»DJA MO 
BOGA 

MOLILA...« 

STR. 3 

PORABSKI 
DEN 
V KEJPAJ 
STR. 4 

Bar tak pravijo aktivisti Green-peace-a, steri so zmerili, ka vse je v tistoj odpadnoj vodej, stera teče vö iz fabrike za leder (ustnjarne) pri Feldbachi pa go pistijo v reko Rabo. Dosta tašni snovi so najšli v tau vodej, iz steraj je desetkrat več, kak je dopüščeno. Med tejmi je fosfor tö. Tau so taprajli novinarom v Graci ranč te, gda je v Monoštri vküpsedla tista vogrsko-avstrijska akcijska skupina, stera bi mogla vse napraviti za tau, ka bi Raba znauva čista gratala. Tau, ka je z Rabov nika nej vredi, so najprva ribiči vpamet vzeli pred kakšnimi šestimi lejtami. Vse menje je bilau rib v reki, izginile so avtohtone fajte. Nej dugo po tistom, ka so se oni začnili taužiti, se je na vodi skazala bejla pena, stera se je pri bregaj vküpnabrala pa gratala grda žunta. Okoljevarstveniki so začnili iskati, ka je leko krivo za tau, ka se voda v reki tak peni. Najprva so krivo držali eno varaško fabriko, dapa nej dugo po tistim so mogli notraprvideti, ka je ta nej kriva, vej pa reka se peni že te tö, gda iz Avstrije priteče na Vogrsko pri Dolenjem Seniki. Tak so te začnili iskati vzroke na avstrijskoj strani, pa so prišli do tisti fabrik, v sterij leder redijo. Ena takšna je pri Jennersdorfi v Burgenlandi, dvej sta pa na Štajerskom, pri Feldbachi in Wollsdorfi. Kakkoli so madžarski organi pa okoljevar


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 7. junija 2007 • Leto XVII, št. 23 

JE RABA TAK POSOLENA KAK MAURJE? 



stveniki (környezetvédők) Skauz so samo tau gučali, podatkaj Greenpeaca, tau tö trdili, ka ta grdobija iz tej fa-ka vsakša fabrika ejkstra vse nej istina), samo tau so pozabrik teče v Rabo, so Avstrijci notradrži, ka ma naprejnapi-bili, ka če vküpdamo količino tau nikak nej steli priznati. sano (kak se je pokazalo po škodlivi snovi, te tau Raba več ne more prenesti. Tau, ka so eden na drugoga kazali pa ka je avstrijska stran obečavala, ka vse naredi, da bi se tau onesnaževanje (szennyezés) stavilo, je držalo kakšni pet lejt, Raba se je pa tadala penila. Pred dobrim mejsecom je Vogorska dobila nauvoga ministra za varstvo okolja, Gáborja Fodorja, steri je svojo delo začno s tem, ka si je dolsedo z avstrijskim kolegom pa sta se zgučala, ka do septembra trbej Rabo očistiti. Zavolo toga sta ustanovilat. 
i. akcijsko skupino, v šteri je 6 vogrski pa 6 avstrijski strokovnjakov. Ta skupina je mejla svoj prvi djilejš 30. majuša v Monoštri, gde so je z velkim transparentom počakali varaški zeleni, pauleg so pa meli kanto pen, friško zagrablene iz Rabe. Zadnje čase po Varaši delijo letake tö, na steraj piše, ka dočas do Avstrijci onesnaževali Rabo, naj Madžari ne kipüvlejo njino blago. Župan Monoštra Tibor Viniczay je tapravo, ka se njemi tau ne vidi, nej bi rad, če bi se lüstvo na Vogrskom pa v Avstriji zavolo toga svajüvalo. Rešitev tak za Rabo pa Lapinč, kak za sežigalnico odpadkov trbej najti, vej pa krajina ščé živeti od turizma. Akcijska skupina se je zgučala, ka se do geseni mora problem rejšiti, njini naslednji djilejš de za tri kedne na Dunaji (Bécs). 
Marijana Sukič 
2 




