektro Gorenjska v gorenjski regiji. Pri tem si želimo vaše nadaljnje podpore in ustvarjalnega sodelovanja. Skupaj z vsemi zaposlenimi se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje. Predsednik uprave dr. Ivan Šmon, MBA 2.1 Izjava o upravljanju družbe Družbe v Skupini Elektro Gorenjska delnicarje in javnost obvešcajo, da poslujejo v skladu z veljavnimi predpisi in akti, ki veljajo v družbah. Uprava posamezne družbe zastopa in predstavlja družbo ter vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Pri tem sprejema odlocitve, skladne s strateškimi cilji družbe in v korist delnicarjev. Družbe v Skupini delujejo v skladu s sprejetimi dokumenti Slovenskega državnega holdinga (v nadaljevanju SDH): Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporocili in pricakovanji Slovenskega državnega holdinga, postopki in merili za ravnanje clanov organov vodenja in nadzora družb s kapitalskimi naložbami države. Veljavni predpisi, pomembni za poslovanje predvsem maticne družbe, in statut maticne družbe so objavljeni na spletni strani družbe (http://www.elektro-gorenjska.si/). Ostali veljavni akti za družbe v Skupini so dostopni na spletni strani SDH http://www.sdh.si/. V letu 2018 družbe v Skupini pri poslovanju niso bistveno odstopale od nacel, postopkov in meril, ki jih predpisujejo navedeni dokumenti SDH. Maticna družba izjavlja, da ne postopa dosledno po tistih dolocbah kodeksov oziroma priporocil, ki so za družbo urejena že z zakonom ali jih družba ureja v skladu z dolocbami statuta, na drugacen nacin, kot je to doloceno s kodeksi, oziroma v primerih, ko neobvezujocih ravnanj nima predpisanih v svojih aktih ali ko ravnanja niso dolocena kot zakonska obveznost. Mnenje maticne družbe je, da so clani nadzornega organa strokovni, odgovorni in neodvisni pri opravljanju svojih nalog in delujejo v skladu z dolocili navedenih aktov SDH. Maticna družba clane nadzornega sveta in komisij tudi obvešca o spremembah in dopolnitvah aktov SDH ter o izobraževanjih, ki jih brezplacno organizira SDH. Politike raznolikosti v družbah v Skupini nimamo zapisane in je ne izvajamo v smislu dolocil ZGD-1. Imamo namrec enoclansko upravo, clane nadzornega sveta iz vrst predstavnikov delnicarjev pa izvoli skupšcina, medtem ko dva predstavnika delavcev izvoli Svet delavcev. V praksi v družbah v Skupini med kandidati za zaposlitev in med zaposlenimi ne delamo razlik glede na spol, starost, raso in veroizpoved. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Uprava posamezne družbe je odgovorna za vodenje ustreznih poslovnih knjig ter vzpostavljanje in zagotavljanje delovanja notranjih kontrol, izbor in uporabo racunovodskih usmeritev ter varovanje premoženja družbe. Družbe v Skupini pri vzpostavitvi in delovanju notranjih kontrol zasledujejo naslednje poglavitne cilje: › tocnost, zanesljivost in popolnost racunovodskih evidenc ter resnicnost in poštenost racunovodskega porocanja, › skladnost z zakonodajo, regulativo in internimi predpisi ter › uspešnost in ucinkovitost poslovanja. Prizadevamo si, da je sistem kontrol uspešen in ucinkovit z vidika obvladovanja tveganj ter hkrati stroškovno sprejemljiv. Zato vzdržujemo: › transparentno organizacijsko shemo, › jasne racunovodske usmeritve in njihovo enotno uporabo v celotni Skupini Elektro Gorenjska, › ucinkovito in kadrovsko popolnjeno racunovodsko funkcijo, › ucinkovit in sodoben racunovodski in poslovni informacijski sistem, › redne zunanje in notranje revizijske preglede poslovnih procesov in poslovanja celotne družbe. Racunovodsko kontroliranje temelji na nacelih razmejitve odgovornosti, resnicnosti, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, locenosti evidence od izvajanja poslov ter strokovnosti in neodvisnosti racunovodij. Racunovodske kontrole so tesno povezane s splošnimi in aplikativnimi kontrolami na podrocju informacijske tehnologije, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov ter popolnost in tocnost zajema in obdelave podatkov. Kontrolni mehanizmi, ki se nanašajo na posamezno podrocje poslovanja, so podrobneje predstavljeni v poglavju 4. Sistemi vodenja in kakovosti. Menimo, da je dosedanji sistem notranjih kontrol omogocal uspešno poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska, delovanje v skladu s predpisi in pošteno ter transparentno racunovodsko porocanje. Družba Elektro Gorenjska izjavlja tudi, da je uprava obvladujoce družbe aktivno spremljala in neposredno nadzirala poslovanje odvisne družbe Gorenjske elektrarne in financne naložbe ECE, d. o. o., posredno pa odvisno družbo hcerinske družbe Gorenjske elektrarne, družbo GEK Vzdrževanje, skladno s strateškimi usmeritvami z namenom doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Pri vodenju in upravljanju odvisne družbe in njene odvisne družbe je uveljavljala enotne standarde korporativnega upravljanja, kot veljajo za obvladujoco družbo v Skupini Elektro Gorenjska. Družba Elektro Gorenjska bo priporocila novih aktov SDH spoštovala tudi v prihodnje in skladno s tem izpopolnjevala in izboljševala svoj sistem upravljanja. Ob morebitnem odstopanju od podane izjave o spoštovanju kodeksov bo družba poskrbela za pravocasno objavo. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 2.2 Porocilo nadzornega sveta Porocilo nadzornega sveta o preveritvi letnega porocila družbe Elektro Gorenjska, d. d., in konsolidiranega letnega porocila Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto 2018 po 282. cl. ZGD-1 1. Delovanje nadzornega sveta v letu 2018 V letu 2018 je nadzorni svet (NS) nadaljeval z utecenim rednim nadzorom nad poslovanjem družbe; poleg rednega nadzora je v okviru svojega delovanja še naprej deloval v skladu z uvedenimi novimi praksami, za katere si je uspešno prizadeval v celotnem mandatu, še vedno pa je uvajal druge novosti. Najpomembnejša naloga, ki jo je nadzorni svet v letu 2018 izvedel, je bila imenovanje novega predsednika uprave. Nadzorni svet se je v letu 2018 sestal na štirinajstih rednih sejah, izvedeni sta bili tudi dve dopisni seji, na katerih je sprejel skupaj 106 sklepov. Vsi clani nadzornega sveta so pri svojem odlocanju v nadzornem svetu delovali neodvisno, v skladu s podanimi izjavami, ki so transparentno objavljene na spletni strani družbe. Na seje in obravnavane teme posameznih sej so se ustrezno pripravili in dajali konstruktivne predloge, korekcije, pripombe in predvsem po predhodno opravljenih razpravah sprejemali odlocitve v skladu s svojimi pristojnostmi. Svoje delo so clani nadzornega sveta opravljali vestno in odgovorno z dolžnostjo skrbnega in vestnega gospodarjenja, v skladu s temeljno funkcijo nadzora nad vodenjem poslovanja družb ter na podlagi pristojnosti, kot so opredeljene predvsem v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), statutu družbe in v poslovniku o delu nadzornega sveta. Pri svojem delovanju so clani nadzornega sveta delovali v skladu s Priporocili in pricakovanji Slovenskega državnega holdinga in Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Uprava družbe se je o spoštovanju ter izpolnjevanju naštetih predpisov in priporocil izrekla v izjavi o upravljanju družbe, ki je sestavni del letnega porocila. Uspešno izvajanje dobrih praks nadzora je nadzorni svet uspešno nadaljeval in še nadgrajeval, poleg rednega spremljanja porocil uprave o izvedbi strateških projektov je veliko pozornosti namenil nadzoru investicijskih projektov in izvedbi postopkov javnih narocil, na podlagi cesar je uvedel redno polletno izcrpno porocanje o investicijah, s cimer bo lahko po potrebi v skladu s svojimi pristojnostmi bistveno hitreje ukrepal. Nadzorni svet z zadovoljstvom ugotavlja, da družba aktivno oblikuje in spreminja svojo strategijo ter se prilagaja razmeram na trgu, kar so tudi posledice sprememb delovanja in poudarkov vsebin na NS. V letu 2018 je nadzorni svet proaktivno sodeloval pri sprejemu nove strategije, saj je bila nova strategija obravnavana kar na treh sejah nadzornega sveta, in sicer v obdobju od aprila do avgusta 2018. Prvic je bila obravnavana v obliki delavnice na 8. seji 12. aprila 2018, ko je bil predstavljen osnutek nove strategije pod moderatorstvom zunanjega strokovnjaka, ki je sodeloval pri pripravi. Na 11. redni seji nadzornega sveta 13. junija 2018 se je NS seznanil z osnutkom strategije in novimi strateškimi projekti. Na podlagi razprave je NS predlagal upravi dolocene pobude in predloge, ki so bili nato pri koncni vsebini strategije tudi vsebovani. Nadzorni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi iz statuta na svoji 12. redni seji 9. avgusta 2018 sprejel koncno Strategijo Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022, s cimer se je še povecalo delovanje v smislu korporativnega upravljanja. Nadzorni svet je v letu 2018 spremenil tudi nacin delovanja nadzornega sveta, saj je v skladu z novimi smernicami uvedel digitalno poslovanje nadzornega sveta. Ukinjeno je bilo t. i. »papirno poslovanje« in gradiva so po novem clanom nadzornega sveta dostopna prek aplikacije e-Nadzorni svet, ob uporabi posamicnih gesel. Na nadzornem svetu je bilo digitalno poslovanje nadzornega sveta predstavljeno, s strani družbe je bila zagotovljena tehnicna podpora za spremljanje na sejah, izvedeno je bilo uvajanje v delo z aplikacijo. V mesecu oktobru 2018, po izvedenem uvajalnem obdobju, so bile nato koncno sprejete tudi spremembe in dopolnitve poslovnika o delu nadzornega sveta, tako da je sedaj to ustaljena praksa. Spremembe so vidne tudi na drugih podrocjih, pri cemer aktivno sodeluje tudi nadzorni svet. Nadzorni svet je poleg rednih poslov kvartalno nadziral tudi stanje devetih strateških projektov iz strategije družbe za obdobje 2016–2020, po sprejemu Strategije družb v Skupini EG v mesecu avgustu pa je že zacel spremljati osem novih strateških projektov. V letu 2018 je bilo v okviru porocanja družb v Skupini izvedeno tudi porocanje družb Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o. Nadzorni svet poslovanje v hcerinskih družbah spremlja v skladu s svojimi pristojnostmi in dobro prakso korporativnega upravljanja. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 2. Sestava nadzornega sveta v letu 2018 Nadzorni svet je v letu 2018 nekoliko spremenil sestavo zaradi podane odstopne izjave enega clana, predstavnika delavcev. Vsi clani NS, predstavniki kapitala, so delovali vse leto. Na 12. redni seji NS 9. avgusta 2018 je clan mag. Dominik Ovnicek preostale clane NS in upravo seznanil, da bo podal odstopno izjavo zaradi nezdružljivosti funkcije po 58. cl. Poslovnika od delu NS EG, d. d. Mandat mu je tako prenehal 14. avgusta 2018, ko je podal odstopno izjavo. Na njegovo mesto je svet delavcev imenoval Boruta Jereba, ki je funkcijo nastopil 19. septembra 2018. Mandat obema clanoma, ki sta bila imenovana s strani predstavnikov delavcev v NS, potece 8. avgusta 2019. Nadzorni svet je v letu 2018 deloval v naslednji sestavi: mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta, mag. Tedo Djekanovic, namestnik predsednika nadzornega sveta, Andrej Koprivec, clan, Franjo Curanovic, clan, mag. Dominik Ovnicek (predstavnik delavcev, od 1. 1. 2018 do 14. 8. 2018), Borut Jereb (predstavnik delavcev, od 19. 9. 2018 do 31. 12. 2018) in Iztok Štular, clan (predstavnik delavcev). Clani nadzornega sveta se s svojimi znanji in z izkušnjami medsebojno dopolnjujejo, saj so zastopane razlicne strokovne in teoreticne kompetence. Nadzorni svet je sestavljen tako, da imajo clani vse potrebne strokovne kompetence za ucinkovit nadzor nad poslovanjem družbe. Poudariti je treba tudi prispevek obeh predstavnikov zaposlenih, ki kažeta veliko angažiranost pri spremljanju sej nadzornega sveta in sej komisij nadzornega sveta, s tem pa na podlagi dobrega poznavanja družbe prispevata k ucinkovitemu nadzoru poslovanja. Kontinuiteta je bila zagotovljena tudi v primeru odstopa clana NS iz vrst delavcev, saj samo na eni od sej NS nista bila prisotna oba predstavnika NS iz vrst delavcev (cas izvolitve novega clana NS na svetu delavcev). 3. Preverjanje poslovanja družbe in dela uprave v letu 2018 Nadzorni svet je poslovanje družbe med letom preverjal predvsem na podlagi kvartalnih porocil uprave družbe in pridobljenih podatkov o poslovanju (mesecne ocene poslovanja družb v Skupini). Clani nadzornega sveta so najvec pozornosti namenili: › postopku imenovanja nove uprave, po sprejetem terminskem planu in na podlagi vnaprej dolocenih faz postopka, › aktivnemu sodelovanju pri sprejemu nove strategije za vse družbe v Skupini, › obravnavi novega akta o omrežnini in problematiki v zvezi z njim, › rednemu poslovanju družb, predvsem maticne družbe in družb v Skupini Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne, in GEK Vzdrževanje, s poudarkom na tekocem spremljanju poslovanja in financnem porocanju, › spremljanju poslovanja družbe ECE, kot pomembnejše financne naložbe, ki je zaradi svoje dejavnosti zanimiva tudi za nadaljnja združevanja na podrocju tržnih in proizvodnih dejavnosti, s cimer je bil NS prav tako seznanjen, › spremljanju izvedbe skupšcinskih sklepov, predvsem glede izvedbe pooblastila upravi za odkup lastnih delnic, › spremljanju vecjih investicijskih projektov, › spremljanju strateških projektov po strategiji za obdobje 2016–2020, › nadzoru pogodb, pri katerih je glede na dolocbe statuta potrebno soglasje nadzornega sveta družbe, › spremljanju postopkov javnih narocil, › oblikovanju predlogov sklepov za redno letno skupšcino in › spremljanju tveganj. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Glede na navedena podrocja dela je še posebej treba izpostaviti naslednje aktivnosti nadzornega sveta: › Nadzorni svet je sproti spremljal poslovanje družb v Skupini in obravnaval kvartalne informacije o poslovanju družb v Skupini ter ocene poslovanja družb v Skupini in se posvecal uresnicevanju poslovnega nacrta za leto 2017. › Nadzorni svet je v skladu z ZDG-1 preveril in potrdil revidirano Letno porocilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidirano Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska za leto 2017 in sestavil pisno porocilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi navedenih porocil za poslovno leto 2017. › Nadzorni svet je v skladu s spremembami statuta sodeloval pri pripravi predlogov sklepov za 24. redno sejo skupšcine delniške družbe, ki je bila izvedena 5. julija 2018. Nadzorni svet je skupšcini predlagal potrditev in odobritev dela predsednika uprave v poslovnem letu 2017 ter ji predlagal podelitev razrešnice. Po izvedenem postopku izbire revizijske komisije je za izvedbo pooblašcene revizije v poslovnem letu 2018 skupšcini predlagal družbo BDO Revizija, d. o. o., Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana. › Nadzorni svet je do sprejema nove strategije redno spremljal vseh devet strateških projektov iz Strategije družbe Elektro Gorenjska, d. d., kot maticne družbe v Skupini Elektro Gorenjska za obdobje 2016–2020. Po sprejemu nove Strategije Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022, ki je vecino strateških projektov iz prejšnje strategije zakljucila, pa tudi naprej kvartalno nadzirala nove strateške projekte. › Nadzorni svet se je redno seznanjal s porocili o pregledu posamicnih projektov v družbi in predvsem na podrocju investicijskih projektov upravi priporocil izboljšave na podrocju projektnega vodenja ter uvedel novo prakso porocanja na nadzornem svetu (dvakrat letno je uprava dolžna porocati o stanju vseh projektov iz poslovnega nacrta, in sicer po stanju na 31. 5. in 31. 10.). › Nadzorni svet se je redno seznanjal s poslovanjem družb v Skupini in družbe ECE, d. o. o., ki predstavlja pomembnejšo financno naložbo. › Nadzorni svet je nadaljeval s prakso seznanitve nadzornega sveta z zadevami s podrocja javnih narocil, in sicer že ob uvedbi JN (v obliki informacije), na katerega daje NS v skladu s statutom soglasje. Poleg tega je kvartalno preverjal porocila o izvedenih postopkih javnih narocil (tudi tistih, za katera se ne potrebuje soglasja NS). Pozdravlja tudi novo prakso na podrocju javnih narocil, h kateri je družba pristopila – združevanje JN z ostalimi elektro distribucijami. › Nadzorni svet je v skladu s statutom družbe dal soglasje k štirim pravnim poslom nad vrednostjo 718.980,61 €, in sicer so bili ti posli v skupni vrednosti 6.778.191,20 € (brez DDV). › Nadzorni svet je v skladu z novelacijo ZGD-1 sprejel merila za ocenjevanje individualne uspešnosti notranjega revizorja in model izracuna višine nagrade individualne uspešnosti. › Nadzorni svet je na podlagi dolocil statuta družbe v okviru obravnave Poslovnega nacrta družbe Elektro Gorenjska, d. d., za leto 2019 s financno projekcijo za leti 2020 in 2021 ob zagotovilu uprave, da bo družba spoštovala dolocila Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah ter ob zagotovilu, da je družba sposobna sama najeti in odplacati nacrtovano zadolžitev, podal soglasja k zadolževanju družbe. › Nadzorni svet je v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah (ZPPOGD) odlocil o višini variabilnega dela prejemka predsednika uprave za leto 2017 in sprejel merila uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2019. › Nadzorni svet je uspešno izpeljal postopek izbora novega predsednika uprave v skladu s terminskim planom po posameznih fazah, ob tesnem strokovnem sodelovanju Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve NS. Zaradi sporazumnega predcasnega prenehanja mandata predsednika uprave je sprejel tudi ustrezno dokumentacijo ob tem. Nadzorni svet lahko ugotovi, da sta se oba predsednika uprave v danih okolišcinah ustrezno odzvala na gospodarske in naravne razmere in izraženo voljo delnicarjev družbe, predvsem vecinskega delnicarja, ter oba uspešno vodila družbo. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 4. Sodelovanje s predsednikoma uprave Nadzorni svet je v preteklem letu vseskozi zelo dobro sodeloval z obema predsednikoma uprave, tako s predhodnim, ki je sporazumno z NS predcasno prenehal opravljati funkcijo (mandat bi mu potekel 15. septembra 2018), kot z novoimenovanim predsednikom uprave. Nadzorni svet je sprejel Sporazum o predcasnem prenehanju mandata in ureditvi medsebojnih pravic s predsednikom uprave mag. Bojanom Luskovcem in tako povsem transparentno urejal vse medsebojne pravice in dolžnosti v zvezi s predcasnim prenehanjem. 5. Delovanje komisij nadzornega sveta V letu 2018 sta v okviru nadzornega sveta delovali dve komisiji, in sicer brez spremembe clanstva. 5.1. Revizijska komisija Revizijska komisija nadzornega sveta se je v letu 2018 sestala na devetih rednih sejah. Komisijo je vse leto vodil predsednik Andrej Koprivec, CFA, FCCA, v njej pa sta delovala še Franjo Curanovic kot clan in prof. dr. Simon Cadež kot zunanji clan. Funkcijo predsednika uprave nato pa je nastopil štiriletni je do 14. junija 2018 opravljal mandat dr. Ivan Šmon, MBA, mag. Bojan Luskovec, ki ga je NS na to mesto imenoval na svoji 9. redni seji 22. maja 2018. Obe upravi sta gradiva za seje nadzornemu svetu posredovali pravocasno, v pisni obliki, in jih na sejah dodatno ustno razlagali. Za nadzorni svet so bila redno pripravljena porocila o izvrševanju sklepov, ob uvedbi novih dobrih praks tudi porocila o neizvršenih sklepih in druga porocila, ki jih je od uprave zahteval nadzorni svet. Clani nadzornega sveta so imeli na voljo vsa zahtevana in ustrezna porocila, informacije in podatke, tako da so na podlagi le-teh lahko odgovorno spremljali in nadzirali poslovanje družbe ter sprejemali svoje odlocitve. Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo sodelovanje z obema predsednikoma uprave v preteklem letu zelo uspešno. Franjo Curanovic Andrej Koprivec, prof. dr. Simon clan CFA, FCCA Cadež predsednik zunanji clan Clani komisije so se sej redno udeleževali. Na vse seje komisije, razen dopisne, sta bila vabljena predsednik uprave družbe in notranji revizor, poleg njiju pa še posamezni porocevalci. Clani nadzornega sveta so bili v skladu s poslovnikom o delu revizijske komisije sproti seznanjeni tako z vabili na seje revizijske komisije kot tudi z zapisniki sej komisije, predsednik revizijske komisije pa je nadzornemu svetu kvartalno porocal o delu komisije. V nadaljevanju predstavljamo vsebinske poudarke dela revizijske komisije v poslovnem letu 2018: Letno porocilo 2017: Komisija je obravnavala letno porocilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., letno porocilo hcerinske družbe Gorenjske Elektrarne, d. o. o., letno porocilo družbe GEK Vzdrževanje, d. o. o., in konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska. V zvezi z obravnavo letnega porocila se je komisija sestala s partnerjem revizije, z revizijsko družbo BDO, in obravnavala porocilo zunanjega revizorja. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Poslovni nacrt in tekoce poslovanje: Komisija je obravnavala poslovna nacrta maticne družbe in hcerinskih družb za obdobje 2019–2021 in jih predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Komisija je kvartalno obravnavala poslovne rezultate družb v Skupini Elektro Gorenjska in o tem porocala nadzornemu svetu. Notranja revizija: Revizijska komisija je tesno sodelovala z notranjim revizorjem. V letu 2018 je komisija obravnavala letno porocilo o delu notranje revizije za leto 2017, obravnavala porocila notranjega revizorja o vseh izvedenih notranjerevizijskih pregledih in spremljala izvajanje podanih priporocil. Komisija je izvedla izbor zunanjega izvajalca notranjerevizijskega davcnega pregleda in se seznanila z ugotovitvami pregleda. Obravnavala je nacrt dela notranje revizije za leto 2019 in ga predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Izbor in sodelovanje z zunanjim revizorjem: Revizijska komisija je izvedla postopek izbora zunanjega revizorja racunovodskih izkazov in predlog posredovala nadzornemu svetu. Skupšcina družbe je predlaganega izvajalca, družbo BDO Revizija, imenovala za revizorja racunovodskih izkazov za leto 2018. 5.2 Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve V okviru nadzornega sveta od leta 2014 redno deluje tudi Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektro Gorenjska, d. d., ki je delovala v celotnem letu 2018 v sestavi: mag. Tedo Djekanovic mag. Samo Logar Milena Pervanje clan predsednik zunanja clanica Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je v letu 2018 izvedla 8 sej, od tega 7 rednih sej in eno dopisno sejo. Na vseh sejah so bili prisotni vsi clani komisije, prav tako sta na sejah vecinoma sodelovala tudi clana NS, predstavnika delavcev. Komisija je skupaj sprejela 27 sklepov. V letu 2018 se je komisija pri svojem delu osredotocila predvsem na: › postopke, vezane na izbor predsednika uprave (vabila kandidatom za mesto predsednika uprave na predlog clanov NS in na predlog komisije, izvedba assessmenta, predstavitev porocil za NS), › postopek izbora predsednika uprave, › proucitev izpolnjevanja meril uspešnosti za leto 2017 in predlog višine variabilnega dela placila predsedniku uprave za opravljeno delo, › sodelovanje pri pripravi listin ob predcasnem prenehanju mandata predsednika uprave, › sodelovanje pri pripravi pogodbe o zaposlitvi z novim predsednikom uprave, › postopke nasledstev in presoje kompetenc v Skupini EG, › seznanitev s strateškimi projekti s kadrovskega podrocja na podlagi nove Strategije družb v Skupini EG za obdobje 2018–2022 (predstavitev, akcijski nacrt za izvedbo), › dolocitev in predlog NS za sprejem meril uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2019. Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je v letu 2018 uvedla nekatere nove prakse, ki so se pokazale za zelo uspešne (izbor predsednika uprave, spremljanje strateških projektov s kadrovskega podrocja). A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 6. Stališce nadzornega sveta do revizijskega porocila 2018 Na 17. seji revizijske komisije 13. maja 2018, na kateri je bilo obravnavano revidirano Letno porocilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidirano Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska za leto 2018 so bili prisotni tudi predstavniki revizijske družbe BDO Revizija, d. o. o., iz Ljubljane, ki je opravila revizijo racunovodskih izkazov družb v Skupini za leto 2018. Nadzorni svet se je na 22. redni seji 23. maja 2019 ob obravnavi revidiranega Letnega porocila družbe Elektro Gorenjska, d. d., in revidiranega Konsolidiranega letnega porocila Skupine Elektro Gorenjska za leto 2018 seznanil s sklepi revizijske komisije v zvezi s porocili in pri tem ugotovil, da je revizor opravil revizijo v skladu z zakonodajo in po pravilih o revidiranju. Nadzorni svet na porocilo neodvisnega revizorja ni imel pripomb, njegovo stališce do revizijskega porocila je pozitivno. Revizijska komisija in nadzorni svet sta ugotovila, da je bilo izdano pozitivno mnenje revizorjev. 7. Potrditev letnega in konsolidiranega porocila 2018 ter predlog za uporabo bilancnega dobicka Uprava družbe je v zakonitem roku predložila nadzornemu svetu v preveritev letno porocilo in konsolidirano letno porocilo, skupaj z revizijskim porocilom. Revizijska komisija je podrobno preverila letno in konsolidirano porocilo ter revizijsko porocilo in podala svoja mnenja in stališca. Na podlagi rednega spremljanja poslovanja družbe in ostalih družb v Skupini ter podrobne preveritve naštetih porocil nadzorni svet ugotavlja, da je porocilo za leto 2018 sestavljeno v skladu s podrocno zakonodajo in predpisi ter na jasen in pregleden nacin izkazuje resnicen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, financnega položaja, poslovnega izida in vseobsegajocega donosa družbe. Letno in konsolidirano porocilo za leto 2018 sta sestavljena v skladu z dolocbami Zakona o gospodarskih družbah in veljavnimi mednarodnimi racunovodskimi standardi. Skupino Elektro Gorenjska poleg maticne družbe sestavlja še družba Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o., ki je v 100 % lasti maticne družbe, ter družba GEK Vzdrževanje d. o. o., ki je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o. Vse družbe v Skupini so poslovno leto zakljucile z dobickom. Bilancni dobicek Elektra Gorenjska, d. d., za leto 2018 skupaj znaša 2.591.021,25 €, kar predstavlja 1,67 % celotnega kapitala oziroma 3,60 % osnovnega kapitala družbe po stanju na dan 31. 12. 2018. Uprava družbe bo skupšcini delnicarjev predlagala, da se bilancni dobicek leta 2018 v celoti izplaca delnicarjem v obliki dividend v višini 0,15 €, kar je v primerjavi z lanskim izplacilom višje za 1 cent na delnico ali 7,14 % povišanje dividend na delnico. Uprava bo skupšcini predlagala, da bo izplacilo dividend izvedeno 26. julija 2019 tistim delnicarjem, ki bodo na dan 25. julija 2019 vpisani v delniško knjigo družbe. Predlog za uporabo bilancnega dobicka je nadzorni svet preveril in se strinja s predlogom uprave. Clani nadzornega sveta po opravljeni preveritvi na letno porocilo in na konsolidirano porocilo družbe za leto 2018 niso imeli pripomb in nadzorni svet je nato soglasno sprejel to porocilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi na svoji 22. redni seji dne 23. maja 2019. V Kranju, 23. maja 2019 mag. Samo Logar, predsednik nadzornega sveta A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3 Predstavitev Skupine Elektro Gorenjska 3.1 Sestava Skupine Elektro Gorenjska in povezana podjetja Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoca družba Elektro Gorenjska in njena odvisna družba Gorenjske elektrarne, ki je v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska, ter družba GEK Vzdrževanje, ki je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne. Skupina kot povezani osebi obravnava še družbo ECE, v kateri ima Elektro Gorenjska 25,6744 % lastniški delež, in družbo Soenergetika, v kateri imajo Gorenjske elektrarne 25 % lastniški delež. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, d. d., v kateri ima družba Elektro Gorenjska 9,56 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Nobena izmed družb v Skupini nima podružnic. Slika 1: Graficna podoba Skupine 100 % 25,67 % SOENERGETIKA 100 % 25 % Upravljanje neposredno odvisne družbe se izvaja neposredno na podlagi sklepov ustanovitelja, saj odvisna družba nima nadzornega sveta. V letu 2018 je bilo za družbo Gorenjske elektrarne izdanih pet sklepov ustanovitelja. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.1.1 Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska Slika 2: Osebna izkaznica družbe Elektro Gorenjska Firma: ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo elektricne energije, d. d. Skrajšana firma: Sedež družbe: Telefon:Faks: Spletni naslov: Elektronski naslov: ELEKTRO GORENJSKA, D. D. Ulica Mirka Vadnova 3 a, 4000 Kranj 080 30 19 04 20 83 600 www.elektro-gorenjska.si info@elektro-gorenjska.si Maticna številka: Identifikacijska številka za DDV: Šifra glavne dejavnosti: Pravna oblika: Številka vpisa v sodni register: Datum vpisa v sodni register (d.d.): Kraj vpisa v sodni register: Osnovni kapital na dan 31. 12. 2018: Število delnic na dan 31. 12. 2018: Predsednik uprave: Predsednik nadzornega sveta: Tabela 1: Drugi pomembnejši podatki o družbi Elektro Gorenjska (v €) Knjigovodska vrednost kapitala Knjigovodska vrednost sredstev (bilancna vsota) Cisti dobicek poslovnega leta 5175348000 SI 20389264 35.130 distribucija elektricne energije delniška družba 1/00259/00 27. 1. 1998 Okrožno sodišce v Kranju 71.898.060,69 € 17.286.376 dr. Ivan Šmon, MBA mag. Samo Logar 31. 12. 2018 31. 12. 2017 155.364.641 149.685.337 232.048.722 226.097.928 Leto 2018 Leto 2017 8.148.808 7.164.584 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.1.2 Osebna izkaznica družbe Gorenjske elektrarne Slika 3: Osebna izkaznica odvisne družbe Gorenjske elektrarne Firma: GORENJSKE ELEKTRARNE, podjetje za proizvodnjo elektricne energije, d. o. o. Skrajšana firma: GORENJSKE ELEKTRARNE, D. O. O. Sedež družbe: Stara cesta 3, 4000 Kranj Telefon: 04 20 83 531 Faks: 04 20 83 512 Spletni naslov: www.gek.si Elektronski naslov: info@gek.si Maticna številka: 1658298000 Identifikacijska številka za DDV: SI 76567788 Ustanovitelj: Elektro Gorenjska, d. d. Pravna oblika: družba z omejeno odgovornostjo Šifra glavne dejavnosti: 35.111 proizvodnja elektricne energije v HE Datum vpisa v sodni register: 4. 1. 2002 (sprememba 21.9.2004) Kraj vpisa v sodni register: Okrožno sodišce v Kranju Osnovni kapital na dan 31. 12. 2018: 13.684.880,11 € Direktor: Aleš Ažman, MBA Tabela 2: Drugi pomembnejši podatki o družbi Gorenjske elektrarne (v €) 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Knjigovodska vrednost kapitala 18.243.030 17.985.486 Knjigovodska vrednost sredstev (bilancna vsota) 18.908.065 18.568.703 Leto 2018 Leto 2017 Cisti dobicek poslovnega leta 643.275 407.545 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.1.3 Osebna izkaznica družbe GEK Vzdrževanje Slika 4: Osebna izkaznica odvisne družbe GEK Vzdrževanje Firma: GEK Vzdrževanje, družba za vzdrževanje in storitve, d. o. o. Skrajšana firma: GEK Vzdrževanje, D. O. O. Sedež družbe: Stara cesta 3, 4000 Kranj Telefon: 04 20 83 531 Faks: 04 20 83 512 Maticna številka: 7239360000 Identifikacijska številka za DDV: SI53409540 Ustanovitelj: Gorenjske elektrarne, d. o. o. Pravna oblika: družba z omejeno odgovornostjo Šifra glavne dejavnosti: 68.320 upravljanje nepremicnin za placilo ali po pogodbi Datum vpisa v sodni register: 27. 2. 2017 Kraj vpisa v sodni register: Okrožno sodišce v Kranju Osnovni kapital na dan 31. 12. 2018: 121.050,64 € Direktor: Matej Kuhar Tabela 3: Drugi pomembnejši podatki o družbi GEK Vzdrževanje (v €) 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Knjigovodska vrednost kapitala 142.540 138.283 Knjigovodska vrednost sredstev (bilancna vsota) 389.597 383.068 Leto 2018 Leto 2017 Cisti dobicek poslovnega leta 6.768 18.544 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.1.4 Osebna izkaznica družbe ECE Slika 5: Osebna izkaznica pridružene družbe ECE Firma: Skrajšana firma: ECE, energetska družba, d. o. o. ECE, D. O. O. Sedež družbe: Klicni center: Faks: Spletni naslov: Elektronski naslov: Vrunceva 2a, 3000 Celje 080 22 04 03 62 09 559 www.ece.si info@ece.si, prodaja@ece.si, podjetja@ece.si Maticna številka: Identifikacijska številka za DDV: Ustanovitelj: Pravna oblika: Šifra glavne dejavnosti: Številka vpisa v sodni register: Datum vpisa v sodni register: Kraj vpisa v sodni register: Osnovni kapital na dan 31. 12. 2018: Direktor: 6064892000 SI 55722679 Elektro Celje, d. d.; Elektro Gorenjska, d. d. družba z omejeno odgovornostjo 35.140 trgovanje z elektricno energijo 2015/37235 1. 10. 2015 Okrožno sodišce v Celju 3.436.767,65 EUR mag. Sebastijan Roudi Tabela 4: Drugi pomembnejši podatki o družbi ECE (v €) 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Knjigovodska vrednost kapitala Knjigovodska vrednost sredstev (bilancna vsota) Cisti dobicek poslovnega leta 19.694.179 44.801.821 Leto 2018 2.859.689 18.174.005 44.073.765 Leto 2017 2.034.753 3.1.5 Osebna izkaznica družbe Soenergetika SOENERGETIKA Slika 6: Osebna izkaznica pridružene družbe Soenergetika SOENERGETIKA Gorenjske elektrarne, Holding Slovenske elektrarne, Firma: Domplan in Petrol, družba za proizvodnjo elektrike in toplote, d. o. o. Skrajšana firma: SOENERGETIKA d. o. o. Sedež družbe: Stara cesta 3, 4000 Kranj Maticna številka: 3700054000 Identifikacijska številka za DDV: SI 26004330 Elektro Gorenjska, d. d., Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., Ustanovitelj: Domplan, d. d. in Petrol, d. d. Pravna oblika: družba z omejeno odgovornostjo 35.112 Proizvodnja elektricne energije v termoelektrarnah, jedrskih Šifra glavne dejavnosti: elektrarnah Številka vpisa v sodni register: 2010/6818 Datum vpisa v sodni register: 26. 2. 2010 Kraj vpisa v sodni register: Okrožno sodišce v Kranju Osnovni kapital na dan 31. 12. 2018: 1.020.000,00 EUR Direktor: Aleš Ažman, MBA Tabela 5: Drugi pomembnejši podatki o družbi SOENERGETIKA (v €) 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Knjigovodska vrednost kapitala 1.811.157 1.833.993 Knjigovodska vrednost sredstev (bilancna vsota) 2.700.116 3.135.261 Leto 2018 Leto 2017 Cisti dobicek poslovnega leta 680.768 546.067 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.2 Druga povezana podjetja oziroma povezane pravne osebe Družba Elektro Gorenjska identificira povezane osebe na podlagi dolocb Mednarodnih standardov racunovodskega porocanja, predvsem MRS 24 in MRS 28, Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Elektro Gorenjska v nobeni drugi družbi, razen že navedenih, nima neposredno ali posredno v lasti najmanj 20 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru. Prav tako družba ne obvladuje druge družbe na podlagi pogodbe na nacin, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, oziroma nima pomembnega vpliva na nobeno izmed drugih družb. 3.3 Glavne dejavnosti in podrocja poslovanja Glavni dejavnosti Skupine sta: › distribucija elektricne energije (šifra dejavnosti 35.130) in › proizvodnja elektricne energije v HE (šifra dejavnosti 35.111). Druge pomembnejše registrirane dejavnosti Skupine so: › gradnja drugih objektov nizke gradnje (šifra dejavnosti 42.990), › inštaliranje elektricnih napeljav in naprav (šifra dejavnosti 43.210), › druga zakljucna gradbena dela (šifra dejavnosti 43.390), › druga specializirana gradbena dela (šifra dejavnosti 43.990), › telekomunikacijske dejavnosti po vodih (šifra dejavnosti 61.100), › oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremicnin (šifra dejavnosti 68.200), › druge inženirske dejavnosti in tehnicno svetovanje (šifra dejavnosti 71.129), › druga proizvodnja elektricne energije (šifra dejavnosti 35.119), › upravljanje nepremicnin za placilo ali po pogodbi (šifra dejavnosti 68.320). Na splošno lahko dejavnosti Skupine Elektro Gorenjska razvrstimo v naslednje dejavnosti: › dejavnost distribucije elektricne energije, ki je povezana z izvajanjem pogodbeno dogovorjenih storitev za družbo SODO in je podrobneje predstavljena tudi v poglavju 3.10.4 – Energetsko zakonsko okolje delovanja Skupine v letu 2018; › druge neenergetske tržne dejavnosti, ki obsegajo predvsem izvajanje novogradenj in opravljanje drugih storitev, tako za potrebe Skupine kot tudi za zunanje narocnike oziroma za trg; › proizvodnja elektricne energije v hidroelektrarnah, v soncnih ali fotovoltaicnih elektrarnah ter proizvodnja energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom; › inženiring in monitoring soncnih elektrarn; › projekti ucinkovite rabe energije in energetski management; › vzdrževanje energetskih naprav in ostale storitve vzdrževanja. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.4 Glavno obmocje poslovanja Glavno obmocje poslovanja Skupine Elektro Gorenjska je severozahodni del Slovenije – obmocje Gorenjske. Na tem obmocju se nahajajo tudi hidroelektrarne družbe Gorenjske elektrarne. Družbe Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje imajo sedež v Kranju. Družba Elektro Gorenjska ima še obrat v Žirovnici in osem krajevnih nadzorništev: Bohinj, Cerklje – Visoko, Jesenice – Kranjska Gora, Kranj, Radovljica – Bled, Škofja Loka – Medvode, Tržic in Železniki. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.5 Osnovni tehnicni podatki Tabela 6: Osnovni tehnicni podatki elektrodistribucijskega omrežja 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Daljnovodi 110 kV 102.363 m 102.340 m Daljnovodi 35 kV 20.356 m 20.299 m Daljnovodi 20 kV 575.589 m 609.961 m Daljnovodi 10 kV 0 m 0 m Daljnovodi skupaj 698.308 m 732.600 m Kablovodi 110 kV 3.349 m 3.319 m Kablovodi 35 kV 158 m 158 m Kablovodi 20 kV 1.028.921 m 993.059 m Kablovodi 10 kV 6.416 m 6.416 m Kablovodi skupaj 1.038.844 m 1.002.952 m NN omrežje skupaj 3.371.070 m 3.317.505 m Omrežje skupaj 5.108.222 m 5.053.057 m RTP 12 13 RP 8 8 TP 1.379 1.376 Tabela 7: Osnovni tehnicni podatki o proizvodnih enotah Nazivna moc elektrarne PN [kW] Nazivna moc elektrarne PN [kW] 2018 2017 Hidroelektrarne 12.297 12.297 Soncne elektrarne 3.281 3.281 SPTE 1.280 1.280 3.6 Upravljanje in vodenje družb v Skupini Elektro Gorenjska 3.6.1 Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjska Organi upravljanja družbe so: uprava, nadzorni svet in skupšcina delnicarjev. UPRAVA Uprava ima enega clana, in sicer predsednika uprave. Predsednika uprave imenuje nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska. Mandat predsednika uprave traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Uprava družbe ima v skladu s statutom pooblastila v zvezi z vsemi vprašanji organizacije in vodenja družbe. Na podlagi zakona, statuta in poslovnika o delu nadzornega sveta je uprava družbe dolžna najmanj štirikrat letno izcrpno in tocno seznanjati nadzorni svet o poteku poslov in stanju družbe. Na podlagi sporazuma o predcasnem prenehanju mandata je prejšnjemu predsedniku uprave mag. Bojanu Luskovcu prenehal mandat 14. 6. 2018. Novi predsednik uprave, dr. Ivan Šmon, MBA, je nastopil štiriletni mandat 15. 6. 2018. Slika 8: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska Posamezno organizacijsko enoto vodijo izvršni direktorji. Kabinet uprave sestavljajo pomocnik uprave, tehnicni direktor, notranji revizor, svetovalec uprave za tehnicne zadeve in strategijo ter svetovalka uprave za kakovost. NADZORNI SVET Pristojnosti nadzornega sveta so dolocene s statutom družbe, prav tako njegova sestava. Nadzorni svet sestavlja šest clanov, od katerih so štirje predstavniki kapitala, dva pa sta predstavnika zaposlenih. Clani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno voljeni. Clane nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala, v nadzorni svet imenuje skupšcina delnicarjev z navadno vecino glasov navzocih delnicarjev. Clana, ki sta predstavnika delavcev, imenuje svet delavcev družbe. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Na osnovi sklepa skupšcine prejemajo clani nadzornega sveta poleg sejnin v višini 275 € tudi mesecno placilo za opravljanje funkcije v višini 942 € na clana oz. 1.412,50 €, do katerega je upravicen predsednik nadzornega sveta. Prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2018 so predstavljeni v poglavju 20.4 Posli z upravo in nadzornim svetom. Sestava nadzornega sveta je bila v casu od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 sledeca : NADZORNI SVET EG, d.d. Funkcija Mandat od Mandat do 28. 8. 2017 mag. Samo Logar predsednik 28. 8. 2021 (kot predsednik od 14.9.2017) namestnik 28. 8. 2017 mag. Tedo Djekanovic 28. 8. 2021 predsednika (kot namestnik od 14. 9. 2017) Andrej Koprivec clan 28. 8. 2017 28. 8. 2021 Franjo Curanovic clan 28. 8. 2017 28. 8. 2021 mag. Dominik Ovnicek clan 8. 8. 2015 20. 8. 2018 Borut Jereb clan 19. 9. 2018 8. 8. 2019 Iztok Štular clan 8. 8. 2015 8. 8. 2019 Spremembe so bile samo pri mag. Dominiku Ovnicku – clanu NS, ki je bil predstavnik delavcev. 20. 8. 2018 je podal odstopno izjavo, na podlagi katere mu je s tem dnem prenehal mandat. Namesto njega je bil s strani delavcev imenovan Borut Jereb, in sicer za cas od 19. 9. 2018 do 8. 8. 2019. REVIZIJSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETA ELEKTRO GORENJSKA V letu 2018 je delovala stalna Revizijska komisija nadzornega sveta Elektra Gorenjska (revizijska komisija) v naslednji sestavi: REVIZIJSKA KOMISIJA NS EG, d.d. Funkcija Mandat od Mandat do Andrej Koprivec predsednik 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Franjo Curanovic clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 dr. Simon Cadež clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE NADZORNEGA SVETA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA V letu 2018 je delovala stalna Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska (kadrovska komisija) v naslednji sestavi: KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN Funkcija Mandat od Mandat do KADROVSKE ZADEVE NS EG, d. d. mag. Samo Logar predsednik 14. 9. 2017 28. 8. 2021 mag. Tedo Djekanovic clan 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Milena Pervanje clanica 14. 9. 2017 28. 8. 2021 Mandat komisije je vezan na mandat nadzornega sveta, kot je doloceno v Poslovniku o delu Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta Elektra Gorenjska. SKUPŠCINA DELNICARJEV V letu 2018 je uprava sklicala eno redno sejo skupšcine družbe, ki je bila izvedena 5. 7. 2018. Na 24. redni skupšcini delnicarjev družbe Elektro Gorenjska je bilo prisotnih skupaj 87,67 % glasov delnicarjev z glasovalno pravico. Na skupšcini so delnicarji glasovali o šestih tockah dnevnega reda, ki je bil objavljen v sklicu skupšcine na spletnem portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve. Delnicarji družbe so se seznanili z revidiranim letnim porocilom in konsolidiranim letnim porocilom za leto 2017, z mnenjem revizorja ter s pisnim porocilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega porocila družbe Elektro Gorenjska in konsolidiranega letnega porocila Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto 2017. Delnicarji so odlocali o uporabi bilancnega dobicka, ki je na dan 31. 12. 2017 znašal 2.418.286,50 €. Sprejet je bil sklep, da celotni bilancni dobicek porabi za izplacilo dividend v bruto vrednosti 0,14 na delnico. Dividende je družba izplacala 26. 7. 2018, in sicer tistim delnicarjem, ki so bili na dan 25. 7. 2018 kot delnicarji družbe vpisani v delniško knjigo družbe. Skupšcina je za delo v letu 2017 podelila razrešnico, in sicer posebej upravi družbe in posebej naštetim clanom nadzornega sveta. Uprava je v skladu s 3. odstavkom 247. clena ZGD-1 skupšcino seznanila s porocilom družbe o odkupu lastnih delnic v poslovnem letu 2017. Skupšcina je z namenom maksimalizacije vrednosti za delnicarje in z namenom povecanja vrednosti premoženja družbe pooblastila upravo družbe, da lahko v obdobju od 6. 7. 2018 do 31. 12. 2018 kupuje lastne delnice, in sicer pod navedenimi pogoji, ki so razvidni iz zapisnika skupšcine. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.6.2 Upravljanje in vodenje družbe Gorenjske elektrarne Družba Gorenjske elektrarne je vse od ustanovitve v 100 % lasti ustanovitelja in edinega družbenika, to je družbe Elektro Gorenjska. Družba ima eno odvisno družbo, in sicer družbo GEK Vzdrževanje, v kateri ima 100 % delež, ter 25 % delež v družbi Soenergetika, ki jo obvladuje skupaj s še tremi enakovrednimi družbeniki. Racunovodski izkazi družbe se vkljucujejo v skupinske racunovodske izkaze nadrejene družbe Elektro Gorenjska, ki je tudi koncna nadrejena družba. Slika 9: Organizacijska shema družbe Gorenjske elektrarne Direktor družbe je Aleš Ažman, MBA. Upravljanje družbe se izvaja neposredno na podlagi sklepov ustanovitelja, saj družba nima nadzornega sveta. Poslovanje redno spremljata predsednik uprave in nadzorni svet maticne družbe. V letu 2018 je bilo za družbo Gorenjske elektrarne izdanih pet sklepov ustanovitelja. S poslovanjem je seznanjen tudi nadzorni svet maticne družbe. 3.6.3 Upravljanje in vodenje družbe GEK Vzdrževanje Družba GEK Vzdrževanje je nastala z izclenitvijo dejavnosti vzdrževanje iz družbe Gorenjske elektrarne in je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne. Racunovodski izkazi družbe se vkljucujejo v skupinske racunovodske izkaze nadrejene družbe Elektro Gorenjska, ki je tudi koncna nadrejena družba. Direktor družbe je Matej Kuhar. Upravljanje družbe se izvaja neposredno na podlagi sklepov ustanovitelja, saj družba nima nadzornega sveta. Direktor družbe Gorenjske elektrarne, tako kot tudi skupšcina, redno spremlja poslovanje družbe. V letu 2018 je bilo za družbo GEK Vzdrževanje izdanih pet sklepov ustanovitelja. S poslovanjem je seznanjen tudi nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.7 Osnovni kapital in lastniška sestava 3.7.1 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Elektro Gorenjska Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska je 31. 12. 2018 znašal 71.898.061 €. Razdeljen je na 17.286.376 navadnih imenskih kosovnih delnic (oznaka EGKG). Vse delnice so delnice enega razreda. Na osnovi sklepa 22. skupšcine delniške družbe, ki je potekala 23. 8. 2016, je družba do 31. 12. 2017 od prejšnjih lastnikov odkupila 12.901 delnic (0,075 % vseh delnic). V letu 2018 odkupa lastnih delnic ni bilo. Družba nima odobrenega kapitala. Z delnicami družbe Elektro Gorenjska se v letu 2018 ni trgovalo na organiziranem trgu. Na dan 31. 12. 2018 je bilo v lasti Republike Slovenije in pravnih oseb, ki predstavljajo 17,76 % vseh delnicarjev, 96,38 % delnic družbe. Slika 11: Gibanje števila delnicarjev družbe Elektra Gorenjska od 31. 12. 2014 do 31. 12. 2018 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Slika 12: Lastniška struktura družbe Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2018 (v %) A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Po stanju na dan 31. 12. 2018 je najvecji delnicar z 79,42-odstotnim deležem Republika Slovenija. Sledi ji Kapitalska družba z 2,50-odstotnim deležem in Bau 1, d. o. o., ter Sava RE, d. o. o., z 1,62-odstotnim deležem. Najvecjih 10 lastnikov je imelo na dan 31. 12. 2018 v lasti skupaj 91,39-odstotni delež družbe. Tabela 8: Lastniki delnic, ki imajo na dan 31. 12. 2018 vec kot 1-odstotni delež 31. 12. 2018 Lastništvo nad 1% število delnic % Republika Slovenija 13.728.882 79,42 Kapitalska družba. d. d. 431.933 2,50 BAU 1,d. o. o. 280.302 1,62 Sava Re, d. d. 280.000 1,62 Pivovarna Laško Union, d. o. o. 270.648 1,57 DUTB, d. d. 207.200 1,20 DZS, d. d. 200.000 1,16 Skupaj 15.398.965 89,08 3.7.2 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe Gorenjske elektrarne Osnovni kapital družbe Gorenjske elektrarne (13.684.880 €) predstavlja vlogo v kapital in je vse od ustanovitve dalje v 100 % lasti ustanovitelja in edinega družbenika družbe, to je družbe Elektro Gorenjska. 3.7.3 Osnovni kapital in lastniška sestava družbe GEK Vzdrževanje Osnovni kapital družbe GEK Vzdrževanje (121.051 €) predstavlja vlogo v kapital in je vse od ustanovitve dalje v 100 % lasti ustanovitelja in edinega družbenika družbe, to je družbe Gorenjske elektrarne. 3.8 Vizija, poslanstvo in vrednote Skupine Vizija Skupine Skupina Elektro Gorenjska je sodoben, inovativen in v javnosti pozitivno prepoznan osrednji akter razvoja trga storitev prožnosti. Vzporedno z narašcajoco dinamiko uvajanja in vgrajevanja novih tehnologij zagotavljamo 100-odstotno prikljucenost vseh uporabnikov omrežja. Poleg najkakovostnejše oskrbe z elektricno energijo v RS svojim strankam zagotavljamo tudi sodobno in celovito uporabniško izkušnjo. Vrednote Skupine ZNANJE IN SODELOVANJE S sodelavci in partnerji delimo znanje, izkušnje ter pozitivno energijo. Ustvarjamo cisto energijo za trajnostni razvoj. Vsem udeležencem v verigi vrednosti pomenimo kakovostnega, zaupanja vrednega in zaželenega partnerja. Hitro in ucinkovito smo se sposobni prilagajati vsem sodobnim izzivom, trendom in razlicnim zunanjim dejavnikom. Povecujemo svojo prisotnost v tržnem okolju, s cimer neprestano izboljšujemo svoje ekonomske kazalnike in zmanjšujemo poslovna, razvojna, varnostna, regulatorna in okoljska tveganja. KAKOVOST IN ZAUPANJE Strankam vzbujamo zaupanje. ODLICNOST IN STROKOVNOST ODGOVORNOST IN SKRBNOST Smo ciljno usmerjeni. Prevzemamo odgovornost. PODJETNIŠKA INOVATIVNOST PRIJAZNOST IN ODPRTOST Izvajamo storitve in procese v Vzdržujemo prijateljstvo in družabnost. skladu s tržnimi trendi. Poslanstvo Skupine Za vse enakopraven in zanesljiv dostop do elektricne energije z nadstandardno uporabniško izkušnjo. obnovljivih virov energije. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.9 Kljucne strateške usmeritve Skupine Nadzorni svet družbe Elektro Gorenjska je avgusta 2018 potrdil strategijo Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022. Kljucni elementi za izvajanje strategije so strateški projekti, ki dolocajo konkretne naloge in njen nacin izvajanja. Z njimi natancneje opredeljujemo aktivnosti, roke, prednosti, priložnosti in pricakovanja, ki so potrebna za doseganje strateških ciljev. Prednost vnaprej zastavljenih strateških projektov je hitro prepoznavanje morebitnih težav in dodatnih izzivov ter smiselno povezovanje z ostalimi projekti v družbi. Strategija Skupine Elektro Gorenjska kot kljucne opredeljuje naslednje projekte: › Pridobitev lastne koncesije za distribucijo elektricne energije › Organizacijska kultura in zavzetost zaposlenih › Razvoj celovitega in naprednega sistema inoviranja na ravni Skupine Elektro Gorenjska › Vzpostavitev novega poslovnega modela energetskega inženiringa na ravni Skupine Elektro Gorenjska › Uvedba poslovne inteligence (BI) v Skupini Elektro Gorenjska › Vzpostavitev korporativnega upravljanja v Skupini Elektro Gorenjska › Vzpostavitev ucinkovitega projektnega vodenja na ravni Skupine Elektro Gorenjska › Optimalno nacrtovanje in izvajanje investicij. 3.10 Analiza okolja in njegov vpliv na delovanje Skupine 3.10.1 Splošno gospodarsko okolje in napovedi gospodarskih gibanj Tabela 9: Podatki in napoved gospodarskih gibanj Kazalniki za RS Slovenijo 2018 Napoved 2019 2020 2021 BDP (realna rast, %) 4,5 3,4 3,1 2,8 Zaposlenost (rast %) 3,0 2,0 1,0 0,6 Brezposelnost (stopnja %) 8,2 7,6 7,0 6,4 Inflacija (dec./dec., %) 1,4 2,2 2,2 2,2 Inflacija (povprecje leta, %) 1,7 1,6 1,9 2,2 Bruto placa na zaposlenega (realna rast, %) 1,6 3,3 3,5 3,2 Produktivnost dela – BDP na zaposlenega (realna rast, %) 1,5 1,4 2,1 2,2 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2018, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Ob umirjanju konjunkture v mednarodnem okolju se bo gospodarska rast v letu 2019 (3,4 %) in v prihodnjih dveh letih (3,1 % in 2,8 %) postopno umirjala; vecji bo pomen domace potrošnje, manj pa bo h gospodarski rasti prispeval izvoz. Rast izvoza se bo še naprej umirjala predvsem zaradi upocasnitve gospodarske rasti v trgovinskih partnericah. Tudi rast investicij se bo nekoliko umirila, a ostala razmeroma visoka ob nadaljnji visoki rasti gradbenih investicij. Rast zasebne potrošnje se bo ob nadaljevanju ugodnih razmer na trgu dela letos nekoliko pospešila, nato pa se bo ob nižji rasti zaposlenosti prav tako postopno umirjala. Inflacija bo ob nekoliko višji rasti cen storitev in neenergetskega blaga ostala zmerna. Postopna krepitev cenovnih pritiskov bo vplivala na inflacijo, vendar bo ta v letu 2019 ob predpostavljenih nižjih cenah nafte ostala podobna kot v letu 2018, v prihodnjih dveh letih (2020–2021) pa se bo zmerno povišala (okrog 2 %). Pricakuje se predvsem nadaljnjo krepitev rasti cen v segmentu storitev, v prihodnjih letih bolj opazno tudi pri neenergetskem blagu. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Na osnovi podatkov za pretekla leta ugotavljamo, da je poraba elektricne energije v veliki meri povezana z gospodarsko rastjo oz. rastjo BDP. Glede na to, da predstavljena Pomladanska napoved gospodarskih gibanj tudi za naslednja leta napoveduje umirjeno rast BDP, pricakujemo tudi umirjeno rast porabe elektricne energije in stabilno ceno. Na ceno elektricne energije v veliki meri vplivajo vremenski vplivi, na drugi strani pa še vrsta drugih dejavnikov, kot npr. rast cene nafte in zemeljskega plina, cena premoga, politicna aktivnost svetovnih velesil itd. 3.10.2 Predstavitev panoge Udeleženci na trgu z elektricno energijo so proizvajalci elektricne energije, trgovci z elektricno energijo in dobavitelji, ki dobavljajo elektricno energijo odjemalcem. Elektricna energija se od elektrarn do odjemalcev prenaša po prenosnem omrežju in po distribucijskih omrežjih, za kar so odgovorni operaterji omrežij. Družba Gorenjske elektrarne se pretežno ukvarja s proizvodnjo elektricne energije. Elektricno energijo proizvajajo elektrarne, ki uporabljajo razlicne obnovljive (npr. voda, veter, sonce) in neobnovljive (npr. premog, nafta, plin, jedrsko gorivo) vire energije. Družba Gorenjske elektrarne proizvaja elektricno energijo v hidroelektrarnah, soncnih elektrarnah in v objektih soproizvodnje toplote in elektricne energije. Odprtje trga gospodinjskim odjemalcem omogoca tudi izbiro elektricne energije glede na nacin proizvodnje oziroma glede na uporabljen energetski vir. Družba Elektro Gorenjska deluje v panogi oskrbe z elektricno energijo, in sicer v tistem segmentu dejavnosti oskrbe z elektricno energijo, ki zagotavlja distribucijo elektricne energije koncnim porabnikom. Izvajanje oskrbe z elektricno energijo in posledicno organizacija trga sta med drugim pogojeni z nekaterimi temeljnimi lastnostmi elektricne energije kot produkta: › v splošnem je ni mogoce zamenjati z drugim produktom (nima substituta), › je bistvena za gospodarsko dejavnost in vsakdanje življenje, › poraba na daljši rok je odvisna od ravni gospodarske aktivnosti, › trenutna poraba je mocno odvisna od dnevne svetlobe in temperature, › skladišcenje elektricne energije ni možno (trenutno znane tehnologije shranjevanja še ne zadošcajo za bistveno spremembo navedene temeljne lastnosti), › naceloma mora biti v vsakem trenutku proizvedena kolicina enaka porabljeni kolicini, › vsa neravnovesja med proizvodnjo in porabo imajo takojšnji ucinek, › možnosti oskrbe so odvisne od znacilnosti omrežja (od omejitev omrežja), › na ceno elektricne energije med drugim vplivajo cene primarnih energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo elektrike. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Organizacija oskrbe z elektricno energijo v Sloveniji je shematsko prikazana na naslednji sliki: Vir: Agencija za energijo Za izvajanje nalog distribucijskega operaterja je zadolžena družba SODO, d. o. o. Ker družba SODO, d. o. o., nima lastnih kapacitet za izvajanje dejavnosti (ne razpolaga z lastno infrastrukturo, potrebno za izvajanje distribucije elektricne energije, nima lastnih kadrov in znanj, potrebnih za izvajanje obratovanja, planiranja in razvoja distribucijskega omrežja), sklepa pogodbe o najemu omrežja ter izvajanju storitev obratovanja, nacrtovanja in razvoja oziroma upravljanja distribucijskega omrežja s petimi elektrodistribucijskimi podjetji, ki delujejo na dolocenem geografskem obmocju. Zaradi znacilnosti, izhajajocih iz lastništva elektrodistribucijske infrastrukture, distribucijska podjetja ne delujejo izven svojih geografskih obmocij – s tem v zvezi lahko govorimo o naravnem monopolu. Tržna dejavnost Netržna dejavnost Medtem ko so proizvodnja elektricne energije, trgovanje z elektricno energijo in dobava elektricne energije koncnim odjemalcem tržne dejavnosti, ki zagotavljajo prosto konkurenco med ponudniki, sta upravljanje prenosnega omrežja in upravljanje distribucijskega omrežja netržni, regulirani dejavnosti in se izvajata na podlagi koncesije, podeljene s strani države. Naloge sistemskega operaterja prenosnega omrežja elektricne energije opravlja javno podjetje Elektro Slovenija, d. o. o. (ELES). Visokonapetostno omrežje, ki vkljucuje objekte 400, 220 in 110 kV, omogoca zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektricno energijo vecjim odjemalcem in distribucijskim podjetjem. ELES izvaja naloge na podrocju vzdrževanja, razvoja in gradnje prenosnega omrežja, vodenja in obratovanja prenosnega omrežja ter zagotavljanja sistemskih storitev. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.10.3 Omrežnina in cena elektricne energije Koncni znesek za placilo dobavljene elektricne energije je za koncnega odjemalca, ki mu omrežnino skupaj z elektricno energijo zaracunava dobavitelj elektricne energije, po EZ-1 sestavljen iz: › cene elektricne energije, ki se oblikuje prosto na trgu, › cene za omrežnino in prispevke: -omrežnine za prenosni sistem (doloca AGENCIJA), -omrežnine za distribucijski sistem (doloca AGENCIJA), -prispevka za delovanje operaterja trga (doloca Vlada), -prispevka za energetsko ucinkovitost (doloca Vlada), -prispevka za spodbujanje proizvodnje EE iz OVE in SPTE (doloca Vlada), › trošarine na elektricno energijo (doloca Vlada), › davka na dodano vrednost (doloca Vlada). Ceno elektricne energije dolocajo dobavitelji elektricne energije in se oblikuje prosto na trgu. Pravno razmerje med koncnim odjemalcem in dobaviteljem je doloceno s pogodbo o nakupu in prodaji elektricne energije ter splošnimi pogoji, ki so razlicni glede na gospodinjski ali poslovni odjem. Cena za omrežnino in prispevke je cena, ki jo odjemalec elektricne energije placa za uporabo sistema, in zajema omrežnino, ki jo doloca AGENCIJA, ter prispevke, ki jih doloca vlada RS. Omrežnina je namenjena placevanju izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja in distribucijskega operaterja. AGENCIJA kot osnovo metodologije za obracunavanje omrežnine uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke. Ta izhaja iz sistema enotnih tarifnih postavk, ki jih glede na merilno mesto pristojni elektrooperater obracuna koncnim odjemalcem. Prispevek za delovanje operaterja trga je prispevek, namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen, d. o. o., razen delovanja Centra za podpore. Prispevek za energetsko ucinkovitost je namenjen povecevanju energetske ucinkovitosti. Obracuna se za vsako porabljeno kilovatno uro elektricne energije v vecji, manjši oz. enotni tarifi. Prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji elektricne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE in SPTE) je prispevek, ki je namenjen spodbujanju proizvodnje elektricne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obracuna se na obracunsko moc v kilovatih. Trošarina na elektricno energijo je dolocena s strani Vlade Republike Slovenije kot prihodek državnega proracuna. Trošarina znaša 3,05 €, za velike porabnike (nad 10.000 MWh) pa 1,8 € za vsako porabljeno MWh elektricne energije. Davek na dodano vrednost (DDV) je dolocen s strani Vlade Republike Slovenije kot prihodek državnega proracuna in se obracuna v višini 22 % na neto ceno elektricne energije (sestavljeno iz vseh predstavljenih elementov). Prihodki iz naslova omrežnin so po definiciji prihodki sistemskega operaterja in distribucijskega operaterja. Racune za omrežnino in prispevke koncnim odjemalcem izstavlja družba Elektro Gorenjska v svojem imenu in za racun SODO. Koncnim odjemalcem, ki imajo skupni racun za elektricno energijo, omrežnino in prispevke skupaj z elektricno energijo zaracunava dobavitelj elektricne energije prav tako v svojem imenu in za racun SODO. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 3.10.4 Energetsko zakonsko okolje delovanja Skupine v letu 2018 Poslovanje Skupine Elektro Gorenjska je regulirano. Glavni predpisi in akti, ki se nanašajo na oskrbo z elektricno energijo in proizvodnjo elektricne energije, so: › Energetski zakon, › Zakon o gospodarskih družbah, › Zakon o graditvi objektov, prostorskem nacrtovanju, urejanju prostorov in varstvu okolja, › Zakon o splošnem in upravnem postopku, › Direktiva 2009/72/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z elektricno energijo, › Splošni pogoji za dobavo in odjem elektricne energije iz distribucijskega omrežja elektricne energije, › Uredba o nacinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja elektricne energije in gospodarske javne službe dobava elektricne energije tarifnim odjemalcem, › Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja elektricne energije, › Akt o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje, › Cenik za uporabo omrežja (omrežnina in dodatki k omrežnini), › Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje elektricne energije, › Uredba o dopolnitvi uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen, › Uredba o energetski infrastrukturi, › Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov elektricne energije, › Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z elektricno energijo, › Akt o identifikaciji entitet v elektronski izmenjavi podatkov med udeleženci na trgu z elektricno energijo in zemeljskim plinom, › Uredba o razmejitvi 110 kV omrežja v distribucijski in prenosni sistem, › Uredba o pogojih in postopkih zadolževanja, › Zakon o vodah, › Gradbeni zakon, › Zakon o varstvu okolja, › Zakon o trošarinah. 3.10.5 Pogodba s SODO Družba SODO, d. o. o., nima v lasti elektroenergetske infrastrukture za izvajanje GJS DO. 21. 6. 2007 je zato z družbo Elektro Gorenjska, ki je lastnica elektroenergetske infrastrukture na obmocju Gorenjske, sklenila pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Pogodba s SODO). K tej pogodbi so bili sklenjeni trije aneksi, in sicer 28. 12. 2007, 16. 4. 2010 in 11. 10. 2010. Zaradi preglednosti je bila 29. 2. 2012 med SODO in Elektro Gorenjska sklenjena nova Pogodba s SODO, ki je nadomestila pogodbo iz leta 2007 in h kateri je bilo v nadaljevanju sklenjenih še pet aneksov. Zadnji, peti aneks, se je nanašal na regulativno obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018. V skladu s Pogodbo s SODO Elektro Gorenjska družbi SODO oddaja v najem elektroenergetsko infrastrukturo in opravlja pogodbeno dogovorjene storitve, ki jih na splošno lahko razvrstimo v naslednje skupine: › vzdrževanje primerne elektroenergetske infrastrukture, › organiziranje in izvajanje dežurne službe, › vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja, › nacrtovanje razvoja omrežja, › spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe z elektricno energijo, › izvajanje merjenja elektricne energije, › izvajanje storitev dostopa in drugih storitev za uporabnika, › prikljucevanje uporabnikov, › druge storitve za uporabnike. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Na osnovi aneksa 5 družba od 1. 1. 2016 ne opravlja vec poslov v zvezi s pokrivanjem izgub na distribucijskem omrežju in poslov pokrivanja oskrb z elektricno energijo (nakup elektricne energije za zasilno in nujno oskrbo ter neupravicen odjem). Družba je od tega datuma dalje stimulirana ali penalizirana na racun obvladovanja kolicin izgub v omrežju. Znesek stimulacije ali penalizacije se upošteva v okviru storitev, ki jih družba opravlja za SODO. Po Pogodbi s SODO družba Elektro Gorenjska izstavlja koncnim uporabnikom distribucijskega omrežja racune za uporabo omrežja, in sicer na podlagi vsakokrat veljavnega Akta o dolocitvi metodologije za obracunavanje omrežnine in metodologije za dolocitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravicenih stroškov za elektroenergetska omrežja, pa tudi v skladu z drugimi predpisi, predvsem EZ-1. Družba Elektro Gorenjska te racune izstavlja v svojem imenu in za racun SODO. Koncni uporabniki prejete racune poravnajo na transakcijski racun družbe Elektro Gorenjska. Fakturirani zneski predstavljajo obveznost družbe Elektro Gorenjska do SODO, d. o. o., in zato ne predstavljajo prihodkov Elektra Gorenjska. Za elektroenergetsko infrastrukturo, dano v najem, in za opravljanje predstavljenih storitev družba Elektro Gorenjska izstavlja družbi SODO racune za najemnino in opravljene storitve. Ti prihodki predstavljajo približno 72 % vseh prihodkov Skupine. Elektro Gorenjska zneske za najemnino in storitve zaracunava v mesecnih akontacijskih zneskih, na osnovi Odlocbe o regulativnem okviru, ki jo izda Agencija za energijo. V mesecu marcu družba SODO izvede preliminarni obracun za preteklo leto. Obracun temelji na nerevidiranih racunovodskih izkazih. Sledi še koncni obracun, ki ga na osnovi revidiranih racunovodskih izkazov pripravi Agencija za energijo. Oba obracuna sta pripravljena na osnovi dolocb Akta o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje. 3.10.6 Proizvodnja elektricne energije Po dolocilih Energetskega zakona mora družba pridobiti ustrezne licence za opravljanje energetskih dejavnosti, med katerimi je tudi proizvodnja elektricne energije v elektrarnah z mocjo nad 1 MW v posamezni elektrarni, dobava elektricne energije, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z elektricno energijo. Licence izda Agencija RS za energijo. Družba Gorenjske elektrarne ima pridobljene vse potrebne licence za opravljanje energetskih dejavnosti, elektrarne pa so pridobile deklaracije za proizvodne naprave elektricne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnjo toplote in elektricne energije z visokim izkoristkom. Elektrarne so zato upravicene do prejemanja obratovalnih podpor oz. delovanja v sistemu zagotovljenega odkupa. Podpora se izvaja na dva nacina, in sicer kot: zagotovljen odkup (ZO) kot financna pomoc proizvedene elektricne za tekoce poslovanje energije, dobavljene v za ostale proizvajalce javno omrežje, ali (obratovalna podpora). Dodelitev podpor proizvodnim napravam je bila »zamrznjena« z 22. 9. 2014. Vlada Republike Slovenije v Energetski bilanci, ki je bila sprejeta na 159. dopisni seji 3. septembra 2014, v okviru Nacrta delovanja podporne sheme za elektricno energijo iz OVE in SPTE, ni napovedala dodatnega dovoljenega povecanja sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev te podporne sheme. Evropska komisija je v letu 2016 odobrila Sloveniji spremembe podporne sheme za elektriko iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v skladu s pravili EU o državni pomoci. Spremenjena shema omogoca povecanje deleža proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov (OVE), kar je v skladu z energetskimi cilji EU, po ugotovitvah Evropske komisije pa ne gre za neupraviceno izkrivljanje konkurence. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Ena od najpomembnejših sprememb je bila uvedba razpisnega postopka, kjer se pomoc podeljuje na podlagi konkurencnega postopka. Le najbolj konkurencni projekti lahko pridejo do podpore. Postopek zagotavlja konkurenco med potencialnimi upravicenci in tudi posameznimi tehnologijami. To je v skladu s smernicami Komisije o državni pomoci za varstvo okolja in energije za obdobje 2014–2020, ki zahtevajo, da je državna pomoc od januarja 2017 lahko dodeljena le na podlagi jasnega, preglednega in nediskriminatornega konkurencnega postopka, ki naj bo odprt za vse proizvajalce obnovljive elektricne energije. Slovenija je s spremembo podporne sheme uvedla konkurencni postopek izbora projektov proizvodnih naprav na obnovljive vire in soproizvodnih naprav z visokim izkoristkom, kot to zahtevajo pravila Evropske komisije o državnih pomoceh proizvajalcem elektricne energije, proizvedene iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom, opredeljena v Smernicah o državni pomoci za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020. Tak nacin izbora projektov zagotavlja, da bo podpora dodeljena res najucinkovitejšim projektom proizvodnje elektricne energije iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Po potrditvi priglašenih sprememb s strani Evropske komisije je Vlada RS 26. 11. 2016 uveljavila Uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (v nadaljevanju uredba), ki podrobneje opredeljuje izvajanje podporne sheme: izvedbo javnega poziva investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave OVE in SPTE, izbor projektov za vstop v podporno shemo, dodelitev podpor, trajnostne kriterije proizvodnje elektrike iz OVE in SPTE ter druge posebne pogoje, ki jih proizvajalci s prijavljenimi projekti morajo izpolniti za uspešno prijavo na poziv oziroma za pridobitev podpore. Slovenija je že izvedla dva javna poziva. Na prvi javni poziv so investitorji prijavili 275 projektov za proizvodne naprave OVE in SPTE, od tega je bilo prijavljenih 243 projektov za nove proizvodne naprave in 32 projektov za obnovo obstojecih proizvodnih naprav, na drugi javni poziv pa je prispelo 232 projektov proizvodnih naprav, od tega 216 projektov za izvedbo novih proizvodnih naprav ter 16 obnov proizvodnih naprav. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 4 Sistemi vodenja in kakovosti Družbe v Skupini Elektro Gorenjska nimajo vzpostavljenega skupnega sistema vodenja kakovosti, ker vsaka od njih opravlja svojo dejavnost. 4.1 Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK) družbe Elektro Gorenjska Družba Elektro Gorenjska od leta 2011 vzdržuje Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK), znotraj katerega izpolnjuje zaveze politike kakovosti Elektro Gorenjska, d. d. S politiko kakovosti, ki je del poslovne politike, se vodstvo podjetja zavezuje, da bo dolgorocno sledilo viziji in dosegalo postavljene cilje v skladu s strateškimi usmeritvami. Pri tem bo uveljavljalo kulturo podjetja, ki temelji na kakovosti, obvladovanju tveganj, varovanju informacij, varovanju zaposlenih in okolja, vlaganju v zaposlene, zagotavljanju njihove zavzetosti in njihovega zadovoljstva preko nacel usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ter navsezadnje zavezanosti k nenehnemu izboljševanju. Z vzpostavljenim in obvladovanim iSVK izpolnjuje zahteve naslednjih certifikacijskih sistemov: › sistem SVK (zahteve standarda ISO 9001:2015), › sistem SRO (zahteve standarda ISO 14001:2015) › sistem VZD (zahteve standarda BS OHSAS 18001:2007) in › sistem SVI (zahteve standarda ISO/IEC 27001:2013). iSVK ne izpolnjuje le zahteve certifikacijskih sistemov, ampak združuje in skrbi za skladno delovanje družbe z zahtevami tudi treh necertifikacijskih sistemov: › zahteve po obvladovanju tveganj (sistem OT, standard ISO 31000), › zahteve certifikata Družini prijazno podjetje (certifikat DPP) in › zahteve, ki izhajajo iz naslova družbene odgovornosti (standard ISO 26000). A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Slika 16: Integriran sistem vodenja kakovosti znotraj družbe EG, d. d. Korporativno Sistem stalnih komuniciranje izboljšav Notranje / zunanje presoje vodenja Politiko kakovosti uresnicujemo z vizijo doseganja postavljenih temeljnih dolgorocnih ciljev integriranega sistema kakovosti (iSVK): Skladnost delovanja iSVK preverjamo poleg notranjih in zunanjih presoj še z: › skrb za ustrezno nacrtovanje poslovanja in trajnostni razvoj podjetja; › kakovost nacrtujejo in uresnicujejo vsi zaposleni: vsak zaposleni je odgovoren za kakovost svojega dela, s katerim posledicno vpliva na poslovni videz družbe; › uresnicevanje kakovosti poslovanja, ki je naravnano k zmanjševanju stroškov poslovanja ob istocasni visoki profesionalni stopnji opravljanja dejavnosti; › vodstvo omogoca pogoje in nacine za vzpostavitev in vzdrževanja sistema kakovosti tako, da zagotavlja njegovo neprestano rast; › skrb za stalno izboljševanje vseh podrocij iSVK-ja, kot so: kakovostno vodenje (SVK), obvladovanje tveganj (OT), odgovorno ravnanje z okoljem (SRO), varnost in zdravje pri delu (VZD), varnost informacij (SVI) ter podrocje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih (DPP); › skrb za stalno informiranje zaposlenih, njihovo usposabljanje ter dviganje njihove motivacije, kar posledicno vodi k vecji pripadnosti zaposlenih do podjetja in njihovem zadovoljstvu; › zavezanost družbe za izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev s podrocja iSVK; › zavezanost družbe za javno dostopnost vseh podatkov s podrocja iSVK. › ugotavljanjem stanja trenda kakovosti poslovnih procesov s pomocjo porocil izvršnih direktorjev OE, ki jih posredujejo svetovalki uprave za kakovost; › kvartalnih porocil skrbnice iSVK o doseganju rezultatov kakovosti poslovnih procesov, ki se odražajo kot zapisniki SVK za obravnavano obdobje; › porocil, ki podajajo stanja na podrocjih prepoznanih tveganj; › spremljanja kljucnih kazalnikov (tudi tedensko), ki se v primeru vecjih odstopanj sprotno obravnavajo; › nenehnega spremljanja izvajanja in uspešnosti procesov, kjer skrbniki procesov redno porocajo svojim nadrejenim, rezultati pa se obravnavajo na sestankih vodij služb posameznih OE. Razumevanje in vodenje medsebojno povezanih procesov in zahtev iSVK prispeva k uspešnosti in ucinkovitosti družbe pri uresnicevanju vizije, strategije in poslanstva, saj omogoca obvladovanje tveganj in dobro poslovno sodelovanje s koncnimi odjemalci, z zaposlenimi, lastniki in okoljem. Družba iSVK obvladuje s pomocjo vzpostavljenih organov znotraj družbe, ki skrbno nadzorujejo in obvladujejo delovanje svojega podrocja: › Odbor za kakovost, › Svet sistema vodenja ravnanja z okoljem, › Svet sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu in › Svet sistema varovanja informacij. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Rezultat stalnih aktivnosti na vseh podrocjih delovanja in vodenja podjetja je bilo tako za leto 2012 prejeto najvišje državno Priznanje RS za poslovno odlicnost, kar potrjuje, da družba Elektro Gorenjska ustreza zahtevnim kriterijem evropskega modela poslovne odlicnosti EFQM ter da uravnoteženo deluje po temeljnih nacelih poslovne odlicnosti. V družbi Elektro Gorenjska stalno izvajamo procese izboljševanja v skladu z Evropskim modelom poslovne odlicnosti (EFQM). Dokaz odlicnosti delovanja in primerljivosti na evropski ravni je tudi prejeti certifikat EFQM, s cimer smo se zapisali v bazo uspešnih evropskih organizacij, ki delujejo in živijo po modelu EFQM, kar seveda pomeni, da se družba zavezuje k stalnemu izboljševanju in k stalni rasti na poti odlicnosti. Sistematicno izvajanje politike, strategij in ciljev ter nacrtov organizacije nam omogocajo in zagotavljajo jasni in medsebojno povezani procesi, ki se vsakodnevno optimizirajo, vodijo, kontrolirajo in izboljšujejo. Družba Elektro Gorenjska, d. d., je v letu 2018 spremljala in nadzorovala svoje poslovanje s pomocjo 44 prepoznanih, med seboj povezanih poslovnih procesov, ki jih obvladuje s pomocjo zakonov, organizacijskih predpisov in delovnih navodil. Delovanje poslovnih procesov je spremljala s pomocjo 209 vzpostavljenih kazalnikov kakovosti in 29 prepoznanih tveganj. Pri sistematicnem obvladovanju delovanja iSVK je bilo podanih 96 izboljšav oziroma ukrepov, kar dokazuje, da družba uresnicuje zavezo k stalnemu izboljševanju in stalni rasti. Trend rast kakovosti izvajanja posameznih poslovnih procesov družbe Elektro Gorenjska se preverja kvartalno in obravnava na sejah Odbora za kakovost, kjer se poroca tudi o aktivnostih drugih sistemov vodenja. 250 200 150 100 50 0 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO K ucinkovitemu sistemu poleg dobrega delovanja sistemov pripomorejo še dobro komuniciranje, redno preverjanje in spremljanje delovanja vseh sistemov znotraj iSVK in navsezadnje stalno izboljševanje. Stalne izboljšave se izvajajo nacrtovano in nenacrtovano: › Nacrtovane izboljšave kot posledica analiz in dejstev sprožajo odgovorni nosilci procesov v okviru svojih nacrtovanih akcij. › Nenacrtovane izboljšave kot predloge za izboljšave lahko podajajo posamezniki ali skupine. Izboljšave, ki nam jih narekujejo standardi kakovosti in jih zagotavlja Demingov pristop (krog PDCA, ki družbi pomaga zagotavljati, da svoje procese podpre z ustreznimi viri in jih vodi ter da prepoznava priložnosti za izboljšanje in ustrezno ukrepa), obravnavamo sistematicno. V letu 2018 je bilo tako podanih 96 predlogov – ukrepov, izboljšav, ki so pripomogli k izboljšanju delovanja sistema, prav tako pa so zaposlene spodbujali k iskanju izboljšav in dodatnih ukrepov, ki ugodno vplivajo na dobro poslovanje družbe in spodbujajo k dodatni zavzetosti zaposlenih in ravnanju z okoljem. Tako kot vsako leto doslej smo tudi v letu 2018 uspešno prestali zunanjo presojo certifikacijskih delov integriranega sistema vodenja. Slika 18: Krog PDCA (Demingov pristop v dinamiki vseh procesov) Top down pristop P V procesu presoj certifikacijskih sistemov vodenja ni bilo ugotovljene neskladnosti, podanih pa je bilo 38 priporocil (7 SVK, 6 SRO, 14 VZD in 11 SVI), ki smo jih sistematicno obravnavali in glede na njihovo relevantnost tudi upoštevali. Družba Elektro Gorenjska, d. d., od leta 2015 izvaja kar 16 družini prijaznih ukrepov. Z izbranimi ukrepi si prizadeva za vsesplošno dobro pocutje svojih zaposlenih na delovnem mestu in jim s tem sporoca, da skrbi zanje in da so soustvarjalci skupnih dosežkov in uspehov. Certifikat Družini prijazno podjetje predstavlja svetovalno­revizorski postopek in je bil razvit kot eno izmed orodij za ucinkovito ter kakovostnejše upravljanje s cloveškimi viri znotraj podjetij in organizacij, v kontekstu usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Predstavlja eno izmed razlicnih možnosti družbeno odgovornega delovanja podjetja ali organizacije. Podjetja in organizacije se namrec v vedno vecji meri zavedamo svoje družbene odgovornosti in vpliva ter informacij, ki jih s svojim poslovanjem sporocamo zaposlenim in širši javnosti. Zavedamo se, da za uspešnostjo družbe ne stojijo le vodilni, pac pa tudi zaposleni, ki smo kljucni v dolocenem delovnem procesu. Za uspešen razvoj in rast sta kljucnega pomena njihovo zadovoljstvo in njihova pripadnost, kar je tudi kljucni cilj certifikata Družini prijazno podjetje. strategija in 1 politika D podjetje A pretok spoznanj in pretok idej in povezovanj, vloga I P uvidov, vloga E taktika in C 2D razvojna politika oddelek ugotovitve in A P pobude C D 1 posameznik preverjanje standardov pretok materiala in in ciljev, vloga A ugotovitve in A financ, vloga P pobude C Bottom up pristop A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 4.2 Integriran sistem vodenja kakovosti družbe Gorenjske elektrarne V družbi se kakovost in odlicnost odražata v poslovnih procesih, vzpostavljenih po prenovljenem standardu ISO 9001:2015 in po modelu odlicnosti EFQM. Kot prva družba v elektroenergetskem sistemu smo vzpostavili sistem upravljanja z energijo po standardu ISO 50001:2011, ki izboljšuje energetsko ucinkovitost. Trenutno upravljamo z naslednjima dvema certificiranima sistemoma: › sistem vodenja po zahtevah ISO 9001:2015, Q-1864, izdaja 03 / 2019-02-18, s prilogo Q-1864/03, in › sistem upravljanja z energijo ISO 50001:2011, En-014, izdaja 02 / 2019-02-18, s prilogo En-014/02. V letu 2018 so Gorenjske elektrarne od Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje SIQ Ljubljana, ki je pomemben clan mednarodnega združenja IQNet, prejele novi listini certifikata po standardu vodenje kakovosti in upravljanje z energijo Q-1864 za obseg “Proizvodnja in prodaja elektricne energije iz obnovljivih virov energije ter razvoj in vodenje projektov ucinkovite rabe in upravljanja z energijo” za podjetje s poslovnimi prostori, z vzdrževalnimi delavnicami in s 15 dislociranimi proizvodnimi lokacijami. Prenovljen sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2015 je bil integriran sistem upravljanja z energijo po standardu ISO 50001:2011. Še vedno smo edina družba v elektrogospodarstvu in druga v energetiki, ki ima pridobljen certifikat ISO 50001 za upravljanje z energijo. Sprejeta je bil tudi novelacija standarda ISO 50001:2018, ki jo bomo implementirali v letu 2019. S pomocjo standarda ISO 50001:2011 smo razvili in izvajamo energetsko politiko in zastavljamo okvirne in izvedbene cilje ter akcijske plane, ki upoštevajo zakonske zahteve in informacije o pomembni rabi energije. Dodatno razvijamo nove storitve na podrocju ucinkovite rabe energije in upravljanja z energijo za uporabo pri lastnih in tržnih projektih. Zato so pomembne reference, ki jih predstavljajo standardi kakovosti, ki jih na podrocju upravljanja z energijo zagotavlja standard. Medsebojna povezava procesov družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o., in GEK Vzdrževanje, d. o. o., in strateških povezav na podrocju vzpostavitve skupnega energetskega inženiringa v Skupini Elektro Gorenjska ter izboljševanje tehnoloških, poslovnih in organizacijskih tokov bo tudi stalna naloga na podrocju sistema vodenja kakovosti za obdobje 2018–2022. Prehod na novelirane standarde 2018–2022 V obdobju 2018–2022 bomo nadaljevali z aktivnostmi na podrocju izboljšav, spremljanja zakonodaje z vidika procesov, z vidika upravljanja z energijo in z vidika ravnanja z okoljem ter v skladu z novimi zahtevami spreminjali in dopolnjevali obstojece procese ter jih vpeljevali v prakso znotraj družbe. 4.3 Obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska V družbi Elektro Gorenjska, d. d., se zavedamo tveganj, ki so sestavni del našega poslovanja. Zavedamo se tudi, da je lahko le celovito in sistematicno obvladovanje tveganj ucinkovito. V ta namen smo v družbi Elektro Gorenjska v letu 2011 priceli z vzpostavitvijo sistema obvladovanj tveganj. Sistem obvladovanja tveganj je eden od delov našega integriranega sistema vodenja kakovosti (iSVK). Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in ucinkovito doseganje zastavljenih dolgorocnih poslovnih ciljev. Osnovni dokument, ki doloca pravila in postopke za osnovno prepoznavanje tveganj, oceno in njihovo spremljanje v procesu prepoznavanja in obvladovanja tveganj, je organizacijski predpis Ugotavljanje in ocenjevanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska, d. d. Celovit sistem obvladovanja tveganj je prepoznan kot proces in je del iSVK. Proces obvladovanja tveganj zajema prepoznavanje, ocenjevanje, nacrtovanje in implementacijo odzivov ter informiranje, komuniciranje in nadzor nad tveganji in ukrepi za njihovo obvladovanje, vkljucno s porocanjem o tveganjih, ki jim družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Temelj obvladovanja tveganj je njihova identifikacija in ocena resnosti posameznega tveganja. Resnost tveganja ocenjujemo kot produkt dveh dimenzij tveganja: verjetnosti materializacije tveganja in obsega škode, ki bi jo materializacija tveganja predstavljala za družbo. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Slika 19: Matrika za ovrednotenje tveganj V družbi Elektro Gorenjska tveganja locimo glede na njihovo podrocje vpliva in glede na resnost tveganja: Vpliv Verjetnost Veliko tveganje (kriticno tveganje) Pomembno tveganje (potrebno spremljati) Srednje in majhno tveganje Stalno oziroma redno nadziranje ter sistematicno obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in ucinkovito doseganje zastavljenih dolgorocnih poslovnih ciljev. Najvišji organ obvladovanja tveganj v družbi Elektro Gorenjska Slika 21: Prepoznana tveganja glede na vrsto (delež) je Odbor za kakovost. Odgovornosti in obveznosti Odbora za kakovost Elektra Gorenjska vkljucujejo: › opredelitev do novo prepoznanih tveganj, vkljucno s kljucnimi dokumenti, › opredelitev pomembnih virov za obvladovanje tveganj, › sistematicno obravnavanje in ocenjevanje že prepoznanih tveganj, › potrjevanje ukrepov za obvladovanje tveganj. Osnovna naloga sistema obvladovanja tveganj je sistematicno analiziranje in ocenjevanje že prepoznanih tveganj ter nenehno prepoznavanje novih. Zadnji sistematicni pregled sistema obvladovanj tveganj je bil 14. 1. 2019. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Slika 22: Klasifikacija prepoznanih tveganj v družbi Elektro Gorenjska Tveganja glede na RESNOST Tveganja glede na VRSTO › Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s podrocja distribucije EE › Neustrezno placilo storitev EG s strani SODO › Delovanje lastnega informacijskega sistema › Tveganje naložb v odvisne družbe › Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska › Pomanjkanje investicijskih sredstev › Varovanje informacij › Izredni odhodki (kazni) › Sprememba pogodbe s SODO › Kreditno tveganje placil odjemalcev › Spor s sindikati › Obrestno tveganje › Okvare in havarije › Likvidnostno tveganje › Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti › Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s podrocja distribucije EE › Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov › Delovanje lastnega informacijskega sistema › Napadi na infrastrukturo, terorizem › Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska › Zmanjšanje ucinkovitosti omrežja › Varovanje informacij › Neustrezno placilo storitev EG s strani SODO › Sprememba pogodbe s SODO › Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu › Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti › Pomanjkanje ustreznih kadrov › Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov › Neskladnost in neeticno poslovanje › Napadi na infrastrukturo, terorizem › Tveganje naložb v odvisne družbe › Spor s sindikati › Pomanjkanje investicijskih sredstev › Okvare in havarije › Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar › Zmanjšanje ucinkovitosti omrežja › Kreditno tveganje placil odjemalcev › Pomanjkanje ustreznih kadrov › Postopek izvedbe javnih narocil › Neskladnost in neeticno poslovanje › Likvidnostno tveganje › Zmanjšanje kolicine distribuirane EE Srednje in majhno tveganje: › Neizpolnjevanje zahtev po neprekinjenosti napajanja › Zmanjšanje kolicine distribuirane EE › Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovost storitev zunanjih izvajalcev › Izredni odhodki (kazni) › Izvedba tehnicno ali ekonomsko neupravicenih investicij › Neizpolnjevanje zahtev po neprekinjenosti napajanja › Nedoseganje zahtev po komercialni kakovosti › Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovost storitev zunanjih izvajalcev › Vplivanje na okolje › Obrestno tveganje › Izvedba tehnicno ali ekonomsko neupravicenih investicij › Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu › Nedoseganje zahtev po komercialni kakovosti › Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar › Vplivanje na okolje › Postopek izvedbe javnih narocil A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Tveganja, zabeležena v katalogu tveganj, se stalno spremlja in redno ocenjuje po naslednjih kljucnih parametrih: verjetnost pojava in vpliv pojava tveganja pred realizacijo in po realizaciji ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti. Glede na pridobljeno oceno posamicne skupine resnosti tveganj, ki so produkti verjetnosti pojava tveganja in vpliva, razvršcamo tveganja v tri skupine glede na njihovo velikost resnosti obravnavanja in predstavljajo grobo usmeritev glede nivoja kontrolnega sistema, nadzora nad tveganji oziroma njihovega obvladovanja. Nastanek izgube ali škode, ki nastopi kot posledica materializacije tveganj, lahko negativno vpliva na poslovni uspeh družbe. Cilj družbe Elektro Gorenjska je s prepoznavanjem in z obvladovanjem tveganj pridobiti priložnosti in koristi za povecanje svoje konkurencnosti. V ta namen smo se v družbi Elektro Gorenjska odlocili, da sistem obvladovanj tveganj nadgradimo. V letu 2015 smo tako pristopili h kvantifikaciji tveganj, ki nam je bila osnova za nadgradnjo sistema obvladovanj tveganj z dinamicnim izracunom vrednostnega vpliva tveganj na poslovanje, ki smo ga izvedli v letu 2016. Dinamicni vpliv tveganj na poslovanje družbe se praviloma posodablja najmanj enkrat letno oziroma obvezno ob vecji spremembi, ki bi posledicno lahko vplivala na poslovanje družbe. Slika 23: Prikaz posameznih vrst tveganj glede na njihovo resnost Financna tveganja glede na resnost (delež) (0) (5) (2) Poslovna tveganja glede na resnost (delež) (7) (6) Tveganja delovanja glede na resnost (delež) (0) (3) (0) A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Slika 25: Delež dinamicnega vrednostnega vpliva tveganj Slika 26: Delež dinamicnega vrednostnega vpliva tveganj glede posamezne vrste tveganj na njihovo resnost Legenda stopenj vpliva: Legenda stopenj vpliva: EG - 1 Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s podrocja distribucije EE 1 Potencialna škoda za poslovanje je =< 100.000 € EG - 2 Zmanjšanje kolicine distribuirane EE 2 Potencialna škoda za poslovanje je > 100.000 € in =< 0,5 mio € EG - 3 Zmanjšanje ucinkovitosti omrežja 3 Potencialna škoda za poslovanje je > 0,5 mio € in =< 2 mio € EG - 4 Izredni odhodki (kazni) 4 Potencialna škoda za poslovanje je > 2 mio € in =< 10 mio € EG - 5 Neustrezno placilo storitev EG s strani SODO 5 Potencialna škoda za poslovanje je > 10 mio € EG - 6 Sprememba pogodbe s SODO EG - 7 EG - 8 Neizpolnjevanje zahtev po kakovosti napetosti Neizpolnjevanje zahtev po neprekinjenosti napajanja Legenda stopenj verjetnosti pojava: EG - 9 EG - 10 EG - 11 EG - 12 EG - 13 EG - 14 EG - 15 EG - 16 Nedoseganje zahtev po komercialni kakovosti Okvare in havarije Napadi na infrastrukturo, terorizem Kreditno tveganje placil odjemalcev Pomanjkanje investicijskih sredstev Likvidnostno tveganje Obrestno tveganje Pomanjkanje ustreznih kadrov 1 2 3 4 5 Pojav neželenih dogodkov je popolnoma edinstven. Dogodek ni posebej verjeten, vendar ga ni mogoce izkljuciti. Dogodek se lahko zgodi le obcasno v dolocenem obdobju, bolj je verjetno, da gre za nakljucni dogodek. Dogodek se lahko zgodi veckrat med dolocenim obdobjem, gre za pogosto nevarnost Verjeten dogodek se pogosto pojavlja s stalno nevarnostjo. EG - 17 Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov EG - 18 Neskladnost in neeticno poslovanje EG - 19 Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovost storitev zunanjih izvajalcev EG - 20 Postopek izvedbe javnih narocil EG - 21 Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu EG - 23 Delovanje lastnega informacijskega sistema EG - 25 Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska EG - 26 Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar EG - 27 Spor s sindikati EG - 28 Izvedba tehnicno ali ekonomsko neupravicenih investicij EG - 29 Vplivanje na okolje EG - 30 Tveganje naložb v odvisne družbe EG - 31 Varovanje informacij Sistem obvladovanja tveganj poleg opisa in ovrednotenja tveganj obsega tudi ukrepe za obvladovanje ter merila in kazalnike za kontrolo tveganj. Z vzpostavitvijo sistematicnega spremljanja tveganj in s tem vkljucitvijo vseh zaposlenih je proces obvladovanja tveganj postal del strateškega vodenja družbe. Identificirana in ocenjena tveganja ter prepoznan sistem notranjih kontrol so osnova za delo notranje revizije, ki podaja oceno uspešnosti obvladovanja tveganj. Tveganja na sistemski ravni obvladujemo skladno z zahtevami integriranega sistema vodenja, ki vkljucuje tudi: › sistem vodenja kakovosti – ISO 9001:2015, › sistem varovanja z okoljem – ISO 14001:2015, › sistem poklicnega zdravja in varnosti pri delu – BS OHSAS 18001:2007 in › sistem varovanja informacij – ISO/IEC 27001:2013. Prepoznana tveganja lahko glede na njihov vpliv na poslovanje družbe združimo v tri vecje skupine: poslovna tveganja, financna tveganja in tveganja delovanja. Tudi v letu 2018 je velik del prepoznanih tveganj družbe Elektro Gorenjska izhajal s podrocja poslovnih tveganj, povezanih z dejavnostjo izvajanja pogodbe o najemu elektroenergetske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO, d. o. o., saj družba po tej pogodbi ustvari veliko vecino svojih prihodkov. Poslovna tveganja se tako nanašajo na sposobnost dolgorocnega in stabilnega zagotavljanja ustrezne elektroenergetske infrastrukture, cloveških, materialnih in financnih virov za izvajanje temeljne dejavnosti družbe (distribucija elektricne energije), sledijo jim financna tveganja in tveganja delovanja. 