MANJŠINSKI SKLAD 
PODELIL PODPORE 

17. maja je zasedal kuratorij Javnega sklada za narodne in et-nične manjšine, ki se je med drugim odločil tudi za letošnje podpore za manjšinske časopise. Za desetmesečno obdobje je časopisom trinajstih manjšin razdelil 215 milijonov forintov. Časopis Slovencev na Madžarskem je dobil 16.785.852 forintov podpore za proračunsko obdobje od 1. maja 2007 do 29. februarja 2008. Slovenske organizacije in inštitucije so največ prošenj poslale 
za organizacijo kulturnih programov v materinščini ter na temo versko življenje v materinščini. Kuratorij je od 41 narečajev podprl 31, trije natečaji niso bili popolni (oblikovne ali vsebinske pomanjkljivosti), 7 natečajev je zavrnil zaradi pomanjkanja namenskih sredstev. Slovenskim prijaviteljem so bila dodeljena naslednja sredstva: Slovenski samoupravi v Števanovcih za srečanje folklornih skupin: 70.000 forintov; Slovenskemu kulturnemu društvu Avgust Pavel v Sombotelu za romanje v Slovenijo 80.000, za božični koncert 40.000, za gostovanje števanovske šole v Sombotelu 50.000 forintov; Državni slovenski samoupravi za prireditve ob 20. obletnici smrti Janoša Küharja 400.000 forintov; Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gornji Senik za proslavo ob dnevu sv. Florjana 30.000 forintov; Lokalni samoupravi Števanovci za vaški dan 80.000 forintov; DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku za srečanje vrtcev 100.000 forintov; Slovenskemu društvu v Budimpešti za romanje v Slovenijo 70.000, za udeležbo na državnem srečanju Porabskih Slovencev 70.000 forintov; Slovenski samoupravi v Budimpešti za kulturni večer 50.000 forintov; Slovenski samoupravi Dolnji Senik za romanje 80.000 forintov; Slovenski samoupravi Monošter-Slovenska ves za program »Koraki od duše do duše« 100.000 forintov; Zvezi Slovencev na Madžarskem za Porabske dneve 200.000, za dan slovenske kulture 100.000, za srečanje folklornih skupin 70.000, za športno srečanje 70.000, za državno srečanje Porabskih Slovencev 400.000, za deseto obletnico FS Sakalovci 70.000, za udeležbo na Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični 80.000 forintov; Slovenska samouprava Andovci za srečanje s sombotelskimi Slovenci 70.000, za razstavo avtohtonih jabolčnih sort 50.000, za vaški dan 80.000 forintov; Slovenska samouprava Sakalovci za romanje 80.000 forintov; Osnovna šola Števanovci za srečanje prijateljskih šol 100.000 forintov; Vrtec Števanovci za obisk v vrtcu Murska Sobota 40.000 forintov; Društvo za lepšo ves Števanovci za serijo »Zimski večeri« 70.000 forintov; Društvo porabskih slovenskih upokojencev za pustno prireditev 70.000, za izlet v Sárvár 70.000 forintov; Slovenska samouprava Gornji Senik za romanje 80.000, za igre brez meja 70.000 forintov. 
Za otroške in mladinske kolonije za materinščino in spoznavanje lastnega naroda so bile štiri prijave. Osnovna šola Števanovci je za lončarsko kolonijo prejela 200.000 forintov; Slovenska samouprava Slovenska ves- Monošter za kolonijo »Uči se in daj naprej…« 189.000 forintov; Slovenska samouprava Székesfehérvár za taborjenje otrok 150.000 forintov; Uprava narodnega parka Fertő-Hanság in Őrség za ekološki in naravovarstveni tabor 130.000 forintov. 
Ferenc Kranjec član kuratorija 


PISMA NAM PRIPOVEDAVAJO 
O PRETEKLOSTI 

Pred edno par dnevami sam čüla v poročilaj, ka se je odloučilo, ka pošte telegramov več nedo sprejemale. Te sam začnola premišlavati o tom, ka jih znankar že par lejt itak več nišče ne pošila. Tak približno trideset lejt je moglo minouti od tistoga časa, ka sam sama odposlala svoj zadnji telegram. Že tistoga časa je bilou bole ednostavno telefonirati, pa tüdi dosta falej je bilou. Na konci devetnajstoga i v začetki dvajsetoga stouletja je bilou trnok praktično pošilati telegrame, ar je te bilou privatnih telefonov ešče malo. Pismo je bilou najmenje tri do štiri dni na pouti. Tistoga hipa je bil telegram edina možnost za hitro prenašanje poročil. Nemška pošta že od 2003. leta, avstrijska pa od 2005. leta ne pošila več telegramov v tujino. Eti na Vogrskom smo en čas ešče pošilali sožalne pa pozdravne brzojavke, ali zdaj je, mislim, tüdi z njimi za vedno konec. Namesto telegrama pošilamo SMS-e, s pomočjou MMS-a pa z mobilnim telefonom lehko prenašamo slike, zvok, video. Tak nam že tüdi slik nej trbej več po pošti pošilati. Težko je najti človeka, šteri bi ešče nej meu mobilnoga telefona. Enaka je situacija s pismami. Pomali pride čas, ka tüdi pisem ne bomo več po pošti pošilali. Že gnesden pišemo rajši elektronska pisma. Ta forma dopisovanja je gratala popularna po cejlom svejti. Pismo napišemo na računalniki, ga ranč vöštampati nej trbej, ga nej trbej položiti v kuverto, nej ga trbej odnesti na pošto, pa küpiti znamke, nego ednostavno s svojoga računalnika ga leko pošlemo kama koli po svejti. Pa celou fotografije ali kakšni koli akustični posnetek lehko pošlemo s svojega računalnika. Za edno par minut že pride na cil. Čudovita je ta denešnja tehnika. Samo ka se mi starejši lidge ešče spominamo tistij lejpij starij časov, gda smo bili ešče mladi, pa smo z velko nemirovnostjo čakali kakšno lübezensko pismo, štero smo s trepetajoučo rokou odprli, poiskali najprvle podpis na zadnjoj strani, ga na hitro prešteli, sledi smo pa večkrat fajn pomali preštudirali vsakši stavek ekstra. Cejli den smo bili preveč srečni. Ali elektronsko pismo tüdi tak zna vplivati? Mislim, ka nej. Človek tak istinsko samo tisto zna ceniti, za kaj je mogo dos-ta trpeti, dosta delati, ali dugo čakati, naj se njemi želejnje spuni. Tisto, ka tak nalejci, tak friško dobi, znankar ranč ne more tak poštüvati. Po telefoni se vse da hitro rešüvati. Ali ka ostane od tistoga za bodoučnost? Samo pomislimo, nakelko bole siromašna bi bila svetovna literatura brezi korespondence (levelezés) Goetheja s Charlotto von Stein, s Šillerom, ali z Winkelmannom? Što nej bi poznao Pismo Tatjane Onjeginu, štero je najlepše lübezensko pismo v veršušaj v cejloj svetovnoj literaturi? Kakšna sreča, ka je Plinius mlajši napiso svoja pisma, iz šterij leko zvejmo, kakšen je biu žitek v Rimskom imperiji, kakšni je biu vsakdenešnji žitek casarov, aristokratov, advokatov, kak so se toužili na biroviji, kak so deco vzgajali... Dosta zanimivih faktov zvejmo iz pisem soldakov, šteri so se bojüvali v drügoj svetovnoj bojni pri Stalingradi, pa tüdi iz pisem ujetnikov nacističnih logorov. Mi starejši hranimo staro držinsko korespondenco. Mogouče na padlaši ali v klejti v kakšoj staroj škatüli ali kišti. Ne bi škoudilo, če bi si včasih vzeli čas, ar iz tej starij pisem dosta zanimivoga leko zvejmo iz starij časov, ofriškimo spomine, štere smo mogouče že zdavnaj pozabili. Večinoma so nam sorodniki, poznanci nej samo o svojoj familiji pisali, nego tüdi o kakšnih dogoudkaj iz domačoga kraja, šteri bi nas vse trnok interesirali. Iz ništernih pisem bi cejlo kroniko indašnjoga žitka svoje rojstne vesi lehko vküper postavili, ka bi za nas, posebno pa za naše potomce, bilou zanimivo čtenje. Velka škoda je, ka gnesden vse informacije po telefoni, po mobiteli ali e-maile naprejdavamo. Nemamo časa za tou, ka bi je zapisali, ka bi je zavüpali kakšnomi paperi. Bojim se, ka vse te informacije s časom prejdejo. Tou je istina, ka o tistom, ka gnes za važno preštimamo, pišejo novine, ali što more naprej znati, kak važno zna ednouk gratati tisto, ka gnes za malenkost preštimamo? Summa summarum, če pisem več ne bomo pisali, naš žitek siromašnejši grata, kakšno koli visiko razvojno stopnjo naj bi dosegnola tehnika. 
Suzana Guoth 