4.3.1 Poslovna tveganja VELIKO TVEGANJE › Metodologija Agencije za energijo in ostala regulativa s podrocja distribucije EE Prihodke iz naslova najema infrastrukture in placila za izvedene storitve doloca Agencija za energijo z Aktom o metodologiji za dolocitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravicenih stroškov. Skladno z Aktom obstaja tveganje nižjih prihodkov zaradi: nedoseganja zahtevane stroškovne ucinkovitosti, spremembe zakonodaje oziroma regulative. › Delovanje lastnega informacijskega sistema Zaradi neustreznega delovanja lastnega informacijskega sistema oziroma povezave z enotno vstopno tocko na Informatiki, d. d., (portal PERUN IIS) lahko pride do neizpolnitve dolocb zakonodaje in pogodbenih obveznosti (pogodba SODO – EG) pri vodenju procesov in evidentiranju sprememb v življenjskem ciklu uporabnika, pripravi merilnih in obracunskih podatkov ter fakturiranju uporabe omrežja in prispevkov po EZ. Posledicno lahko pride tudi do napacnih priklopov oziroma odklopov uporabnikov, napacnega financnega toka med akterji (uporabniki – EG – SODO – dobavitelji - ELES – Agencija za energijo – Borzen) in odškodninskih zahtevkov. › Skladnost izvajanja strategije družbe Elektro Gorenjska Družba EG ima postavljeno strategijo. Strategija je postavljena na podlagi usmeritev poslovnega modela družbe, strategije distribucije EE in usmeritev, podanih s strani kljucnih akterjev (SDH, pristojno ministrstvo), ki so vpeti v poslovanje družbe. › Tveganje varovanja informacij V okviru dejavnosti družbe Elektro Gorenjska, d. d., lahko pride do izgube, razkritja ali do vdora do poslovnih in osebnih podatkov, kar lahko vodi do kršitve zakonodaje, v najslabšem primeru pa lahko ogrozi delovanje družbe. › Sprememba pogodbe s SODO Letne pogodbe s SODO vsebujejo vse vec dolocil, ki so neugodna za EG. V prihodnosti lahko pride do prenosa lastništva sredstev EG na SODO, prenosa izvajanja nalog na SODO, prenosa denarnih tokov na SODO. Vse omenjeno zmanjšuje avtonomijo poslovanja EG. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO › Spori s sindikati Družba lahko utrpi izpad prihodkov oziroma škodo zaradi nesoglasij med upravo in zahtevami delavcev (stavka) ter drugih vzrokov, kot so na primer aktivnosti vodenja družbe po zahtevah lastnikov, kar pa lahko sproži nezadovoljstvo delavcev. › Okvare in havarije Zaradi vremenskih vplivov, napak na napravah in nehotenih posegov tretjih oseb lahko pride do okvar in havarij razlicnega obsega. POMEMBNO TVEGANJE › Neizvedba RN oziroma potrebnih investicij: kakovost napetosti Za doseganje ustrezne kakovosti napetosti je kljucna izvedba potrebnih investicij oziroma dolgorocno sledenje Razvojnemu nacrtu. Do odstopanj na podrocju investicij lahko pride zaradi: pomanjkanja investicijskih sredstev, ce letni regulativni okvir ne sledi Razvojnemu nacrtu; prepozne odobritve dolgorocnih kreditov za financiranje investicij s strani regulatornih organov; povecanja okoljskih omejitev, ki podaljšajo, otežijo ali onemogocijo umešcanje EE-objektov v prostor; sporov z lastniki parcel, kar zaplete umešcanje EE-objektov v prostor; prepozne odobritve investicij in zagotovitve pogojev za izvedbo, na kar v najvecji meri vpliva sprejetje letnega poslovnega nacrta EG; morebitno neizpolnjevanje pogodb s strani zunanjih izvajalcev in dobaviteljev. › Neugoden izid denacionalizacijskih postopkov Denacionalizacijski postopki za MHE Sava, MHE Jelendol in MHE Pristava povzrocajo dodatne stroške, ki so povezani s podaljšanimi sodnimi postopki in dodatnimi financnimi zahtevami novega lastnika. Družba je v fazi reševanja problematike, ki lahko ima pomemben financni vpliv v primeru, da pride do vrnitve objektov v naravi in izplacila odškodnine novim lastnikom. › Napadi na infrastrukturo, terorizem Tveganje predstavlja možnost vdorov v IKT-, IT- in DCV-sistem, unicenje ali poškodovanje posameznih objektov in krajo delov infrastrukture. › Zmanjšanje ucinkovitosti omrežja Do zmanjšanja ucinkovitosti omrežja lahko pride predvsem zaradi: prikljucevanja nestabilnih proizvodnih virov (npr. soncne elektrarne), ko imamo v omrežju veliko moc in malo energije, in nasedlih investicij – EG izvede investicije skladno z razvojnimi nacrti, zaradi propada vecjega odjemalca pa ostane infrastruktura neizkorišcena, neustrezne dinamike razvoja omrežja (prioritete, npr. ojacitev omrežja). Resnost tveganja – pomembno tveganje. › Pomanjkanje ustreznih kadrov oziroma kadrovsko tveganje Družba se z reorganizacijami in upokojevanjem, ki ni nadomešceno z novimi delavci, sooca z zmanjševanjem števila zaposlenih. S tem se povecuje obseg dela pri zaposlenih, ki v podjetju ostajajo. Zaradi preobremenjenosti posameznikov se povecujejo možnosti za napake. Lahko se pojavijo tudi želje po odhodih. Odhode iz podjetja skušamo zapolniti z notranjimi viri, ki pa nimajo vedno ustrezne izobrazbene strukture. To je lahko razlog za slabšo kakovost dela. Posamezniki, ki so pri svojem delu nemotivirani in zato manj uspešni, svojega dela ne opravijo v rokih ali pa ga opravijo nestrokovno, prav tako negativno vplivajo na uspešnost posameznih projektov. Navedeni dogodki se dogajajo skoraj zagotovo, vpliv na poslovanje pa je neznaten. Tveganje vkljucuje izgubo kljucnih kadrov, pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov in zagotavljanje kompetentnih kadrov, pa tudi ravnanje zaposlenih, ki ni v skladu s predpisi in z internimi akti družbe. Resnost tveganja – pomembno tveganje. › Neskladnost in neeticno poslovanje V primeru, da družba ne bi izpolnjevala zahtev regulatorja, zakonodaje, predpisov, veljavnih priporocil, internih predpisov, dobrih poslovnih obicajev in nacel eticnega poslovanja ter spremljala sprememb le-teh, bi lahko prišlo do gospodarske škode zaradi kazni, tožb ali izgube ugleda. Resnost tveganja – pomembno tveganje. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO SREDNJE IN MAJHNO TVEGANJE › Zmanjšanje kolicine distribuirane EE Tekoce poslovanje ogroža zmanjšanje kolicine distribuirane EE, ki se zmanjšuje zaradi: gospodarske krize in/ali povecevanja lastne proizvodnje in samooskrbe (net- metering). Posledicno SODO realizira manjše prihodke iz naslova omrežnine, kar je osnova za placilo najemnine in storitev distribucijskim podjetjem, skladno z odlocbo agencije. Stroški EG pri tem ne upadejo, saj mora še naprej vzdrževati obstojeco EE-infrastrukturo. › Neizpolnjevanje nacrta vzdrževanja: neprekinjenost napajanja Do poslabšanja kazalnikov neprekinjenosti napajanja lahko pride zaradi: pomanjkanja sredstev za vzdrževanje; omejenega zaposlovanja strokovnega osebja; nezadostne robustnosti omrežja, ki jo dosegamo predvsem s kablitvijo; nezadostne avtomatizacije omrežja. › Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in kakovost storitev zunanjih izvajalcev Tveganje predstavlja, da dobavitelj ne dobavi ali kako drugace ne izpolni pogodbenih obveznosti (stecaj dobavitelja, slaba kakovost materiala ipd.), kar povzroci zapoznelo izvedbo projekta oziroma težave pri zagotavljanju distribucije elektricne energije. Vpliv takšnega dogodka na družbo bi bil neznaten, obstaja pa verjetnost, da se to zgodi. › Izvedba tehnicno ali ekonomsko neupravicenih investicij Tveganje, da družba izvede investicije, ki niso tehnicno ali ekonomsko upravicene. › Nedoseganje zahtev Agencije za energijo: komercialna kakovost Za doseganje ustrezne komercialne kakovosti je potrebno zaposlovanje potrebnega strokovnega osebja in zadosten nivo sredstev. › Tveganje vplivov na okolje Družba s svojim delovanjem lahko posredno oziroma neposredno vpliva na okolje. V ta namen so prepoznani okoljski vidiki, nad katerimi bdi svet za ravnanje z okoljem. Tveganja obvladujemo s spremljanjem in z upoštevanjem okoljske zakonodaje, z izpolnjevanjem zahtev standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001:2015, usposabljanjem in rednimi presojami delovanja. 4.3.2 Financna tveganja Tovrstna tveganja v družbi so povezana s sposobnostjo ustvarjanja financnih prihodkov, obvladovanja financnih odhodkov, ohranjanja vrednosti financnega premoženja, obvladovanja financnih obveznosti ter zagotavljanja konkurencne in dolgorocne placilne sposobnosti. POMEMBNO TVEGANJE › Neustrezno placilo storitev EG s strani SODO Do neustreznega placila storitev EG s strani SODO lahko pride zaradi: zahtev za izvedbo storitev, ki niso predmet pogodbe s SODO, spora glede kakovosti izvedene in zaracunane storitve s strani EG, neustrezne odlocbe Agencije o dolocitvi regulativnega okvira. › Tveganje naložb v odvisne družbe Družba Elektro Gorenjska, d. d., ima naslednje pomembnejše naložbe: Gorenjske elektrarne, d. o. o., 100 % delež; ECE, d. o. o., 25,6744 % delež; Informatika, d. d., 9,56 % delež. Vrednosti naložb pomenijo tveganje vpliva (pozitivni ali negativni) na poslovni rezultat maticne družbe. Slab poslovni rezultat naložb potencialno vpliva na poslovni izid maticne družbe oziroma lastnika. › Pomanjkanje investicijskih sredstev Družba ne uspe zagotoviti sredstev za realizacijo nacrtovanih investicij zaradi pomanjkanja lastnih denarnih sredstev in zaradi nezmožnosti družbe za zadolževanje v potrebnem obsegu. Obstaja verjetnost, da se dogodek zgodi skoraj zagotovo, predvsem v primeru, da je distribuirana energija nižja od nacrtovane, kar posledicno vpliva na rezultat poslovanja. Investicijska sredstva se lahko zmanjšajo tudi zaradi izplacila dividend lastnikom. Takšen dogodek bi imel majhen vpliv na financni položaj družbe. Dolgorocno se to tveganje poveca, saj bi zaradi manjših vlaganj v infrastrukturo lahko prišlo do slabše kakovosti napetosti, do vecjih prekinjenosti napajanja in slabše komercialne kakovosti. › Kreditno tveganje placil odjemalcev Družba na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektro operaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun SODO, d. o. o. Poleg tega družba izvaja tudi tržne storitve na tržnih dejavnosti. Pri tem obstaja vecje tveganje, ker mora družba kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO, v skladu s Pogodbo in pripadajocimi Aneksi. Glede na pretekle izkušnje obstaja verjetnost, da se ta dogodek zagotovo zgodi. Po oceni bi takšna situacija imela zmeren vpliv na poslovanje A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO oziroma likvidnost, saj se ocenjuje, da bi do neplacila lahko prihajalo predvsem pri poslovnih odjemalcih na segmentu zaracunavanja omrežnine. Deloma ima družba v skladu z regulacijo sicer priznane in pokrite morebitne odpise terjatev, a le do višine 0,2 % zaracunanih omrežnin (približno 51.000 € na letnem nivoju). V trenutnih razmerah, ko družba iz preteklih izkušenj ni nikoli imela vecjih odhodkov iz naslova prevrednotenja terjatev, tako najvecje tveganje predstavljajo terjatve iz naslova tržnih dejavnosti, ki pa niso pokrite z regulacijo in bi zato lahko imele neposreden vpliv na poslovanje. › Likvidnostno tveganje oziroma tveganje kratkorocne placilne nesposobnosti Družba bi lahko imela vecje likvidnostne težave, ki bi bile predvsem posledica neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov in morebiti vecjega nekontroliranega preseganja nacrtovanih investicij. V primeru, da se pojavi nezmožnost placila vecjih obveznosti, bi bil vpliv na poslovanje zmeren. V primeru pozne pridobitve dolgorocnega kredita obstaja velika verjetnost, da se tak dogodek zgodi. SREDNJE IN MAJHNO TVEGANJE › Izredni odhodki (kazni) Tveganje predstavlja prejemanje: kazni zaradi kršitve EZ in podzakonskih aktov; kazni zaradi kršitev v zvezi z vzdrževanjem; kazni zaradi onesnaženja. › Obrestno tveganje Družba si je dobro polovico dolgorocnih kreditov izposodila po variabilni obrestni meri, ki bi se lahko v primeru vecje gospodarske aktivnosti in ukrepov centralnih bank v EU zvišale, kar bi imelo neposreden negativen vpliv na rezultat poslovanja zaradi višjih stroškov financiranja. Dogodek se lahko pojavi v naslednjih letih. 4.3.3 Tveganja delovanja V okviru tveganj delovanja se bo družba še naprej osredotocala na: POMEMBNO TVEGANJE › Tveganje resnih poškodb in smrti pri delu Za družbo obstaja tveganje resnih poškodb in smrti pri delu, ki so lahko posledica napacnih postopkov pri delu, malomarnosti zaposlenih in zunanjih vplivov. Verjetnost takšnega dogodka je pogosta, predvsem zaradi stroge zakonodaje na tem podrocju. Ce se tveganje uresnici, bi imelo na poslovanje majhen financen vpliv. › Nedelovanje notranjih kontrol in pojav prevar Zaradi pomanjkljivih notranjih kontrol družba lahko izgubi prihodke oziroma nastane škoda. › Postopek izvedbe javnih narocil Pri postopkih javnih narocil lahko prihaja do vlaganja revizijskih zahtevkov s strani ponudnikov, zamud pri zacetku postopka javnih narocil, kar povzroca zamik in ogrožanje investicij. Obstaja tudi tveganje, da se na razpis prijavi nezadostno število ponudnikov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Pojavljajo se lahko tudi dogovarjanja med ponudniki, ki povecujejo stroške družbe. Z namenom, da bi odpravila razlicna tveganja, ki bi lahko ogrozila delovanje družbe in povzrocila vecjo materialno škodo, ima zato družba z zavarovalnicami sklenjena premoženjska zavarovanja (enotna politika zavarovanja premoženja). A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 4.4 Revizijska komisija nadzornega sveta, notranja revizija in obvladovanje tveganj V družbi Elektro Gorenjska sta vzpostavljeni funkciji obvladovanja tveganj ter notranje revizije, ki sta organizirani v okviru maticne družbe in pokrivata podrocje poslovanja celotne Skupine: › Funkcijo notranje revizije vodi notranji revizor, ki funkcijsko odgovarja in poroca revizijski komisiji nadzornega sveta, administrativno pa poroca neposredno predsedniku uprave maticne družbe. › Sistem obvladovanja tveganj vodi koordinator obvladovanj tveganj, ki poroca notranjemu revizorju, svetu obvladovanj tveganj za posamezno podrocje ter predsedniku uprave maticne družbe. Jeseni 2012 je podrocje obvladovanja tveganj in vlogo koordinatorja za obvladovanje tveganj v družbi Elektro Gorenjska prevzela svetovalka uprave za kakovost, ki skrbi za delovanje sistema integriranega sistema vodenja v družbi. Nadzorni svet družbe je na svoji 1. redni seji 14. 9. 2017 za clana revizijske komisije iz vrst nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska imenoval Andreja Koprivca, ki je imenovan tudi za predsednika revizijske komisije nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska, in Franja Curanovica. Iz vrst neodvisnih strokovnjakov, usposobljenih za racunovodstvo in revizijo, ki so dokoncali izobraževanje za pridobitev naziva pooblašceni revizor, revizor, preizkušeni racunovodja, racunovodja, preizkušeni notranji revizor, preizkušeni davcnik in podobno, pa je bil imenovan prof. dr. Simon Cadež. Notranja revizija v družbi Elektro Gorenjska deluje kot neodvisna funkcija od leta 2012. Podlaga za njeno delovanje je Listina o notranji reviziji, ki jo potrdita uprava in nadzorni svet EG. Pri svojem delovanju je zavezana k spoštovanju Mednarodnega okvira strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Cilj delovanja notranje revizije je podajati zagotovila glede obvladovanja tveganj družb v Skupini ter dodajati vrednost s svetovanjem na vseh ravneh glede obvladovanja tveganj, varovanja premoženja ter izboljšanja ucinkovitosti in kakovosti poslovanja. Letni nacrt dela notranje revizije je pripravljen na osnovi analize tveganj družb v Skupini EG. Sprejmeta ga uprava in nadzorni svet družbe. Notranja revizija o svojem delu in izsledkih tekoce poroca upravi EG in kvartalno revizijski komisiji. Tako uprava kot revizijska komisija sta obvešceni o vseh izvedenih revizijah, njihovih izsledkih in priporocenih ukrepih oziroma izboljšavah. Notranja revizija je v letu 2018 izvedla devet revizijskih pregledov. Posebno pozornost je posvetila podrocjem investicij v maticni družbi, davkov, obracuna plac, sponzorstev in donacij, komercialne kakovosti, varnosti in zdravja pri delu ter vzdrževanja, prodaje elektricne energije in trgovanja s terjatvami v hcerinski družbi. Poleg tega je tekoce spremljala uresnicevanje podanih priporocil. Notranja revizija v okviru posameznih revizijskih pregledov ocenjuje in preverja ustreznost in ucinkovitost delovanja notranjih kontrol. Notranja revizija ocenjuje, da je sistem notranjih kontrol v družbi vzpostavljen in ustrezen, obstajajo pa možnosti za njegove izboljšave, na kar napotuje z izdajo priporocil. Notranja revizija je v okviru svojega dela pozornost namenila tudi obvladovanju tveganja prevar in obvladovanju IT-tveganj. Na podlagi izvedenih pregledov ocenjuje, da je sistem notranjih kontrol za preprecevanje pomembnih prevar vzpostavljen in deluje. Prav tako ocenjuje, da so primerno obvladovana IT-tveganja. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 4.5 Obvladovanje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne Družba se zaveda nujnosti pravocasnega in vnaprejšnjega prepoznavanja vseh vrst tveganj. Na tej osnovi je bil v družbi sprejet Pravilnik za ugotavljanje in ocenjevanje tveganj. Obvladovanje tveganj je proces za prepoznavanje in ocenjevanje, obvladovanje in nadzorovanje možnih dogodkov, ki bi lahko imeli neugoden vpliv na družbo. Obvladovanje tveganj vkljucuje dajanje ustreznih zagotovil z namenom doseganja ciljev družbe. Za oceno vpliva tveganja v družbi uporabljamo pridevnike neznaten, majhen, zmeren, velik in katastrofalen, pri tem pa na oceno vplivajo financni in operativni vidik poslovanja, stopnje pa so tudi financno kvantificirane. Temelj koncnega upravljanja s tveganji je njihova identifikacija in ocena resnosti, ki jo družba ocenjuje kot produkt verjetnosti materializacije tveganja in vpliva na poslovanje družbe in je graficno prikazan v spodnji matriki. Vpliv Verjetnost 1-Neznaten 2-Majhen 3-Zmeren 4-Velik 5-Katastrofalen 1-Skoraj nemogoce 2-Malo verjetno 3-Možno 4-Zelo verjetno 5-Skoraj zagotovo Resnost tveganja: Veliko tveganje Pomembno tveganje Srednje in majhno tveganje V družbi naslednja tveganja obravnavamo kot kljucna: Znižanje podpor proizvedeni elektricni energiji iz OVE Družba je kot eno pomembnejših tveganj pripoznala tveganje znižanja podpor proizvedeni elektricni energiji iz OVE. Pri tem kot tveganje vrednotimo možnost, da bi vlada na kakršenkoli nacin z uredbo ali podzakonskim aktom znižala že odobrene podpore v okviru posamezne elektrarne ali vira proizvodnje. Tveganje obravnavamo kot pomembno, na našo žalost pa tveganje spada v segment, na katerega neposredno ne moremo vplivati. V izracunu potencialnega vpliva smo na podlagi podatkov za leto 2018 izracunali, da bi generalno znižanje podpor v višini 20 % za družbo na letni ravni pomenilo 209.199 € manj prihodkov, generalno znižanje za 40 % pa že 418.399 € manj prihodkov. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Spodnji graf prikazuje delež prihodkov od podpor v celotnih prihodkih ter v prihodkih iz naslova prodane elektricne energije. Zaradi padajoce cene elektricne energije je iz grafa razviden trend narašcanja deleža prihodkov iz podpor v (celotnih) prihodkih vse od leta 2013 do leta 2016. Trend se z letom 2017 obraca navzdol. Posredno se lahko tveganju izogibamo oziroma njegovo materializacijo omilimo z ostalimi prihodkovnimi viri, predvsem na podrocju, kjer prihodki niso vezani na podpore proizvedeni elektricni energiji. Tveganje vremenskih pogojev Družba Gorenjske elektrarne je pri svoji osnovni dejavnosti, proizvodnji elektricne energije, odlocilno vezana na vremenske pogoje. Okoli 90 % kolicinske proizvodnje izhaja iz hidroelektrarn, na proizvodnjo katerih odlocilno vpliva kolicina padavin. Le-ta lahko zaniha tudi +/– 25 % okrog dolgoletnega povprecja. Prav tako je obratovanje soncnih elektrarn odvisno od osoncenja, obratovanje SPTE pa od mile oziroma mrzle zime. Tveganja so povezana tudi s spremembami klimatskih pogojev zaradi segrevanja ozracja. Družba Gorenjske elektrarne cuti klimatske spremembe v obliki vecanja ekstremov. Tako imamo daljša in mocnejša sušna obdobja ter vec vremenskih ujm z izredno povecanimi padavinami. Oba primera pomenita manjšo proizvodnjo za HE, saj morajo v primeru vodnih ujm HE mirovati zaradi varnostnih razlogov. Tveganje vremenskih pogojev ocenjujemo kot pomembno, maksimalni letni vpliv pa letno vrednotimo na 440.376 €. Le-ta je izracunan na podlagi ugotovljenih maksimalnih odmikov v proizvodnji od zadnjega 10-letnega povprecja na posameznem segmentu (HE, MFE, SPTE) in upoštevajoc prodajno ceno elektricne energije v letu 2018 (prav tako loceno po virih proizvodnje). A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Po letu 2000 so kljucno vlogo pri doseganju proizvodnje elektricne energije na pragu imeli hidrološki pogoji. Najnižja proizvodnja je bila v opazovanem obdobju leta 2003 in je znašala 41.953 MWh, najvišja pa leta 2014, ko je znašala 70.938 MWh. Družba to tveganje obvladuje predvsem z razvojno politiko, ki je intenzivno usmerjena v diverzifikacijo prihodkovnih virov in uvajanje novih vrst prihodkov iz naslova projektov ucinkovite rabe energije, s cimer se bo delež prodane elektricne energije v prihodkih od prodaje dolgorocno znižal. Na operativni ravni družba tveganje nihanj proizvodnje obvladuje z optimalnim vzdrževanjem proizvodnih objektov, s cimer se minimizira obseg izpadov proizvodnje. Tržno tveganje – znižanje prodajne cene elektricne energije Družba je pri prodaji proizvedene elektricne energije izpostavljena nihanjem tržne cene elektricne energije. Le-ta se giblje v korelaciji z gospodarskimi gibanji, nanjo pa lahko pomembno vplivajo tudi zunanji šoki, kot je izpad vecjih proizvodnih enot v evropskem okviru oz. sprememba smernic politike proizvodnje elektricne energije (na primer opustitev proizvodnje v jedrskih elektrarnah). Cena elektricne energije na slovenskem trgu je v korelaciji s cenami, ki se oblikujejo v okviru evropskih borz. V opazovanem obdobju do vkljucno leta 2017 je bil zaznan trend padanja cen, ki je posledica nizkih cen elektricne energije na evropskih borzah, kar se posledicno odraža tudi na tržni ceni elektricne energije v Sloveniji. Na znižanje povprecne cene prodane elektricne energije iz HE dodatno vpliva še ukinitev podpor za HE-objekte, starejše od 15 let. Vsaka sprememba prodajne cene za 1€/MWh se odraža pri poslovnem rezultatu v višini +/- 50.000 € na okvirno letno proizvedeno kolicino 50.000 MWh. Iz spodnje slike, ki prikazuje delež prihodkov iz naslova prodaje elektricne energije veletrgovcu in koncnim odjemalcem v celotnih prihodkih družbe in v prihodkih iz naslova prodaje elektricne energije, je razvidno, da se delež prihodkov iz naslova prodaje elektricne energije koncnim odjemalcem oziroma veletrgovcu v celotnih prihodkih oziroma v prihodkih od prodaje elektricne energije zmanjšuje, kar je skladno s politiko diverzifikacije prihodkov družbe. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Družba tržno tveganje oziroma tveganje nihanja prodajnih cen elektricne energije obvladuje predvsem s tekocim spremljanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na ceno, in posledicnim s predvidevanjem gibanja cen. Na podlagi analiz, ko oceni, da je cena ugodna, se družba odloca za prodajo elektricne energije za prihodnja obdobja. Kupca izbira na podlagi najboljše ponudbe. Tveganje nihanja cen elektricne energije družba v pomembni meri obvladuje tudi s prodajo proizvodnje posameznih elektrarn v sistemu obratovalnih podpor. Pri tem Borzen za vsako proizvedeno kWh doplaca razliko v obliki podpore. Družba preko sistema obratovalnih podpor ustvari približno 35 % vseh prihodkov od prodaje elektricne energije. Cena elektricne energije se je v letih 2018 in 2019 ponovno dvignila. Družba se je sicer aktivno postavila po robu padajocim cenam elektricne energije in po zgledu tujih družb pristopila k prestrukturiranju osnovne dejavnosti in poslovanja družbe. Z namenom nadaljnje rasti in doseganjem zadovoljivih donosov za lastnika je bilo preoblikovanje družbe iz družbe za proizvodnjo elektricne energije v družbo za upravljanje z energijo kljucnega pomena. Razpoložljivost proizvodnih kapacitet Družba Gorenjske elektrarne mora kot koncesionar redno vzdrževati objekte vodne infrastrukture ter vodna zemljišca v njegovi lasti ali posesti, skladno s Programom obratovanja in vzdrževanja objektov vodne infrastrukture, ki ga sprejme pristojno ministrstvo. Izpad proizvodnje v kombinaciji s strojelomom kot posledica havarij, nenacrtovanih izpadov in slabega vzdrževanja lahko za družbo pomeni obcuten izpad prihodkov. Družba zato z izvajanjem rednega monitoringa, okrepljenega monitoringa v primeru neugodnih vremenskih razmer ter nacrtovanega in tekocega vzdrževanja skrbi, da do okvar proizvodnih enot ne prihaja. V primeru, da do izpada proizvodnje vendarle pride, družba z angažiranjem zaposlenih in z lastnimi sredstvi oz. s pomocjo zunanjih izvajalcev poskrbi za cimprejšnjo odpravo okvar. Vsi proizvodni objekti so tudi strojelomno in požarno zavarovani; najvecjih 5 soncnih elektrarn in najvecjih 5 hidroelektrarn je zavarovanih tudi za primer izpada prihodka iz naslova strojeloma oz. požara. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Vpliv zahtev Qes Qes je ekonomski minimalni pretok, ki ga je treba zagotavljati pri zajemanju vode za proizvodnjo elektricne energije iz HE. Možna sprememba, predvsem v smeri dviga Qes-a zaradi uvedbe vodnih dovoljenj (prej koncesija), bi za družbo pomenila zmanjšanje proizvodnih kapacitet na hidrološkem delu in posledicno znižanje prihodkov na tem segmentu. V družbi že dlje casa potekajo aktivnosti za obvladovanje omenjenega tveganja (sodelovanje z drugimi proizvajalci elektricne energije iz HE ter dialog z Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za okolje in prostor). V tem trenutku Uredba, ki ureja to podrocje, še ni sprejeta. Na drugi strani je ukrep v smislu omejevanja materializacije tveganja v smeri diverzifikacije prihodkov, torej ustvarjanje novih vrst prihodkov, trenutno predvsem na podrocju ucinkovite rabe energije. Kreditno tveganje Družba je v skladu s politiko identificiranja in obvladovanja tveganj prepoznala tudi kreditno tveganje oziroma tveganje neplacil s strani kupcev. K tveganju je družba pristopila s pošiljanjem opominov, z individualnim dogovarjanjem glede placil, s kompenziranjem, z izdajanjem obracunov zamudnih obresti in v skrajnem primeru s postopkom osebne izterjave ter pravne izvršbe. Družba v zadnjih letih nima zapadlih terjatev. Vecina terjatev je placanih na rok oz. v 30 dneh po datumu zapadlosti. Valutno tveganje Valutno tveganje je financno tveganje in pomeni nevarnost pred financno izgubo zaradi sprememb vrednosti ene valute v primerjavi z drugo. Družba ni bila izpostavljena valutnim tveganjem v letu 2018. Obrestno tveganje Obrestno tveganje pomeni možnost izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Družba ni zadolžena, zato ni izpostavljena obrestnemu tveganju. Tveganje placilne nesposobnosti Tveganje placilne nesposobnosti je tveganje, da se bo družba soocila s težavami pri zbiranju financnih sredstev, potrebnih za izpolnitev financnih obveznosti. Družba se s tem tveganjem v letu 2018 ni soocala. IT-tveganje V okviru IT-tveganja smo prepoznali naslednja tveganja: tveganje varnosti podatkov pred zunanjimi vdori in zlorabami, tveganje nezanesljive podpore poslovanju zaradi nezanesljivosti sistema in tveganje kakovosti storitev zunanjega izvajalca IT-storitev. Družba tveganje obravnava kot pomembno tveganje, vpliva pa zaradi specificnosti ni mogoce ovrednotiti. Družba tveganje obvladuje preko zavezujoce pogodbe s ponudnikom informacijskih storitev. Negospodarnost nabav in neustreznost investicij V okviru tveganja negospodarnosti nabav prepoznavamo predvsem tveganje nabav materiala in storitev po cenah, ki pomembno odstopajo od povprecnih tržnih cen. Pri investicijah prepoznavamo tveganje izvedbe ekonomsko neupravicenih investicij. Tveganje obravnavamo kot veliko tveganje, vpliva pa ni mogoce ovrednotiti. Družba tveganje obvladuje s postopkom pridobivanja vecjega števila ponudb za isti material ali storitev in seveda s postopkovnimi navodili in z ukrepi v celotnem sistemu nabave materiala, storitev ter investicijskih vlaganj. V ta namen je družba sprejela dva pravilnika, in sicer Pravilnik o nabavi materiala in storitev ter Organizacijski predpis za obvladovanje tveganja nabav vecjih vrednosti. Delovanje v skladu z omenjenima pravilnikoma se redno spremlja in preverja. Tveganja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu Na tem segmentu prepoznavamo predvsem tveganje resnih poškodb in smrti pri/na delu. Tveganje vrednotimo kot veliko tveganje, potencialni vpliv pa na letni ravni ocenjujemo na 100.000 €. Družba tveganje obvladuje z obvezno uporabo zašcitne opreme, izobraževanji ter izvajanjem ostalih zakonodajnih zahtev na podrocju varnosti in zdravja pri delu. Prav tako so vsi zaposleni kolektivno nezgodno zavarovani. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Okoljska tveganja Pri obratovanju hidroelektrarn prihaja do okoljskih tveganj z vidika vpliva elektrarn na okolje, podtalnico in ribe v vodah. Najvecja so tveganja pri vgradnji strojnih in elektro naprav, ki vsebujejo olja in bi ob morebitnem izpustu lahko prišlo do onesnaženja okolja in vode. V skladišcu družbe imamo razna olja, ki predstavljajo grožnjo za okolje, ce bi prišlo do iztoka v podtalnico in naprej v reko. Pri obratovanju kogeneracij so tveganja zaradi olj v napravah. Pri soncnih elektrarnah je treba predvidevati okoljska tveganja pri razgradnji fotonapetostnih modulov ob izteku življenjske dobe oz. ce pride do nepricakovanih poškodb in napak v materialu. Družba okoljska tveganja obvladuje z visokimi standardi pri izgradnji proizvodnih objektov in umestitvi proizvodnih naprav v prostor. Na vodoogroženih obmocjih namesto klasicnih olj vgrajujemo sinteticne organske estre MIDEL. Sodelujemo z ribiškimi družinami, ki nam nudijo znanje in pomoc, da poskrbimo za visoke ekološke standarde. Ob potrebah vzdrževanja hidrostrojnih naprav narocimo pri ribicih izlov rib. Eventualnih posegov v strugo reke se lotevamo strokovno, na podlagi pripravljenih rešitev z elaboratom vodnogospodarskega podjetja in z minimalnimi vplivi na okolje. Družba ima sklenjeno zavarovanje, da zmanjšuje tveganja, v kolikor bi ob vsej preventivi in ukrepih izjemoma prišlo do ekološke škode. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 5 Analiza poslovanja Skupine 5.1 Proizvodnja elektricne energije V letu 2018 je družba Gorenjske elektrarne proizvedla in prodala 53.760 MWh elektricne energije, kar je za 3,2 % vec kot v letu 2017. Družba Gorenjske elektrarne je elektricno energijo proizvajala v 14 lastnih hidroelektrarnah, eni elektrarni v najemu (ki jo ima družba vse od ustanovitve v najemu pri ustanovitelju – družbi Elektro Gorenjska, d. d. Elektricno energijo je proizvajala tudi v 17 soncnih elektrarnah na obmocju Gorenjske, eni soncni elektrarni v Mariboru (ki je v najemu) ter eni soncni elektrarni v Novi Gorici. Poleg tega je družba v petih kogeneracijah proizvajala toplotno in elektricno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Slika 33: Proizvedena kolicina elektricne energije (v MWh) v HE po mesecih leta 2018 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Družba Gorenjske elektrarne od obnovljivih virov energije izkorišca vodne vire (hidroelektrarne), soncno energijo (soncne elektrarne) in zemeljski plin (kogeneracije). Obratovanje hidroelektrarn je v veliki meri odvisno od naravnih danosti, to je od trenutnih kolicin padavin, ki vplivajo na kolicino vode v vodotokih, saj hidroelektrarne v glavnem nimajo svoje akumulacije (z izjemo HE Lomšcica). To pomeni, da se v primeru obilnejših padavin visoko narasle vode prelivajo prek naprav, zato HE ne more izkoristiti višje vode za proizvodnjo elektricne energije. Ob sušnih obdobjih vodotoki mocno usahnejo, kar spet pomeni omejeno in v skrajnem primeru celo onemogoceno proizvodnjo elektricne energije. Kolicina proizvedene elektricne energije v hidroelektrarnah ni odvisna le od kolicine vode, temvec tudi od višinske razlike vodnega padca, geografske lege posamezne elektrarne in drugih znacilnosti, ki vplivajo na proizvodnjo elektricne energije v hidroelektrarnah. Prednost izkorišcanja hidroenergije je predvsem uporaba OVE, slabost pa je nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode. Izgradnja hidroelektrarne predstavlja tudi velik poseg v okolje in visoke investicijske stroške. Poleg tega je pri režimu izkorišcanja vodotokov treba upoštevati še zahteve, ki jih postavljajo ribici in naravovarstveniki. Pri soncni elektrarni gre za neposredno pretvarjanje soncnega sevanja v elektricno energijo. Glavne prednosti izkorišcanja soncne energije so: prijaznost do okolja, možnost oskrbe odrocnih obmocij, proizvodnja in poraba sta na istem mestu. Glavna težava pri izkorišcanju soncne energije nastane zaradi razlicnega soncnega obsevanja. Soproizvodnja elektricne in toplotne energije je socasna proizvodnja elektricne in toplotne energije. Predstavlja nacin pretvorbe energije goriva v elektricno energijo, kjer se koristno uporabi pretežen del toplote, ki pri tej pretvorbi nastaja kot stranski produkt. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Razlicne tehnologije omogocajo uporabo razlicnih goriv z razlicnimi izkoristki. Vsem tehnologijam je skupni ucinkovitejši proces pretvorbe energije zaradi koristne uporabe toplote, kot je sicer prisoten v klasicnih termoelektrarnah. Prednosti pridobivanja elektricne energije na ta nacin so predvsem v ucinkoviti pretvorbi energije goriva v koristno toploto in elektricno energijo. Navedeni nacin zmanjšuje odvisnost od obstojecih nacinov pridobivanja elektricne energije. Na spodnji sliki predstavljamo delež posameznih elektrarn v celotnih prihodkih od prodaje elektricne energije za leto 2018. Slika 35: Deleži posamezne elektrarne v celotni proizvedeni kolicini elektricne energije v letu 2018 24,00 20,00 16,00 HE FE SPTE 12,00 8,00 4,00 0,00 HE FE SPTE A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 5.2 Kolicine distribuirane elektricne energije V letu 2018 je bilo po omrežju družbe Elektro Gorenjska distribuirane 1.149.085 MWh elektricne energije, kar je 4,1 % vec kot v letu 2017 (1.103.725 MWh). Gospodinjskim odjemalcem je bilo v letu 2018 po omrežju družbe Elektro Gorenjska distribuiranih 344.606 MWh elektricne energije, kar je za 1,3 % vec kot v letu 2017 (340.181 MWh). Poslovnim odjemalcem pa je bilo distribuiranih 804.479 MWh elektricne energije, kar je 5,4 % vec kot v letu 2017 (763.544 MWh). Ocenjujemo, da je razlog za nekoliko vecje kolicine distribuirane elektricne energije v letu 2018 izboljšanje gospodarskih razmer glede na leto 2017 in s tem vecje produktivnosti predvsem poslovnih odjemalcev. Tako kot distribuirane kolicine elektricne energije se iz leta v Najvišje konicne obremenitve po letih so razvidne na naslednji sliki. leto veca tudi število koncnih odjemalcev elektricne energije na distribucijskem obmocju Elektra Gorenjska. Slika 38: Najvišje konicne moci od leta 2016 do 2018 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 5.3 Kakovost oskrbe z elektricno energijo Uporabnik elektricne energije pricakuje, da je elektricna energija na voljo takrat, ko jo potrebuje (zanesljivost/stalnost oskrbe, neprekinjenost napajanja – angl.: continuity), in da vse naprave delujejo varno in zadovoljivo (kakovost elektricne napetosti – angl.: power quality). Poleg tega se vsak dan pojavljajo novi odjemalci in vse številcnejši proizvajalci elektricne energije, ki se prikljucujejo na distribucijsko omrežje ali želijo spremeniti pogoje svoje prikljucitve. Potrebna je vrsta storitev, ki jih moramo izvesti v pricakovanem casu in na nacin, ki ga predvideva zakonodaja. Kakovost oskrbe elektricne energije tako zajema: › neprekinjenost napajanja, › kakovost napetosti in › komercialno kakovost oziroma kakovost storitev, ki jih družba nudi uporabnikom omrežja. Neprekinjenost napajanja Neprekinjenost napajanja spremljamo po postopku, ki je skladen z zakonodajo. Analiza je pokazala, da so kazalniki v letu 2018 v okviru predpisanih mej. Tabela 10: Nenacrtovane dolgotrajne prekinitve po tipu omrežja v letu 2018 Lastni Tuji Višja sila Skupaj SAIFI [prek./ odj.] SAIDI [min/ odj.] CAIFI [prek./ odj.] CAIDI [min/ prek.] SAIFI [prek./ odj.] SAIDI [min/ odj.] CAIFI [prek./ odj.] CAIDI [min/ prek.] SAIFI [prek./ odj.] SAIDI [min/ odj.] CAIFI [prek./ odj.] CAIDI [min/ prek.] SAIFI [prek./ odj.] SAIDI [min/ odj.] CAIFI [prek./ odj.] CAIDI [min/ prek.] Skupaj mestni 0,244 6,237 0,613 25,565 0,068 0,406 0,769 5,947 0 0,014 0,003 123,45 0,312 6,657 2,151 21,313 Skupaj mešani 0,116 4,412 0,293 37,92 0,012 0,409 0,133 34,66 0,013 3,46 0,321 258,99 0,142 8,281 0,559 58,518 Skupaj podeželski 0,53 15,001 1,332 28,326 0,075 3,277 0,84 43,925 0,047 3,677 1,119 79,044 0,651 21,955 3,012 33,741 Skupaj 0,89 25,65 2,238 28,824 0,155 4,092 1,742 26,457 0,06 7,151 1,443 119,2 1,105 36,893 5,422 33,401 Tabela 11: Nacrtovane dolgotrajne prekinitve v letu 2018 SAIFI [prek./odj.] SAIDI [min/odj.] CAIFI [prek./odj.] CAIDI [min/prek.] Skupaj mestni 0,07 9,36 0,359 134,457 Skupaj mešani 0,05 6,057 0,257 121,696 Skupaj podeželski 0,156 21,301 0,805 136,507 Skupaj 0,275 36,718 1,421 133,312 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Tabela 12: Število kratkotrajnih prekinitev na odjemalca v letu 2018 Skupaj Ruralni Urbani 2018 MAIFI 4,4 1,4 5,8 MAIFIe 2 0,6 2,6 Slika 40: SAIFI – Povprecno število vseh dolgotrajnih prekinitev A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Iz slik 39 in 40 je razvidno, da sta vrednosti kazalcev SAIDI in SAIFI (lastni vzrok) v letu 2018 nekoliko slabši kot v letu 2017. Razlog so vremenske nevšecnosti v mesecu oktobru (orkanski veter in dež), zaradi katerih smo v casu od 27. do 30. 10. 2018 zabeležili nekoliko vec izpadov. Zaradi pravil razvršcanja, ki jih doloca Agencija za energijo, vseh izpadov ni bilo mogoce beležiti pod višjo silo. Ugotavljamo, da se razmere na podrocju kakovosti napetosti v primerjavi z letom 2017 niso bistveno spremenile. Vzrok za neskladne napetostne razmere predstavlja fliker, ki se prenaša iz prenosnega 110 kV omrežja ter širi na nižje napetostne nivoje. Ostali parametri so bili v letu 2018 vecino casa merjenja v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. V obravnavanem letu smo prejeli devet uradnih pritožb o stanju kakovosti napetosti na nizkonapetostnem nivoju. Od teh sta se dve izkazali za upravicene. Neskladja se trudimo odpraviti cim hitreje in v skladu z zakonskimi roki. Ocenjujemo, da je stanje kakovosti napetosti na obmocju družbe Elektra Gorenjska dobro ter da družba z gradnjo ter vzdrževanjem komunikacijske in merilne infrastrukture na NN-nivoju še izboljšuje proces ugotavljanja in odprave neustreznih napetostnih razmer. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Tabela 13: Skladnost parametrov kakovosti napetosti glede na standard SIST EN 50160 na VN-nivoju za leto 2018 Objekti št. tednov pod nadzorom Odstopanje Uef Nerav-Harmoniki Fliker notežje Signalne napetosti Frekvenca Upadi Porasti Skladnost KEE število neskladnih tednov št. št. ne­skladnih skladnih tednov tednov RTP Jesenice 110 kV 51 0 0 50 0 0 0 77 29 1 50 RTP Radovljica 110 kV 49 0 0 46 0 0 0 183 14 3 46 RTP Tržic 110 kV 51 0 0 50 0 0 0 80 27 1 50 RTP Primskovo 110 kV 51 0 0 47 0 0 0 78 25 4 47 RTP Zlato polje 110 kV 51 0 0 49 0 0 0 76 26 2 49 RTP Labore 110 kV DV Okroglo 51 0 0 46 0 0 0 77 26 5 46 RTP Škofja Loka 110 kV DV Okroglo 51 0 0 13 0 0 0 86 34 38 13 RTP Škofja Loka 110 kV DV Klece 51 0 0 14 0 0 0 85 41 37 14 RTP Bohinj 110 kV 49 0 0 38 0 0 0 117 31 11 38 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Komercialna kakovost Pri vecini parametrov komercialne kakovosti za leto 2018 ugotavljamo, da so dosežene povprecne vrednosti kazalnikov bistveno boljše od mejnih vrednosti minimalnih standardov kakovosti. Pri parametru 1.1. (Povprecni cas, potreben za izdajo soglasja za prikljucitev) je razlog za delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (21 %) dejstvo, da se podatki glede na Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) nanašajo na skrajšane in ugotovitvene postopke skupaj. ZUP sicer doloca, da je pri skrajšanih postopkih dopustni cas izdaje odlocbe 30 dni, pri ugotovitvenih postopkih, kjer se izvede tudi ustna obravnava, pa 60 dni. Pri parametru 2.1. (Povprecni cas, potreben za odgovore na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov) se delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (14 %) pri vecini primerov nanaša na reklamacije obracunskih podatkov, ki so povezane zamenjavo, odpravo napake ali ugotavljanjem pravilnosti delovanja števca. V teh primerih je treba pred odgovorom na pritožbo predmetni števec zamenjati, odpraviti napako oz. preveriti ustreznost delovanja števca s strani merilnega servisa, kar lahko traja dlje kot 8 delovnih dni. Pri parametru 4.1. (Povprecni cas, potreben za odpravo okvare števca) se delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (7 %) vecinoma nanaša na okvare, ki smo jih odkrili sami, ne da bi prejeli reklamacijo s strani uporabnika. Tabela 14: Prikaz parametrov komercialne kakovosti za leto 2018 83 Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska DOLOCI AGEN-RS (konfigurabilni del) PODATKI IZVAJALCA ZA POSREDOVANJE PODATKOVMinimalni standardi kakovosti (MSK) Dosežene vrednosti Delež opravljenih storitev SKUPINA ID_PARAMETRA PARAMETER Sistemski / zajamceni standard Zahteva-na raven skladnosti Mejna vrednost Enota Število vseh zahtevanih storitev Število upravicenih izvzetij (višja sila, tuji vzrok) Vrednost kazalnika Standardna deviacija Do vkljucno mejne vrednosti Nad mejno vrednostjo Prikljucevanje na omrežje 1.1 Povprecni cas, potreben za izdajo soglasja za prikljucitev [dni] S 95 % 20 delovnih dni 1751 0 15,0 26,4 0,79 0,21 1.2 Povprecni cas, potreben za izdajo ocene stroškov (predracuna) za enostavna dela [dni] Z -10 delovnih dni 457 0 3,8 5,5 0,95 0,05 1.3 Povprecni cas, potreben za izdajo pogod-be o prikljucitvi na NN-omrežje [dni] S 95 % 20 delovnih dni 1688 0 1,0 2,7 0,99 0,01 1.4 Povprecni cas, potreben za aktiviranje prikljucka na elektricno omrežje [dni] Z -10 delovnih dni 1886 0 2,1 7,1 0,97 0,03 Skrb za odjemalce 2.1 Povprecni cas, potreben za odgovore na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov [dni] Z -8 delovnih dni 450 0 5,0 4,2 0,86 0,14 2.2 Povprecni cas zadržanja klica v klicnem centru [s] ----48834 0 15,0 11,2 2.3 Kazalnik ravni nivoja strežbe klicnega centra [%] ----48834 0 91,1 Tehnicne storitve 3.1 Povprecni cas do ponovne vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (06:00 - 22:00) [h] Z -5 ur 1646 0 1,0 0,6 1,00 0,00 3.2 Povprecni cas do ponovne vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (22:00 - 06:00) [h] Z -8 ur 6 0 1,9 1,0 1,00 0,00 3.3 Cas, potreben za odgovor na pritožbo v zvezi s kakovostjo napetosti [dni] S 95 % 30 delovnih dni 9 0 11,7 4,3 1,00 0,00 3.4 Cas, potreben za rešitev odstopanj nape-tosti [mesecev] S 50 % 6 mesecev 2 0 14,6 4,2 1,00 0,00 Merjenje in zaracunavanje 4.1 Povprecni cas, potreben za odpravo okva-re števca [dni] Z -8 delovnih dni 915 0 3,2 8,3 0,93 0,07 4.2 Povprecni cas do vzpostavitve ponovnega napajanja po izklopu zaradi neplacila [dni] Z -3 delovni dnevi 390 0 1,0 4,6 0,98 0,02 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Primerjava s podatki drugih distribucijskih družb v Sloveniji Družba Elektro Gorenjska si vseskozi prizadeva zagotavljati najvišjo možno raven kakovosti oskrbe odjemalcev. Iz letnih porocil družb in posredovanih podatkov posameznih družb v letu 2018 izhaja, da je družba Elektro Gorenjska pri tem med vsemi distribucijskimi podjetji najuspešnejša. Navedeno je razvidno v naslednjih slikah. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Dejstvo, da je družba Elektro Gorenjska na podrocju kakovosti oskrbe zelo uspešna, potrjuje tudi podatek, da družba dosega bistveno nižje vrednosti kazalcev SAIDI in SAIFI za nenacrtovane dolgotrajne prekinitve lastnega vzroka od opredeljenih v Aktu o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologije za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Akt), ki ga je izdala Agencija za energijo. V Aktu opredeljena ciljna raven parametra SAIDI znaša 90 min/ odjemalca, ciljna raven kazalnika SAIFI pa 2,35 prekinitev/ odjemalca. Dosežena vrednost kazalnika SAIDI je v letu 2017 znašala 19,74 min/odjemalca, vrednost kazalnika SAIFI pa 0,67 prekinitev/ odjemalca. Iz slik je razvidno, da so bili doseženi kazalci v letu 2018 na splošno nekoliko slabši kot v prejšnjih letih. Razlog za slabše vrednosti kazalcev družbe Elektro Gorenjska v letu 2018 so havarije. Izmed 198 razlicnih okvar je bilo 15 takih, ki so imele vec kot 50-odstotni vpliv na vrednost kazalnikov. Navedene okvare so bile posledica snega (v januarju in februarju), neviht in lokalnih neurij. Ob tem je treba poudariti, da se je metodologija agencije glede priznavanja, dokazovanja in razvršcanja okvar po izvedeni presoji po elektro distribucijskih podjetjih dopolnila in bistveno zaostrila. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 5.4 Investicijska vlaganja Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2018 investirala 18,5 mio €. Na investicije dejavnosti distribucije elektricne energije se nanaša 87 % celotne realizacije. Pomembnejše naložbe so predstavljene v nadaljevanju. V okviru investicij v visokonapetostno omrežje, ki so znašale nekaj manj kot 5 mio €, so najpomembnejše: Vrednost investicij v srednje- in nizkonapetostno omrežje je v letu 2018 znašala 9,4 mio €. › 110 kV DV RTP Jesenice–RTP Kranjska Gora: Nadaljevali smo z aktivnostmi za rekonstrukcijo na podlagi uredbe o vzdrževanju v javno korist. V letu 2018 so bila odobrena dodatna financna sredstva za rekonstrukcijo tega DV, zato so bili zamenjani tudi preostali drogovi. Dela so bila tako v letu 2018 zakljucena v celoti. V letu 2019 je treba opraviti še nekaj sanacijskih del v zvezi z urejanjem terena v prvotno stanje in antikorozijsko zašcito stebrov. › 110 kV DV RTP Labore–RTP Primskovo: V letu 2018 smo izvedli zamenjavo obesne opreme in vodnikov, vkljucno s strelovodno vrvjo. Dela so potekala po nacrtu in so se zakljucila v oktobru 2018. › RTP 110 /20 kV Brnik: V letu 2018 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za novo RP–RTP Brnik. Po izvedbi razpisov za gradbena in elektromontažna dela ter dobavo opreme v spomladanskih mesecih se je pristopilo k izvedbi. Gradnja objekta se je zacela v mesecu maju. Gradbena dela so bila zakljucena v novembru, nato je bila na vrsti dobava in montaža opreme, cemur je sledil tehnicni pregled ob koncu leta. V letu 2019 bodo potekali še preizkusi in vkljucitev v 20 kV omrežje ter pridobitev uporabnega dovoljenja. › RTP 110/20 kV Radovljica: Zakljucili smo z izgradnjo novega 110 kV stikališca. Izvedel se je priklop na 110 kV omrežje. V celoti se je uredila zunanja okolica, obnovilo se je TR- bokse. V letu 2019 bomo pridobili še uporabno dovoljenje za novozgrajeni objekt. › RP 20 kV Bled: V letu 2018 je bila izvedena gradbena predelava drugega dela stikališca po enakem postopku kot v letu 2017. Objekt je bil v drugi polovici leta gradbeno v celoti zakljucen in predan v funkcionalno rabo. › V letu 2018 smo izvajali širitve in predelave SN-omrežja, predvsem sanacijo kriticnih predelov omrežja, za zagotavljanje boljše robustnosti omrežja. Velik delež financnih sredstev smo porabili za izgradnjo novega kabelskega omrežja in pripadajoce kabelske kanalizacije na obmocju letališkega kompleksa Brnik. Izvajali smo kablitev v dolini Kokre od Jablance do Celarja ter od Jezerskega vrha do Raven. Intenzivna kablitev je potekala tudi na obmocju Blejske obvoznice in kompleksa Alples v Železnikih. Financna sredstva smo namenili tudi za kablitev 20 kV omrežja na obmocju Studenega, Golega brda in Begunj. S tem smo odpravili nekatere najbolj kriticne tocke na 20 kV omrežju, kjer je pogosto prihajalo do izpadov zaradi vetra in tudi žleda. V letu 2018 smo položili 53 km SN-kablovodov in na novo zgradili 16 transformatorskih postaj. › Ob dodatno odobrenih sredstvih za potrebe investicij smo povecali realizacijo na objektih nizke napetosti, zlasti na obmocju urejanja kablitev NNO na delih, kjer smo v preteklih letih izvajali gradbena dela skupaj z obcinami. S tovrstno prakso smo nadaljevali v obcinah, ki so še gradile svojo komunalno infrastrukturo. V letu 2018 smo tako položili 82 km NN-kablovodov. › V letu 2018 se je trend rasti števila novogradenj in vecanja prikljucne moci še povecal, kar je vplivalo na vecji obseg širitve in ojacitve delov NN-omrežja. Sredstva so se namenila tudi predelavi merilnih mest, skladno s tipizacijo v sklopu projekta AMI, s cimer socasno urejamo tudi merilna mesta po posameznih objektih, skladno s sprejeto tipizacijo. Rezultat konstantnih in ciljno usmerjenih vlaganj se med drugim kaže tudi v povecevanju deleža omrežja v kabelski izvedbi. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Na naslednji sliki so prikazani številcni podatki o izgradnji novih Med ostalimi naložbami (4,5 mio €) so pomembnejše sledece: › telekomunikacije in zašcita (nova RR Lajnar, postavitev testnega LTE-omrežja in redundantni center DATA), › merilne naprave (projekt AMI – 14.281 števcev v letu 2018), › poslovno-tehnicna oprema (prenova KN Tržic), › implementacija integracijske platforme CIM, › nadaljevanje prenove oziroma integracije novega GIS-a, › sanacija stavb v lasti Mestne obcine Kranj. Kot je razvidno iz naslednje slike, vsako leto povecujemo delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja. Rast deleža je v letu 2018 znašala 16,32 odstotnih tock. Slika 47: Delež merilnih mest v sistemu daljinskega merjenja v letih 2016, 2017 in 2018 in obnovitvi starih transformatorskih postaj in nizkonapetostnih kablovodov od leta 2014 do 2018. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Viri financiranja investicij so bili v letu 2018 naslednji: Investicijski dejavnosti namenjamo posebno pozornost. Kot je razvidno iz naslednje slike, investicije regulirane dejavnosti v povprecju znašajo 16,6 mio € letno in dosegajo polovico oziroma vec kot polovico cistih prihodkov od prodaje. 5.5 Vzdrževanje energetskih naprav Družba Elektro Gorenjska v celoti izvaja vse naloge sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na svojem geografskem obmocju. Med temi nalogami so še posebej pomembne naloge vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture. Te naloge uspešno izvajamo predvsem zaradi optimalne organiziranosti in kompetentnosti zaposlenih, ki so tesno povezani z vsakodnevnim dogajanjem na terenu. Poznavanje lokalnega okolja, lokalnih razmer ter organiziranje in odlocanje o vseh vidikih vzdrževanja so kljuc do kakovostne oskrbe z elektricno energijo danes in tudi v prihodnje. Družba Elektro Gorenjska je na svoji infrastrukturi v letu 2018 izvajala pretežno preprecevalno vzdrževanje, s ciljem zmanjšanja verjetnosti nastanka odpovedi sestavnega dela naprave ali sistema, kar je bilo doseženo z ustreznimi posegi, ki jih izvajamo po vnaprej opredeljenih merilih. Preprecevalna vzdrževalna dela so obsegala pregledovanje stanja elektroenergetskih naprav, izvajanje posekov v koridorjih daljnovodov in nizkonapetostnih nadzemnih vodov, revizijo transformatorskih postaj, stikal, transformatorjev in zašcitnih naprav, izvajanje kontrolnih meritev in preizkusov delovanja zašcitnih naprav, vzdrževalna dela strojev in naprav v vseh hidroelektrarnah, ustrezne meritve so bile opravljene tudi na soncnih elektrarnah in v kogeneracijah. Za potrebe preprecevanja nenacrtovanih prekinitev smo v preteklem letu priceli tudi s sistematicnim izvajanjem diagnosticnih meritev na SN-kablovodih. Preprecevalno vzdrževanje je obsegalo tudi pregledovanje stanja elektroenergetskih naprav, revizijo strojev in naprav v hidroelektrarnah ter izvajanje kontrolnih meritev, funkcionalnih preizkusov delovanja naprav in preizkusov delovanja zašcitnih naprav v elektrarnah. Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 2018 nadaljevali z aktivnim izvajanjem revizij transformatorskih postaj z metodo dela pod napetostjo (DPN). Na naslednjih diagramih je prikazan delež doprinosa na vrednost kazalnikov oz. simulacija vrednosti le-teh v primeru, da bi bilo treba izvajati dela v breznapetostnem stanju. Posledicno vec kot 10.000 odjemalcev elektricne energije ni obcutilo izvajanja vzdrževalnih del na omrežju. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Slika 51: SAIDI – Povprecno število trajanja prekinitve na odjemalca po letih Letno se v sklopu rednega vzdrževanja opravi približno 300–350 revizij transformatorskih postaj. Kot v preteklih nekaj letih se tudi v letu 2019 nacrtuje nadaljevanje izvedbe dela revizij transformatorskih postaj z metodo DPN (dela pod napetostjo). Podrocje popravljalnega vzdrževanja je v letu 2018 predstavljalo drugo vrsto vzdrževanja, ki je casovno nepredvidljivo in ga je mogoce samo približno oceniti na podlagi dogodkov v preteklosti. Vzroki za okvare so bili razlicni, od vremenskih pojavov, okvare na opremi, do povzrocitve škode s strani tretje osebe. Težave so povzrocale tudi lokalne nevihte in mocnejši nalivi v poletnih mesecih. Treba je poudariti tudi vpliv sodobnih tehnoloških naprav in rešitev, ki tehnicno zagotavljajo izpolnjevanje strogih kriterijev kakovosti oskrbe z elektricno energijo, varnosti obratovanja in posredno vplivajo na znižanje stroškov vzdrževanja. Med te nedvomno sodi sodobna visokonapetostna in srednjenapetostna oprema, sistemi zajemanja podatkov in daljinskega upravljanja distribucijskega omrežja (DCV – daljinski centri vodenja), avtomatizacija srednjenapetostnega omrežja z daljinsko vodenimi stikali, sistemi registracije kakovosti napetosti v transformatorskih postajah, telekomunikacijski sistemi, sodobna programska oprema in podobno. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 5.6 Razvoj in projektiranje V okviru poslovnih procesov družbe Elektro Gorenjska je na podrocju zagotavljanja raziskav in razvoja distribucijskega omrežja organizirana služba za razvoj. Družba s tem zagotavlja sistematicno uporabo znanja, pridobljenega z raziskovanjem in tudi s prakticnimi izkušnjami. Podrocje dela zagotavlja nujna znanja za potrebe razvoja novih tehnoloških rešitev, sistemov in procesov distribucije elektricne energije in ostalih storitev, ki jih je družba v skladu s svojim poslanstvom dolžna zagotavljati. Stroški znanstvenoraziskovalnega dela, povezanega z razvojem in s projektiranjem, so predstavljeni tudi v Racunovodskem porocilu, poglavje 15.5 – Stroški storitev. Služba za razvoj s pripravo sodobnih razvojnih nacrtov usmerja investicijska vlaganja v nove in zagotavlja ustrezno obnovo obstojecih naprav, predvsem z uvajanjem novih, sodobnih tehnologij. Naloge opravlja na naslednjih podrocjih: › nacrtovanje porabe in proizvodnje elektricne energije (izdelava razvojnih nacrtov po EZ-1, obdelava podatkov za študije, referate, utemeljitve in porabnike, sodelovanje pri pripravi in obdelavi BTP in izdelava prognoz porabe in proizvodnje), › razvoj omrežja Elektra Gorenjska (sodelovanje pri študijah, nacrtovanje in obdelave VN-, SN- in NN-omrežja, rešitve za vecje odjemalce, oblikovanje omrežja, recenzije študij in predlogi izdelave novih, sodelovanje pri pripravi pogojev za prikljucitev na omrežje in svetovanje), › uvajanje novih tehnologij in tipizacija (spremljanje in uvajanje novih tehnologij in tipizacij, priprava projektnih nalog in sodelovanje pri izdelavi idejnih zasnov in nacrtov). Skupina Elektro Gorenjska izvaja poslovne procese v skladu z veljavno zakonodajo, ki podjetju predpisuje tudi uporabo sodobnih tehnologij. V ta namen Skupina z institucijami znanja in podjetji z raziskovalnimi oddelki na podrocju elektrodistribucijskih tehnologij v skladu z letnim programom investicij uvaja tudi nove razvojno usmerjene produkte. Uvajanje sodobnih tehnologij je pogojeno z napredkom na podrocju razvoja, s trenutnimi zahtevami podjetja in z možnostmi v okviru letnih investicijskih programov. Za potrebe nekaterih investicij iz investicijskega nacrta za leto 2018 je bila v sodelovanju z institucijami znanja predvidena izdelava razlicnih strokovnih elaboratov, idejnih študij in zasnov ter razlicna projektna dokumentacija na omenjenih razvojnih podrocjih. Investicije, za katere je bila predvidena pridobitev omenjenih razvojnih dokumentov, so predvsem tehnološko zahtevnejše in predvidoma zajemajo naslednja investicijska podrocja: › podrocje 110 kV distribucijskih vodov, › podrocje 110 kV razdelilnih transformatorskih naprav, › podrocje 20 kV distribucijska omrežja (20 kV DV in kabelsko omrežje), › podrocje TP 20/0,4 kV (transformacijske postaje 20 kV omrežja), › podrocje NN-distribucijskega omrežja, › podrocje telekomunikacij in sistemov vodenja. V letu 2018 je potekala izdelava pomembne razvojne študije REDOS 2040: razvoj elektroenergetskega distribucijskega omrežja Slovenije, zakljucena je bila tudi študija z naslovom Vpliv množicne elektrifikacije osebnega prometa in ogrevanja na razvoj distribucijskega omrežja, izdelovalca EIMV. Družba Elektro Gorenjska na podrocju razvoja in implementacije sodobnih distribucijskih tehnologij še naprej aktivno sodeluje v vrsti raziskovalno-razvojnih projektov, sofinanciranih tudi s strani Evropske unije. V letu 2018 se je nadaljevalo delo na razvojno-raziskovalnih projektih Story in TDX – ASSIST, hkrati pa pricelo izvajanje projekta EASY RES, za katerega je bila prijava pripravljena in odobrena že v letu 2017. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Pri projektu Story je družba Elektro Gorenjska zadolžena za realizacijo dveh demonstracijskih primerov uporabe vecjega hranilnika elektricne energije. Projekt izvaja konzorcij 18 evropskih partnerjev na podlagi pridobljenega sofinanciranja na razpisu Komisije EU – H2020-LCE-2014-3, Topic LCE- 08- 2014, Local / small scale storage. Projekt raziskuje in prakticno demonstrira najsodobnejše nacine shranjevanja energije v distribucijskih omrežjih. Elektro Gorenjska v okviru projekta zagotavlja demonstracijsko okolje za testiranje tehnološke rešitve uporabe hranilnika elektricne energije, ki bo v prihodnosti nujno potrebna za zagotavljanje zanesljive ter hkrati ekonomsko ucinkovite distribucije elektricne energije v pogojih visoke penetracije razpršenih virov. Družba Elektro Gorenjska v konzorciju s 13 partnerji izvaja tudi projekt TDX-ASSIST (Coordination of Transmission and Distribution data eXchanges for renewables integration in the European marketplace through Advanced, Scalable and Secure ICT Systems and Tools), ki posebno pozornost posveca uvajanju in preizkušanju najsodobnejših informacijsko-komunikacijskih tehnologij v okviru vertikalnih povezav med operaterji distribucijskih in prenosnih omrežij. Projekt predvideva dvofazno izvedbo projektnih ciljev na prakticnem primeru razbremenjevanja distribucijskega omrežja, imenovanem tudi Conservation Voltage Reduction (CVR) ali Dinamic Voltage Management (DVM). V prvi fazi bo za izvajanje predvidenih funkcionalnosti izvedena integracija obstojecih tehnoloških sistemov, v drugi fazi pa bo rešitev realizirana z uvajanjem platforme CIM in najsodobnejšega komunikacijskega protokola MQTT. Demonstracijski primer bo v realnem casu omogocal izvajane napredne sistemske storitve in hkrati odgovarjal na vprašanja, povezana s prakticno izvedbo informacijsko­komunikacijskih rešitev prihodnosti. Projekt EASY RES (Enable Ancillary Services By Renewable Energy Sources) je namenjen proucevanju razlicnih storitev razpršenih virov elektricne energije v okolju z velikim številom razpršenih virov. Elektro Gorenjska sodeluje kot partner, ki zagotavlja pripravo podatkov o omrežju in pripadajocih meritev, ki so potrebne za izvedbo simulacij v razvojnih okoljih raziskovalnih partnerjev. Projekt koordinira Univerza Solun, v njem pa poleg družbe Elektro Gorenjska sodeluje še deset partnerjev. V letu 2018 je bila s partnerjem NGEN, d. o. o., podpisana pogodba o pricetku raziskovalno-razvojnega projekta s podrocja hranjenja elektricne energije, v okviru katerega bo v letu 2019 v NNO TP Suha instaliran tudi manjši hranilnik elektricne energije. Družba Elektro Gorenjska je aktivno sodelovala tudi pri pripravi projektne dokumentacije in kandidaturi na enem od razpisov EU Horizont 2020. V okviru Skupine je pripravljena tudi velika vecina dokumentacije za izvedbo investicijskih in vzdrževalnih projektov. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 5.7 Financna merila uspešnosti poslovanja Skupine 5.7.1 Pomembnejši kazalniki Varno stopnjo zadolževanja Skupina spremlja s kazalnikom, ki izraža razmerje NETO FINANCNI DOLG/EBITDA. Ta je na dan 31. 12. 2018 znašal 2,3, kar je enako kot konec leta 2017. Nesprejemljivo stopnjo zadolženosti predstavlja vrednost kazalnika, ki bi presegla vrednost 3,5. To zavezo uporabljajo nekatere banke v že obstojecih kreditnih pogodbah. Kratkorocni koeficient prikazuje placilno sposobnost. V primerjavi z letom 2017 je za 0,1 odstotne tocke višji. Priporocljiva vrednost kratkorocnega koeficienta je enaka 1. Glavna dejavnost Skupine je izvajanje storitev za SODO in oddajanje elektroenergetske infrastrukture v najem, za kar imamo zagotovljen pretežni del enakomernih rednih mesecnih prilivov, zato menimo, da je tudi vrednost kazalnika pod 1 še vedno ustrezna in za Skupino likvidnostno ne bi predstavljala težav. Na vrednost kazalnika v najvecji meri vplivajo kratkorocne financne obveznosti, ki predstavljajo kratkorocni del dolgorocnih kreditov (zneski, ki v skladu z amortizacijskimi nacrti kreditov zapadejo tekom celotnega naslednjega leta in se jih tekoce in brez zamud poravnava iz pozitivnega denarnega toka iz poslovanja), ki se jih najema za zagotavljanje konstantnih vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo in iz katere je glede na regulacijo priznan tudi ustrezen donos. Stopnja dobickovnosti prihodkov nam pove, da je Skupina ustvarila 22,3 € dobicka na 100 € doseženih prihodkov, kar je za 3,5 € dobicka vec kot leta 2017. Dodana vrednost je bila v Skupini Elektro Gorenjska glede na leto 2017 višja za 4,7 %, kar je rezultat višjih prihodkov po pogodbi s SODO. Delež stroškov dela v dodani vrednosti v letu 2018 znaša 37,9 % in je v primerjavi z letom 2017 nižji za 1,3 odstotne tocke, kar je rezultat višje ustvarjene dodane vrednosti. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO EBITDA kot približek denarnega toka je bil v letu 2018 za 1,4 mio € višji kot v letu 2017. EBIT kot izid iz poslovanja je za 1,3 mio € višji kot v letu 2017. Dobicek pred obdavcitvijo je bil za 2,0 mio € višji kot v letu 2017. Dobicek pred obdavcitvijo, EBIT in EBITDA so v letu 2018 višji predvsem zaradi višjih poslovnih Poslovni prihodki na zaposlenega v letu 2018 znašajo 141.828 € in so za 4,0 % višji kot leta 2017. Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2018 znaša 111.798 € in je za 4,2 % višja kot leta 2017, kar je rezultat višjih poslovnih prihodkov. Vrednost kazalnikov ROA in ROE je sicer relativno nizka, a glede na panogo in regulacijo, v kateri Skupina deluje, nadpovprecna. Dejstvo je, da na vrednost kazalca ROA negativno vplivajo konstantna investicijska vlaganja. Hkrati je treba poudariti, da je le s konstantnimi vlaganji mogoce zasledovati eno izmed temeljnih nalog Skupine, to je zagotavljati kakovostno in zanesljivo distribucijo elektricne energije. Zanesljivost oskrbe z elektricno energijo na distribucijskem omrežju se meri s kazalcema SAIDI in SAIFI (vec o kakovosti je pojasnjeno v poglavju 5.3 – Kakovost oskrbe z elektricno energijo), katerih vrednost je med vsemi distribucijskimi družbami najboljša in je rezultat konstantnih vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo. Da bi Skupina dosegla za 0,1 višjo vrednost kazalnika ROA, bi morala realizirati ali za 0,15 mio € višji cisti dobicek ali znižati sredstva družbe za 3 mio €. 5.7.2 Struktura sredstev in obveznosti A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Sredstva Sredstva Skupine Elektro Gorenjska so na zadnji dan leta 2018 znašala 238.792.693 € (31. 12. 2017: 232.040.144 €) in so se v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2017 povecala za 2,9 %. Dolgorocna sredstva so se v letu 2018 povecala za 3,3 %, kratkorocna pa znižala za 1,3 %. Dolgorocna sredstva predstavljajo 92,4 % vseh sredstev Skupine. V okviru slednjih so najpomembnejša opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo 95,0 % vseh dolgorocnih sredstev. Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2018 povecala za 3,6 % oz. za 7.301 tisoc €. Poleg opredmetenih osnovnih sredstev dolgorocna sredstva sestavljajo še naslednje kategorije (podrobneje so pojasnjene v 14. poglavju – Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja): › neopredmetena osnovna sredstva, katerih vrednost se je v letu 2018 zmanjšala za 198 tisoc €, › naložbene nepremicnine, katerih vrednost se je zmanjšala za 16,5 % oz. 357 tisoc €, › dolgorocne financne naložbe, katerih vrednost se je v letu 2018 povecala za 5,3 % oz. za 384 tisoc €, ter › dolgorocne poslovne terjatve, katerih vrednost se je znižala za 166 tisoc €, › druga dolgorocna sredstva, ki so se povecala za 49,9 % oz. 35 tisoc €, ter › odložene terjatve za davek v vrednosti 29 tisoc €. Kapital in dolgovi Na dan 31. 12. 2018 je bilo v Skupini Elektro Gorenjska razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom 2 : 1, kar je podobno kot konec leta 2017. V okviru obveznosti do virov sredstev kapital predstavlja 67,6 % celotne bilancne vsote. V letu 2018 se je kapital povecal za 4,1 % oz. 6.327 tisoc €. Dolgorocne obveznosti, v veliki vecini gre za dolgorocne financne obveznosti do bank, so 31. 12. 2018 predstavljale 26,8 % vseh virov sredstev. V letu 2018 so se zvišale za 2,1 % oz. 1.293 tisoc €. Kratkorocne obveznosti so predstavljale 5,6 % vseh virov sredstev in so se v letu 2018 zmanjšale za 6,0 % oz. 868 tisoc €. 31. 12. 2018 31. 12. 2017 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 5.7.3 Struktura prihodkov in odhodkov Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2018 dosegla poslovni izid pred obdavcitvijo v višini 9.953.529 €. Kot je razvidno na zgornji sliki, na poslovni izid pred obdavcitvijo v najvecji meri vpliva izid iz poslovanja, predvsem osnovne dejavnosti Pogodbe s SODO. Izid iz poslovanja je v letu 2018 znašal 9.681.700 €. Glede na leto 2017 je bil višji za 1.298 tisoc €, in sicer zaradi višjih poslovnih prihodkov. K boljšemu poslovnemu izidu so prispevali predvsem višji prihodki po pogodbi s SODO in boljša hidrologija ter posledicno višja proizvodnja in prodaja elektricne energije. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Struktura doseženih poslovnih odhodkov v letih 2018 in 2017 je prikazana na spodnji sliki: Slika 60: Financni izid v obdobju 2016–2018 (v €) Financni izid je bil v letu 2018 pozitiven in je znašal 271.829 €. Na pozitiven izid vpliva pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi. Na negativen izid v letih 2016 in 2017 najbolj vplivajo obresti za posojila, prejeta od bank za financiranje investicij, in obresti zaradi obrestne zamenjave (obrestno šcitenje). A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 5.7.4 Izkaz denarnih tokov Tabela 15: Sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Zneski so v € 2018 2017 Denarni tokovi pri poslovanju 20.568.391 18.692.934 Denarni tokovi pri investiranju -21.020.051 -15.231.292 Denarni tokovi pri financiranju -1.872.677 889.956 Sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov -2.324.337 4.351.598 Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2018 vrednost denarnih sredstev in njihovih ustreznikov znižala za 6,7 mio €, saj je bil pozitiven denarni tok pri poslovanju nižji od negativnega denarnega toka pri investiranju in financiranju. Negativni denarni izid pri investiranju je posledica vlaganj, saj je panoga, v kateri deluje Skupina Elektro Gorenjska, tehnološko zelo intenzivna. Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se v glavnem financirale s crpanjem dolgorocnih kreditov (18,3 mio €), delno pa so se financirale iz pozitivnega denarnega izida pri poslovanju. Izdatke pri financiranju vecinoma predstavljajo izdatki za odplacila financnih obveznosti, povecuje pa jih izplacilo dividend. Prejemke pri financiranju je Skupina potrebovala za izpolnitev nacrta investicij. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 6 Trženje in prodaja V skladu z razvojnimi nacrti izvajamo potrebne investicije v elektroenergetsko omrežje, s katerimi zagotavljamo zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektricno energijo uporabnikom na obmocju Gorenjske. Koncnim uporabnikom ponujamo tržne storitve na razlicnih podrocjih, in sicer: › celovite storitve na podrocju projektiranja Uporabnikom izdelamo celotno projektno dokumentacijo › Svetujemo in pomagamo pri pripravi vodilnih map ter urbanizma energetskih objektov, pri nacrtovanju za vse vrste elektroenergetskih objektov, podzemne in soproizvodnih enot, hidroelektrarn in soncnih elektrarn, nadzemne vode vseh napetostnih nivojev, transformatorske pri nacrtovanju projektov za cestno razsvetljavo, prav tako postaje (TP, RP, RTP) ter nizkonapetostne prikljucne pri pripravi projektov za elektroenergetsko infrastrukturo kablovode s prikljucno-merilnimi mesti. industrijskih, obrtnih, trgovskih in/ali stanovanjskih con, sodelujemo tudi pri pripravi elektroinštalacij v objektih. V › Vzdrževanje in gradnja elektroenergetskih objektov in naprav s pomocjo uporabe sodobnih tehnologij Ponujamo konkurencne storitve na podrocju izvajanja letu 2018 smo izvedli kar 369 projektov za lastne potrebe in 99 za zunanje narocnike. gradenj vseh vrst transformatorskih postaj 10-20/0,4 kV, nizko- in srednjenapetostnih podzemnih ter nadzemnih › Projekti ucinkovite rabe energije Med projekti ucinkovite rabe energije so najpomembnejši elektroenergetskih vodov, nizkonapetostnih prikljuckov tako imenovani projekti pogodbenega zagotavljanja za vse vrste odjema, razne prestavitve, predelave in prihrankov energije. To predstavlja pogodbeno obveznost rekonstrukcije elektroenergetskih objektov, naprav ter izkorišcanja razpoložljivih ekonomskih potencialov za vodov. varcevanje z energijo, vkljucno s financiranjem potrebnih ukrepov ucinkovite rabe energije. Izvajalec prevzame vse Na podrocju vzdrževanja elektroenergetskih objektov in stroške nacrtovanja, financiranja in izvajanja ukrepov naprav nudimo možnost pogodbenega izvajanja rednih ucinkovite rabe energije, vlaganja pa se mu povrnejo v obliki pregledov, meritev in revizij transformatorskih postaj, deleža v doseženem zmanjšanju stroškov za energijo, ki prikljucno-merilnih mest, naprav ter vodov na nizko- in je posledica izvedenih ukrepov ucinkovite rabe energije. srednjenapetostnem nivoju s spremljanjem obratovalnega Pogodbe se obicajno sklepajo za obdobje od 5 do 15 let, stanja in z vodenjem evidenc. Trenutno imamo sklenjenih odvisno od poslovnega interesa subjektov. Po koncu 77 tovrstnih pogodb, na osnovi katerih vzdržujemo 70 pogodbe lastniku oz. uporabniku infrastrukture pripade transformatorskih postaj ter 49 nizkonapetostnih prikljucno­ celotni znesek privarcevanih stroškov za energijo, obenem merilnih mest v tuji lasti. pa mora nase ponovno prevzeti stroške obratovanja naprav. Uspešno smo izvedli že vec takšnih projektov, in V letu 2018 smo na podrocju vzdrževanja in gradenj realizirali sicer na podrocju menjave razsvetljave, kompresorjev na 606 tržnih storitev. komprimiran zrak in na podrocju optimizacije merilnih mest. Za vecje projekte smo pridobili tudi nepovratna sredstva. Uporabnikom ponujamo tudi možnost izvedbe del pod napetostjo na nizko- in srednjenapetostnem nivoju. Omenjena metoda z leti pridobiva na pomenu, v letu 2018 smo izvedli 63 del pod napetostjo, od tega polovico na srednjenapetostnem nivoju, kjer smo v 94 transformatorskih postajah cistili elektroenergetske naprave in opremo. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO › Energetski management V okviru produkta energetski management kupcem nudimo › E-mobilnost E-mobilnost predstavlja relativno nov koncept trajnostne identifikacijo ukrepov za znižanje porabe in znižanje in okolju prijazne mobilnosti. Strateški razvoj infrastrukture stroškov za energijo, izvedbo teh ukrepov in financiranje in omrežij vozil na elektricni pogon spodbuja tudi projekta brez stroškov za narocnika ter izdelavo priporocil Evropska unija z direktivami in s cilji, h katerim so se za optimizacijo porabe in znižanje stroškov za energijo. zavezale vse clanice EU, tudi Slovenija s svojo vizijo Po uspešni izvedbi si izvajalec in narocnik delita tehnicno prehoda v nizkoogljicno družbo do leta 2050. Na podrocju dokazljive prihranke, in sicer v odvisnosti od tega, ali so za zmanjševanja toplogrednih plinov je eden izmed zastavljenih projekt potrebna investicijska vlaganja ali ne, ter za koliko ciljev Evropske unije (EU) med drugim tudi 20 milijonov let se sklepa pogodba o izvajanju ukrepov. Za ta namen smo elektricnih vozil na svetovnih cestah do leta 2020. V letu razvili lastni informacijski sistem GEKenergija, ki omogoca 2015 smo investirali v izgradnjo prve zelene polnilnice podporo energetskemu in okoljskemu managementu ter za hitro polnjenje elektricnih avtomobilov na lokaciji TC trajno obvladovanje stroškov. Merkur Primskovo v Kranju. Tej polnilnici se je pridružilo › Izvajanje razlicnih vrst meritev Izvajamo meritve kakovosti napetosti po standardu še 18 postaj, ki jih imamo v lasti ali upravljanju. V letu 2017 smo vzpostavili zaledno pisarno in se prikljucili na sistem SUPP, ki ga upravlja družba Elektro Ljubljana. Nacrtujemo še SIST EN50160 obremenilnih diagramov in meritve na povecanje lastne mreže e-polnilnic in upravljanje e-polnilnic elektroenergetskih kablih z metodo VLF. Uporabnikom ponuditi širšemu trgu. ponujamo možnost izvedbe diagnostike na nizko- in srednjenapetostnih kablovodih, saj razpolagamo s › Ostale tržne storitve posebnim merilnim vozilom. Izvajamo umerjanje in Uporabnikom ponujamo možnost najema dizelskih nastavitve zašcite locilnih mest, ostale zašcite hidroelektrarn agregatov do moci 550 kilovatov in najem delovnih vozil z in soncnih elektrarn in ostale razpršene proizvodnje ter avtodvigalom ali hidravlicne košare za delo na višini. preglede ustreznosti elektroenergetskih elementov s pomocjo termovizije. › Energetski pregledi, svetovanje in oblikovanje rešitev na podrocju ucinkovitejšega upravljanja z energijo poslovnim uporabnikom Uporabnikom svetujemo, izvajamo razlicne vrste analiz energetskih virov in porabe, oblikujemo programe z ukrepi za obvladovanje porabe in ucinkovitejšo rabo elektricne energije ter pripravljamo ustrezne investicijske dokumentacije. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 7 Informacijsko­komunikacijske tehnologije Ustrezna informacijsko-komunikacijska podpora je predpogoj uspešnega poslovanja podjetja. V letu 2018 je zacela poslovati nova organizacijska enota Storitve informatike. Nova enota je organizirana v dveh službah: v Službi za informacijske rešitve, ki obvladuje informacijske rešitve, in v službi za IT-infrastrukturo, ki skrbi za IT-infrastrukturo in celovito informacijsko varnost. Osnovno poslanstvo organizacijske enote Storitve informatike je omogociti vodstvu in zaposlenim v Skupini Elektro Gorenjska ucinkovito doseganje ciljev z optimalno rabo IT. Z aktivnim sodelovanjem z vodstvom pri nacrtovanju in izvedbi strategije podjetja s poznavanjem poslovnih procesov, prepoznavanjem sodobnih trendov in predlogi novih poslovnih modelov ter z zagotavljanjem celovite informacijske varnosti OE SI zagotavlja dostop do informacij, ki omogocajo boljše poslovno odlocanje, ucinkovitejše delo in sodobno poslovanje s strankami. V letu 2018 smo v Skupini Elektro Gorenjska nadaljevali s prehajanjem podjetij na nov informacijski sistem ERP. Tako smo v zacetku leta 2018 izvedli prehod še za družbo Gorenjske elektrarne, ob koncu leta pa še za družbo Soenergetika. V vseh podjetjih v Skupini Elektro Gorenjska sedaj poslujemo z lastnim, poenotenim in modernim informacijskim sistemom, ki omogoca ucinkovitejše, predvsem pa bolj ekonomicno upravljanje Skupine. Veliko aktivnosti je bilo posvecenih tudi varnosti, tako fizicni kot tudi informacijski. Izdan je bil prenovljen dokument fizicnega varovanja, informacijska varnost pa je bila v celoti revidirana. Ob koncu leta so bili izvedeni penetracijski testi za preverjanje odpornosti na morebitne informacijske grožnje in tveganja. Kar nekaj aktivnosti je bilo posvecenih zagotavljanju skladnosti z novo uredbo GDPR. Poslovanje v podjetjih v Skupini Elektro Gorenjska smo olajšali tudi s prehodom na Office 365, za varno uporabo mobilnih naprav smo poskrbeli z uvedbo sistema za upravljanje z mobilnimi napravami (MDM – Mobile Device Management). Zakljucen je bil projekt postavitve sekundarnega podatkovnega centra. Sekundarni center zagotavlja redundanco za podrocje delovanja storitev IT, za podrocje storitev OT (SCADA), kakor tudi za podrocje komunikacijskih storitev Skupine Elektro Gorenjska. V sklopu postavitve je bil pripravljen tudi nacrt neprekinjenega delovanja IT-storitev. Nacrt neprekinjenega delovanja storitev OT bo pripravljen v letu 2019, tudi zaradi Zakona o informacijski varnosti in Zakona o kriticni infrastrukturi. Poleg omenjenih projektov smo veliko casa namenili tudi projektom, ki so še v teku, in sicer razvoju nove informacijske rešitve za podporo dela na terenu, t. i. Task Managerja, sodelovanju na projektu uvedbe novega GIS-sistema in sodelovanju na projektu nadgradnje Enotne vstopne tocke, t. i. SEDMp (Sistem za enoten dostop do merilnih podatkov). V sklopu reorganizacije se je služba za informacijsko­komunikacijske tehnologije preimenovala v službo za telekomunikacijske tehnologije, pri cemer so naloge službe ostale enake kot pred reorganizacijo. Služba skrbi za nacrtovanje, razvijanje, upravljanje in vzdrževanje telekomunikacijske infrastrukture za vsa podrocja dela Skupine Elektro Gorenjska, tako za IT kot za OT. Njen glavni cilj je vzdrževati in nadgrajevati informacijsko-komunikacijske sisteme tako, da bodo vedno v »odlicni kondiciji« in »v koraku s casom«. V letu 2018 je bilo najvec casa posvecenega preverjanju novih telekomunikacijskih tehnologij, ki bodo nadomestile obstojece. Preverjale so se tehnologije tako na radijskem kot tudi na opticnem omrežju. Vzporedno s tem je bila postavljena nova bazna postaja na Lajnarju, ki zagotavlja bistveno boljšo kakovost komunikacijskih storitev na obmocju KN Železnik in KN Bohinj. Posodobljen je bil sistem usmerjenih radijskih zvez. S tem je, kar se radijskega sistema tice, postavljeno omrežje že pripravljeno na najverjetnejšo postavitev privatnega 4G-omrežja, ki se skozi preverjanja izkazuje kot dalec najprimernejša tehnologija. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na stalno skrb za informacijsko in kibernetsko varnost vseh podrocij Skupine. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8 Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj je Skupina Elektro Gorenjska zastavila jasno – ima jasno zastavljene cilje, okoljska strategija je integrirana s poslovno strategijo in dosežene rezultate jasno predstavlja. V Skupini delujemo po sistemu, da odgovornost dokažemo tam, kjer delujemo. Današnje sodelovanje mora omogociti pogoje za kakovost bivanja tudi prihajajocim generacijam. To uresnicujemo in povezujemo z energijo. 8.1 Skrb za zaposlene Skrbno nacrtovana politika zaposlovanja, težnja k stalnemu razvoju in izobraževanju zaposlenih, ucinkovit sistem nagrajevanja, spremljanje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih ter merjenje organizacijske kulture so glavna vodila upravljanja s kadri v Skupini Elektro Gorenjska. Zaposleni so naša strateška prednost, zato jih spodbujamo, da sledijo strategiji Skupine in da so v casu hitrih sprememb inovativni pri iskanju novih priložnosti in odkrivanju novih poti. Želimo postati uceca se organizacija, zato poudarjamo enakost, odprte informacije in organizacijsko kulturo, ki spodbuja sodelovanje ter s tem nastanek idej na kateremkoli delovnem mestu. Tako smo sposobni hitreje prepoznati priložnosti in se prilagoditi spremembam. Velik poudarek dajemo medsebojni komunikaciji. S sodelovanjem med zaposlenimi aktivno ustvarjamo najboljše pogoje za delo, s tem pa tudi pogoje za lažje doseganje osebnih in poslovnih ciljev. Želimo, da v Skupini vsak zaposleni dela tisto, v cemer je najboljši. 8.1.1 Demografska struktura v Skupini 31. 12. 2018 je bilo v Skupini Elektro Gorenjska zaposlenih 311 delavcev. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2017 se je število zaposlenih v Skupini povecalo za tri delavce. Dvanajstim delavcem je delovno razmerje prenehalo, od tega se jih je deset upokojilo. V tem letu smo zaposlili petnajst novih sodelavcev. 31. 12. 2018 je bilo v Skupini zaposlenih 7,4 % delavcev za dolocen cas, kar dober odstotek vec kot v letu 2017. Število zaposlenih v Skupini bomo v naslednjem letu prilagodili izvajanju strategije Skupine oziroma nacrtujemo, da bomo število ohranili na podobni ravni. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 1. 1. 2017 se je del dejavnosti (GEK Vzdrževanje) izclenil iz Gorenjskih elektrarn. Skupino, poleg maticne družbe Elektro Gorenjska in hcerinske družbe Gorenjske elektrarne, tvori tudi GEK Vzdrževanje. Konec leta je bilo v Skupini zaposlenih 78,46 % moških in 21,54 % žensk. Ce izvzamemo Elektro Gorenjska Prodajo, kjer je bila struktura vecinoma ženska in ki ni vec clanica Skupine, je podatek v celoti primerljiv s preteklimi leti in tesno povezan s primarno dejavnostjo vseh treh družb. Povprecna starost zaposlenih v Skupini je v preteklih letih v povprecju narašcala, v lanskem letu se je nekoliko znižala, kar je posledica zaposlovanja oziroma nadomešcanja upokojenih delavcev z mladimi sodelavci. Konec leta je znašala 44,6 let, kar je za 0,2 leta manj kot v preteklem letu. Analiza skupin zaposlenih po letih kaže, da je bilo v Skupini v letu 2018 najvec zaposlenih v starostni skupini od 46 do 55 let, in sicer 36 % vseh zaposlenih. Na razvrstitev v višje starostne skupine mocno vpliva višja starostna struktura v podjetju GEK Vzdrževanje, saj je v tem podjetju kar 79 % zaposlenih v starejših dveh starostnih skupinah. 8.1.2 Zaposlovanje Kadrovsko nacrtovanje je sestavni del strateškega in letnega poslovnega nacrta. Prizadevamo si pridobiti ambiciozne in profesionalne nove sodelavce. V procesu selekcije in izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol ali druge okolišcine. Za boljše prepoznavanje in selekcioniranje iskalcev zaposlitev imamo izdelan kadrovski vprašalnik, ki ga kandidati za zaposlitev najdejo na spletni strani posameznega podjetja. Dijakom in študentom omogocamo opravljanje obveznega prakticnega izobraževanja in obcasnega študentskega dela ter jim nudimo mentorstvo pri zakljucnih nalogah. Tako tudi prepoznavamo potencialne kandidate za kasnejšo zaposlitev. Razvoj, napredne tehnologije, spremembe in potrebe delovnega procesa zahtevajo vedno vec znanja in visoko stopnjo usposobljenosti zaposlenih, zato vecinoma zaposlujemo visoko izobražene kadre. Slika 64: Delež novih zaposlenih, ki imajo ob zaposlitvi najmanj visoko strokovno stopnjo izobrazbe A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Skozi leta zaradi tesne povezave stroke z glavnimi dejavnostmi podjetij ohranjamo visok delež zaposlenih elektrotehnicne stroke oziroma elektrotehnicne in strojne stroke v podjetjih Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje. Fluktuacija kadrov v Skupini je nizka. Odhodi zaposlenih so vecinoma posledica upokojevanja, v manjši meri tudi zaposlovanja za dolocen cas. Zaposlovanje za dolocen cas je aktualno ob povecanem obsegu del ali ob nadomešcanjih zaposlenih. Zelo redko se posameznik sam odloci za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tabela 16: Stopnja fluktuacije v Skupini Elektro Gorenjska 2014 2015 2016 2017 2018 Elektro Gorenjska 1,41 % 2,83 % 2,82 % 2,10 % 2,77 % Gorenjske elektrarne 3,13 % 6,25 % 3,23 % 11,76 % 6,25 % Elektro Gorenjska Prodaja 3,03 % -­ -­ -­ -­ GEK Vzdrževanje -­ -­ -­ 13,33 % 7,14 % Skupina 1,72 % 3,17 % 2,86 % 3,14 % 3,73 % 8.1.3 Zaposlovanje invalidov Podjetja so skladno z zakonodajo dolžna zagotavljati dolocen obseg zaposlitev tudi invalidnim delavcem. Podjetji Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje sta v letu 2018 zaposlovali po manj kot 20 delavcev, zato nista bili zavezanki za izpolnjevanje invalidske kvote. 31. 12. 2018 smo v Skupini zaposlovali sedem invalidov, pri cemer so bili vsi zaposleni v Elektru Gorenjska. Skladno z obvezno predpisano kvoto zaposlovanja invalidov, ki za to podjetje znaša 6 %, bi morali mesecno zaposlovati 17 invalidov. V letu 2018 smo v Elektru Gorenjska s sklenitvijo pogodb z dvema invalidskima podjetjema izkoristili možnost uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote za skupaj 38 invalidov. Tabela 17: Podatki o invalidih ELEKTRO GORENJSKA 2017 2018 Št. zaposlenih invalidov na dan 31. december Št. invalidov za prispevek na dan 31. december 7 10 7 10 Znesek prispevka v letu 49.022 48.376 Število realiziranih invalidov v letu, na 33 38 podlagi pogodb z invalidskimi podjetji Skladno z odlocbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcu, ki mu je priznana dolocena kategorija invalidnosti, zagotovimo ustrezno delovno mesto, kjer najveckrat reorganiziramo delovni proces. Do sedaj smo zagotovili ustrezno delo in ohranili zaposlitev vsem invalidnim osebam. 8.1.4 Izobraževanje Veliko pozornosti namenjamo ustreznemu usposabljanju zaposlenih. Udeležujejo se razlicnih oblik izobraževanj in strokovnih usposabljanj, pri katerih velik delež zavzema podrocje varnosti in zdravja pri delu. Specificnost panoge, v kateri delujemo, zahteva, da morajo zaposleni redno obnavljati strokovne izpite, ki jih zahtevajo dela z elektroenergetskimi napravami. Ponosni smo na sodelavce, ki poleg službenih in družinskih obveznostih zakljucijo izobraževanje in pridobijo višjo stopnjo izobrazbe. Ce je le mogoce, jim omogocimo delo na zahtevnejšem delovnem mestu. Tako lahko uporabijo novo znanje ter s tem napredujejo osebnostno in v dobrobit podjetja. V kulturo organizacije želimo vpeljati željo zaposlenih po nenehnem ucenju, izpopolnjevanju in usposabljanju. Da cilju uspešno sledimo, dokazuje veliko zanimanja zaposlenih za usposabljanja. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Tabela 18: Izobraževanje in usposabljanje v obdobju od 2016 do 2018 Opis postavke 2016 2017 2018 Zaposleni na usposabljanjih (v %) 90,55 81,11 88,35 Povprecno število dni usposabljanj na povprecno število zaposlenih (dni) 2,36 dni 2,82 dni 3,53 dni Stroški izobraževanj in usposabljanj na zaposlenega (v €) 322 498 451 Število zaposlenih, ki so pridobivali višjo stopnjo 9 10 10 izobrazbe na podlagi pogodbe o izobraževanju V okviru strateškega projekta Upravljanje organizacijske kulture strategije podjetja 2016–2020 oziroma strateškega projekta Organizacijska kultura in zavzeti zaposleni v novelirani strategiji Skupine 2018–2022 smo v letu 2018 nadaljevali z izobraževanji vodij na podrocjih obvladovanja mehkih vešcin. Zaposleni v sprejemni pisarni, ki so pogosto v stiku s strankami, so bili deležni treningov na temo komunikacije z našimi uporabniki omrežja. S skupino šestih zaposlenih, ki ves cas sodelujejo pri vzdrževanju objektov in pri novih investicijah, pa smo izvedli vecmesecni trening komuniciranja v projektni skupini. S pomocjo brezplacnih usposabljanj in s prenosom znanj med zaposlenimi skrbimo za racionalno porabo financnih sredstev. V kategorijo prenosa znanj uvršcamo tudi prenašanje izkušenj, seznanjanje sodelavcev z novostmi in medsebojno sodelovanje zaposlenih pri delu. Vecjo vkljucenost zaposlenih v usposabljanja z manj stroški dosegamo tudi z uporabo e-ucenja in s spodbujanjem zaposlenih k samostojnemu iskanju informacij ali podatkov. Skrbimo za ustrezno arhiviranje in dostopnost gradiv, ki jih zaposleni prejmejo na usposabljanjih. Razpolagamo z elektronsko knjižnico, ki se nahaja na interni spletni strani, in s knjižnicami gradiv v posameznih podjetjih, kamor shranjujemo gradiva, ki jih zaposleni pridobijo na seminarjih in drugih vrstah usposabljanj. Zadovoljstvo udeležencev z usposabljanji in ucinkovitost usposabljanj spremljamo z anketnim vprašalnikom, ki ga je dolžan izpolniti vsak udeleženec. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.1.5 Izobrazbena struktura zaposlenih Povprecna stopnja izobrazbe z leti raste, predvsem zaradi zaposlovanja novih sodelavcev z višjo stopnjo izobrazbe in izobraževanja zaposlenih za pridobitev višje stopnje izobrazbe. Tabela 19: Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2018 Stopnja izobrazbe 31. 12. 2018 Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne GEK Vzdrževanje Skupina Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) doktorat (9) 2 0,7 % 1 6,7 % 0 0,0 % 3 1,0 % magisterij (8) 18 6,4 % 2 13,3 % 0 0,0 % 20 6,5 % univerzitetna stopnja (7/2) 53 18,8 % 7 46,7 % 1 7,1 % 61 19,8 % visoka strokovna stopnja (7/1) 43 15,2 % 2 13,3 % 1 7,1 % 46 14,0 % višja stopnja (6) 49 17,4 % 2 13,3 % 0 0,0 % 51 14,9 % srednja stopnja (5) 70 24,8 % 1 6,7 % 8 57,1 % 79 26,9 % triletna poklicna stopnja (4) 47 16,7 % 0 0,0 % 4 28,6 % 51 16,9 % dvoletna poklicna stopnja (3) 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % osnovna šola (1) 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % SKUPAJ ZAPOSLENI 282 100,0 % 15 100,0 % 14 100,0 % 311 100,0 % Povprecna stopnja izobrazbe je v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2018 znašala 6,19. Stopnja 6 predstavlja višješolsko izobrazbo. Stopnja izobrazbe Skupine je glede na preteklo leto ostala nespremenjena. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.1.6 Motiviranje in nagrajevanje zaposlenih Eden od segmentov nagrajevanja, katerega cilj je povecevanje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih ter izboljševanje kakovosti dela, so razlicne ugodnosti, ki jih nudimo zaposlenim. Tudi prerazporeditve na druga delovne mesta so ena od oblik nagrajevanja. Pri zaposlenih išcemo ustvarjalni potencial, zato njihovo znanje in njihove sposobnosti nagrajujemo z merjenjem njihovih kompetenc, s svetovanjem in z razvojem njihove poklicne kariere. S tem poskušamo ohranjati visoko stopnjo motiviranosti zaposlenih in povecati konkurencnost notranjega trga delovne sile. Odhode iz podjetij najveckrat nadomestimo z notranjimi prerazporeditvami, predvsem pri zahtevnejših, vodstvenih ali strokovnih delovnih mestih, in tako ohranjamo vkljucevanje in prevzemanje vecje odgovornosti zaposlenih. V skladu s potrebami delovnega procesa povecujemo zasedenost zahtevnejših delovnih mest. Kadar se pokažejo potrebe po zaposlitvah na vodstvenih delovnih mestih, navadno priložnost ponudimo že zaposlenim delavcem. Kadar je mogoce, prisluhnemo tudi sodelavcem, ki bi radi zamenjali podrocje dela. Od zaposlenih pricakujemo tudi samoiniciativnost na podrocju dajanja predlogov. Na podlagi sistematicnih ukrepov na tem podrocju, zlasti sprejetega pravilnika o inovacijah in dodatnega spodbujanja, je število inovacijskih predlogov naraslo. Individualno delovno uspešnost ugotavljamo na letnem razgovoru, kjer vodja in delavec pregledata realizacijo nalog in ciljev ter doseganje zahtevanih kompetenc, postavljenih na preteklem letnem razgovoru. Izvajamo tudi mentorstva za novozaposlene delavce, ki že imajo delovne izkušnje, vendar ne poznajo podjetja, njegovega poslovanja in podrobnosti novega dela, ali mentorstva za delavce, ki v okviru podjetja popolnoma zamenjajo podrocje dela. 8.1.7 Letni razgovori Med najbolj nacrtne oblike pridobivanja povratnih informacij zagotovo spadajo letni razgovori. Letne razgovore izvajamo, ker: › ima delavec takrat priložnost, da se z vodjem poglobljeno pogovori, kako mu gre, kje je in kam gre; › delavcu dajejo možnost, da izrazi svoje mnenje, ideje in svoja stališca; › delavec dobi pravo priložnost za podroben razgovor o svojem delu, lahko se pogovori o svoji prihodnosti v podjetju in pove, kako vidi svoj razvoj ter kakšen je njegov karierni cilj; › delavec je seznanjen s priložnostmi in z možnostmi v podjetju ter je hkrati motiviran za še boljše delo; › vodja ugotovi odnos delavca do dela in potrebe po usposabljanju ter zazna delavcevo razmišljanje o tem, kaj dela dobro in kaj bi lahko bilo bolje; › letni razgovori omogocajo, da delavec skupaj z vodjo odkrije morebitne pomanjkljivosti v delovnih procesih, ki jih bo družba v prihodnjih letih lahko tudi izboljšala. Razgovori v grobem vkljucujejo oceno doseganja ciljev, nalog in kompetenc za preteklo obdobje ter postavitev ciljev za naslednje leto. Poleg tega zajemajo tudi nacrt izobraževanja in razvoja zaposlenih. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO O O Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska O A dosegli s kakovostnim vkljucevalnim vodenjem, ko zaposlene v vecji meri vkljucujemo v reševanje poslovnih izzivov, delovne procese, sprejemanje odlocitev in prevzemanje odgovornosti. Zato smo v obdobju trajanja strateškega projekta vodje izobraževali na podrocju mehkih vešcin. Z uporabo modela KAKO se trudimo vse zaposlene vkljuciti v reševanje poslovnih izzivov. V letu 2016 smo s prepoznavo odlik zaposlenih in z usposabljanjem vodstva in vodij v obliki osebnih coachingov izobraževanje dvignili na še višjo raven. S prakso smo v naslednjih letih nadaljevali s še vec vodji tudi na nižjih ravneh 3 in jo, v obliki timskih coachingov, razširili na vec kot polovico zaposlenih. 6 O 8.1.8 Organizacijska kultura Skrbno sledimo zaposlovanju kompetentnih, ustvarjalnih in visoko zavzetih zaposlenih na vseh ravneh. Novelirana strategija Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018–2022 opredeljuje tudi strateški projekt Organizacijska kultura in zavzetost zaposlenih, katerega cilj je oblikovati konstruktivno organizacijsko kulturo med zaposlenimi. To pomeni, da od sodelavcev pricakujemo vkljucevanje, medsebojno sodelovanje, prevzemanje odgovornosti in usmerjenost k ciljem. Ustvarjamo okolje, kjer sodelavci živijo vrednote družbe, vodje poznajo odlike svojih sodelavcev ter jih posamezniku prilagojeno usmerjajo in s tem skupaj prispevajo k udejanjanju strategije. V letu 2013 smo prvic analizirali dejansko stanje ter postavili koncept idealne organizacijske kulture (slika 67), ki jo želimo doseci. S pomocjo kvalitetnih orodij je vodstvo opredelilo pricakovana vedenja zaposlenih, ki temeljijo na konstruktivnih slogih vedenj (na sliki oznacena z modro barvo). Pasivni obrambni ter agresivni obrambni slogi (zelena in rdeca barva) vedenj naj bi bili zastopani v cim manjši meri. Organizacijsko kulturo smo ponovno izmerili v letu 2017, tokrat pa idealne kulture nismo spreminjali in še vedno sledimo zastavljeni v letu 2013. Rezultati raziskav v letih 2013 in 2017 so pokazali razkorak med idealno in dejansko kulturo. Po drugem merjenju je razkorak manjši, vendar še vedno obstaja. Ugotovili smo, da bomo povecevanje konstruktivnih vedenj in zmanjševanje pasivnih obrambnih ter agresivnih obrambnih vedenj najbolj ucinkovito A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.1.9 Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih Skrbimo, da se zaposleni v delovnem okolju dobro pocutijo. Dobro vzdušje in pocutje pripomore, da smo lahko pri delu uspešni, kreativni in natancni. Povratne informacije o dojemanju delovnega okolja in odnosih v podjetju pridobivamo s pomocjo anonimne ankete o zadovoljstvu. Tako s sodelavci aktivno ustvarjamo optimalne pogoje za delo, s tem pa tudi pogoje za lažje doseganje osebnih in strokovno poslovnih ciljev. Naš cilj je, da vsak dela tisto, v cemer je najboljši. Z izvajanjem razlicnih ukrepov se trudimo odpraviti ugotovljene negativne vplive. Zadovoljstvo merimo sami, zavzetost po Gallupovi metodologiji pa merimo v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci. Organizacija Gallup je ena najboljših in najbolj izkušenih svetovnih podjetij na podrocju analize in povecevanja zavzetosti zaposlenih, ki je že vec kot 80 let prisotna v vec kot 20 svetovnih državah in ima na tem podrocju vec znanja kot katerokoli drugo podjetje na svetu. Rezultati anket kažejo, da imamo v Skupini v primerjavi s slovenskimi organizacijami višji odstotek zavzetih zaposlenih. Zavzeti zaposleni so visoko pripadni, imajo pozitiven odnos do kakovosti in do obvladovanja procesov, podjetje jim zagotavlja nadpovprecno delovno okolje z ucinkovitim sistemom izobraževanja. V primerjavi z najboljšo tretjino svetovnih podjetij bomo v prihodnjih letih poskušali znižati aktivno nezavzete in nezavzete v korist zvišanja deleža zavzetih zaposlenih. K dvigu zadovoljstva zaposlenih smo zagotovo prispevali s pridobitvijo polnega certifikata Družini prijazno podjetje maticnega podjetja in s spoštovanjem dogovora o izvajanju ukrepov v hcerinskih podjetjih v Skupini. Elektro Gorenjska je od novembra 2014 lastnik polnega certifikata Družini prijazno podjetje. Projektna skupina 10 zaposlenih z razlicnih podrocij dela in iz razlicnih starostnih skupin je leta 2011 oblikovala 13 ukrepov, ki smo jih vpeljali do leta 2014. S pridobitvijo polnega certifikata je bilo dodanih pet novih ukrepov, dva, ki sta bila vpeljana v prvem triletnem obdobju, smo ukinili. Slika 68: Stopnja zavzetosti zaposlenih v letu 2018 v primerjavi s slovenskimi in najboljšimi svetovnimi organizacijami Skupina Elektro Gorenjska Slovensko povprecje Gallup Top 33 % A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Nov plan implementacije tako vsebuje 16 ukrepov. Kljucne koristi zaposlenih, ki jih omogocamo, so: gibljiv delovni cas ob vstopu otrok v šolo ali vrtec, starši novorojenckov prejmejo darilni bon, staršem otrok med 11. in 15. letom financiramo pocitniško dejavnost, staršem omogocamo krajšo prisotnost otrok v prostorih podjetja. Tematika usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je vkljucena tudi v letne razgovore. V maticni družbi deluje pooblašcenka za usklajevanje dela in družine, ki sprejema predloge zaposlenih iz omenjenega podrocja in jih posreduje upravi. Zaposlenim pojasnjuje namen in nacin korišcenja posameznih ukrepov. Zaposleni so z ukrepi zadovoljni in jih s pridom izkorišcajo. V letu 2018 smo v Skupini Elektro Gorenjska ponovno merili zadovoljstvo zaposlenih. Po opravljeni analizi je razvidno, da na vseh merjenih podrocjih presegamo ciljne vrednosti. V primerjavi s preteklimi merjenji so se rezultati skoraj vseh podrocij še rahlo dvignili oziroma ostali na enaki ravni kot v preteklem merjenem obdobju (slika 69). 8.1.10 Odsotnosti zaposlenih Absentizem oziroma daljšo odsotnost z delovnega mesta zaradi korišcenja bolniške odsotnosti spremljamo letno. V letu 2018 so se, v primerjavi z letom 2017, v maticnem podjetju za vec kot 7 % zvišale vrednosti nerefundiranih odsotnosti. Prav tako so se zvišale tudi povprecne vrednosti refundiranih odsotnosti, in sicer za 12 % glede na preteklo leto. V Gorenjskih elektrarnah so se skupne odsotnosti zvišale, predvsem zaradi daljše odsotnosti enega delavca. V GEK Vzdrževanju so se v primerjavi z letom 2017 skupne odsotnosti znižale, predvsem na racun manjšega števila dolgotrajnih odsotnosti. Naj še omenimo, da ima v družbah Gorenjske elektrarne in GEK vzdrževanje zaradi majhnega števila zaposlenih vsaka odsotnost velik vpliv na povprecne vrednosti. Poleg bolniških odsotnosti zaposleni koristijo porodniški in ocetovski dopust. Z upoštevanjem odsotnosti zaradi bolezni in navedenih dopustov je bila v Elektru Gorenjska v letu 2018 povprecna odsotnost na zaposlenega slabih 10 dni, v Gorenjskih elektrarnah dobrih 17 dni in v GEK Vzdrževanju 15 dni. Še naprej si bomo prizadevali za urejene delovne razmere, zaposlene pa bomo spodbujali k zdravemu nacinu življenja tudi izven delovnega okolja. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.1.11 Odnosi med zaposlenimi in vodstvom v Skupini Vodstvo posebno pozornost namenja dialogu z razlicnimi predstavništvi zaposlenih. V Skupini delujeta dva sindikata. Za vsako podjetje je oblikovan svet delavcev, ki skrbi za ustrezno informiranost in možnost posredovanja mnenj zaposlenih. Sodelovanje z organi poteka v obliki rednih sej med vodstvom podjetij in predstavniki sindikata in sveta delavcev. Seje se sklicujejo najmanj enkrat na tri mesece, po potrebi tudi pogosteje. S strani vodstva so na sejah vedno prisotni vodstvo podjetja ali namestnik ter clan poslovodstva. S tem je dodatno poskrbljeno, da so zaposleni obvešceni o poslovanju, tekocih aktivnostih in nacrtih podjetja za prihodnost. Na sejah je možno posredovati pobude, mnenja, prav tako se lahko izpostavlja problematika, s katero se dnevno soocajo zaposleni. Podjetji imata s sindikatoma podpisano podjetniško kolektivno pogodbo, s svetoma delavcev pa dogovor o nacinu sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetja. V obeh dokumentih so natancno opredeljene pravice in obveznosti partnerjev, kar dodatno prispeva k dobremu sodelovanju med predstavniki sindikata, sveta delavcev in vodstvom, vse to pa pripomore k veliki socialni varnosti zaposlenih. Predstavniki zaposlenih in sindikalni zaupniki so aktivno sodelovali pri dogovarjanju o pravicah iz delovnega razmerja, pri organiziranosti in spremembah aktov ter skladno s svojim nacinom dela skrbeli za zaposlene. Poleg uveljavljanja rednih zakonskih pravic sindikati skrbijo tudi za družabno plat življenja zaposlenih. 8.1.12 Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega casa Podporo zaposlenim v Skupini zagotavljamo na razlicne nacine, tudi pri aktivnostih zunaj delovnega okolja. Posebno skrb smo v letu 2018 namenjali otrokom zaposlenih in upokojencem. Urejanje in uresnicevanje nacela socialne varnosti zaposlenih je del poslovne politike Skupine. Eden izmed segmentov, ki skrbi za dobro socialno stanje zaposlenih, je tudi skupna odlocitev partnerjev za dogovor o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v energetiki in s tem tudi v Skupini Elektro Gorenjska. Vsi zaposleni v Skupini so tudi nezgodno zavarovani. Vkljucitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje povecuje socialno varnost zaposlenih v casu upokojevanja. 8.1.13 Komuniciranje z zaposlenimi V Skupini je vodenje ucinkovitega internega komuniciranja z zaposlenimi zahtevno, saj se zaposleni nahajajo na razlicnih lokacijah, prav tako opravljajo razlicne vrste del na terenu. Posledicno uporabljamo neposredne in posredne komunikacijske kanale za komuniciranje z zaposlenimi. Neposredna komunikacija se izvaja na sestankih in dogodkih, ki jih letno organiziramo za zaposlene (dan podjetja, prednovoletno srecanje zaposlenih, športne igre itd.). Dogodki so zaradi raznolikosti delovnih mest priložnost za druženja in spoznavanje med zaposlenimi, ki vsakodnevno ne sodelujejo. V Skupini izdajamo: › interno glasilo Elgo, ki ga prejmejo zaposleni, upokojenci in štipendisti. Enkrat letno ga posredujemo tudi poslovnim partnerjem. V njem predstavljamo aktualne dogodke in projekte podjetij v Skupini, prav tako skrbimo za dokumentarno, izobraževalno, kulturno, umetniško, športno in družabno vsebino; › E-mesecnik, ki ga zaposleni prejmejo v svoje elektronske poštne nabiralnike vsak prvi petek v mesecu. Z njim skrbimo za ažurno obvešcanje zaposlenih o pomembnih dogodkih, projektih in ostalih aktivnostih Skupine Elektro Gorenjska. Za komunikacijo z zaposlenimi uporabljamo: › Intranet, ki je namenjen obvešcanju zaposlenih o aktivnostih podjetij v Skupini Elektro Gorenjska. Služi kot orodje, s katerim se dostopa do kljucnih programov in aplikacij, predstavlja informacije in vsebine o podjetju, ki jih zaposleni dnevno potrebujejo za opravljanje delovnih nalog. › Klasicne oglasne deske so namenjene tistim zaposlenim, ki zaradi narave dela (terensko delo) vecino casa preživijo na terenu. › Glasilo elektrogospodarstva Naš stik, ki ga izdaja Elektro Slovenija, zaposlenim nudi širino pri razumevanju energetske panoge, v kateri delujemo. Vodja službe za korporativno komuniciranje v Elektru Gorenjska je clanica casopisnega sveta in njena naloga je, da je podjetje ustrezno predstavljeno na njegovih straneh. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.1.14 Povezujemo zaposlene in širšo skupnost Z zaposlenimi ne pretrgamo vezi ob njihovem odhodu v pokoj. O novostih jih obvešcamo z internim glasilom Elgo, prav tako jih vabimo na razlicne dogodke, ki so povezani z dejavnostjo podjetij. Spodbujamo in financno podpiramo aktivnosti Društva upokojencev Elektra Gorenjska, ki deluje od leta 2006. Za njihove clane organizirajo razlicne aktivnosti. Organizirajo informativne in športne izlete, obiskujejo bolne in ostarele clane ter na razlicne nacine pomagajo svojcem. 8.1.15 Varnost in zdravje pri delu Zdravje je podlaga za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za organizacijo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški stalež ter ostajajo zvesti organizaciji oz. delodajalcu. Delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli kvalitetnejši kader in pridobi na javnem ugledu. Služba za varnost in zdravje pri delu v Elektru Gorenjska zato nenehno skrbi za ustrezne in varne delovne pogoje ter opozarja na upoštevanje varnostnih pravil pri delu, ki ga zaposleni opravljajo. V letu 2018 je podjetje z vidika varnosti in zdravja pri delu sprejeli tri pomembne ukrepe, ki se nanašajo na zdravje zaposlenih. Prvi se nanaša na cepljenje vseh zaposlenih proti klopnemu meningitisu, drugi na pregled kožnih pigmentnih znamenj in tretji na usposabljanje vseh zaposlenih za izvajanje prve pomoci na delovnem mestu. V letu 2018 sta se v Elektru Gorenjska, d. d., pripetili dve poškodbi pri delu, ki sta bili lažje narave. Kazalnik kakovosti Pogostost poškodb, ki nam pove, kolikšen odstotek delavcev je bil poškodovan, je znašal 0,71 odstotka poškodovanih delavcev. Kazalnik kakovosti, ki nam pove, koliko smo imeli izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa je znašal 95,5 dni. Naslednja dva grafa prikazujeta število poškodb pri delu v Elektro Gorenjska in resnost poškodb ter pogostost nezgod v primerjavi z elektrodistribucijo Slovenije. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Poleg službe za varnost in zdravje pri delu je v preteklem letu nad varnim in zdravim delom bdel tudi Svet za varnost in zdravje pri delu, ki je opravil naslednje delo: › Opozarjali smo na preobremenjenost dolocenih posameznikov in služb z namenom, da se zagotovi nemoten potek dela ob nepricakovanih bolniških odsotnostih. › Opozarjali smo na pravocasno nacrtovanje kadrov v službah, kjer je povprecna starost zaposlenih višja. Pri tem je treba upoštevati dovolj dolgo uvajalno dobo, ki je pogoj za prenos znanja in izkušenj od sodelavcev pred upokojitvijo. S tem ukrepom bi se v prihodnosti izognili morebitnim težjim poškodbam pri delu in ostalim visokim stroškom, ki so s tem povezani. › Vse zaposlene smo obvestili o vsebini, razlagi in pomembnosti trigonikov. › Sprejeli smo sklep, da se za delavce, ki imajo priznano kategorijo invalidnosti, zagotovi ustrezno delovno opremo in prevozna sredstva. Na podlagi tega sklepa se je delavcu, da bi lažje opravljal svoje delo, zamenjalo manjše delovno vozilo z vecjim. › Obravnavali smo novo zakonodajo s podrocja varnosti in zdravja pri delu ter jo integrirali v delovno okolje. › Obravnavali smo nevarne dogodke ter predlagali ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. › Obravnavali smo poškodbe pri delu, ki so se pripetile v Elektru Gorenjska in ostalih elektrodistribucijskih podjetjih. › Izvedli smo notranjo presojo z vidika varnosti in zdravja pri delu. Presoja se je izvedla v vseh prostorih in na vseh lokacijah podjetja. › Uresnicili smo vsa priporocila zunanje in notranje presoje. Kaj pomembnega nas caka v letu 2019? Na podrocju usposabljanj z vidika varnega in zdravega dela nas v letu 2019 caka usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu za pisarniške delavce, usposabljanje za varno delo z varilnimi aparati, usposabljanje za varno delo na višini, usposabljanje za varno delo s kamionskimi dvigali in usposabljanje za delo pod napetostjo. Na podrocju pregledov delovne opreme nas cakajo pregledi ozemljitvenih garnitur, rocnih napenjal, dvižnih in drsnih vrat, pomicnih regalov v skladišcu, lestev, plezalk, tlacnih posod, delovne opreme za DPN in osebne varovalne opreme za delo na višini. V okviru zdravstvenega varstva bomo še naprej izvajali preventivne zdravstvene preglede, izvajali cepljenja proti klopnemu meningitisu in gripi ter izvajali preglede pigmentnih znamenj. Še naprej se bomo trudili, da bomo nabavljali kakovostno osebno varovalno in delovno opremo, ki jo bodo delavci z veseljem nosili oziroma uporabljali. V okviru Projektne skupine za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost (v okviru GIZ-a) bomo sodelovali pri izdelavi novih Varnostnih pravil za gradbeno-montažna dela, Navodil za varno delo ter sodelovali pri spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo elektricnega toka (Uradni list RS, št. 29/92). Trudili se bomo, da nivo varnosti in zdravja pri delu v družbi Elektro Gorenjska pripeljemo še na višji nivo, kot je bil do sedaj. Izziv, ki nas caka v prihodnosti, je predvsem zaposlenim položiti v srce, da je zdravje naše najvecje bogastvo in energija, ki jo imajo. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.2 Skrb za naravno okolje Pravilno in odgovorno ravnanje z okoljem je vkljuceno v strateške usmeritve družbe Elektro Gorenjska. Temelji na sprejeti okoljski politiki in smernicah trajnostnega razvoja; rezultate in napredek na tem podrocju pa spremljamo s pomocjo merljivih okoljskih kazalnikov. Sistemski pristop pri ravnanju z okoljem zagotavljamo organizacijsko v okviru Sveta za ravnanje z okoljem na podlagi nacel standarda ISO 14001, na uspešnost rezultatov pa z upoštevanjem internih navodil lahko vpliva vsak zaposleni pri svojem vsakodnevnem delu. Letno uspešno potekajo zunanje presoje pridobljenih standardov. Cilji Sveta za ravnanje z okoljem (SRO) so: › preprecevanje onesnaženja okolja na lokacijah, kjer se nahajajo elektroenergetski objekti in dela v njihovi povezavi (izlivi nevarnih olj); › nadzor posameznih vplivov z meritvami in s tem upoštevanje vrednosti hrupa, sevanja in svetlobnega onesnaženja; › spodbujanje zaposlenih k locenemu zbiranju odpadkov in s tem zmanjšanje kolicine preostalih odstranjenih odpadkov; › gospodarno ravnanje z energenti. 8.2.1 Obvladovanje pomembnejših okoljskih vidikov v letu 2018 Poleg rednih aktivnosti, ki obsegajo spremljanje sprememb okoljske zakonodaje, uvajanje potrebnih sprememb in optimizacij v izvajalske procese, osvešcanje zaposlenih in zunanjih akterjev ter izvajanje ciljev okoljskih programov, smo v letu 2018 uspešno opravili zunanjo obnovitveno presojo po standardu ISO 14001:2015. V družbi spremljamo 14 okoljskih kazalnikov, ki jih v preteklem letu nismo bistveno spreminjali. Njihove vrednosti so vecinoma znotraj predvidenih ciljev. Pri pregledu in ocenjevanju okoljskih vidikov za leto 2019 bomo pri vsakem vidiku vecjo pozornost posvetili okoljskim vplivom v primeru nastanka izrednih razmer, proucili pa bomo tudi možnost združevanja oz. delitve nekaterih okoljskih vidikov. Ravnanje z odpadki V podjetju skrbimo za celostno obvladovanje koristnih in nekoristnih odpadkov. Koristne odpadke posredujemo posrednikom, ki jih uporabljajo za nadaljnjo predelavo. Podobno imamo organizirano tudi zbiranje papirja, kartonske embalaže ter izrabljenih tonerjev in kartuš, ki se pošiljajo v ustrezno in ekološko nadaljnjo obdelavo. Stroške komunalnih storitev spremljamo s kazalnikom kakovosti št. 220. Obvladovanje nevarnih snovi (olja, goriva, ostale tekocine) Kljub temu da ima Elektro Gorenjska izredno robustno omrežje, pri katerem vec kot 73 % celotnega omrežja poteka pod zemljo, posamezni dogodki in vremenske nevšecnosti lahko povzrocijo okvare oziroma morebitne okoljske vplive tudi na distribucijskem omrežju in okolici. Prepoznane nevarne snovi skladišcimo v ustreznih zabojih in objektih, ki zagotavljajo visoko stopnjo nadzora ter varnosti. Opredeljene imamo natancno dolocene postopke in nacine skladišcenja ter prevoza nevarnih snovi. Na dve leti odvažamo odpadna olja, ki jih zbiramo v posebnih zabojnikih na ekološkem otoku. V letu 2018 smo zabeležili tri izredne okoljske dogodke. V sredini junija je pri rekonstrukciji objekta prišlo do izlitja izolacijskega olja. Za sanacijo je bila potrebna intervencija gasilske službe. Vzrok za izliv je bila malomarnost zunanjega pogodbenega izvajalca pri nakladanju demontirane opreme starega 110 kV stikališca. Jeseni je pri krajah transformatorjev iz transformatorskih postaj prišlo do dveh namernih izlitij transformatorskega olja. S pomocjo zunanjih izvajalcev smo takoj izvedli vso potrebno okoljsko sanacijo. Hrup, elektromagnetno sevanje in svetlobno onesnaževanje elektroenergetskih naprav Pri projektiranju in postavitvi novih elektroenergetskih objektov v prostor podjetje upošteva zakonodajo, ki obravnava škodljive vplive na okolje, kot so hrup, elektromagnetno sevanje (EMS) in svetlobno onesnaževanje. Hrup, ki ga povzrocajo transformatorji v transformatorskih postajah (SN/NN), ne presega dovoljenih mej, ki jih opredeljujejo obstojeci predpisi. Pri razdelilnih transformatorskih postajah (VN/SN) se skladno z zakonodajo izvajajo meritve hrupa vsakih pet let, in sicer povsod, kjer je to potrebno. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Glede na dosedanje meritve EMS ugotavljamo, da se izven varovanih obmocij elektroenergetskih naprav nikjer ne pojavljajo prekomerne vrednosti, zato dodatni ukrepi varstva pred sevanjem niso potrebni. Kljub temu skladno z zakonodajo po razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) izvajamo periodicne meritve EMS, prav tako javnost osvešcamo o elektromagnetnih sevanjih. V energetskih objektih smo urejali podrocje sanitarnih in meteornih voda V letu 2018 smo nadaljevali z realizacijo ciljev okoljskega programa št. 14, ki se nanaša na izlive sanitarnih in meteornih voda. Cilji programa so prilagojeni zahtevam Uredbe o odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode, ki z 31. 12. 2021 doloca skrajni rok za priklop objektov na javno kanalizacijsko omrežje oziroma ureditev malih cistilnih naprav in oljnih lovilcev. V letu 2018 je bilo urejeno odvajanje odpadnih voda za objekt RTP Labore z vodotesno greznico in ponikovalnico meteorne vode. V letu 2019 nacrtujemo nadaljevanje aktivnosti na objektu RTP Škofja Loka in v bližnjem stanovanjskem objektu. Skrb za okolje v delovnih procesih V letu 2018 smo zaposlene osvešcali o racionalni rabi energentov in pravilnem odlaganju odpadkov, ki nastajajo v delovnih procesih. S pomocjo storitev, ki jih ponuja hcerinska družba Gorenjske elektrarne, smo v letu 2018 dokoncno uredili sistem regulacije in nadzora sistema ogrevanja in hlajenja poslovne stavbe v Kranju. Vecina novih službenih vozil na pogonska goriva ima nižji izpust ogljikovega dioksida v ozracje, s cimer uresnicujemo smernice Evropske komisije, ki predvidevajo najvišjo dovoljeno vrednost njegovega izpusta v ozracje 95 g/km do leta 2020. Okoljska merila so tudi sicer del postopka za izbor dobaviteljev. Okoljski prihranki iz hidroelektrarn Proizvodnja elektricne energije, oddane v omrežje in v interno omrežje koncnih odjemalcev iz hidroelektrarn, predstavlja 91,72 % delež proizvodnje, iz soncnih elektrarn 6,07 % delež in iz soproizvodnje 2,21 % delež celotne proizvodnje. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO V letu 2018 je bila skupna proizvodnja ekološko ciste elektricne energije iz hidroelektrarn družbe Gorenjske elektrarne 49.427 MWh. Proizvedena elektricna energija iz hidroelektrarn daje okoljske prihranke, in sicer je bilo po metodologiji Centra za energetsko ucinkovitost Inštituta Jožef Stefan pri izracunu CO2 (0,5 kg CO2/kWh) zmanjšanje za leto 2018 24.713 ton emisij CO2. Skupno zmanjšanje CO2 iz hidroelektrarn, soncnih elektrarn in soproizvodnje toplote in elektricne energije družbe Gorenjske elektrarne v letu 2018 je bilo za 26.945 ton emisij CO2. Okoljski prihranki iz kogeneracijskih enot V letu 2018 je bila skupna proizvodnja elektricne energije iz kogeneracijskih enot na zemeljski plin, oddana v distribucijsko omrežje in v interno omrežje koncnih odjemalcev 1.191 MWh, kar predstavlja 2,39 % delež vse proizvedene elektricne energije Gorenjskih elektrarn. Okoljski prihranki iz soproizvodnje elektricne energije so zmanjšani za 596 ton emisij CO2. Okoljski prihranki iz soncnih elektrarn V letu 2018 je bila skupna proizvodnja elektricne energije iz soncnih elektrarn, oddana v distribucijsko omrežje in v interno omrežje koncnih odjemalcev družbe Gorenjske elektrarne, 3.272 MWh, kar predstavlja 6,07 % delež vse proizvedene elektricne energije Gorenjskih elektrarn. Proizvedena elektricna energija iz soncnih elektrarn daje okoljske prihranke, in sicer po metodologiji Centra za energetsko ucinkovitost Inštituta Jožef Stefan pri izracunu CO2 (0,5 kg CO2/ kWh) za leto 2018 za 1.636 ton emisij CO2. Kumulativni okoljski prihranek emisij CO2 iz soncnih elektrarn družbe Gorenjske elektrarne od leta 2005 do konca leta 2018 je znašal 11.815 ton emisij CO2. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.2.2 Okoljsko komuniciranje Z ozavešcanjem in izobraževanjem razlicnih javnosti gojimo visoko okoljevarstveno zavest in odgovornost vseh zaposlenih. › Vsebine o pravilnem odgovornem okoljskem ravnanju so vkljucene v program uvajalnega seminarja za nove zaposlene. › O pristopih in nacinih varovanju okolja redno pišemo v internem casopisu in na internih spletnih straneh. › Javnost z okoljsko tematiko seznanjamo z objavami na spletni strani, v medijih ter na razlicnih posvetovanjih in okroglih mizah. › Sodelujemo s strokovnimi, z znanstvenimi in izobraževalnimi organizacijami. › Ob umešcanju vecjih elektroenergetskih objektih v prostor (npr. distribucijska daljnovodna povezava med Bohinjem in Železniki itd.) pripravimo srecanja s prebivalci, na katerih jih seznanimo z dejavnostmi, rezultati in nacrti, povezanimi z odgovornim ravnanjem okolja. V okviru Sveta za ravnanje z okoljem bomo tudi v letu 2019 z nasveti in akcijami skrbeli za zmanjševanje kolicine odpadkov, prav tako tudi za ucinkovitejšo rabo energentov v podjetju. Na interni spletni strani objavljamo prirocnike o pravilnem locevanju odpadkov, ki so zaposlenim v dodatno pomoc. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.3 Skrb za interesne javnosti – družbena odgovornost Umešcanje elektroenergetske infrastrukture je dolgotrajen in zahteven proces. Razumljiva komunikacija s prebivalci in jasna predstavitev koncnih koristi za prebivalce sta kljucna poudarka, ki jima sledimo pri vsakem posegu v prostor. Skrbimo za transparentno objavo podatkov na spletnih straneh, prav tako aktivno sodelujemo s predstavniki lokalnih skupnosti. Pri komuniciranju z razlicnimi interesnimi javnostmi sledimo dvema ciljema – zagotoviti razumljivo in transparentno obvešcanje javnosti, s katerimi sodelujemo, ter oblikovati pozitiven dialog z javnostmi. Strokovne službe pri komuniciranju pomembnih poslovnih odlocitev, novosti v poslovanju ter novosti na podrocju storitev in izdelkov zagotavljajo usmerjene komunikacijske aktivnosti tako interni kot eksterni javnosti. Za produktivno, ucinkovito, jasno in pregledno komunikacijo s posameznimi skupinami deležnikov so odgovorni uprava, direktorji organizacijskih enot, posamezni strokovni delavci in služba za korporativno komuniciranje. O komuniciranju do zaposlenih podrobneje porocamo v poglavju 8.1.13 – Komuniciranje z zaposlenimi. 8.3.1 Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost Sponzorstva in donacije Projekti, ki jih financno podpiramo, sledijo identiteti družb v Skupini Elektro Gorenjska in potrjeni strategiji. V projektih z razlicnih podrocij prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, financnimi sredstvi ali z drugimi viri prispevamo k napredku. Podpiramo delovanje neprofitnih organizacij, društev, zavodov in klubov na podrocju športa, kulture in izobraževanja, zdravstva, humanitarnih projektov ter drugih družbeno koristnih dejavnosti. Projekte izbiramo na podlagi pravilnika, ki opredeljuje merila kakovosti in družbene relevantnosti projekta. Upoštevamo kratkorocne in dolgorocne ucinke za družbe v Skupini, lokalno skupnost in okolje, v katerem poslujemo. Upoštevamo tudi priporocila vecinskega lastnika oz. upravljavca naložbe in veljavno zakonodajo. V letu 2018 smo sponzorskim projektom namenili 46.720 € sredstev, 82.086 € pa donacijskim projektom. 8.3.2 Komuniciranje s poslovnimi partnerji V skladu z dobrimi poslovnimi obicaji skrbimo za stalno komunikacijo s poslovnimi partnerji. S kljucnimi partnerji krepimo odnose na dobrodelnem srecanju ob zakljucku leta, o aktivnostih družb jih obvešcamo v internem glasilu, s financnimi publikacijami in v ostalih komunikacijskih kanalih, ki jih izdajamo. Ob zakljucku leta tradicionalno organiziramo dobrodelno srecanje s poslovnimi partnerji, na katerem zbiramo financna sredstva za izvajanje programa Neodvisen.si na Gorenjskem. Družbeno odgovoren program seznanja mlado in starejšo populacijo s pastmi razlicnih oblik odvisnosti, predvsem pa predstavlja rešitve, na katere sodobna družba pozablja. 8.3.3 Komuniciranje z mediji Strokovne službe na tem podrocju zagotavljajo redno in proaktivno komunikacijo z mediji. Spodbujajo pozitivno in nevtralno prisotnost v medijih ter razumevanje elektroenergetskih vsebin z rednimi odgovori na novinarska vprašanja, družbeno odgovornimi vsebinami ter s proaktivnim prepoznavanjem in komuniciranjem zahtevnejših tem. Ucinkovitost odnosa z mediji v podjetju merimo s pomocjo letne medijske analize, z dnevnim analiziranjem vsebin in s poglobljenimi analizami, ki temeljijo na vrednotenju kvalitativno in kvantitativno relevantnih objav. V letu 2018 je bilo v medijih objavljenih 283 prispevkov, v katerih se je pojavila tudi družba Elektro Gorenjska. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 8.3.4 Komuniciranje z uporabniki S koncnimi uporabniki komuniciramo s pomocjo: › brezplacne telefonske številke 080 30 19, ki deluje neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu. Na telefonski številki se sprejemajo obvestila uporabnikov o izpadih elektricne energije, preko nje se posredujejo razlicne informacije o omrežju, ki jih potrebujejo koncni uporabniki; › klasicne in elektronske pošte (info@elektro-gorenjska.si, info@gek.si), kjer se zbirajo tako ponudbe razlicnih podjetij kot tudi ostala pisma uporabnikov (vloge, reklamacije, pritožbe itd.); › spletne strani podjetja www.elektro-gorenjska.si, kjer uporabniki poleg ostalih informacij lahko spremljajo tudi urnike nacrtovanih odklopov elektricne energije na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjska; › aplikacije Moj EG racun, dostopne na spletni strani www.elektro-gorenjska.si, s pomocjo katere poslovni uporabniki urejajo aktivnosti s podrocja omrežne dejavnosti (npr. pridobijo podatke o pretekli porabi, oddajo stanje porabe in drugo). 8.3.5 Komuniciranje z delnicarji in s financnimi javnostmi Skrbimo za redno, odkrito in natancno komuniciranje z vsemi zainteresiranimi javnostmi. Upoštevamo priporocila vecinskega lastnika oz. upravljavca naložbe in veljavno zakonodajo, posledicno o vseh pomembnih podatkih podjetja, sklenjenih poslih, sponzorskih in donacijskih projektih porocamo na spletni strani www.elektro-gorenjska.si/za_delnicarje ter na www.elektro-gorenjska.si/o-podjetju/katalog-informacij­ javnega-znacaja. 8.3.6 Komuniciranje z vplivnimi javnostmi O vsebinah, ki so povezane z regulativo in zakonodajo, ter o urejanju odnosov med razlicnimi institucijami redno in odprto komuniciramo s kljucnimi vplivnimi javnostmi. Mednje sodijo vladne ustanove Republike Slovenije kot vecinskega lastnika družbe, Ministrstvo za infrastrukturo RS, Ministrstvo za finance RS in ostale pomembne institucije. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 9 Dogodki po datumu bilance stanja Ostalih pomembnejših poslovnih dogodkov, razen predstavljenih v Racunovodskem porocilu (Poglavje 23 – Dogodki po datumu bilance stanja), ni bilo. 121 Konsolidirano racunovodsko porocilo 122 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 10 Izjava odgovornosti poslovodstva Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje v tem letnem porocilu objavljene in predstavljene racunovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega konsolidiranega letnega porocila. Konsolidirano letno porocilo predstavlja resnicno in pošteno premoženjsko stanje Skupine. Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje, da so bili pri izdelavi konsolidiranih racunovodskih izkazov uporabljeni Mednarodni standardi racunovodskega porocanja, ustrezne racunovodske usmeritve ter da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je racunovodske izkaze Skupine, pripravljene za poslovno leto 2018, odobrila na dan 2. 4. 2019. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje racunovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so racunovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Davcne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledicno povzroci nastanek dodatne obveznosti placila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 2. april 2019 Predsednik uprave: dr. Ivan Šmon, MBA A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 11 Revizorjevo porocilo A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 12 Racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2018 12.1 Izkaz financnega položaja Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2018 Zneski so v € POSTAVKA Pojasnilo 31.12.2018 31.12.2017 SREDSTVA Dolgorocna sredstva 220.543.223 213.544.958 Neopredmetena sredstva 14.1 1.408.216 1.606.459 Opredmetena osnovna sredstva 14.2 209.484.786 202.183.662 1. Zemljišca in zgradbe 150.354.413 143.787.529 2. Proizvajalne naprave in stroji 55.773.388 54.468.405 3. Druge naprave in oprema 542.029 433.768 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 2.814.956 3.493.960 Naložbene nepremicnine 14.3 1.813.588 2.170.669 Dolgorocne financne naložbe 14.4 7.622.874 7.239.015 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 7.480.076 7.095.377 b) Financne naložbe obracunane z uporabo 7.480.076 6.971.222 kapitalske metode c) Druge delnice in deleži 0 124.155 2. Dolgorocna posojila 142.798 143.638 b) Dolgorocna posojila drugim 142.798 143.638 Dolgorocne poslovne terjatve 80.408 246.719 Druga dolgorocna sredstva 104.847 69.930 Odložene terjatve za davek 28.504 28.504 Kratkorocna sredstva 18.249.470 18.495.186 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 14.5 381.264 141.669 Zaloge 14.6 363.106 296.344 Kratkorocne financne naložbe 14.7 1.800.835 1.100.480 1. Kratkorocne financne naložbe, razen posojil 835 299.640 2. Kratkorocna posojila 1.800.000 800.840 b) Kratkorocna posojila drugim 1.800.000 800.840 Kratkorocne poslovne terjatve 14.8 9.220.679 8.129.934 Druga sredstva 14.9 118.144 136.980 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 14.10 6.365.442 8.689.779 SKUPAJ SREDSTVA 238.792.693 232.040.144 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Izkaz financnega položaja Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2018 (nadaljevanje s prejšnje strani) Zneski so v € POSTAVKA Pojasnilo 31.12.2018 31.12.2017 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital 14.11 161.338.484 155.011.258 Vpoklicani kapital 71.898.061 71.898.061 Kapitalske rezerve 45.944.898 45.944.898 Rezerve iz dobicka 37.099.229 31.753.733 Druge rezerve -163.464 -115.419 Zadržani poslovni izid 6.559.760 5.529.985 Dolgorocne obveznosti 63.957.608 62.664.681 Rezervacije 14.12 8.827.319 8.373.952 Dolgorocne financne obveznosti 14.13 48.332.599 47.404.666 Dolgorocne poslovne obveznosti 17.969 62.785 Druge dolgorocne obveznosti 14.14 6.540.190 6.626.987 Odložene obveznosti za davek 14.15 239.531 196.291 Kratkorocne obveznosti 13.496.601 14.364.205 Kratkorocne financne obveznosti 14.16 6.574.020 6.360.047 Kratkorocne poslovne obveznosti 14.17 5.792.670 6.785.751 Obveznosti za davek od dohodka 176.640 86.607 Druge kratkorocne obveznosti 14.18 953.271 1.131.800 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 238.792.693 232.040.144 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 12.2 Izkaz poslovnega izida Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2018 Zneski so v € POSTAVKA Pojasnilo 2018 2017 Cisti prihodki od prodaje 15.1 37.316.975 36.104.833 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 15.2 5.325.998 5.159.305 Drugi poslovni prihodki 15.3 1.111.025 643.786 Stroški blaga, materiala in storitev 8.553.687 8.356.792 a. Nabavna vred. prodanega blaga in mat. ter stroški porablj. 15.4 4.673.486 4.528.530 materiala b. Stroški storitev 15.5 3.880.201 3.828.262 Stroški dela 15.6 13.087.130 12.940.861 Odpisi vrednosti 15.7 11.720.804 11.631.647 Drugi poslovni odhodki 15.8 710.676 594.719 Financni prihodki iz deležev 6.901 23.663 c. financni prihodki iz drugih naložb 6.901 23.663 Financni prihodki iz danih posojil 729 6.019 Financni prihodki iz poslovnih terjatev 26.500 26.563 Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 30.105 284.142 Financni odhodki iz financnih obveznosti 15.9 582.994 768.486 Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 53.716 48.621 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski 15.10 904.513 658.927 metodi CELOTNI POSLOVNI IZID 9.953.529 7.997.828 Davek iz dobicka 15.11 1.114.004 1.022.579 Odloženi davki 15.12 43.240 487 CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 8.796.285 6.974.762 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 12.3 Izkaz drugega vseobsegajocega donosa Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2018 Zneski so v € NAZIV 2018 2017 1. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 8.796.285 6.974.762 2. Postavke drugega vseobsegajocega donosa (razen zneskov po kapitalski meto- -66.447 10.995 di), ki ne bodo pozneje prerazvršcene v poslovni izid: - Aktuarski dobicki in izgube -66.447 10.995 3. Postavke drugega vseobsegajocega donosa (razen zneskov po kapitalski meto­di), ki bodo pozneje na podlagi izpolnjevanja posebnih pogojev prerazvršcene v 14.156 470.841poslovni izid: - Efektivni del dobickov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem v 14.156 470.841 varovanju denarnih tokov pred tveganjem 4. Delež drugega vseobsegajocega donosa pridruženih podjetij in skupnih pod-vigov, ki se obracuna po kapitalski metodi, ki ne bodo pozneje prerazvršcene v 1.519 -3.686 poslovni izid 5. Delež drugega vseobsegajocega donosa pridruženih podjetij in skupnih pod-vigov, ki se obracuna po kapitalski metodi, ki bodo pozneje na podlagi izpolnje-0 -165 vanja posebnih pogojev prerazvršcene v poslovni izid CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS OBRACUNSKEGA OBDOBJA 8.745.513 7.452.747 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 12.4 Izkaz denarnih tokov Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2018 Zneski so v € POSTAVKA Leto 2018 Leto 2017 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a. Prejemki pri poslovanju 46.012.694 42.595.804 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 45.232.112 42.157.708 2. Prejemki od davka od dohodka 66.094 0 3. Drugi prejemki pri poslovanju 714.488 438.096 b. Izdatki pri poslovanju -25.444.303 -23.902.870 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev -8.220.719 -6.830.308 2. Izdatki za place in deleže zaposlencev v dobicku -9.417.431 -8.984.815 3. Izdatki za davek od dohodka -1.090.065 -1.163.150 4. Izdatki za ostale dajatve -3.440.225 -3.742.601 5. Drugi izdatki pri poslovanju -3.275.863 -3.181.996 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a+b) 20.568.391 18.692.934 B. DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU a. Prejemki pri investiranju 3.123.193 5.794.221 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobicku drugih 550.740 734.499 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 70.265 644.611 4. Prejemki od odtujitve naložbenih nepremicnin 167.042 0 5. Prejemki od odtujitve financnih naložb 2.335.146 4.415.111 b. Izdatki pri investiranju -24.143.244 -21.025.513 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -467.624 -491.251 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -20.586.866 -16.448.573 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremicnin -60.424 -118.541 4. Izdatki za pridobitev financnih naložb -3.028.330 -3.967.148 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a+b) -21.020.051 -15.231.292 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a. Prejemki pri financiranju 18.315.000 10.000.001 2. Prejemki od povecanja financnih obveznosti 18.315.000 10.000.001 b. Izdatki pri financiranju -20.187.677 -9.110.045 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -908.411 -863.290 3. Izdatki za odplacila financnih obveznosti -16.860.979 -6.170.835 4. Izdatki za izplacila dividend in drugih deležev v dobicku -2.418.287 -2.073.349 5. Izdatki za odkup lastnih delnic 0 -2.571 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a+b) -1.872.677 889.956 C. KONCNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 6.365.442 8.689.779 x. DENARNI IZID V OBDOBJU (Ac+Bc+Cc) -2.324.337 4.351.598 y. ZACETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 8.689.779 4.338.181 Pojasnila v 17. poglavju – Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov – so del racunovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 12.5 Izkaz sprememb lastniškega kapitalaSkupine ElektroGorenjska za poslovnoleto, koncano na dan31. 12. 2018a) Od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Druge rezerve Zadržani poslovni izid Zneski so v € SKUPAJ KAPITAL I. II. III. IV. V. Osnovni kapital Splošni Vplacani prev.presežek popravek kapitala kapitala Rezerve Lastne za last.delnice Druge Zakonske delnice In l.pos. rezerve iz rezerve in l.posl. deleži dobicka deleže (odb.P.) Rezerve za Rezerve za varovanje pošteno pred vrednost tveganjem Cisti Preneseni poslovni cisti izid poslovni poslovnega izid leta I./1. II./1. II./2. III./1. III./2. III./3. III./5. IV./2. IV./3. V./1. V./2. Stanje 31. december 2017 71.898.061 1 45.944.897 2.594.198 25.077 -25.077 29.159.535 -14.156 -101.263 3.015.367 2.514.618 155.011.258 Stanje 1. januar 2018 71.898.061 1 45.944.897 2.594.198 25.077 -25.077 29.159.535 -14.156 -101.263 3.015.367 2.514.618 155.011.258 Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -105.376 -2.312.911 -2.418.287 Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 -105.376 -2.312.911 -2.418.287 Celotni vseobsegajoci donos porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 14.156 -64.928 0 8.796.285 8.745.513 Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8.796.285 8.796.285 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapitalskimetodi),ki ne bodo pozneje prerazvršc. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 -66.447 0 0 -66.447 - Aktuarski dobicki in izgube 0 0 0 0 0 0 0 0 -66.447 0 0 -66.447 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapitalskimetodi),ki bodo pozneje prerazvršc. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 14.156 0 0 0 14.156 - Efektivni del dobickov in izgub iz instrum. za varovanje pred tveganjem 0 0 0 0 0 0 0 14.156 0 0 0 14.156 Delež drugega vseobs. donosa,ki se obrac. po kapitalski metodi,ki ne bo pozneje prerazvršcen v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 1.519 0 0 1.519 Spremembe v kapitalu 0 0 0 420.047 0 0 4.925.449 0 2.727 180.195 -5.528.418 0 Razporeditev preostalega dela cistega dobicka primerjalnega poroc. obd. na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 29.526 0 0 172.181 -201.707 0 Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobjana druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja innadzora 0 0 0 420.047 0 0 4.895.923 0 0 10.741 -5.326.711 0 Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 0 2.727 -2.727 0 0 STANJE 31. DECEMBER 2018 71.898.061 1 45.944.897 3.014.245 25.077 -25.077 34.084.984 0 -163.464 3.090.186 3.469.574 161.338.484 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO b) Od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017: Pojavi pri posameznih postavkah kapitala Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobicka Druge rezerve Zadržani poslovni izid Zneski so v € SKUPAJ KAPITAL I. II. III. IV. V. Osnovni kapital Splošni Vplacani prev presežek popravek kapitala kapitala Rezerve za Lastne Druge Zakonske last delnice delnice in l. rezerve iz rezerve in l. posl pos. deleži dobicka deleže (odb.p.) Rezerve za Rezerve za varovanje pošteno pred vrednost tveganjem Preneseni Cisti cisti poslovni izid poslovni poslovnega izid leta I./1. II./1. II./2. III./1. III./2. III./3. III./5. IV./2. IV./3. V./1. V./2. Stanje 31. december 2016 71.898.061 1 45.944.897 2.245.163 22.506 -22.506 25.050.998 -484.997 -94.670 2.253.493 2.821.088 149.634.034 Stanje 1. januar 2017 71.898.061 1 45.944.897 2.245.163 22.506 -22.506 25.050.998 -484.997 -94.670 2.253.493 2.821.088 149.634.034 Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 -2.571 0 0 0 -5.412 -2.067.540 -2.075.523 Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev 0 0 0 0 0 -2.571 0 0 0 0 0 -2.571 Izplacilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -5.412 -2.067.540 -2.072.952 Celotni vseobsegajoci donos porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 470.841 7.144 0 6.974.762 7.452.747 Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6.974.762 6.974.762 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapital-ski metodi),ki ne bodo pozneje prerazvršc. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 10.995 0 0 10.995 - Aktuarski dobicki in izgube 0 0 0 0 0 0 0 0 10.995 0 0 10.995 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapi­talski metodi),ki bodo pozneje prerazvršc. v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 470.841 0 0 0 470.841 - Efektivni del dobickov in izgub iz instrum. za varovanje pred tveganjem 0 0 0 0 0 0 0 470.841 0 0 0 470.841 Delež drugega vseobs. donosa,ki se obrac. po kapitalski metodi,ki ne bo pozneje prerazvršcen v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 -3.686 0 0 -3.686 Delež drugega vseobs. donosa,ki se obrac. po kapitalski metodi,ki bo pozneje prerazvršcen v poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 -165 0 -165 Spremembe v kapitalu 0 0 0 349.035 2.571 0 4.108.537 0 -13.737 767.286 -5.213.692 0 Razporeditev preostalega dela cistega dobicka primerjalnega poroc. Obd. na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 753.549 -753.549 0 Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu org. Vodenja in nadzora 0 0 0 349.035 2.571 4.108.537 0 0 0 -4.460.143 0 Druge spremembe v kapitalu -13.737 13.737 0 STANJE 31.DECEMBER 2017 71.898.061 1 45.944.897 2.594,198 25.077 -25.077 29.159.535 -14.156 -101.263 3.015.367 2.514.618 155.011.258 13 Pojasnila h konsolidiranim racunovodskim izkazom 13.1 Porocajoca družba in sestava Skupine Družba Elektro Gorenjska je obvladujoca družba Skupine Elektro Gorenjska. Naslov sedeža obvladujoce družbe je Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj. Konsolidirani racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska za leto, ki se je koncalo 31. 12. 2018, vkljucujejo: › družbo Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj, › družbo Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2018 znašal 18.243.030 €, cisti poslovni izid za leto 2018 pa 643.275 €, › družbo GEK Vzdrževanje, Stara cesta 3, 4000 Kranj, ki je v 100 % lasti odvisne družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2018 znašal 142.540 €, cisti poslovni izid za leto 2018 pa 6.768 €, › pridruženo družbo ECE, Vrunceva 2a, Celje, ki je v 25,6744 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2018 znašal 19.694.179 €, cisti poslovni izid za leto 2018 pa 2.859.689 € ter › pridruženo družbo Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2018 znašal 1.811.157 €, cisti poslovni izid za leto 2018 pa 680.768 €. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika d. d., v kateri ima družba Elektro Gorenjska 9,56 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Skupina Elektro Gorenjska se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in z distribucijo elektricne energije. 13.2 Podlaga za sestavljanje konsolidiranih racunovodskih izkazov 13.2.1 Izjava o skladnosti Priloženi konsolidirani racunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov racunovodskega porocanja (OMSRP), ter v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in v skladu z Energetskim zakonom (EZ-1). Uprava družbe Elektro Gorenjska je konsolidirane racunovodske izkaze odobrila 2. aprila 2019. 13.2.2 Podlage za merjenje Konsolidirani racunovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v primeru terjatev, ki se evidentirajo po odplacni vrednosti, in v primeru obrestnega varovanja, kjer je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v poglavju 13.4 – Dolocanje poštene vrednosti. Konsolidirani racunovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki, da bo Skupina v prihodnosti nadaljevala poslovanje. Poslovanje Skupine ni sezonske narave. 13.2.3 Funkcijska in predstavitvena valuta Predstavljeni racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska so predstavljeni v EUR. Mera natancnosti porocanja je 1 €. Tecajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznanju v obdobju, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. Za preracun vrednosti, ki so izražene v tujih valutah, Skupina uporablja referencni tecaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 13.2.4 Uporaba pomembnih ocen in presoj Pri uporabi predstavljenih racunovodskih politik in usmeritev mora Skupina opraviti številne presoje in ocene glede knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki niso vselej na razpolago iz drugih virov. Ocene in z njimi povezane predpostavke temeljijo na preteklih izkušnjah in dejavnikih, za katere Skupina meni, da so primerni. Ocene in uporabljene predpostavke se stalno preverjajo. Dejanski izidi se lahko razlikujejo od teh ocen. Preverjanja racunovodskih ocen so pripoznana v obdobju, v katerem je ocena preverjena, lahko pa tudi v prihodnjih obdobjih, ce spremenjena ocena vpliva tako na tekoce obdobje kot tudi na prihodnja obdobja. V nadaljevanju so predstavljene pomembne presoje, poleg že predstavljenih, ki jih je opravila Skupina pri uporabi racunovodskih usmeritev in ki imajo pomemben vpliv na zneske, pripoznane v racunovodskih izkazih. Predpostavke in ocene Predpostavke in ocene, ki najbolj vplivajo na zneske v racunovodskih izkazih, so: › Dolocitev življenjskih dob neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (glejte poglavji Neopredmetena sredstva in Opredmetena osnovna sredstva) › Popravki vrednosti terjatev (glejte poglavje Financni instrumenti) › Ocena višine rezervacij (glejte poglavje Rezervacije). Posli z družbo SODO Posli z družbo SODO so na splošno urejeni v Pogodbi s SODO, ki je podrobneje predstavljena tudi v Poslovnem porocilu v poglavju 3.10.5. V mesecu marcu 2019 je družba Elektro Gorenjska od SODO prejela preliminarni obracun regulativnega leta 2018. Preliminarni obracun za leto 2018 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih racunovodskih izkazov. Iz obracuna izhaja, da je bila v letu 2018 že zaracunana pogodbena vrednost storitev in najema za 2.172.781 € nižja od vrednosti, ugotovljenih na podlagi preliminarnega obracuna. Na tej osnovi je družba Elektro Gorenjska v letu 2018 pripoznala 2.172.781 € kratkorocno nezaracunanih prihodkov. V letu 2017 so bili prihodki, ugotovljeni na osnovi preliminarnega obracuna regulativnega leta 2017 za 2.121.116 € višji od že zaracunanih tekom leta. Družba Elektro Gorenjska je zato v letu 2017 pripoznala 2.121.116 € kratkorocno nezaracunanih prihodkov. Koncni obracun za regulativno leto 2017 je družba Elektro Gorenjska prejela po datumu odobritve racunovodskih izkazov za leto 2017. Iz dokoncnega obracuna, ki temelji na revidiranih racunovodskih izkazih za leto 2017, izhaja, da je bila že zaracunana vrednost najemnine in storitev za 77.593 € nižja od vrednosti iz dokoncnega obracuna. Obracun je upoštevan v racunovodskih izkazih za leto 2018. Koncni obracun za leto 2018 bo SODO izvedel na osnovi odlocbe Agencije za energijo, ki bo upoštevala revidirane podatke obeh pogodbenih strank. V primeru, da Agencija izda odlocbo, v kateri ugotovi drugacne presežke oz. primanjkljaje, kot jih je ugotovil SODO, sta obe pogodbeni stranki zavezani, da bosta upoštevali odlocbo Agencije. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje utegnilo ogroziti koristi družbe. Prehod na MSRP 9 – Financni instrumenti in MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci Skupina je v zvezi z MSRP 9 – Financni instrumenti ugotovila, da se financni instrumenti skladno z opredelitvijo v navedenem standardu uvršcajo v skupino financnih sredstev po odplacni vrednosti. Skupina je v zvezi z MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci pregledala odprte pogodbe, pri cemer je sledila v standardu opredljenemu petstopenjskemu modelu pripoznavanja prihodkov. Na osnovi pregleda je bilo ugotoviljeno, da je pri veliki vecini pogodb kljucen moment trenutek prenosa kontrole nad prenosom blaga ali storitev in da le zanemarljiv del prihodkov take narave, da se pripoznava skozi casovno obdobje. Na osnovi navedenega ugotavljamo, da ta dva standarda nimata ucinka na poslovanje Skupine. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Novosprejeti standardi in pojasnila, ki so zaceli veljati 1. 1. 2018 V letu 2018 so stopili v veljavo naslednji standardi, ki jih je izdal Odbor za mednarodne racunovodske standarde (OMRS) in sprejela EU: › MSRP 9 - Financni instrumenti, › MSRP 15 - Prihodki iz pogodb s kupci, › Spremembe MSRP 2 - Placilo na podlagi delnic – Razvršcanje in merjenje placilnih transakcij na podlagi delnic, › Spremembe MSRP 4 - Zavarovalne pogodbe – Uporaba MSRP 9 Financni instrumenti skupaj z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe, › Spremembe MSRP 15 - Prihodki iz pogodb s kupci – Pojasnila k MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, › Spremembe MRS 40 - Naložbene nepremicnine – Prenos naložbenih nepremicnin, › Spremembe MSRP 1 in MRS 28 Izboljšave MSRP (obdobje 2014-2016), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšave MSRP (MSRP 1, MSRP 12, MRS 28), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila in › OPMSRP 22 - Transakcije in predplacilo nadomestila v tuji valuti. Sprejetje novih standardov, sprememb k obstojecim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb racunovodskih izkazov Skupine. 13.2.5 Novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Na datum odobritve teh racunovodskih izkazov so bili že izdani, vendar še niso stopili v veljavo, naslednji novi standardi in spremembe obstojecih, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU: › SRP 16 – Najemi, ki velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2019 ali kasneje; › Spremembe MSRP 9 - Financni instrumenti – Elementi predplacila z negativnim nadomestilom; velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2019 ali pozneje; › OPMSRP 23 - Negotovost pri obravnavi davka iz dobicka; velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2019 ali pozneje; › Spremembe MRS 28 - Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Dolgorocni deleži v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih; velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Skupina se ni odlocila za zgodnejšo uporabo teh standardov. Navedeni novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavno ne bodo imeli pomembnega vpliva na racunovodske izkaze Skupine. Racunovodski standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU do 28. 2. 2019 še ni sprejela › MSRP 14 - Zakonsko predpisani odlog placila racunov, velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Evropska komisija je sklenila, da ne bo pricela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda ter da bo pocakala na izdajo njegove koncne verzije. › MSRP 17 - Zavarovalne pogodbe, ki velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. › Spremembe MSRP 3 - Poslovne združitve – Opredelitev poslovnega subjekta, v veljavi za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema enak datumu zacetka prvega letnega porocevalskega obdobja, ki se zacne 1. januarja 2020 ali pozneje, in pridobitve sredstev, do katerih pride na zacetku tega obdobja ali po njem. › Spremembe MSRP 10 - Konsolidirani racunovodski izkazi in MRS 28 - Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oz. skupnim podvigom ter nadaljnje spremembe, datum pricetka veljavnosti je odložen za nedolocen cas do zakljucka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo. › Spremembe MRS 1 - Predstavljanje racunovodskih izkazov in MRS 8 - Racunovodske usmeritve, spremembe racunovodskih ocen in napake – Opredelitev bistvenosti, velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. › Spremembe MRS 19 - Zaslužki zaposlenih – Nacrtovanje sprememb, omejitev in poravnav, veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. › Spremembe razlicnih standardov Izboljšave MSRP (obdobje 2015–2017), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 3, MSRP 11, MRS 12 in MRS 23), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. › Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2020 ali pozneje. Skupina predvideva, da uvedba novih standardov, sprememb obstojecih standardov in novih pojasnil v obdobju zacetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na njene racunovodske izkaze. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 13.3 Povzetek pomembnih racunovodskih usmeritev Skupinski racunovodski izkazi so izdelani na osnovi racunovodskih usmeritev, prikazanih v nadaljevanju. 13.3.1 Osnova za konsolidiranje Skupinski racunovodski izkazi so sestavljeni na osnovi racunovodskih izkazov družbe Elektro Gorenjska, njenih odvisnih družb in pridruženih družb. a. Odvisne družbe Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoca družba možnost odlocati o financnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Racunovodski izkazi odvisnih družb so vkljuceni v konsolidirane racunovodske izkaze Skupine od datuma, ko se obvladovanje zacne, do datuma, ko preneha. Racunovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z usmeritvami Skupine. b. Pridružene družbe Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove financne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, ce je Skupina lastnica 20 do 50 odstotkov glasovalnih pravic v drugi družbi. Naložbe v pridružena podjetja se ob prvem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, nato pa se obracunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani racunovodski izkazi Skupine vkljucujejo delež Skupine v dobickih in izgubah pridruženih družb od datuma, ko se pomemben vpliv zacne, do datuma, ko se konca. c. Posli, izvzeti iz konsolidiranih racunovodskih izkazov Pri sestavi konsolidiranih racunovodskih izkazov so izlocena stanja, nerealizirani dobicki in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirani dobicki poslov s pridruženimi družbami (obracunanimi po kapitalski metodi) se izlocijo le do obsega deleža Skupine v tej družbi. Nerealizirane izgube se izlocijo na enak nacin kot dobicki, in sicer pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi. d. Predpostavke, uporabljene pri pripravi konsolidiranih racunovodskih izkazov Pri pripravi konsolidiranih racunovodskih izkazov so uporabljene naslednje predpostavke: › Predpostavka enotne družbe (konsolidirani racunovodski izkazi Skupine prikazujejo premoženjsko, financno stanje in poslovni izid ter spremembe financnega položaja in gibanje lastniškega kapitala Skupine družb, kot da gre za eno družbo). › Predpostavka izkazovanja resnicnega premoženjskega in financnega stanja ter poslovnega izida. › Predpostavka popolnosti Skupine. › Predpostavka popolnosti vsebine racunovodskih izkazov in enotnega zajemanja vanje. › Predpostavka enakega datuma. › Predpostavka dosledne stanovitnosti metod konsolidiranja. › Predpostavka jasnosti in preglednosti. › Predpostavka gospodarnosti. › Predpostavka pomembnosti. 13.3.2 Neopredmetena sredstva Neopredmeteno sredstvo je nedenarno sredstvo, brez fizicnega obstoja. Razpoznavno je takrat, ko je opredeljivo, locljivo, mogoce ga je zamenjati, prenesti ali prodati. Od neopredmetenih sredstev, ki jih Skupina obvladuje, ima moc prejemati prihodnje gospodarske koristi in omejevati dostop drugih do teh koristi. Skupina neopredmeteno osnovno sredstvo pripozna, kadar in zgolj kadar je verjetno, da bodo pricakovane prihodnje gospodarske koristi pritekale v Skupino, ter je mogoce zanesljivo izmeriti njegovo vrednost. Po zacetnem pripoznanju Skupina vodi neopredmetena sredstva po modelu nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva po zacetnem pripoznanju izkazuje po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za akumulirano amortizacijo in akumulirane izgube zaradi oslabitve. Oslabitev neopredmetenih sredstev z dolocljivo dobo koristnosti opravi na enak nacin, kot to velja za opredmetena osnovna sredstva. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Doba koristnosti je obdobje, v katerem Skupina pricakuje, da bo neopredmeteno sredstvo na voljo za uporabo. Doba koristnosti vseh neopredmetenih sredstev v Skupini je koncna, neopredmetena sredstva se amortizirajo. Amortizirljivi znesek neopredmetenega sredstva s koncno dobo koristnosti Skupina strogo dosledno razporedi na celotno obdobje njegove koristnosti. Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev se obracunava posamicno na podlagi metode enakomernega casovnega amortiziranja. Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Ocenjena doba Pomembnejše skupine Amortizacijska koristnosti amortizirljivih sredstev stopnja (v %) (v letih) Racunalniška programska 3 - 7 14,29 - 33,33 oprema Druge pravice 3 33,33 Pri pomembnejših postavkah neopredmetenih sredstev Skupina enkrat letno preverja dobo in metodo amortiziranja ter preostalo vrednost sredstev. Ucinek spremembe ocene Skupina opiše v pojasnilih v obracunskem obdobju, v katerem je prišlo do nje. Pripoznanje neopredmetenega sredstva Skupina odpravi ob odtujitvi ali kadar ne pricakuje nikakršne gospodarske koristi iz njegove uporabe. 13.3.3 Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so sredstva v lasti Skupine, ki jih uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov, pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene. Po pricakovanjih jih bo uporabljala v te namene v vec kot enem obracunskem obdobju. Skupina pripozna sredstvo kot osnovno sredstvo izkljucno pod pogojema, da bodo pritekale bodoce gospodarske koristi in je nabavno vrednost sredstva mogoce zanesljivo izmeriti. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, Skupina izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva ustreza ceni denarja na dan pripoznanja. Nabavna vrednost zajema njegovo nakupno ceno, nevracljive nakupne dajatve, popuste, stroške, ki nastanejo, da sredstvo lahko deluje v skladu s pricakovanji poslovodstva, ter neposredne stroške, ki se lahko pripišejo nabavni vrednosti. Ce Skupina placilo nabavne vrednosti odloži na daljši cas, razliko med ustreznikom cene v denarju in celotnim placilom pripozna kot obresti in jih usredstvi. Torej med stroške, ki povecujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, Skupina vkljucuje tudi stroške izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva, do njegove usposobitve za uporabo, ce nastaja dlje kot eno leto. Stroške izposojanja pripiše nabavni vrednosti osnovnega sredstva ob zakljucku investicije. V primeru, ko investicija v tekocem letu ni dokoncana, se stroški izposojanja pripišejo na zadnji dan obracunskega obdobja postavkam projekta (investicijskim postavkam). Postavke so poimensko navedene v pogodbi o kreditiranju, stroške izposojanja pa pripiše tudi tistim postavkam projekta, ki poimensko niso navedene, njihova nacrtovana vrednost pa presega 400.000 €. Ce se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstojece zgradbe strošek priprave gradbišca, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v lastnem okviru, Skupina doloci z uporabo enakih nacel kot pri kupljenem sredstvu. Družbe v Skupini, ki same izdelujejo sredstva, v nabavno vrednost vkljucijo stroške, ki se nanašajo neposredno nanj, in tiste splošne stroške gradnje ali izdelave, ki jih temu sredstvu lahko pripišejo. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti vecja od nabavne vrednosti enakih ali podobnih opredmetenih osnovnih sredstev na trgu. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v Skupini, tako sestavljajo storitve zunanjih izvajalcev, ure neposrednega dela, stroški materiala (vrednoteni po povprecni drseci ceni na nivoju organizacijske enote) in drugi neposredni stroški (amortizacija delovnih sredstev, upravne in sodne takse, notarske storitve …). Skupina ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo in odstranitev opredmetenih osnovnih sredstev, obnovitev mest in podobnih obveznosti. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva Skupina uporablja model nabavne vrednosti. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, in ne med naložbenimi nepremicninami, Skupina izkazuje tudi elektrodistribucijsko infrastrukturo, ki je dana v poslovni najem družbi SODO, po Pogodbi s SODO. Po vsebini gre za lastniško uporabljanje sredstev, Skupina pa jih izvirno ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose, ampak z namenom opravljanja svoje dejavnosti. Ce pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povecujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveca njegova nabavna vrednost. Ce pa stroški povecujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveca nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Stroški v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so nastali kasneje in so potrebni, da normalno deluje, se izkazujejo kot stroški vzdrževanja. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obracunava posamicno na podlagi metode enakomernega casovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Povprecne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine Ocenjena doba Amortizacijska amortizirljivih sredstev koristnosti (v letih) stopnja (v %) Zgradbe energetske infrastrukture 25–40 2,5–4 Zgradbe hidroelektrarn 5–40 2,5–20 Soncne elektrarne 12–25 4–8,33 Ostale zgradbe 15–50 2–6,67 Oprema energetske 10–35 2,86–10 infrastrukture Racunalniška strojna oprema 3 33,33 Oprema hidroelektrarn 3–30 3,33–33,33 Ostala oprema 2–20 5–50 Vlaganja v tuja opredmetena 4–25 4–25 osnovna sredstva Vozila 8–12 8,33–12,5 Amortizirljivi znesek opredmetenih osnovnih sredstev je enak njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve, ki se premišljeno razporeja skozi celotno dobo koristnosti. Skupina letno preverja dobo koristnosti in preostalo vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preracuna za sedanja in prihodnja obdobja, ce so pricakovanja bistveno drugacna od ocen. Ucinek spremembe ocene Skupina opiše v pojasnilih v obracunskem obdobju, v katerem je prišlo do nje. 13.3.4 Naložbene nepremicnine Pri pripoznavanju naložbenih nepremicnin Skupina upošteva enake pogoje kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih, zanesljivost izmere nabavne vrednosti in pritekanje gospodarskih koristi. Naložbena nepremicnina je nepremicnina, ki jo Skupina poseduje z namenom, da bi prinašala najemnino, da bi povecevala vrednost dolgorocne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremicnine v skupini ustvarjajo denarne tokove neodvisno od drugih sredstev, ki jih Skupina poseduje. Naložbene nepremicnine v Skupini so predvsem: › zemljišce, posedovano za povecevanje vrednosti dolgorocne naložbe, ne pa za kratkorocno prodajo v rednem poslovanju; › zemljišce, za katero skupina še ni dolocila prihodnje uporabe; › zgradba, oddana v enkratni ali veckratni poslovni najem; › prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali veckratni poslovni najem; › nepremicnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremicnine. Med naložbene nepremicnine ne sodijo: › nepremicnine, ki jih uporabljajo zaposleni (na primer stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem); › nepremicnine, dane v dolgorocni poslovni najem družbi SODO Maribor, na podlagi dolgorocne Pogodbe s SODO; › nepremicnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor. Do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgorocni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne. Vse prej naštete nepremicnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Naložbene nepremicnine se po zacetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Skupina prenese sredstva s konta ali na konto naložbenih nepremicnin samo takrat, kadar se spremeni uporaba in obstajajo dokazi o spremembi uporabe. Tak primer je prodaja, ki je verjetna v roku enega leta, prenos v skupino za odtujitev oziroma med sredstva, namenjeni prodaji. Pri amortiziranju Skupina uporablja metodo enakomernega casovnega amortiziranja. Doba koristnosti naložbenih nepremicnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva. 13.3.5 Sredstva, prejeta in dana v najem Najem je pogodbeno razmerje, ki podeljuje pravico do obvladovanja uporabe opredeljenega sredstva za dogovorjeno casovno obdobje, in sicer proti placilu. Najeme Skupina razvršca na podlagi obsega tveganj in koristi, povezanih z lastništvom najetega sredstva, ki bremenijo najemodajalca ali najemnika. Razvršca jih v dve skupini, in sicer kot financni najem, ce se skoraj vsa tveganja in koristi v zvezi z lastništvom prenesejo na najemnika, ter poslovni najem, ce ne pride do pomembnega prenosa tveganj in koristi, povezanih z lastništvom. Najem se razvrsti ob sklenitvi pogodbenega razmerja. Zacetek najema je datum, ko najemnik lahko zacne izkorišcati pravico do uporabe najetega sredstva. Najemi sredstev, ki jih Skupina prejema v najem, so opredeljeni kot financni ali poslovni najemi. Financne najeme pripozna v izkazu financnega položaja kot sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti najetega sredstva. Financni najem povzroca stroške amortizacije amortizirljivih sredstev in financni odhodek v obracunskem obdobju. Skupina uporablja pri amortiziranju najetih sredstev enako usmeritev kot pri lastnih sredstvih. Pri poslovnih najemih Skupina odhodke najema casovno enakomerno pripoznava v celotni dobi najema, v izkazu poslovnega izida. Vsa pogodbena razmerja, kjer Skupina nastopa kot najemodajalec za sredstva, so sklenjena kot poslovni najem. Skupina sredstva izkazuje med svojimi opredmetenimi sredstvi. Prihodke od najemnin v dobi najema enakomerno casovno pripoznava med cistimi poslovnimi prihodki. Vsi stroški, povezani s sredstvi, danimi v najem (vkljucno z amortizacijo), so pripoznani med odhodki obdobja. 13.3.6 Financni instrumenti Financni instrumenti vkljucujejo naslednje postavke: › neizpeljana financna sredstva, › neizpeljane financne obveznosti in › izpeljani financni instrumenti. Neizpeljana financna sredstva Neizpeljana financna sredstva so: › financne naložbe, ki se v izkazu financnega položaja izkazujejo kot dolgorocne in kratkorocne financne naložbe, › terjatve in posojila, › denarna sredstva in njihovi ustrezniki. Financne naložbe Neizpeljane financne instrumente Skupina ob zacetnem pripoznanju razvrsti v eno od naslednjih kategorij: financna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajocega donosa, financna sredstva po odplacni vrednosti in financna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bil instrument pridobljen. Vse dolgorocne financne naložbe v kapital drugih podjetij so razvršcene v skupino financnih sredstev po odplacni vrednosti. Pri obracunavanju obicajnega nakupa ali prodaje financnega sredstva Skupina v knjigovodskih razvidih in izkazu financnega položaja táko financno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (menjave), to je datumom, na katerega se Skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ob zacetnem pripoznanju se financna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Zacetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa ali izdaje financnega sredstva, razen pri financnih naložbah, razvršcenih v Skupino financne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Financne naložbe v pridružene družbe ter skupne podvige se merijo po kapitalski metodi. V primeru, da obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se navedene naložbe testirajo zaradi oslabitve skladno z MRS 36 – Oslabitev sredstev A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolocene osebe placilo dolga, ali v primeru danih predplacil dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Skupina terjatve ob zacetnem pripoznanju izkazuje v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo placane. Kasneje se lahko povecajo ali zmanjšajo zaradi naknadnih popustov, zaradi vracil blaga zaradi neustrezne kakovosti, za prejeta placila in drugacne oblike poravnave. Po zacetnem pripoznanju se terjatve merijo po odplacni vrednosti. V izkazu financnega položaja se dolgorocne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgorocne terjatve, ki bodo zapadle v placilo v letu dni po dnevu izkaza financnega položaja, izkazujejo kot kratkorocne terjatve. Najmanj cetrtletno, in sicer pred sestavitvijo cetrtletnega obracuna poslovanja, Skupina preverja ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Terjatve, za katere domneva, da ne bodo poravnane delno ali v celoti, izkaže kot dvomljive; ce se zaradi njih zacne sodni postopek ali obstaja spor o njihovem placilu, pa kot sporne. V ta namen ima Skupina vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev uvršca vse terjatve: › v izvršilnih postopkih na podlagi izvršilnega naslova; › v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. tožba) in › postopkih zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stecajni postopek). Popravek vrednosti kratkorocnih poslovnih terjatev do kupcev družbe v Skupini oblikujejo na podlagi kriterija zapadlosti in zavarovanja terjatev. Tako pridobljena ocena se v nadaljevanju popravi z individualno oceno glede na kreditno sposobnost kupca in zunanje ter notranje znake slabitev. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Skupina med denarna sredstva uvršca: › denarna sredstva na transakcijskih in deviznih racunih pri banki ali drugi financni instituciji, ki se lahko uporabi za placevanje, in › denarne ustreznike. Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Skupina ima odprte transakcijske racune pri naslednjih poslovnih bankah: Banka, pri kateri je Številka TRR Družba TRR odprt Gorenjska banka, 07000-0000641939 Elektro Gorenjska Kranj Gorenjska banka, 07000-0000542805 Gorenjske elektrarne Kranj Deželna banka Slo­ 19100-0011259911 Elektro Gorenjska venije, Ljubljana Unicredit banka, 29000-0001824912 Elektro Gorenjska Ljubljana 30000-0003480687 Sberbank, Ljubljana Elektro Gorenjska Gorenjska banka, 07000-0003208559 GEK Vzdrževanje Kranj Vsi transakcijski racuni se vodijo v evrih, le transakcijski racun št. 07000-0000641939 pri Gorenjski banki Kranj je odprt tudi kot devizni racun. Racun pri Sberbanki predstavlja varcevalni racun. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ce se po prvem pripoznanju spremeni valutni tecaj. Tecajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveca ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se izkaže financni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa financni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. a. Neizpeljane financne obveznosti Neizpeljane financne obveznosti so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. V izkazu financnega položaja Skupine se dolgorocni dolgovi, ki so že zapadli v placilo (a še niso poravnani), in dolgorocni dolgovi, ki bodo zapadli v placilo v najvec letu dni po dnevu izkaza financnega položaja, izkazujejo kot kratkorocni dolgovi. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Dolgovi so lahko financni (dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dolgovi do najemodajalcev v primeru financnega najema) ali poslovni (kupljen material ali storitev od dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do države, obveznosti do kupcev za prejete predujme in varšcine). Po zacetnem pripoznanju se dolgovi merijo po odplacni vrednosti. Povecujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplacane zneske in morebitne drugacne poravnave, ce o tem obstaja sporazum z upnikom. Pripoznanja dolgov v knjigovodskih razvidih in izkazu financnega položaja se odpravijo, ce je obveznost, dolocena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana (in je organizacija ne namerava poravnati). b. Izpeljani financni instrumenti Skupina uporablja izpeljane financne instrumente za varovanje pred izpostavljenostjo obrestnemu tveganju. Skupina v skladu s politiko obvladovanja tveganj sprememb obrestnih mer za šcitenje denarnih tokov (obveznosti) iz naslova najetih dolgorocnih posojil uporablja enostavne obrestne zamenjave. Pri zamenjavah obrestnih mer se poštena vrednost na dan izkaza financnega položaja vrednoti z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov. Cilj politike varovanja je predvidljiv odhodek financiranja v višini fiksne obrestne mere iz obrestne zamenjave, povecane za obrestno maržo iz kreditne pogodbe. Varovalno razmerje se obdrži do zapadlosti varovane postavke. Poštena vrednost obrestne zamenjave je ob koncu varovanja enaka 0 €. Pri varovanju denarnih tokov in cistih financnih naložb pred tveganjem se del dobicka ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajocem donosu, neuspešni del dobicka pa se pripozna v poslovnem izidu. Dobicek ali izgubo iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki se nanaša na uspešni del varovanja, ki je bil pripoznan v drugem vseobsegajocem donosu, je treba prerazvrstiti v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve v istem obdobju ali obdobjih, v katerem oziroma v katerih napovedani denarni tokovi, varovani pred tveganjem, vplivajo na poslovni izid (na primer, ko se izvede predvidena prodaja) oziroma pri odtujitvi ali delni odtujitvi poslovanja v tujini. 13.3.7 Zaloge Zaloge so sredstva, ki so namenjena prodaji v rednem poslovanju, ki se porabljajo v postopku proizvajanja za tako prodajo ali so v obliki materialov, ki bodo porabljeni pri proizvajanju ali opravljanju storitev. Kolicinsko enoto zaloge materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) Skupina ob zacetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni. Nabavno ceno sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevracljive dajatve (tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne) ter neposredni stroški nabave. Stroške materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, izkazuje po metodi drsecih tehtanih povprecnih cen na nivoju organizacijskih enot. Drseca tehtana povprecna cena se izracunava na dnevnem nivoju. Skupina vrednoti zaloge po izvirni vrednosti. Sproti oziroma najmanj enkrat letno, ob inventuri, preveri realno vrednost zalog in jo slabi, ce njihova izvirna, knjigovodska vrednost presega cisto iztržljivo vrednost, ki pomeni ocenjeno prodajno ceno. 13.3.8 Druga sredstva Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje kratkorocno nezaracunane prihodke in odložene stroške oziroma odhodke. Nezaracunani prihodki so prihodki, ki se upoštevajo v poslovnem izidu, ceprav še niso bili zaracunani. Odloženi stroški oziroma odhodki so zneski, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo poslovnega izida. 13.3.9 Kapital Celotni kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, druge rezerve in zadržani poslovni izid. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 13.3.10 Rezervacije Skupina rezervacije pripozna, ce ima zaradi preteklih dogodkov pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoce zanesljivo oceniti in se kažejo prihodnji dogodki, ki lahko vplivajo na potrebni znesek za poravnavo obveze. Skupina pred oblikovanjem rezervacije najprej presoja verjetnost nastanka prihodnjega dogodka. Upošteva se, da bo prihodnji dogodek res nastal, ce zanj v casu presoje obstajajo materiali dokazi (npr. vložena tožba, vložen denacionalizacijski zahtevek …). Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povecanju ali zmanjšanju. Pogojne obveznosti se ne štejejo kot rezervacije. Med pomembnimi rezervacijami Skupina vkljucuje dolgorocne zaslužke zaposlenih, ki jih deli na: › jubilejne nagrade, ki se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlenih, in › odpravnine ob upokojitvi, ki se uvršcajo med pozaposlitvene zaslužke. Izracun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pripravi pooblašcena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodocih izplacil, diskontiranih na dan izkaza financnega položaja, pri tem pa se upoštevajo še stroški službovanja tekocega obdobja, stroški obresti ter aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Skupina na presecni dan izkaza financnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: › zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoce leto; › zneska povecanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij v primeru uvedbe ali spremembe programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); › obracunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); › ucinkov vseh omejitev ali skrcenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Aktuarski dobicki in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru drugih rezerv, ki so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni cisti poslovni izid v dejanskih zneskih, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Skupina jubilejne nagrade uvršca med druge dolgorocne zaslužke zaposlencev. Na presecni dan izkaza financnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za jubilejne nagrade (vkljucno z aktuarskimi dobicki in izgubami). Pripoznanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in v izkazu financnega položaja se odpravi, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni vec potrebe po njih. Rezervacije na racun vnaprej vracunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Zato se pri porabljanju rezervacij stroški ali odhodki ne pojavljajo vec v izkazu poslovnega izida. 13.3.11 Brezplacno pridobljena sredstva Brezplacno pridobljena sredstva sestavljajo: › prikljucki odjemalcev, ki jih je Skupina prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo, v skladu s predpisi, in sicer s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem elektricne energije iz distribucijskega omrežja elektricne energije, › brezplacni prevzemi drugih osnovnih sredstev, › sredstva, pridobljena z državno podporo ali donacijo, in › sredstva, pridobljena s prejetimi denarnimi sredstvi, namenjena za gradnjo ali nabavo osnovnega sredstva. Brezplacno pridobljena sredstva se v racunovodskih izkazih na zacetku pripoznajo kot odloženi prihodki v okviru drugih dolgorocnih obveznosti. Kasneje so v izkazu poslovnega izida pripoznane med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 13.3.12 Druge obveznosti Med drugimi obveznostmi Skupina izkazuje odložene prihodke in vnaprej vracunane stroške oziroma odhodke. Odloženi prihodki so prihodki, prejeti za kritje stroškov in pripoznani dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih stroški nastanejo. Ostali prihodki se pripoznajo, ko Skupina pricakuje, da bodo nastali prejemki. Vnaprej vracunani stroški so zneski, ki se še niso pojavili, vendar že vplivajo na poslovni izid. 13.3.13 Odložene obveznosti in terjatve za davek ter davek od dobicka Odložene terjatve in obveznosti za davek Skupina obracuna z uporabo metode obveznosti po izkazu financnega položaja, ki se osredotoca na zacasne razlike. Nanašajo se na tiste postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavcljive ali odbitne v prihodnjih letih. Odloženo terjatev za davek Skupina pripozna za odbitne zacasne razlike, prenesene neizrabljene davcne izgube in prenesene neizrabljene davcne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti neizrabljene davcne izgube in neizrabljene davcne dobropise. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih Skupine ne pripoznavajo, ce so zneski odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek posamic ali skupno za Skupino nepomembni. Odloženi davek se doloci ob uporabi davcnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum izkaza financnega položaja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoce odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce odpraviti zacasne razlike. Ob koncu vsakega porocevalskega obdobja Skupina ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve za davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za davek, ce je verjetno, da bo prihodnji dobicek dovolil pokritje odložene terjatve za davek. Odmerjeni davek iz dobicka je znesek davka, ki ga je treba poravnati (povrniti) glede na obdavcljivi dobicek (davcno izgubo) v posameznem obdobju, ob uporabi davcnih stopenj, uveljavljenih na datum porocanja, in morebitne prilagoditve davcnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. 13.3.14 Prihodki Skupina prihodke pripozna ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina meni, da bo do njega upravicena v zameno za to blago ali storitve. Le zanemarljiv del prihodkov se pripoznava skozi casovno obdobje. Prihodke pripozna iz prodaje proizvodov, opravljanja storitev, ter uporabe sredstev Skupine, ki prinašajo obresti, licencnine in dividende pri drugih. Prihodke v poslovnih knjigah razclenjuje na poslovne in financne prihodke. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki. Med slednjimi so tudi poslovni prihodki, ki se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost, ali kot posledica popravka vrednosti terjatev. Financni prihodki se pojavljajo v zvezi s financnimi naložbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obracunane obresti in deleži v dobicku drugih pa tudi prevrednotovalni financni prihodki. Obresti od neplacanih terjatev se ne pripoznajo kot prihodek, ampak povecujejo popravek vrednosti terjatev, ker obstaja utemeljen dvom o placilu terjatev, dokler ni placana glavnica. Zneski, zbrani v korist družbe SODO pri poslovanju v svojem imenu in za racun družbe SODO, se ne izkazujejo med prihodki, temvec med obveznostmi iz poslovanja do družbe SODO. 13.3.15 Odhodki Odhodki se razclenjujejo na poslovne in financne odhodke. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja in prevrednotovalni poslovni odhodki. Slednji se pojavljajo predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremicnin, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugacni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih financnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve financnih naložb in zaradi prodaje ali drugacne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretecenim casom in veljavno obrestno mero. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 13.3.16 Konsolidiran izkaz denarnih tokov Skupina predstavlja svoje denarne tokove iz poslovanja, naložbenja in financiranja na nacin, ki najbolj ustreza njenemu poslovanju. Izkaz denarnih tokov sestavlja po neposredni metodi. Za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov se med denarna sredstva uvršcajo tudi denarni ustrezniki. To so kratkorocne, hitro unovcljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Pri posamezni skupini sredstev (npr. neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev) se kot povecanje (izdatki) štejejo placane nabavne vrednosti na novo pridobljenih sredstev, kot zmanjšanje (prejemki) pa prejeta placila za vrednosti odtujenih sredstev. Denarne tokove, ki se nanašajo na usredstvenje razvojnih stroškov in v lastnem okviru napravljenih opredmetenih osnovnih sredstev, razvršca med denarne tokove pri naložbenju. Denarne tokove iz prejetih in danih obresti in dividend Skupina razvršca glede na vsebino poslovnega dogodka med denarne tokove iz poslovnih, naložbenih in financnih aktivnosti. 13.3.17 Cisti dobicek na delnico Skupina osnovni cisti dobicek na delnico izracuna tako, da dobicek, ki pripada navadnim delnicarjem, deli s tehtanim povprecnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni cisti dobicek na delnico je enak osnovnemu, saj vse delnice pripadajo istemu razredu navadnih kosovnih delnic. 13.4 Dolocanje poštene vrednosti Financni instrumenti so izkazani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoce prodati sredstvo ali zamenjati obveznosti med dobro obvešcenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Pri dolocanju poštene vrednosti financnih instrumentov Skupina upošteva naslednjo hierarhijo ravni dolocanja poštene vrednosti: › prva raven zajema kotirane (neprilagojene) cene na delujocih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, › druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je kljub temu mogoce pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa), › tetja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri dolocanju cene sredstva ali obveznosti, vkljucno s predpostavkami o tveganjih. Kot osnovo za pošteno vrednost financnih instrumentov Skupina uporablja kotirane cene. Ce financni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoc, Skupina za ocenitev poštene vrednosti financnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Za dolocanje poštene vrednosti obrestne zamenjave se uporabljajo podatki, ki jih družbam v Skupini posredujejo banke, pri katerih imajo sklenjene posamezne zamenjave. Pri naložbenih nepremicninah Skupina razkriva pošteno vrednost. Poštena vrednost izhaja iz cenitev naložbenih nepremicnin, ki se opravi vsakih 3–5 let. Poslovne in druge terjatve niso diskontirane zaradi kratkorocnosti, so pa upoštevane slabitve na pošteno vrednost. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14 Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja 14.1 Neopredmetena sredstva V naslednjih tabelah je prikazano gibanje neopredmetenih sredstev v letih 2018 in 2017. Zneski so v € Premoženjske pravice Skupaj neopredmetena 2018 Premoženjske pravice v pridobivanju sredstva 1 2 3 4 = 2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2018 5.455.281 187.510 5.642.791 Nove pridobitve 22.011 318.711 340.722 Odtujitve, izlocitve, prenosi -279.125 0 -279.125 Dokoncanje investicij v teku 236.737 -236.737 0 Stanje 31. 12. 2018 5.434.903 269.484 5.704.388 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2018 4.036.330 0 4.036.330 Povecanje (amortizacija) 538.966 0 538.966 Odtujitve, izlocitve, prenosi -279.125 0 -279.125 Stanje 31. 12. 2018 4.296.171 0 4.296.171 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2018 1.418.950 187.510 1.606.459 Stanje 31. 12. 2018 1.138.733 269.484 1.408.216 Zneski so v € 2017 Racunalniška programska oprema Premoženjske pravice v pridobivanju Skupaj neopredmetena sredstva 1 2 3 4 = 2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2017 5.164.761 11.704 5.176.465 Nove pridobitve 279.163 409.174 688.337 Odtujitve, izlocitve, prenosi -222.012 0 -222.012 Dokoncanje investicij v teku 233.368 -233.368 0 Stanje 31. 12. 2017 5.455.280 187.510 5.642.790 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2017 3.816.455 0 3.816.455 Povecanje (amortizacija) 441.887 0 441.887 Odtujitve, izlocitve, prenosi -222.012 0 -222.012 Stanje 31. 12. 2017 4.036.330 0 4.036.330 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2017 1.348.306 11.704 1.360.011 Stanje 31. 12. 2017 1.418.950 187.510 1.606.459 Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na dolgorocne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice do uporabe racunalniških programskih rešitev oz. licence. Premoženjske pravice v pridobivanju sestavljajo vlaganja v prenovo in posodobitev racunalniške programske opreme. Od vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2018, jih je bilo 56 % v celoti amortiziranih. Na zadnji dan leta 2017 je bilo v celoti amortiziranih 60 % neopredmetenih sredstev. Delež je izracunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev. Skupina na dan 31. 12. 2018 nima financnih zavez v zvezi s pridobitvijo neopredmetenih osnovnih sredstev. 2018 Zemljišca 14.2 Opredmetena osnovna sredstva Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2018 znašala 209.484.786 €, kar predstavlja 88 % bilancne vsote Skupine. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2017 je njihova vrednost vecja za 7,3 mio € oziroma 3,6 %. Prikaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2018: Zneski so v € Opredmetena Skupaj Zgradbe Oprema osnovna sredstva v opredmetena gradnji osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2018 8.030.495 290.877.351 135.597.195 3.493.960 437.999.002 Nove pridobitve 49.334 33.548 2.339.117 16.088.921 18.510.919 Odtujitve, izlocitve, prenosi -420 -2.293.468 -3.398.038 0 -5.691.927 Prenos iz investicij v teku 13.732 12.199.464 4.554.729 -16.767.925 Stanje 31. 12. 2018 8.093.140 300.816.894 139.093.003 2.814.957 450.817.994 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2018 0 155.120.317 80.695.024 0 235.815.341 Povecanje (amortizacija) 0 5.486.882 5.251.749 0 10.738.631 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -2.051.578 -3.169.185 0 -5.220.763 Stanje 31. 12. 2018 0 158.555.621 82.777.588 0 241.333.209 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2018 8.030.495 135.757.034 54.902.172 3.493.961 202.183.660 Stanje 31. 12. 2018 8.093.140 142.261.273 56.315.417 2.814.956 209.484.786 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Prikaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2017: Zneski so v € 2017 Zemljišca Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva v gradnji Skupaj opredmetena osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2017 7.996.397 295.659.285 133.636.523 3.519.476 440.811.682 Nove pridobitve 33.193 109.329 2.424.375 13.937.494 16.504.392 Odtujitve, izlocitve, prenosi -12.069 -14.277.731 -5.018.450 -8.821 -19.317.071 Prenos iz investicij v teku 12.974 9.386.467 4.554.748 -13.954.189 Prenos iz/na naložbene neprem. 0 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2017 8.030.495 290.877.351 135.597.196 3.493.961 437.999.003 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2017 0 163.738.927 79.865.351 0 243.604.278 Povecanje (amortizacija) 0 5.383.403 5.385.264 0 10.768.667 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -14.002.014 -4.555.591 0 -18.557.605 Stanje 31. 12. 2017 0 155.120.316 80.695.024 0 235.815.340 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2017 7.996.397 131.920.359 53.771.173 3.519.476 197.207.403 Stanje 31. 12. 2017 8.030.495 135.757.034 54.902.172 3.493.961 202.183.662 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Nove pridobitve so predstavljene v Poslovnem porocilu, poglavje 5.4 – Investicijska vlaganja. Med posamicno pomembnejšimi pridobitvami so: Zgradbe: › Investicija v 35 kV DV Podkuže – Kr. Gora (1.454.087 €), › investicija v GD RTP Brnik (352.126 €) in › investicija v 110 KV DV RTP Labore – RTP Primskovo (320.939 €). Odtujitve in izlocitve opredmetenih osnovnih sredstev so posledica novih investicij ter investicij v posodobitev in obnovo (rekonstrukcijo) obstojecih sredstev. Med posamicno pomembnejšimi odtujitvami (izlocitvami) povezanimi z energetskimi objekti so naslednje zgradbe: › Elektro oprema RP Bled (zmanjšanje nabavne vrednosti za 1.009.013 € in popravka vrednosti za 1.009.013 €), › Elektro oprema RP Ukova (zmanjšanje nabavne vrednosti za 616.055 € in popravka vrednosti za 616.055 €), › 20 KV DV RTP Labore – Jeprca – RTP Medvode (zmanjšanje nabavne vrednosti za 580.387 € in popravka vrednosti za 580.387 €) in › TRAFO 8 MVA 20/10 (zmanjšanje nabavne vrednosti za 237.857 € in popravka vrednosti za 237.857 €). Postavke infrastrukture se v celoti nanašajo na elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/2016). Poleg zgradb in opreme obsega tudi del zemljišc. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2018 znaša 179.729.601 € (31. 12. 2017: 171.348.911 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih SODO izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ima SODO pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno elektroenergetsko infrastrukturo. Oprema: › merilne naprave projekt AMI (1.103.242 €), › EO RTP Brnik (1.055.464 €), › Trafo RT 31500/110 v stikališcu 110 KV Zlato Polje (608.899 €). Družba Gorenjske elektrarne je v letih od 2012 do 2016 za desetletno do dvanajstletno obdobje oddala v najem prenovljene sisteme razsvetljave v trgovskih centrih, ki so v lasti najemnika. Družba kot investitor je v celoti prenovila sisteme razsvetljave, prenovljene pa dala najemniku v poslovni najem. Pri tem so vsa pomembna tveganja v zvezi s predmetom najema ostala na najemodajalcu – družbi. Knjigovodska vrednost vseh sredstev, danih v poslovni najem, znaša 272.391 €. V letu 2018 so prihodki od najemnin znašali 17.526 €, v naslednjih petih letih bodo dodatnih 88 tisoc €. Skupina med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje tudi sredstva (opremo), ki se nanašajo na HE Jelendol, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski postopek, v katerem upravicenci zahtevajo vrnitev. Skupina ni lastnik nepremicnin, temvec le premicnin, to je strojne opreme v tej hidroelektrarni. Od vseh opredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2018, jih je bilo 22,3 % v celoti amortiziranih (na dan 31. 12. 2017 je bilo teh sredstev 23,7 %). Delež je izracunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev. Za financiranje novih pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev je Skupina v letu 2018 in v prejšnjih letih najela tudi dolgorocna posojila, katerih stanje na dan 31. 12. 2018 znaša 54.880.387 € (31. 12. 2017: 53.428.264 €). Glejte tudi poglavje 14.12 – Dolgorocne financne obveznosti. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14.3 Naložbene nepremicnine Vrednost naložbenih nepremicnin je konec leta 2018 znašala 1.813.588 €. Gibanje njihove nabavne vrednosti, popravka vrednosti in njihove neodpisane vrednosti v letih 2018 in 2017 je prikazano v naslednjih tabelah. Gibanje naložbenih nepremicnin v letu 2018: Zneski so v € 2018 Zemljišca Zgradbe Naložbene nepremicnine v pridobivanju Skupaj naložbene nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2018 732.921 2.475.012 2.450 3.210.383 Nove pridobitve 0 0 54.826 54.826 Odtujitve, prenosi 0 0 0 0 Prenos na sredstva za prodajo -248.803 -492.600 0 -741.404 Prenos iz investicij v teku 0 53.036 -53.036 Prenos iz/na opredmetena OS 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2018 484.118 2.035.448 4.240 2.523.805 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2018 0 1.039.715 0 1.039.715 Amortizacija 0 52.845 0 52.845 Odtujitve, prenosi 0 0 0 0 Prenos na sredstva za prodajo 0 -382.343 0 -382.343 Prenos iz/na opredmetena OS 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2018 0 710.218 0 710.218 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2018 732.921 1.435.298 2.450 2.170.669 Stanje 31. 12. 2018 484.118 1.325.230 4.240 1.813.588 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Gibanje naložbenih nepremicnin v letu 2017: Zneski so v € 2017 Zemljišca Zgradbe Naložbene nepremicnine v pridobivanju Skupaj naložbene nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1.1.2017 762.888 2.538.292 0 3.301.180 Nove pridobitve 5.304 0 85.886 91.190 Odtujitve, prenosi 0 0 0 0 Prenos na sredstva za prodajo -35.271 -146.716 0 -181.986 Prenos iz investicij v teku 0 83.436 -83.436 Prenos iz/na opredmetena OS 0 0 0 0 Stanje 31.12.2017 732.921 2.475.012 2.450 3.210.383 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2017 0 54.101 0 54.101 Amortizacija 0 5.486.882 5.251.749 10.738.631 Odtujitve, prenosi 0 0 0 0 Prenos na sredstva za prodajo 0 -93.193 0 -93.193 Prenos iz/na opredmetena OS 0 0 0 0 Stanje 31.12.2017 0 1.039.715 0 1.039.715 Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2017 762.888 1.459.485 0 2.222.372 Stanje 31.12.2017 732.921 1.435.298 2.450 2.170.669 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO V nadaljevanju je prikazana struktura naložbenih nepremicnin. Zneski so v € Opis postavke 31 .12. 2018 31. 12. 2017 Stanovanja 413.928 436.714 Pocitniške kapacitete 782.201 751.979 Ostale zgradbe 129.102 246.604 Zemljišca 484.118 732.921 Naložbene nepr. v pridobivanju 4.240 2.450 Skupaj naložbene nepremicnine 1.813.588 2.170.669 Na dan 31. 12. 2015 je bila opravljena cenitev naložbenih nepremicnin. Cenitev je opravil pooblašcen ocenjevalec vrednosti nepremicnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Vrednotenje je bilo izvršeno skladno s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS št. 106/2010, s spremembo), Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013), Slovenskim poslovnofinancnim standardom št. 2 (ocenjevanje vrednosti pravic na nepremicninah, Uradni list RS, št. 106/2013) in Stvarnopravnim zakonikom (Uradni list RS, št. 87/2002, 91/2013). Na osnovi te cenitve je znašala poštena vrednost naložbenih nepremicnin, ki jih Skupina izkazuje v stanju na dan 31. 12. 2018, 2.389.182 €. Ponovna cenitev naložbenih nepremicnin v letu 2018 ni bila opravljena, so pa bile preverjene pomembne predpostavke k cenitvi, ki se niso bistveno spreminjale. Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremicninah znašajo 194.952 € (v letu 2017: 187.687 €). Neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoce iz naložbenih nepremicnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v letu 2018, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzrocili prihodkov od najemnin v letu 2018, sestavljajo stroški amortizacije (52.845 €) ter stroški materiala in storitev (100.377 €). V letu 2017 so stroški amortizacije znašali 54.101 €, stroški materiala in storitev pa 90.695 €. Vse naložbene nepremicnine so v lasti Skupine in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. V okviru naložbenih nepremicnin v letu 2018 ni bilo pomembnejših pridobitev. Stavba na Zlatem Polju v Kranju je bila skupaj z zemljišcem prerazvršcena med nekratkorocna sredstva za prodajo. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14.4 Dolgorocne financne naložbe Dolgorocne financne naložbe Skupine na dan 31. 12. 2018 znašajo 7.622.874 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2017 (7.239.015 €) se njihova vrednost ni bistveno spreminjala. Najvecjo postavko v okviru dolgorocnih financnih naložb predstavlja naložba v družbo ECE (6.903.132 €). Naložba je bila pripoznana v letu 2015, vrednost naložbe je tedaj znašala 5.606.005 €. Naložba je v Skupinskih racunovodskih izkazih upoštevana z uporabo kapitalske metode. To pomeni, da se vrednost naložbe konec vsakega obracunskega obdobja poveca za sorazmerni del cistega dobicka in neposrednih sprememb v kapitalu te družbe ter zmanjša za izplacane zneske dobicka. Od družbe ECE je Skupina v letu 2018 prejela 345.431 € dividend. Pomembnejši podatki iz izkazov družbe ECE so za leto 2018 naslednji: Zneski so v € Postavka 31. 12. 2018 oz. leto 2018 Kratkorocna sredstva 41.639.371 Nekratkorocna sredstva 2.465.200 Kratkorocne obveznosti 24.397.120 Kapital, rezervacije in nekratkorocne 20.404.701 obveznosti Prihodki 132.296.137 Cisti poslovni izid 2.859.689 Drugi vseobsegajoci donos 5.917 Celotni vseobsegajoci donos 2.865.606 V okviru financnih naložb, obracunanih z uporabo kapitalske metode, je poleg naložbe v družbo ECE evidentirana še naložba v družbo Soenergetika. Dolgorocno vložena sredstva v Eldom Maribor predstavljajo sredstva, vložena v skupne pocitniške kapacitete elektroenergetskih podjetij, s katerimi upravlja Eldom. V zvezi z dolgorocnimi financnimi naložbami je Skupina izpostavljena predvsem tveganju neugodnih sprememb poštene vrednosti dolgorocnih financnih naložb. Skupina nima v posesti posebnih financnih instrumentov za varovanje pred tem tveganjem. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v Poslovnem porocilu, v poglavju 4 – Sistemi vodenja in kakovosti. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Gibanje dolgorocnih financnih naložb v letih 2018 in 2017 je prikazano v naslednjih dveh tabelah. Zneski so v € Opis naložbe Oznaka delnice Število delnic Delež v lastništvu (v %) Stanje Povecanja v letu 2018 Zmanjšanja v letu 2018 Stanje 1. 1. 2018 31. 12. 2018 1. 1. 2018 31. 12. 2018 1. 1. 2018 Spr. Novevrednosti pridobitve (kapit. oz. preraz­metoda) poreditve Spr. vrednosti Prodaja oz. (kapit. izlocitev metoda) 31. 12. 2018 Soenergetika, d.o.o. - -- 25,00 % 25,00 % 458.498 0 0 -5.709 0 452.789 ECE d.o.o. 25,674 % 25,674 % 6.512.724 390.409 0 0 0 6.903.132 Informatika, d.d., Maribor INFG 1.562 0 9,56 % 0 0 124.155 0 0 124.155 Skupaj naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 6.971.222 390.409 124.155 -5.709 0 7.480.076 Informatika, d.d., Maribor INFG 1.562 9,56 % 124.155 0 0 0 -124.155 0 Skupaj druge delnice in deleži 124.155 0 0 0 -124.155 0 Skupaj dolgorocne financne naložbe, razen posojil 7.095.376 390.409 124.155 -5.709 -124.155 7.480.076 Dolgorocno vložena sredstva (Eldom Maribor) 142.798 0 0 0 0 142.798 Zaposleni 840 0 0 0 -840 0 Skupaj dolgorocna posojila 143.638 0 0 0 -840 142.798 SKUPAJ DOLGOROCNE FINANCNE NALOŽBE 7.239.015 390.409 124.155 -5.709 -124.995 7.622.874 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Zneski so v € Opis naložbe Oznaka delnice Število delnic Delež v lastništvu (v %) Stanje Povecanja v letu 2017 Zmanjšanja v letu 2017 Stanje 1. 1. 2017 31. 12. 2017 1. 1. 2017 31. 12. 2017 1. 1. 2017 Spr. Novevrednosti pridobitve (kapit. oz. preraz­metoda) poreditve Spr. vrednosti Prodaja oz. (kapit. izlocitev metoda) 31. 12. 2017 Soenergetika, d.o.o. - -- 25,00 % 25,00 % 471.937 0 0 -13.439 0 458.498 ECE d.o.o. 25,674 % 25,674 % 6.520.991 0 0 -8.267 0 6.512.724 Skupaj naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 6.992.928 0 0 -13.439 0 6.971.222 Informatika, d.d., Maribor INFG 1.562 1.562 9,56 % 9,56 % 124.155 0 0 0 0 124.155 Skupaj druge delnice in deleži 124.155 0 0 0 0 124.155 Skupaj dolgorocne financne naložbe, razen posojil 7.117.083 0 0 -13.439 0 7.095.376 Dolgorocno vložena sredstva (Eldom Maribor) 142.798 0 0 0 0 142.798 Zaposleni 1.680 0 0 0 -840 840 Skupaj dolgorocna posojila 144.478 0 0 0 -840 143.638 SKUPAJ DOLGOROCNE FINANCNE NALOŽBE 7.261.561 0 0 -13.439 -840 7.239.015 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14.5 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Sredstva za prodajo, ki so konec leta 2018 znašala 381.264 €, predstavljajo naložbene nepremicnine, ki so v postopku prodaje. Konec leta 2017 je vrednost teh sredstev znašala 141.669 €. 14.6 Zaloge Vrednost zalog materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga na dan 31. 12. 2018 znaša 363.106 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2017 so se zaloge povišale za 66.762 €. Skupina ocenjuje, da je cista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Gibanje zalog materiala v letih 2018 in 2017 je prikazano v naslednji tabeli. Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Zacetno stanje zalog materiala 01.01. 296.344 244.833 Nakupi 3.802.543 3.798.673 Prenos iz osnovnih sredstev 103.104 0 Poraba -3.633.761 -3.590.263 Prodaja -4.603 -55 Oslabitve in odprava oslabitev -45.335 0 Prenos drobnega inventarja v uporabo -155.186 -156.843 Koncno stanje zalog materiala 31.12. 363.106 296.344 Skupina nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. 14.7 Kratkorocne financne naložbe Skupina po stanju na dan 31. 12. 2018 izkazuje 1.800.835 € kratkorocnih financnih naložb. Vecinoma predstavljajo depozitne vloge, vezane za obdobje, daljše od treh mesecev. Konec leta 2017 je Skupina izkazovala 1,1 mio € teh naložb. 14.8 Kratkorocne poslovne terjatve Kratkorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2018 znašale 9.220.679 € in so za 1,1 mio € višje kot na dan 31. 12. 2017. Naslednja tabela prikazuje strukturo kratkorocnih poslovnih terjatev: Zneski so v € Opis postavke 31. 12. 2018 31. 21. 2017 Kratkorocne terjatve do kupcev 8.956.086 8.332.631 Kratkorocni predujmi 1.110 5.163 Popravek kratkorocnih terjatev do -228.928 -428.273 kupcev Kratkorocne terjatve do kupcev 8.728.268 7.909.522 Kratkorocne poslovne terjatve do 503.421 238.294 drugih Popravek kratkorocnih terjatev do -11.009 -17.881 drugih Kratkorocne poslovne terjatve do 492.412 220.413 drugih Kratkorocne poslovne terjatve 9.220.679 8.129.934 Kratkorocne terjatve do kupcev predstavljajo 97 % vseh kratkorocnih poslovnih terjatev. Kratkorocne poslovne terjatve so v celoti nezavarovane. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Razclenitev kratkorocnih terjatev za elektricno energijo, omrežnino in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2018 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: Zneski so v € skupaj skupaj Opis postavke nezapadle do 30 dni 31-60 dni 61-90 dni nad 90 dni zapadle terj. terjatve Terjatve do kupcev el. energije, 8.459.856 272.934 3.523 14.898 193.432 484.786 8.944.642 omrežnine in storitev Terjatve za zamudne obresti 2.897 625 14 63 7.847 8.548 11.444 SKUPAJ 8.462.753 273.558 3.536 14.960 201.278 493.333 8.956.086 Gibanje popravka vrednosti terjatev v letu 2018 je prikazano v naslednji tabeli. Zneski so v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2018 Novo oblikovanje Crpanje ( korišcenje) in odprava Stanje 31. 12. 2018 v breme odhodkov v breme terjatev odpisi terjatev placane obresti - prenos v prihodke odprava prevec oblikov. popr.vred. Popravek vred. terjatev do kupcev 419.081 8.336 29.115 169.407 66.700 0 220.426 Popravek vred. terjatev za zamudne obresti 9.191 0 1.521 1.644 466 100 8.502 Popravek vred. drugih kratkorocnih terjatev 17.881 0 0 6.872 0 0 11.009 Skupaj popravek vrednosti terjatev 446.154 8.336 30.637 177.922 67.166 100 239.937 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14.9 Druga kratkorocna sredstva Vrednost drugih kratkorocnih sredstev po stanju na dan 31. 12. 2018 znaša 118.144 €. Najvecjo postavko v okviru drugih kratkorocnih sredstev predstavljajo kratkorocno odloženi stroški oz. odhodki. 14.10 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Na dan 31. 12. 2018 je imela Skupina Elektro Gorenjska 6.365.442 € denarnih sredstev na racunih pri poslovnih bankah in kratkorocnih depozitov na odpoklic pri bankah v državi. Višje stanje denarnih sredstev konec leta 2017 je bilo rezultat dejstva, da nacrtovan odkup lastnih delnic v družbi Elektro Gorenjska v letu 2017 ni bil realiziran. 14.11 Kapital Celotni kapital Skupine je sestavljen iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobicka, drugih rezerv ter zadržanega poslovnega izida. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2018 znaša 161.338.484 € in je v primerjavi s stanjem kapitala na dan 31. 12. 2017 višje za 6,3 mio € oziroma 4 %. Vpoklicani kapital družbe Elektro Gorenjska je enak osnovnemu kapitalu (71.898.061 €). Razdeljen je na 17.286.376 delnic, od tega je 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic in 12.901 lastnih delnic. Vse delnice so v celoti vplacane. Ker je družba na podlagi sklepa 22. skupšcine v letu 2016 izvedla odkup lastnih delnic, v skladu z 249. clenom ZGD-1 nima iz tega naslova nobenih pravic. Delnice imajo enak delež in pripadajoc znesek v osnovnem kapitalu, pravice, ki iz njih izhajajo, doloca ZGD-1. Navadne delnice so delnice, ki dajejo imetnikom pravico do udeležbe, pravico do dela dobicka (dividende), pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stecaju družbe. Vse delnice so delnice enega razreda. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Druge podrobnosti v zvezi z osnovnim kapitalom in lastniškim ustrojem kapitala so pojasnjene tudi v Poslovnem porocilu, poglavje 3.7 – Osnovni kapital in lastniška sestava. Kapitalske rezerve v znesku 45.944.898 € so bile oblikovane iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Uporabijo se skladno s 64. clenom ZGD-1. Rezerve iz dobicka (37.099.229 €) vkljucujejo zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice in druge rezerve iz dobicka. Zakonske rezerve na dan 31. 12. 2018 znašajo 3.014.245 € in so oblikovane skladno s 64. clenom ZGD-1. Rezerve za lastne delnice na dan 31. 12. 2018 znašajo 25.077 €. Družba Elektro Gorenjska ima 12.901 lastnih delnic oziroma 0,075 % vseh delnic družbe. Vse lastne delnice so bile pridobljene v letih 2016 in 2017. Druge rezerve iz dobicka znašajo 34.084.984 €. Oblikovane so iz cistega dobicka poslovnih let in jih Skupina uporabi skladno z 11. clenom Statuta delniške družbe Elektro Gorenjska. Druge rezerve (–163.464 €) predstavljajo rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Vkljucujejo pozaposlitvene zaslužke – odpravnine ob upokojitvi (–160.795 €) in spremembo poštene vrednosti za prodajo razpoložljive financne naložbe (–2.668 €). Instrument obrestne zamenjave je zapadel v letu 2018. Spremembe rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so za leto 2018 prikazane v naslednji preglednici. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Sprememba Sprememba Novo Zneski so v € Odprava poštene poštene oblikovanje Prenos v Stanje aktuarskih Sanje Postavka vrednosti vrednosti aktuarskih preneseni 1. 1. 2018 dobickov/ 31. 12. 2018 obr. financnih dobickov/ izid izgub zamenjave naložb izgub Rezerva za poštevno vrednost -14.156 14.156 0 -0 obrestne zamenjave Aktuarski dobicki/izgube -97.092 3.078 -69.526 2.745 -160.795 Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih financnih -4.171 1.519 -17 -2.668 naložb (pridružena družba) Skupaj -115.419 14.156 1.519 3.078 -69.526 2.728 -163.464 Zadržani poslovni izid znaša 6.559.760 €. Cisti dobicek na delnico v letu 2018 znaša 0,51 €, kar je za 0,11 € vec kot v letu 2017. Obvladujoca družba nima prednostnih delnic, zato je osnovni in prilagojeni donos na delnico enak. Osnova za izracun kazalnika donosa na delnico sta cisti poslovni izid poslovnega leta in tehtano povprecje navadnih delnic v obdobju. Izracun je prikazan v naslednji preglednici. Zneski so v € Postavka Leto 2018 Leto 2017 Cisti poslovni izid poslovnega leta 8.796.285 6.974.762 Tehtano povprecno število navadnih delnic 17.274.287 17.274.287 Donos na delnico, osnovni/prilagojeni 0,51 0,40 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14.12 Rezervacije Rezervacije so na dan 31. 12. 2018 znašale 8.827.319 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2017 so se povecale za 453 tisoc €. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov po MRS 19. Aktuarski izracun na dan 31. 12. 2018 upošteva naslednje aktuarske predpostavke: › Tablice smrtnosti prebivalstva Slovenije iz leta 2007, znižane za 10 %; › Linearno padajoco fluktuacijo od 1,5 % pri 15 letih do 0,5 % pri 55 letih, nato konstantna 0,5 % fluktuacija; skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2018 to pomeni fluktuacijo 0,7 % letno za naslednje poslovno leto; › Predvideni datum upokojitve za posameznega zaposlenca je izracunan na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi skupni delovni dobi na dan 31. 12. 2018 v skladu s › 27. clenom ZPIZ-2 in 3. alineo 1. odstavka 28. clena ZPIZ – 2; hkrati se upošteva tudi, da se ženske ne bodo upokojile pred 56. in moški ne pred 58. letom starosti, ne glede na skupno delovno dobo; › Rast povprecnih plac v RS za leti 2019 in 2020 izhaja iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2018 (UMAR), od leta 2021 naprej je predvideno, da se bodo povprecne place v RS letno višale za 2 % inflacijo in za realno rast v višini 1,0 %. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe ne bodo poviševali do leta 2020, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo; › Povecanje izhodišcnih in osnovnih plac ter variabilnega dela plac v družbi v višini letne inflacije, povecane za realno rast 0,2 % od leta 2020 naprej. Predpostavlja se povecanje povprecnih plac v elektrogospodarstvu v višini rasti osnovnih plac družbe, povecanih za 0,5 %; › Rast plac zaradi napredovanja je linearno padajoca, in sicer od 3 % pri 15 letih do 0,5 % pri 45 letih, nato konstantna 0,5 % letno, skupno na zaposlenih na dan 31. 12. 2018 to pomeni 0,8 % letno za naslednje leto; › Upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne place za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe za zaposlene po kolektivni pogodbi. Delavkam z vec kot 25 let delovne dobe se dodatek za delovno dobo poveca za 0,25 % place. › Krivulja donosnosti, ki odraža ocenjeni cas placevanja zaslužkov. Uporabljena krivulja donosnosti, ki je izracunana za vse državne obveznice za države evro obmocja (spot rates) na dan 28. 12. 2018, je objavljena na internetni strani http:// www.ecb.eu/stats/money/yc/html/index.en.html. Od leta 30 naprej je krivulja ekstrapolirana s pomocjo formule, ki odraža odnos med forward in spot stopnjami, pri cemer se uporablja forward stopnja za 30 let. Krivulja donosnosti predstavlja zvezo med tržnimi donosi državnih obveznic na evro obmocju in preostankom casa do zapadlosti, torej casovno strukturo obrestnih mer. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Aktuarski izracun na dan 31. 12. 2017 pa je upošteval naslednje predpostavke: › Tablice smrtnosti prebivalstva Slovenije iz leta 2007, znižane za 10 %; › Linearno padajoco fluktuacijo od 1,5 % pri 15 letih do 0,5 % pri 55 letih, nato konstantna 0,5 % fluktuacija; skupno za zaposlence na dan 31. 12. 2017 to pomeni fluktuacijo 0,8 % letno za naslednje poslovno leto; › Predvideni datum upokojitve za posameznega zaposlenca je izracunan na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi skupni delovni dobi na dan 31. 12. 2017 v skladu s 27. clenom ZPIZ-2 in 3. alineo 1. odstavka 28. clena ZPIZ – 2; hkrati se upošteva tudi, da se ženske ne bodo upokojile pred 56. in moški ne pred 58. letom starosti, ne glede na skupno delovno dobo; › Rast povprecnih plac v RS za leti 2018 in 2019 izhaja iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017 (UMAR), od leta 2020 naprej je predvideno, da se bodo povprecne place v RS letno višale za 2 % inflacijo in za realno rast v višini 1,0 %. Predpostavlja se, da se zneski iz Uredbe ne bodo poviševali v letih 2018 in 2019, kasneje se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo; › Povecanje izhodišcnih in osnovnih plac ter variabilnega dela plac v družbi v višini letne inflacije, povecane za realno rast 0,2 % od leta 2020 naprej. Predpostavlja se povecanje povprecnih plac v elektrogospodarstvu v višini rasti osnovnih plac družbe, povecanih za 0,5 %; › Rast plac zaradi napredovanja je linearno padajoca, in sicer od 3 % pri 15 letih do 0,5 % pri 45 letih, nato konstantna 0,5 % letno, skupno na zaposlenih na dan 31. 12. 2017 to pomeni 0,8 % letno za naslednje leto; › Upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne place za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe za zaposlene po kolektivni pogodbi. › Krivulja donosnosti, ki odraža ocenjeni cas placevanja zaslužkov. Uporabljena krivulja donosnosti, ki je izracunana za vse državne obveznice za države evroobmocja (spot rates) na dan 29. 12. 2017, je objavljena na internetni strani http:// www.ecb.eu/stats/money/yc/html/index.en.html. Od leta 30 naprej je krivulja ekstrapolirana s pomocjo formule, ki odraža odnos med forward in spot stopnjami, pri cemer se uporablja forward stopnja za 30 let. Krivulja donosnosti predstavlja zvezo med tržnimi donosi državnih obveznic na evroobmocju in preostankom casa do zapadlosti, torej casovno strukturo obrestnih mer. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so se v letu 2018 povecale za 106 tisoc €. Stanje drugih rezervacij se je v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2017 povecalo za 347 tisoc €. V letu 2018 smo dodatno oblikovali rezervacije za odškodnine v zvezi z denacionalizacijo v znesku 351.558 €. Med nacrtovanim in uresnicenim oblikovanjem ter crpanjem posameznih vrst rezervacij ni bilo bistvenih razlik. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Gibanje dolgorocnih financnih naložb v letih 2018 in 2017 je prikazano v spodnjih dveh tabelah. Zneski so v € Opis postavke Zacetno stanje 1. 1. 2018 Povecanja (oblikovanja) Zmanjša nja (crpanje, od prava) Koncno stanje 31. 12. 2018 v breme stroškov (odhodkov) pripoznanje v breme oz. dobro kapitala oz. prihodkov v dobro poslovnih prihodkov v dobro obveznosti oz. KPCR odprava v breme oz. dobro kapitala Rezervacije za jubilejne nagrade 884.073 130.979 2.607 104.180 0 908.265 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 2.038.329 159.881 80.666 54.550 89.853 14.219 2.120.254 Skupaj rezervacije za jubil.nagrade in odpravnine 2.922.402 290.861 80.666 57.157 194.032 14.219 3.028.520 Rezerv. za odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki 5.447.242 351.558 5.798.799 Rezerv. za verjetne izgube pri sporih v teku 4.309 4.309 0 Skupaj druge rezervacije 5.451.550 351.558 4.309 5.798.799 Skupaj rezervacije 8.373.952 642.419 80.666 57.157 198.341 14.219 8.827.319 Zneski so v € Opis postavke Zacetno stanje 1. 1. 2017 Povecanja (oblikovanja) Zmanjša nja (crpanje, od prava) Koncno stanje 31. 12. 2017 v breme stroškov (odhodkov) pripoznanje v breme oz. dobro kapitala oz. prihodkov v dobro poslovnih prihodkov v dobro obveznosti oz. KPCR odprava v breme oz. dobro kapitala Rezervacije za jubilejne nagrade 928.755 97.315 0 19.576 122.421 0 884.073 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 1.953.886 156.672 12.895 45.219 16.015 23.890 2.038.328 Skupaj rezervacije za jubil.nagrade in odpravnine 2.882.641 253.987 12.895 64.795 138.436 23.890 2.922.401 Rezerv. za odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki 5.249.273 197.969 0 0 0 0 5.447.242 Rezerv. za verjetne izgube pri sporih v teku 0 4.309 0 0 0 0 4.309 Skupaj druge rezervacije 5.249.273 202.278 0 0 0 0 5.451.550 Skupaj rezervacije 8.131.914 456.265 12.895 64.795 138.436 23.890 8.373.952 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14.13 Dolgorocne financne obveznosti Na dan 31. 12. 2018 je imela Skupina Elektro Gorenjska 48.332.599 € dolgorocnih financnih obveznosti, kar je 1 mio € vec kot na dan 31. 12. 2017. Dolgorocne financne obveznosti v znesku 17.941.447 € imajo rok dospelosti daljši od pet let. V letu 2018 smo odplacali za 16.862.877 € glavnic, od tega se 10,3 mio € nanaša na refinanciranje. Stroški obresti so znašali 582.994 €. Obresti v znesku 1.466 € so bile kapitalizirane. V letu 2017 smo odplacali 6.185.745 € glavnic. Stroški obresti so v letu 2017 znašali 768.486 €. Obresti v znesku 14.911 € so bile kapitalizirane. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2018 znašalo 54.880.387 €, konec leta 2017 pa 53.428.264 €. Pri vseh posojilih je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04, 56/05, 65/06, 65/09) in naknadnih pogajanj z bankami. Obrestna mera je pri treh posojilih fiksna, pri vseh ostalih pa spremenljiva, vezana na 3 oz. 6 mesecni EURIBOR. Pribitek k EURIBOR-ju se giblje med 0,58 in 1,85 odstotnimi tockami. Vecinoma so financne obveznosti zavarovane z menicami. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2018 znaša 54.880.387 €. V zvezi z dolgorocnimi financnimi obveznostmi je Skupina izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj ima družba dolgorocna posojila najeta tudi po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Skupina je imela v preteklosti denarni tok zavarovan z instrumenti obrestne zamenjave. V letu 2018 je en instrument obrestne zamenjave prodala, drug instrument pa je v tem letu zapadel. Po stanju na dan 31. 12. 2018 družba instrumentov obrestne zamenjave ne izkazuje vec. Na dan 31. 12. 2018 ima Skupina 34 % vseh dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero, kar predstavlja znesek 18.571.429 €. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v Poslovnem porocilu, v poglavju 4. Skupina nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Gibanje dolgorocnih financnih obveznosti v letu 2018 je prikazano v naslednji preglednici: Zneski so v € Kratkorocni Zapade od Povecanja del Dolgorocni LetoLetoNamen Zavarovanje Obrestno Stanje Odplacila Stanje 31.12.2018 Naziv zaradi novih dolgorocnih del posojil odobritve zapadlosti posojila posojil varovanje 31. 12. 2017 2018 31. 12. 2018 do najemov posojil 31. 12. 2018 31. 12. 2023 31. 12. 2018 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10=7+8+9 11=del 10 12=del 10 13=del 10 bianco kredit 1 2010 2018 investicije da 1.028.571 0 -1.028.571 0 0 0 0 menice bianco kredit 2 2011 2023 investicije da 4.462.500 0 -4.462.500 0 0 0 0 menice bianco kredit 3 2012 2023 investicije ne 2.700.000 0 -450.000 2.250.000 450.000 1.800.000 2.250.000 menice bianco kredit 4 2014 2025 investicije ne 6.480.000 0 -6.480.000 0 0 0 0 menice investicije bianco kredit 5 2015 2024 ne 7.858.420 0 -1.122.632 6.735.787 1.122.632 5.613.154 5.613.161 (refinanciranje) menice bianco kredit 6 2015 2030 investicije ne 7.565.440 0 -601.227 6.964.213 601.227 6.362.986 3.006.135 menice kredit 7 2015 2028 investicije -ne 20.000.000 0 -1.428.571 18.571.429 2.571.428 16.000.000 12.857.143 bianco kredit 8 2017 2029 investicije ne 3.333.333 0 0 3.333.333 83.333 3.250.000 1.416.667 menice bianco kredit 9 2018 2029 investicije ne 0 8.000.000 0 8.000.000 0 8.000.000 3.200.000 menice investicije bianco kredit 10 2018 2024 ne 0 10.315.000 -1.289.375 9.025.625 1.719.167 7.306.458 8.595.833 (refinanciranje) menice Skupaj dolgorocna posojila 53.428.264 18.315.000 -16.862.877 54.880.387 6.547.788 48.332.599 36.938.939 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14.14 Druge dolgorocne obveznosti Na zadnji dan leta 2018 je imela Skupina Elektro Gorenjska 6.540.190 € drugih dolgorocnih obveznosti. Struktura in gibanje dolgorocnih obveznosti v letih 2018 in 2017 sta prikazana v spodnjih dveh tabelah. Struktura in gibanje drugih dolgorocnih obveznosti v letu 2018: Zneski so v € Opis postavke Zacetno stanje 31. 12. 2017 Povecanja (oblikovanja) Zmanjš anja (crpanje, odpr ava) Koncno stanje 31. 12. 2018 v breme stroškov (odhodkov) pripoznanje v breme sredstev oz. prenos med konti PCR v dobro poslovnih prihodkov v dobro obveznosti oz. KPCR v dobro ustreznih sredstev Brezplacni prevzem OS 619.028 0 4.900 43.414 0 0 580.515 Brezplacni prevzem prikljuckov 3.858.190 0 244.177 149.513 0 0 3.952.853 Skupaj brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva 4.477.218 0 249.077 192.927 0 0 4.533.368 Namenska sredstva za pokrivanje nesorazmernih stroškov 150.894 0 0 0 0 0 150.894 Dolgorocno odloženi prihodki - najemnine in uporabnine 100.193 0 175.803 27.238 0 0 248.758 Odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucitve 1.525.513 0 0 85.319 0 0 1.440.194 Dolg.odl.prih.-Najemnina in storitve SODO -RO 22.113 0 0 0 7.371 0 14.742 Projekt EASY-RES - dolg. odloženi prihodki 0 0 86.638 49.433 0 0 37.204 Projekt TDX-ASSIST-dolg. odloženi prihodki 189.209 0 -54.688 100.158 0 0 34.364 Projekt STORY-dolg. odloženi prihodki 70.216 0 0 70.216 0 0 0 Prejete državne podpore 84.920 0 0 15.487 0 0 69.434 Drugi dolgorocno vnaprej vracunani stroški 6.711 9.116 0 0 0 4.594 11.233 Skupaj druge dolgorocne obveznosti 6.626.987 9.116 456.830 525.291 7.371 4.594 6.540.190 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Struktura in gibanje drugih dolgorocnih obveznosti v letu 2017: Zneski so v € Opis postavke Zacetno stanje 31. 12. 2016 Povecanja (oblikovanja) Zmanjšanja (crpanje, odprava) Koncno stanje 31. 12. 2017 pripoznanje v breme sredstev oz. prenos med konti PCR v dobro v dobro v dobro ustreznih poslovnih obveznosti oz. sredstev prihodkov KPCR Brezplacni prevzem OS 662.874 0 43.846 0 0 619.028 Brezplacni prevzem prikljuckov 3.816.467 178.406 136.683 0 0 3.858.190 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva 4.479.341 178.406 180.529 0 0 4.477.218 Namenska sred.za pokrivanje nesorazm. stroškov GJS 0 150.894 0 0 0 150.894 Dolgorocno odloženi prihodki-najemnine in uporabnine 99.310 15.732 14.849 0 0 100.193 Odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucitve 1.610.832 0 85.319 0 0 1.525.513 Dolg.odl.prih.-Najemnina in storitve SODO 38.004 22.113 0 38.004 0 22.113 Projekt TDX-ASSIST-dolg. odloženi prihodki 0 218.750 29.541 0 0 189.209 Projekt STORY-dolg.odl. prihodki 63.129 38.985 31.898 0 0 70.216 Projekt INCREASE-dolg. odloženi prihodki 16.519 0 1.992 14.527 0 0 Prejete državne podpore 102.524 0 15.134 2.470 0 84.920 Drugi dolgorocno vnaprej vracunani stroški 12.529 2.117 0 4.104 3.831 6.711 Skupaj druge dolgorocne obveznosti 6.422.187 626.997 359.262 59.104 3.831 6.626.987 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Najvecje postavke drugih dolgorocnih obveznosti so brezplacni prevzem prikljuckov in drugih osnovnih sredstev (skupaj 4.533.368 €) in dolgorocno odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucevanja (1.440.194 €). Brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva sestavljajo prikljucki odjemalcev, ki jih je družba Elektro Gorenjska prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo v skladu s predpisi, predvsem Splošnimi pogoji za dobavo in odjem elektricne energije iz distribucijskega omrežja elektricne energije (Uradni list RS št. 126/07 in naprej), ter brezplacni prevzem drugih osnovnih sredstev. Dolgorocno odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucevanja so bili oblikovani do 30. 6. 2007 v zvezi z izvajanjem GJS SODO. Povprecni strošek prikljucevanja je enkraten znesek, placan za prikljucitev na omrežje ali za povecanje prikljucne moci. Je namenski vir za financiranje naložb v širitev omrežja. Skupina nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta ali notranjih lastnikov. 14.15 Odložene obveznosti za davek Vrednost odloženih obveznosti za davek na dan 31. 12 . 2018 znaša 239.531 €, medtem ko je na dan 31. 12. 2017 znašala 196.291 €. Odloženi davki so izracunani na podlagi zacasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo pricakovane davcne stopnje. 14.16 Kratkorocne financne obveznosti Kratkorocne financne obveznosti na dan 31. 12. 2018 znašajo 6.574.020 € in so za 214 tisoc € višje kot na dan 31. 12. 2017. Kratkorocne financne obveznosti do bank predstavljajo kratkorocni del dolgorocnih posojil. Zneski so v € Opis postavke 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Kratkorocne financne obveznosti 6.547.788 6.291.002 do bank Druge kratkorocne financne 26.232 69.045 obveznosti Skupaj kratkorocne financne 6.574.020 6.360.047 obveznosti 14.17 Kratkorocne poslovne obveznosti Kratkorocne poslovne obveznosti v znesku 5.792.670 € so bile konec leta 2018 predvsem zaradi nižjih obveznosti do dobaviteljev (za svoj racun) za 1 mio € nižje kot na zadnji dan leta 2017. Podrobnejša razclenitev kratkorocnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. Zneski so v € Opis postavke 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Obveznosti do dobaviteljev za svoj 1.723.784 3.534.269 racun Obveznosti do dobaviteljev v 2.069.709 1.828.874 svojem imenu in za tuj racun - obveznosti do družbe SODO, d.o.o. 2.069.709 1.828.874 Druge obveznosti 1.999.177 1.422.609 - do zaposlenih 1.069.779 1.027.815 - do države in drugih institucij 411.676 100.283 - za prejete predujme in varšcine 119.013 18.520 - drugo (obresti, odtegljaji 398.709 275.991 delavcem, kapitalska družba…) Skupaj kratkorocne obveznosti iz 5.792.670 6.785.751 poslovanja A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 14.18 Druge kratkorocne obveznosti Druge kratkorocne obveznosti na dan 31. 12. 2018 znašajo 953.271 € in predstavljajo predvsem vnaprej vracunane stroške oz. odhodke. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2017 so nižje za 179 tisoc €. 14.19 Zunajbilancna evidenca Zunajbilancna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2018 znašajo 5.970.902 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2017 so za 197 tisoc € nižje. Vrednost potencialnih sredstev znaša 3.921.131 €. V okviru teh najvecjo vrednost predstavljajo prejete garancije. Potencialne obveznosti predstavljajo izdane garancije. Ostalo zabilancno evidenco sestavljajo osnovna sredstva v lasti SODO (2.044.703 €) in zadržani znesek od izplacanih dividend (3.011 €). Družba Elektro Gorenjska je v skladu s pogodbo s SODO oz. kupoprodajno pogodbo v zunajbilancni evidenci dolžna voditi sredstva, financirana iz povprecnih stroškov prikljucevanja, ki so bila po stanju na dan 31. 8. 2010 prenesena v last in posredno posest SODO oz. družbi SODO prodana v letu 2011. Zneski so v € Opis postavke 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Tuj material v skladišcu 101.695 240.674 Prejete garancije 3.268.637 3.081.421 Služnostne pravice 550.799 614.150 Skupaj potencialna sredstva 3.921.131 3.936.245 Izdane garancije, poroštva 2.056 7.293 Skupaj potencialne obveznosti 2.056 7.293 Osnovna sredstva v lasti SODO 2.044.703 2.223.443 Necrpan del kredita 0 0 Zadržani znesek od izplacanih 3.011 1.742 dividend Skupaj ostalo 2.047.714 2.225.185 Skupaj zunajbilancna evidenca 5.970.902 6.168.723 Skupina nima potencialnih zabilancnih obveznosti, kot jih definira ZGD – 1. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 15 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 15.1 Cisti prihodki od prodaje Cisti prihodki od prodaje so v letu 2018 znašali 37.316.975 €. Struktura cistih prihodkov od prodaje je razvidna iz naslednje tabele. Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Prihodki od prodaje elektricne 3.323.012 3.116.424 energije Prihodki od najemnine in storitev v 32.035.238 31.281.496 razmerju s SODO Prihodki od najemnin 582.870 459.788 Prihodki od gradbenih in montažnih 911.920 813.871 del Prihodki od opravljenih storitev 152.574 0 Prihodki od prodaje drugih poslovnih 311.363 433.254 ucinkov Skupaj cisti prihodki od prodaje 37.316.975 36.104.833 poslovnih ucinkov Vecino cistih prihodkov od prodaje Skupine (91 %) predstavljajo prihodki obvladujoce družbe. Najvecjo postavko v okviru cistih prihodkov od prodaje Skupine v letu 2018 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do SODO (32.035.238 €). Tako kot v letu 2017 so tudi v letu 2018 v okviru prihodkov od storitev v razmerju s SODO upoštevani prihodki v zvezi z ucinkovitostjo družbe Elektro Gorenjska na podrocju kakovosti in izgub v omrežju. Na racun ucinkovitosti na podrocju izgub je Skupina v letu 2018 realizirala 570.408 € prihodkov, v letu 2017 pa 420.970 €– glejte tudi poglavji 3.10.5 – Pogodba s SODO in 15.4 – Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala. Prihodki od najemnine v razmerju do družbe SODO bodo skladno z Odlocbo Agencije za energijo v letu 2019 znašali 17.625.553 €. Gre za podatek na osnovi postavljenega regulativnega okvira, ki upošteva nacrtovane vrednosti in parametre za izracun. Dejanski prihodki iz tega naslova bodo odvisni od realiziranih vrednosti. Prihodki iz pogodb s kupci so v letu 2018 znašali 18.658 tisoc €, drugi prihodki pa 18.659 tisoc €. 15.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve V letu 2018 so usredstveni lastni ucinki znašali 5.325.998 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva – energetsko infrastrukturo. V primerjavi z letom 2017 je bila vrednost usredstvenih lastnih ucinkov za 167 tisoc € višja. Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Neposredni stroški materiala 3.267.352 3.267.331 Neposredni stroški storitev drugih pri izdelavi proizvodov in opravljanju 120.773 94.363 storitev Neposredni stroški dela 1.493.742 1.478.933 Skupaj neposredni stroški 4.881.867 4.840.627 materiala, storitev in dela Skupaj posredni stroški materiala, 444.131 318.678 storitev, dela in amortizacije Skupaj stroški pri izdelavi proizvodov in opravljanju storitev 5.325.998 5.159.305 v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 15.3 Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke v znesku 1.111.025 € sestavljajo: Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Prihodki od odprave rezervacij 57.157 26.853 Prevrednotovalni poslovni prihodki 178.212 146.215 Prihodki iz naslova prenosa dolgorocno odloženih prihodkov 512.421 344.925med redne poslovne prihodke: - brezplacni prevzem OS 43.414 43.846 - brezplacni prevzem prikljuckov 149.513 136.683 - povprecni stroški prikljucevanja 85.319 85.319 - drugo 234.175 79.077 Povrnjene škode od zavarovalnice 244.894 69.646 Ostali poslovni prihodki 118.342 56.148 Skupaj drugi poslovni prihodki 1.111.025 643.786 Prihodki iz prenosa dolgorocno odloženih prihodkov med redne prihodke so pojasnjeni tudi v poglavju 14.14 – Druge dolgorocne obveznosti. 15.4 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega materiala sestavljajo: Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Nabavna vrednost prodanega blaga 0 10.258 in materiala Stroški materiala: 4.673.486 4.518.271 - material za vzdrževanje 211.061 218.012 - stroški mat. v zvezi z usredstvenimi 3.647.744 3.528.380 lastnimi ucinki, storitve za trg - stroški energije 469.641 458.624 - odpis drobnega inventarja 155.186 156.838 - stroški pisarniškega materiala 78.504 76.105 - drugi stroški materiala 111.351 80.312 Nabavna vrednost prodanega blaga 4.673.486 4.528.530 in stroški porabljenega materiala Stroški materiala, porabljenega pri vzdrževanju opredmetenih osnovnih sredstev, so predstavljeni tudi v Poslovnem porocilu, poglavje 5.5 – Vzdrževanje energetskih naprav. Stroški materiala v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki in storitvami za trg (leto 2018: 3.647.744 € in leto 2017: 3.528.380 €) obsegajo vrednosti materiala, ki ga Skupina nato obravnava kot sestavni del: › nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, zgrajenih ali izdelanih v Skupini za potrebe Skupine (usredstveni lastni ucinki), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 15.2 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve; › vrednosti storitev (gradbenih, elektromontažnih in podobnih storitev), prodanih na trgu (glejte tudi pojasnilo 15.1 – Cisti prihodki od prodaje). A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 15.5 Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2018 znašali 3.880.201 €, v letu 2017 pa 3.828.262 €. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Stroški storitev pri ustvarjanju 74.814 140.937 proizvodov in opravljanju storitev Stroški transportnih storitev 174.248 161.423 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenerg. 1.159.211 1.226.551 infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev Najemnine 167.587 154.964 Povracila stroškov zaposlencem v 42.381 54.156 zvezi z delom Stroški placilnega prometa, bancnih 614.058 596.994 storitev in zavarovalnih premij Stroški intelektualnih in osebnih 593.864 439.529 storitev Stroški reklame in reprezentance 87.228 96.197 Stroški storitev fizicnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje 162.495 155.637 (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine clanov nadzornega sveta …) Stroški informacijskih in drugih 804.314 801.874 storitev Skupaj stroški storitev 3.880.201 3.828.262 Najvecji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture je predstavljeno tudi v Poslovnem porocilu, poglavje 5.5 – Vzdrževanje energetskih naprav. Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev (leto 2018: 74.814 €; leto 2017: 140.937 €) obsegajo vrednosti gradbenih storitev, elektromontažnih storitev, storitev projektiranja in drugih podobnih storitev, ki jih Skupina nato obravnava kot sestavni del: › nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, zgrajenih ali izdelanih v Skupini za potrebe Skupine (usredstveni lastni ucinki), kar je podrobneje predstavljeno v poglavju 15.2 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve; › vrednosti storitev (gradbenih, elektromontažnih in podobnih storitev), prodanih na trgu (glejte tudi pojasnilo 15.1 – Cisti prihodki od prodaje). Stroške intelektualnih storitev sestavljajo stroški za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela, ki je predstavljeno tudi v poslovnem porocilu, poglavje 5.6 – Razvoj in projektiranje, stroški izobraževanja ter s tem povezani stroški šolnin in stroški dodatnega strokovnega usposabljanja, ki so predstavljeni v Poslovnem porocilu, v poglavju 8.1.4 – Izobraževanje. Stroški reklame in reprezentance vkljucujejo tudi stroške sponzoriranja, ki so v porocilu podrobneje predstavljeni v poglavju 8.3.1 – Komuniciranje z lokalno skupnostjo in družbena odgovornost. Stroške drugih storitev predstavljajo predvsem stroški, povezani z racunalniško informacijskim sistemom, in obsegajo skrb za nemoteno in varno delovanje informacijskega sistema Skupine, elektronske pošte, dostopa do svetovnega spleta, zagotavljanje primerne ravni varovanja podatkov in storitev, izvajanje skupne varnostne politike, obdelavo podatkov, hrambo racunalniško obdelanih podatkov in druge storitve vzdrževanja racunalniške programske opreme. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 15.6 Stroški dela Stroške dela v višini 13.087.130 € sestavljajo: Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Stroški plac 8.798.835 8.622.648 Stroški dodatnega pokojninskega 449.042 432.512 zavarovanja zaposlencev Stroški delodajalcevih prispevkov in 1.574.448 1.558.844 drugih dajatev od plac Drugi stroški dela 2.264.805 2.326.857 Skupaj stroški dela 13.087.130 12.940.861 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja so predstavljeni tudi v Poslovnem porocilu, poglavje 8.1.12 – Skrb za zaposlene in z njimi povezane skupine zunaj delovnega casa. Drugi stroški dela vkljucujejo povracilo stroškov prevoza in prehrane med delom, rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, regres, nagrade, stroške zavarovanja delavcev in placila dijakom in študentom na delovni praksi. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v Poslovnem porocilu, poglavje 8.1 – Skrb za zaposlene. Prejemki uprave in nadzornega sveta so predstavljeni v poglavju 20.4 – Posli z upravo in nadzornim svetom. 15.7 Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2018 znašali 11.720.804 €. Njihova sestava je naslednja: Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Amortizacija neopredmetenih 537.545 441.888 osnovnih sredstev Amortizacija opredmetenih osnovnih 10.738.632 10.772.496 sredstev Amortizacija naložbenih nepremicnin 52.845 54.101 Skupaj stroški amortizacije 11.329.022 11.268.485 Poslovni odhodki pri prodaji OOS 336.033 311.295 in NN Poslovni odhodki v zvezi z oslabitvijo 55.749 51.867 obratnih sredstev Skupaj odpisi vrednosti 11.720.804 11.631.647 Stroški amortizacije neopredmetenih osnovnih sredstev (537.545 €) so predstavljeni tudi v poglavju 14.1 – Neopredmetena sredstva; stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev (10.738.632 €) v poglavju 14.2 – Opredmetena osnovna sredstva; stroški amortizacije naložbenih nepremicnin (52.845 €) pa v poglavju 14.3 – Naložbene nepremicnine. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 15.8 Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 710.676 € sestavljajo: Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Prispevek za spodbujanje 48.376 54.093 zaposlovanja invalidov Prispevek za stavbno zemljišce 89.364 89.493 Prispevek za onesnaženo vodo 14.371 40.242 Koncesija za rabo vode 18.822 17.934 Oblikovanje rezervacij 351.558 202.278 Drugi odhodki (str. za varstvo okolja, 188.186 190.680 odškodnine…) Skupaj drugi poslovni odhodki 710.676 594.719 Zaposlovanje invalidov in politika štipendiranja sta podrobneje predstavljena v Poslovnem porocilu, poglavje 8.1.3 – Zaposlovanje invalidov oziroma v poglavju 8.1.4 – Izobraževanje. Oblikovanje rezervacij se nanaša na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in je podrobneje pojasnjeno tudi v poglavju 14.11 – Rezervacije. 15.9 Financni odhodki iz financnih obveznosti Skupina je v letu 2018 realizirala 583 tisoc € financnih odhodkov iz financnih obveznosti, od tega 569 tisoc € predstavljajo odhodki za prejeta posojila pri poslovnih bankah, 14 tisoc € pa odhodki od obresti iz naslova obrestne zamenjave. Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Odhodki od obresti za prejeta 568.974 620.820 posojila pri poslovnih bankah Odhodki od obresti - obrestna 14.019 147.666 zamenjava Skupaj financni odhodki iz 582.994 768.486 financnih obveznosti 15.10 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi SPoslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, je v letu 2018 znašal 904.513 €, v letu 2017 pa 658.927 €. Predstavlja sorazmerni del cistega dobicka pridruženih družb ECE in Soenergetika. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 15.11 Davek iz dobicka Obracunani davek iz dobicka za poslovno leto 2018 znaša 1.114.004 € (leta 2017: 1.022.579 €). V letih 2018 in 2017 so vse družbe v Skupini izkazovale obveznost za davek iz dobicka. Pregled izracuna davka iz dobicka in odloženih davkov za posamezno leto je v naslednji preglednici: Zneski so v € Opis postavke 2018 2017 Dobicek pred obdavcitvijo 9.956.095 8.613.740 Prihodki, ki zmanjšujejo davcno -961.088 -1.324.429 osnovo Odhodki, ki povecujejo davcno 943.247 896.199 osnovo Odhodki, ki zmanjšujejo davcno -490.032 -318.896 osnovo Zmanjšanje davcne osnove na -3.555.677 -2.477.386 podlagi olajšav Drugo -29.367 -7.232 Davcna osnova 5.863.178 5.381.997 Davcna stopnja 19% 19% Davek od dobicka 1.114.004 1.022.579 Davcna osnova za odložene davke 227.579 2.563 Davcna stopnja 19% 19% Odloženi davki 43.240 487 Celotni davek (davek od dobicka in 1.157.244 1.023.066 odloženi davki) 15.12 Odložene obveznosti za davek in odloženi davki Odložene obveznosti za davek po stanju na dan 31. 12. 2018 znašajo 239.531 €. Nanašajo se na obdavcljive zacasne razlike iz naslova pripojitve družbe Elektro Gorenjska Prodaja k družbi ECE in drobnega inventarja v osnovnih sredstvih. Skupina izkazuje 28.504 € terjatev za odloženi davek. Te terjatve se nanašajo na dogodek, ki bo realiziran v letu 2019. Ostalih terjatev za odloženi davek, ki po stanju na dan 31. 12. 2018 znašajo 660.649 €, Skupina v skladu s 7. tocko uvoda k SRS ni pripoznala (negotovost glede prihodnjih obdavcljivih dobickov). A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 16 Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa Celotni vseobsegajoci donos poleg cistega poslovnega izida obracunskega obdobja (8.796.285 €) vkljucuje še: › aktuarske izgube in dobicke obvladujoce in odvisne družbe ter pridruženih družb v skupnem znesku - 64.928 € in › ucinkoviti del spremembe poštene vrednosti obrestne zamenjave v skupni vrednosti 14.156 €. Posamezne postavke drugega vseobsegajocega donosa so prikazane tudi v poglavju 14.10 – Kapital (tabela gibanje poštene vrednosti). A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 17 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov V letu 2018 je imela Skupina Elektro Gorenjska 67.450.886 € prejemkov in 69.775.224 € izdatkov. Prejemki in izdatki vkljucujejo ustrezne zneske dajatev, predvsem DDV in trošarine, skladno z izstavljenimi oziroma prejetimi racuni. Denarni izid je bil v letu 2018 negativen in je znašal -2.324.337 €. Skupina je imela na dan 31. 12. 2018 na transakcijskih racunih pri bankah in v obliki kratkorocnih depozitov oz. depozitov na odpoklic denarna sredstva v višini 6.365.442 €, na dan 31. 12. 2017 pa je stanje teh sredstev znašalo 8.689.779 €. Prejemki pri poslovanju so v letu 2018 za 20.568.391 € presegali izdatke, kar pomeni, da Skupina z osnovno dejavnostjo posluje pozitivno in ustvarja pozitiven denarni tok. S tem je Skupina v letu 2018 lahko poravnala vse svoje obveznosti (izdatke), ki se nanašajo na odplacilo glavnic in obresti iz naslova dolgorocno najetih kreditov in refinanciranja kreditov v višini 17.769.390 €, poravnala vse izdatke, povezane z izplacilom dividend, znesku 2.418.287 €, ter delno financirala tudi nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Najvecje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po Pogodbi s SODO, za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. Negativni denarni izid pri investiranju je v letu 2018 znašal 21.020.051 €. Panoga, v kateri deluje Skupina Elektro Gorenjska, je namrec tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na podrocju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja (pojasnjeno predvsem v poglavju 14.2 – Opredmetena osnovna sredstva). Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se v glavnem financirale s crpanjem dolgorocnih kreditov v višini 10 mio € (pojasnjeno v poglavju 14.12 – Dolgorocne financne obveznosti), delno pa so se financirale iz pozitivnega denarnega izida pri poslovanju. Prejemki pri financiranju so v obravnavanem obdobju znašali 18.315.000 €, izdatki pa 20.187.677 €. Izdatki in prejemki v znesku 10.315 tisoc € se nanašajo na refinanciranje kreditov z višjo obrestno mero od trenutno pricakovane na trgu. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 18 Poštene vrednosti Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti: Zneski so v € 31. 12. 2018 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost 31. 12. 2017 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Neizpeljana financna sredstva po odplacni vrednosti Dolgorocne in kratkorocne financne terjatve 1.943.633 1.943.633 1.244.119 1.244.119 Dolgorocne in kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 8.808.676 8.808.676 8.156.240 8.156.240 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 6.365.442 6.365.442 8.689.779 8.689.779 Skupaj neizpeljana financna sredstva 17.117.751 17.117.751 18.090.138 18.090.138 Neizpeljane financne obveznosti po odplacni vrednosti Bancna posojila in druge financne obveznosti -54.906.619 -54.906.619 -53.764.713 -53.764.713 Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev za svoj in tuj racun -3.793.493 -3.793.493 -5.363.143 -5.363.143 Skupaj neizpeljane financne obveznosti -58.700.112 -58.700.112 -59.127.856 -59.127.856 Izpeljani financni instrumenti po pošteni vrednosti Izpeljani financni instrumenti (obveznosti) 0 0 -267.405 -267.405 Skupaj izpeljani financni instrumenti 0 0 -267.405 -267.405 Skupaj -41.582.361 -41.582.361 -41.305.122 -41.305.122 Ocenjena poštena vrednost kratkorocnih sredstev in obveznosti je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Lestvica poštenih vrednosti Poštena vrednost in metoda vrednotenja sredstev: Zneski so v € Zneski so v € 1. raven 31. 12. 2018 2. raven 3. raven Skupaj 1. raven 31. 12. 2017 2. raven 3. raven Skupaj Sredstva, merjena po pošteni vrednosti Sredstva, merjena po pošteni vrednosti skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita Dolgorocne in kratkorocne financne terjatve 0 0 1.943.633 1.943.633 0 0 1.244.119 1.244.119 Dolgorocne in kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 0 0 8.808.676 8.808.676 0 0 8.156.240 8.156.240 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 0 0 6.365.442 6.365.442 0 0 8.689.779 8.689.779 Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita 0 0 17.117.751 17.117.751 0 0 18.090.138 18.090.138 Skupaj 0 0 17.117.751 17.117.751 0 0 18.090.138 18.090.138 Poštena vrednost in metoda vrednotenja obveznosti: 1. raven 31. 12. 2018 2. raven 3. raven Skupaj 1. raven 31. 12. 2017 2. raven 3. raven Skupaj Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Izpeljani financni instrumenti 0 0 0 0 0 -267.405 0 -267.405 Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skupaj 0 0 0 0 0 -267.405 0 -267.405 Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita Bancna posojila in druge financne obveznosti 0 0 -54.906.619 -54.906.619 0 0 -53.764.713 -53.764.713 Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 0 0 -3.793.493 -3.793.493 0 0 -5.363.143 -5.363.143 Skupaj obveznosti za katere je poštena vrednost razkrita 0 0 -58.700.112 -58.700.112 0 0 -59.127.856 -59.127.856 Skupaj 0 0 -58.700.112 -58.700.112 0 -267.405 -59.127.856 -59.395.260 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 19 Upravljanje s kapitalom Kljucni dejavnik uspeha Skupine Elektro Gorenjska je dolgorocna usmerjenost k odjemalcu in stalna prilagodljivost zunanjim pogojem poslovanja (nacionalni interes, regulatorne in zakonodajne spremembe, vecje tehnološke spremembe …). Glavni namen upravljanja Skupine Elektro Gorenjska s kapitalom je zato zagotoviti kapitalsko ustreznost, visoko financno stabilnost in dolgorocno placilno sposobnost, ne da bi pri tem pozabili tudi na ustrezno vrednost za delnicarje. Dolgorocno financno stabilnost Skupina spremlja z razmerjem med neto financnim dolgom in EBITDA. Politika Skupine je, da le-ta ne presega vrednosti 3,5, kar Skupini omogoca dolgorocno stabilno poslovanje (vec je pojasnjeno v poglavju 5.7.1 – Pomembnejši kazalniki). Za nadzor nad kapitalom pa Skupina uporablja kazalnik financnega vzvoda, ki prikazuje delež neto dolga v kapitalu. Kazalnik je v letu 2018 na podobnem nivoju kot v letu 2017, kar potrjuje dejstvo, da Skupina s kapitalom upravlja gospodarno in stabilno. Financna stabilnost družb v Skupini je razvidna tudi iz bonitetne ocene GVIN. Bonitetna ocena maticne družbe Elektro Gorenjska in hcerinske družbe Gorenjske elektrarne je trenutno B 1 ++, kar je glede na tehnološko zelo intenzivno dejavnost, v kateri deluje družba, zelo dobro. Tudi ostala elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji imajo enako boniteto, razen enega, ki ima boniteto C 1 ++. Družba Elektro Gorenjska je v letu 2018 novelirala Strategijo Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018-2022, kjer je prepoznanih 8 strateških projektov, ki bodo pomembno vplivali na rast kapitala Skupine tudi v prihodnje. Zneski so v € Opis postavke Pojasnilo 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Dolgorocne financne 14.13 48.332.599 47.404.666 obveznosti Kratkorocne financne 14.16 6.574.020 6.360.047 obveznosti Skupaj financne 54.906.619 53.764.713 obveznosti Kapital 14.11 161.338.484 155.011.258 Dolg/Kapital 0,34 0,35 Denarna sredstva in 14.10 6.365.442 8.689.779 njihovi ustrezniki Neto financna obveznost 48.541.177 45.074.934 Neto dolg/kapital 0,30 0,29 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 20 Posli s povezanimi osebami V nadaljevanju predstavljamo posle s povezanimi osebami, in sicer posle z družbama v Skupini, posle z Republiko Slovenijo, posle z družbami, ki so v lasti Republike Slovenije, ter posle z upravo in nadzornim svetom. Na osnovi izjav, ki smo jih prejeli od predsednika uprave obvladujoce družbe, direktorja odvisne družbe in clanov nadzornega sveta, so posli s povezanimi osebami na osnovi povezave posameznik–podjetje, kot jih opredeljuje MRS 24, nepomembni. 20.1 Posli z družbami v Skupini Med transakcijami obvladujoce družbe z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, ki jih je bilo v letu 2018 za 702 tisoc €, sta poleg izplacanega dobicka v znesku 387.168 € (izplacilo odvisne družbe obvladujoci), pomembni predvsem naslednji: Zneski so v € Opis postavke Gorenjske elektrarne Prihodki od opravljenih storitev splošnih 124.143 služb (stroški odvisnih družb) Prihodki od najemnin (stroški za najemnine 146.161 odvisnih družb) V okviru transakcij med družbama Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje so pomembnejša transakcija storitve vzdrževanja v znesku 488 tisoc €. Skupina je imela s pridruženo družbo Soenergetika v letu 2018 skupaj 213.911 € transakcij, med katerimi je najpomembnejša transakcija nakazilo dobicka družbi Gorenjske elektrarne v znesku 150 tisoc €. S pridruženo družbo ECE je bilo transkacij za 856.774 €. Pomembnejši transakciji sta nakazilo dobicka družbi Elektro Gorenjska v znesku 345.431 € in placilo kupljene elektricne energije Gorenjskim elektrarnam v znesku 303.129 €. Druge transakcije niso dosegle pomembnejših vrednosti. Vse transakcije z družbami v Skupini so bile opravljene pod obicajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoca družba ni ovirala oz. oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. 20.2 Posli z Republiko Slovenijo Najpomembnejši posli obvladujoce in odvisne družbe z Republiko Slovenijo so bili v letu 2018 naslednji: Zneski so v € Postavka Placila v letu 2018 Dividende 1.922.043 Davek od dohodka pravnih oseb (davek in 1.082.709 akontacije) Ostale dajatve (DDV, prispevki delodajalca) 4.831.850 Skupaj 7.836.603 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 20.3 Posli z družbami v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije V tabeli v nadaljevanju so prikazani pomembni posli z družbami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv. Zneski so v € Odprte terjatve na Odprte obveznosti Izplacilo dividend v Poslovni partner Odhodki v letu 2018 Prihodki v letu 2018 dan 31. 12. 2018 na dan 31. 12. 2018 letu 2018 SODO d.o.o. 3.007.664 2.069.525 32.035.238 Modra zavarovalnica d.d. 39.985 446.846 Zavarovalnica Sava d.d. 2.964 509.421 NLB d.d. 34.382 SID d.d. 6.964.213 99.379 Kapitalska družba d.d. 60.471 Sava RE d.d. 39.200 DUTB, d.d. 29.008 Skupaj 3.007.664 9.076.687 1.090.028 32.035.238 128.679 Odprte obveznosti do družbe SODO predstavljajo obveznosti iz poslovanja za tuj racun. Posli z drugimi družbami, pri katerih ima država prevladujoc vpliv, ne predstavljajo pomembnih vrednosti. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 20.4 Posli z upravo in nadzornim svetom Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2018 predsedniku uprave oz. direktorjem (zaposleni po individualnih pogodbah) izplacala naslednje bruto oz. neto prejemke: Prejemki predsednika uprave oz. direktorjev Fiksni prejemki (bruto placa) Uspešnost poslovanja Odpravnina Regres za letni dopust Neto prejemki Povracila stroškov Zneski so v € Bonitete mag. Bojan Luskovec* 49.867 15.980 46.200 0 54.599 1.734 4.041 dr. Ivan Šmon, MBA* 44.743 0 0 0 22.516 1.508 3.994 Aleš Ažman 56.529 3.605 0 1.850 37.094 1.584 2.554 Matej Kuhar 53.909 0 0 2.553 33.938 1.428 4.783 *Mag. Bojan Luskovec je funkcijo predsednika uprave družbe Elektro Gorenjska opravljal do 14. 6. 2018, dr. Ivan Šmon, MBA, pa od 15. 6. 2018 dalje. Povracila stroškov (t. i. materialni stroški) vkljucujejo: dnevnice, prevoz na delo, prehrano in stroške na službenih potovanjih. Obracunavajo se v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Bonitete vkljucujejo zavarovalne premije, uporabo službenega vozila in zdravniški pregled. Bruto in neto prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2018 so prikazani v naslednji tabeli. Ker so nekateri clani tudi clani komisij nadzornega sveta, so vkljuceni tudi prejemki za sodelovanje v komisijah. Politika prejemkov clanov nadzornega sveta je predstavljena v poglavju 3.6.1 – Upravljanje in vodenje družbe Elektro Gorenjska. Zneski so v € Placilo za Sejnina Sejnina NS opr. funkcije komisija Skupaj neto Potni stroški (bruto) (bruto) (bruto) Prestavniki kapitala mag. Samo Logar 21.188 3.685 1.936 19.498 512 Andrej Koprivec 15.538 3.685 1.965 15.410 580 mag. Tedo Djekanovic 16.255 3.960 1.936 15.383 266 Franjo Curanovic 14.125 3.960 1.760 14.433 43 Predstavniki zaposlenih mag. Dominik Ovnicek 7.959 3.135 8.068 Iztok Štular 11.300 3.960 11.099 Jereb Borut 2.260 550 2.044 Konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Bruto in neto prejemki clanov revizijske komisije ter komisije za imenovanja in kadrovske zadeve so prikazani v spodnji preglednici. Zneski so v € Placilo za opr. funkcije (bruto) Sejnina komisija (bruto) Skupaj neto Potni stroški Zunanji clani komisij Milena Pervanje 5.650 1.936 5.517 dr. Simon Cadež 5.650 1.980 5.549 229 Stroški drugih ugodnosti clanov nadzornega sveta v letu 2018 predstavljajo zavarovanje odškodninske odgovornosti skladno s sklepom 16. skupšcine delnicarjev družbe Elektro Gorenjska. Te ugodnosti predstavljajo boniteto clanov nadzornega sveta. Zneski so v € Zavarovanje odgovornosti Predstavniki kapitala mag. Samo Logar 723 Andrej Koprivec 723 mag. Tedo Djekanovic 723 Franjo Curanovic 723 Predstavniki zaposlenih mag. Dominik Ovnicek 507 Iztok Štular 723 Borut Jereb 146 Uprava in nadzorni svet nista prejela nobenih prejemkov v zvezi z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Skupina Elektro Gorenjska ni prejela in tudi ne odobrila predujmov, posojil ali poroštev v tem poglavju navedenim skupinam oseb in do njih na dan 31. 12. 2018 ne izkazuje nobenih terjatev iz teh naslovov. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 21 Stroški revidiranja Skupina Elektro Gorenjska je po 57. clenu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezana k revidiranju letnega porocila. Pogodbeni znesek za revidiranje letnega porocila družb v Skupini Elektro Gorenjska in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2018 znaša 16.210 €. Poleg tega je bilo revizorju, ki je revidiral letno porocilo, za druge storitve dajanja zagotovil izplacanih 4.000 €. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 22 Financna tveganja V Skupini Elektro Gorenjska se zavedamo tveganj, ki so sestavni del našega poslovanja. Zavedamo pa se tudi, da je lahko le celovito in sistematicno obvladovanje tveganj ucinkovito. Sistem obvladovanja tveganj je eden od delov našega integriranega sistema vodenja kakovosti. Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in ucinkovito doseganje zastavljenih dolgorocnih poslovnih ciljev. Financna tveganja so povezana s sposobnostjo ustvarjanja financnih prihodkov, obvladovanja financnih odhodkov, ohranjanja vrednosti financnega premoženja, obvladovanja financnih obveznosti ter zagotavljanja konkurencne in dolgorocne placilne sposobnosti. V Skupini Elektro Gorenjska smo izpostavljeni številnim financnim tveganjem, ki vkljucujejo predvsem: kreditno tveganje placil odjemalcev, izredne odhodke (kazni), obrestno tveganje, pomanjkanje investicijskih sredstev, tveganje naložb v odvisne družbe, neustrezno placilo storitev EG s strani SODO in likvidnostno tveganje. Glavne vrste financnih tveganj so kreditno tveganje, likvidnostno tveganje in obrestno tveganje. Ostala prej omenjena financna tveganja so pojasnjena v poslovnem delu porocila, v poglavju 4 – Sistemi vodenja in kakovosti. Kreditno tveganje Knjigovodska vrednost financnih sredstev predstavlja najvecjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan porocanja so bila: Zneski so v € 2018 2017 Dolgorocne poslovne terjatve 80.408 246.719 Kratkorocne financne naložbe 1.800.835 1.100.480 Kratkorocne poslovne terjatve 9.220.679 8.129.934 - od tega do kupcev 8.728.267 7.909.521 Denarna sredstva 6.365.442 8.689.779 17.467.364 18.166.912 Skupina na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektrooperaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun SODO, d. o. o. Pri tem obstaja vecje tveganje, ker mora Skupina kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe SODO. Deloma ima Skupina v skladu z regulacijo priznane in pokrite morebitne odpise terjatev, a le do višine 0,2 % zaracunanih omrežnin, kar pomeni približno 51.000 € na letnem nivoju. Razclenitev kratkorocnih terjatev za omrežnino, elektricno energijo in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2018 ter na dan 31. 12. 2017 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: Zneski so v € 31. 12. 2018 31. 12. 2017 Nezapadle terjatve 6.253.492 5.549.306 Zapadle do 30 dni 273.558 164.371 Zapadle od 31 - 60 dni 3.536 10.114 Zapadle od 61 - 90 dni 14.960 7.276 Zapadle nad 90 dni 201.278 404.620 Zapadle terjatve 493.333 586.381 Delež zapadlih terjatev v odprtih 7 % 10 % Skupaj 6.746.825 6.135.687 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Gibanje popravkov vrednosti terjatev v letih 2018 in 2017 je prikazano v naslednji tabeli. Zneski so v € 2018 2017 Zacetno stanje 1.1. 446.154 248.768 Novo oblikovanje 38.973 231.361 Crpanje in odprava 245.188 33.977 Koncno stanje 31. 12. 239.937 446.154 Terjatve se v Skupini redno mesecno pregledujejo. Izterjava se vodi redno, do vseh kupcev po enakih kriterijih. Dosledno se izterjajo tudi zamudne obresti. Natancnost pri evidencah in izterjavi nas je pripeljala do dobrega rezultata. Najvecje dolžnike oz. neplacnike omrežnine obravnavamo na rednih mesecnih sestankih, kjer se za posameznega dolžnika naredi plan aktivnosti, ki naj bi privedel do najvecje možne izterjave. Gre za individualno obravnavo. Pregledujemo bonitetno oceno dolžnikov. Poslužujemo se tudi telefonske izterjave, možnosti odobritve placila na obroke, iskanje možnosti za kompenzacijo, odstop terjatve itd. V primeru sklenitve obrocnega odplacila dolga, cesijske ali asignacijske pogodbe vedno v pogodbo vkljucujemo tudi obracunane zamudne obresti. Pri zapiranju odprtih terjatev spoštujemo dolocila splošnega dela pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. Ko so izcrpani vsi možni instrumenti »mehke« izterjave, v primeru neplacila zaracunane omrežnine pošljemo obvestilo o odklopu uporabnika sistema. V primeru, da stranka kljub obvestilu dolga še vedno ne poravna v roku, ki je dolocen v obvestilu, sledi odklop merilnega mesta. Tako družba preprecuje nadaljnjo poslovno škodo oziroma financno nedisciplino, ki bi sicer vodila v vecje zapadle neplacane terjatve. Terjatev do najvecjega kupca je na dan 31. 12. 2018 znašala 3.007.664 €, kar pomeni 43 % vseh terjatev do kupcev. Kreditno tveganje ima po oceni zmeren vpliv na poslovanje oz. likvidnost. Ob predpostavljeni 25 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere na poslovanje 57 tisoc €, pri cemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 150 tisoc €. Likvidnostno tveganje Tveganje kratkorocne placilne nesposobnosti oziroma likvidnostno tveganje izhaja iz možnosti, da Skupina v dolocenem trenutku ne bo imela zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekocih obveznosti oziroma za vzdrževanje obicajnega poslovanja. Likvidnostno tveganje iz naslova poslovanja obvladujemo s sledecimi aktivnostmi: › Nadzor in medsebojno usklajevanje vseh OE na podrocju narocanja blaga in storitev oziroma sklepanja nabavnih pogodb glede na pricakovana razpoložljiva denarna sredstva. V to podrocje se uvršca tudi razvršcanje pomembnosti posameznih nabav glede na razpoložljiva denarna sredstva. Omenjeno velja za vsa podrocja delovanja Skupine. › Nadzor nad uresnicevanjem odprtih narocil oziroma sklenjenih nabavnih pogodb, predvsem glede datuma dokoncanja in datuma ter zneska predvidenega placila obveznosti. › Nadzor nad pravocasnostjo placevanja terjatev, predvsem pomembnejših odjemalcev, saj se nepravocasno placevanje kupcev kot posledica poslabšane financne discipline, zahtev po podaljšanju placilnih rokov in popustov ter vecjih stroškov za izterjavo zapadlih neplacanih terjatev izraža na slabši likvidnosti Skupine. Sem sodi tudi vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema o zapadlih neplacanih terjatvah ter pravocasno in ustrezno medsebojno obvešcanje o neplacanih terjatvah med posameznimi OE, tako da se ustrezno in pravocasno ukrepa (pravocasna izdaja opomina, sodna terjatev …). Pri sklepanju tržnih pogodb s kupci naših storitev posebno pozornost namenjamo dodatnemu vkljucevanju ustreznih zavarovanj placil. Kupce z zapadlimi terjatvami redno mesecno opominjamo. › Stalno spremljanje zalog. Na nivoju vodstva so bili sprejeti sklepi, ki opredeljujejo spremljanje zalog. Skupina dokoncno in dosledno realizira sklepe v povezavi s konsignacijo materiala in opreme dobaviteljev. Skupina še dodatno optimizira delovne procese (na podrocju planiranja, nakupa materiala in izvedbe). › Vzpostavljenim sistemom upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, na podlagi katerega si družbe med seboj izposojamo denarna sredstva. Glavni cilj upravljanja z denarnimi sredstvi v Skupini Elektro Gorenjska je optimizacija likvidnosti družb v Skupini. Gre za kratkorocno upravljanje z denarnimi sredstvi, torej za pokrivanje kratkorocnih primanjkljajev in kratkorocno plasiranje presežkov denarnih sredstev med družbami v Skupini. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot pomembno. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti malo verjetna, vendar se družba zaveda, da bi nelikvidnost lahko povzrocila veliko poslovno škodo. Likvidnostno tveganje je tesno povezano tudi z investicijskim tveganjem. Obvladovanje likvidnostnega tveganja pomeni tudi izvedbo financiranja investicij v skladu s poslovnim nacrtom, in sicer tako da so zagotovljena zadostna sredstva in da ne prihaja do zamud pri izvedbi investicij, saj so postopki zadolževanja lahko dolgotrajni. V Skupini imamo vzpostavljeno upravljanje z denarnimi sredstvi, katerega glavni cilj je optimizacija likvidnostne situacije in potreb po korišcenju zunanjih kratkorocnih dolžniških virov financiranja. Vir financiranja kratkorocnih primanjkljajev dolocene družbe so presežki denarnih sredstev ene izmed družb v Skupini. S tem se dosegajo boljši pogoji tako zadolževanja kot naložbenja denarnih sredstev, predvsem pa se pri tem izkorišcajo sinergijski ucinki Skupine kot celote. Veliko pozornost namenjamo tudi pripravi in spremljanju nacrta denarnih tokov. Uspešno nacrtovanje likvidnosti nam namrec omogoca optimalno upravljanje morebitnih kratkorocnih presežkov ali primanjkljajev likvidnih sredstev. Naslednja tabela prikazuje financne obveznosti do bank ter drugih dolgorocnih financnih obveznosti (poštena vrednost obrestne zamenjave po stanju na dan 31. 12. 2018 oziroma 31. 12. 2017) po rokih zapadlosti. Zneski so v € 2018 v 1 letu ZAPADLOST V PLACILO od 2 do 5 let nad 5 let SKUPAJ Financne obveznosti do bank 6.547.788 30.391.151 17.941.447 54.880.386 Zneski so v € 2017 v 1 letu ZAPADLOST V PLACILO od 2 do 5 let nad 5 let SKUPAJ Financne obveznosti do bank 6.291.001 26.704.486 20.432.777 53.428.264 Druge dolgorocne financne obveznosti 14.156 0 253.249 267.405 A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Kratkorocne poslovne obveznosti po zapadlosti so bile naslednje: Zneski so v € 2018 Nezapadle zapadle od 0 do 30 dni zapadle 31 do 90 dni zapadle nad 90 dni Skupaj zapadle Skupaj obveznosti Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev 1.705.799 10.080 7.697 207 17.984 1.723.783 Kratk. poslovne obveznosti na podlagi predujmov 119.013 0 0 0 0 119.013 Kratk. obveznosti iz poslovanja za tuj racun 2.069.221 0 0 0 0 2.069.221 Kratk. obveznosti za place 1.069.780 0 0 0 0 1.069.780 Obveznosti do državnih in drugih institucij 404.347 0 0 0 0 404.347 Druge kratkorocne poslovne obveznosti 406.528 0 0 0 0 406.528 5.774.688 10.080 7.697 207 17.984 5.792.670 Zneski so v € 2017 Nezapadle zapadle od 0 do 30 dni zapadle 31 do 90 dni zapadle nad 90 dni Skupaj zapadle Skupaj obveznosti Kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.495.958 34.870 53 3.388 38.311 3.534.269 Kratk. poslovne obveznosti na podlagi predujmov 18.520 0 0 0 0 18.520 Kratk. obveznosti iz poslovanja za tuj racun 1.828.874 0 0 0 0 1.828.874 Kratk. obveznosti za place 1.036.245 0 0 0 0 1.036.245 Obveznosti do državnih in drugih institucij 91.853 0 0 0 0 91.853 Druge kratkorocne poslovne obveznosti 275.989 0 0 0 0 275.989 6.747.439 34.870 53 3.388 38.311 6.785.751 Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot pomembno. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti malo verjetna, vendar se zavedamo, da bi nelikvidnost lahko povzrocila veliko poslovno škodo. Ob predpostavljeni 25 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere na poslovanje 8 tisoc €, pri cemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 20 tisoc €. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja nevarnost v primeru neugodnega gibanja obrestnih mer. Ker ima Skupina nekatera posojila najeta po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR), so obcutljiva na gibanje obrestne mere. Konec leta 2018 je imela Skupina 66 % predvidljivega denarnega toka (konec leta 2017 ga je imela 48 %). Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere je bila naslednja: Zneski so v € 2018 2017 Financne obveznosti s stalno obrestno mero 36.308.958 25.491.071 Financne obveznosti z variabilno obrestno mero 18.571.429 27.937.193 54.880.386 53.428.264 Skupina Elektro Gorenjska je imela sklenjene obrestne zamenjave z namenom varovanja denarnih tokov za cas odplacila posojila. Z obrestno zamenjavo so bile varovane naslednje financne obveznosti: Zneski so v € 2018 2017 Financne obveznosti varovane z obrestno zamenjavo 0 5.491.071 Sprememba obrestne mere pri financnih instrumentih z variabilno obrestno mero za 50 bazicnih tock na dan porocanja bi povecala oziroma zmanjšala poslovni izid Skupine za spodaj navedene vrednosti. Pri analizi so obveznosti po variabilni obrestni meri, zmanjšane za obveznosti, za katere je sklenjena obrestna zamenjava (IRS). Nekatere posojilne pogodbe vkljucujejo dolocila, da je variabilna obrestna mera enaka nic, v kolikor je EURIBOR negativen. Resnost obrestnega tveganja ocenjujemo kot majhno. Glede na trenutno gospodarsko situacijo se ne pricakuje pomembnejši dvig višine obrestnih mer, zato ta vpliv tveganja ocenjujemo kot zmeren. Ob predpostavljeni 17 % letni verjetnosti realizacije tveganja znaša individualna ocena tvegane mere (pri 95 % stopnji zaupanja) na poslovanje 30 tisoc €, pri cemer je razpon izgub v primeru realizacije od minimalno 0 € do maksimalno 110 tisoc €. Tveganje spremembe deviznih tecajev Poslovanje se odvija v evrih, zato Skupina ni izpostavljena tveganju spremembe deviznih tecajev. A POSLOVNO POROCILO B RACUNOVODSKO POROCILO 23 Dogodki po datumu bilance stanja Po datumu bilance stanja (31. 12. 2018) in do datuma revizorjevega porocila (26. 4. 2019) je družba Elektro Gorenjska od SODO prejela preliminarni obracun regulativnega leta 2018. Preliminarni obracun za leto 2018 je SODO izvedel na osnovi nerevidiranih racunovodskih izkazov. Iz obracuna izhaja, da je bila v letu 2018 že zaracunana pogodbena vrednost storitev in najema za 2.172.781 € nižja od vrednosti ugotovljenih na podlagi preliminarnega obracuna. Na tej osnovi je družba v letu 2018 pripoznala za 2.172.781 € kratkorocno nezaracunanih prihodkov.