Porabje, 7. junija 2007 

3 


„DJA MO BOGA MOLILA, PA DE TE BAUG TEBI POMAGO,” 


JE PRAVLA MATI 

Predsedstvo Zveze Slovencev se vsakšo leto odlauči, što naj dobi na porabskom dnevi priznanje »Za Porabje«. Vsigdar taše lidi si vöodeberejo, šteri že več lejt delajo na tejm, naj se ohranjata slovenski jezik, kultura. Letos so se tak odlaučili, ka na cerkvenom področji kantor iz Števanovec Janoš Oreovec dobijo tau nagrado. 
• Jenő bači, gda ste zvedli, ka vi dobite priznanje »Za Porabje«? 
»Par dnevov prvin, kak so mi ga prejkdali. Pa moram prajti, ka fejst sam se čüdivo. Sprvoga sam se ešče malo postavlo tü. Kak tau, ka dja priznanje v Sakalauvci dobim? Po mojom pameti bi v Števanovcaj mogo dobiti, vejpa tü sam delo vsigdar, sam zmišlavo. Klara Fodor mi je te prajla, ka se nauri redim, pa mi je taraztolmačila, zakoj tau de. Pa te sam parvolo, pa sam üšo v Sakalauvce na Porabski den. Pa leko povejm, ka mi je nej žau. Na tau sam pa sploj nej mislo, ka ešče dar tü dobim. Nej sam mislo, ka taši lejpi den zadobim, kak je v Sakalauvci bijo. Tau je mena tü veseldja, ka petdeset lejt delam kantorsko delo, pa na tau obletnico sam zdaj daubo priznanje.« 
• Kak ste vi kantor gratali? 
»Prvin je tak bilau, ka so lüstvo preganjali paulek vöre. Vönavčene kantore so nej pistili v cerkev. Pri nas v Števanovcaj so orgle tü samo stale. Dja sam v šaula popejvo, Preč Marton so bili školnik, sto so me včili. Dober glas sam emo, pa sam te tak prišo v cirkev na kauroš popejvat. Gda velki post bijo, mi smo te na kauroši naprejdali pašio z gučom pa s popejvanjom. Gda smo mi tau naprejdali, te so meni pokojni gospaud Markovič tak prajli: Ti, Jenő, nej bi se začno včiti igrati na orgle? Te sam dja pravo, ka gospaud, tau mena nede šlau nikak nej. Te so mena tak špajsno prajli, kak so šegau meli: bodeš probo, ide šlau. Potejm sam na keden dvakrat, trikrat na farof odo na harmoniji se včit igrat.« 
• Oni so vas včili? 
»Nemo je dja dolagledo, dapa oni so nika nej vedli igrati, pa tolmačiti je tü baja bila. Edno leto sam se včijo, ešče na Gorejnji Senik sam odo k kantori. Oni so mi tak prajli, dja ti pomočti ne morem. Najprvin poznati moraš nautline, pa samo te leko prideš k meni se včit. Mantrau sam se ešče eden čas, pa nej šlau. Taši srmak sam bijo, ka 
sam si nej mogo niši inštrument küpti, ka bi se leko včijo igrat. Drugo sam nej mogo, edno leseno tablo sam si napravo, pa sam ta goranamalo klaviaturo, pa tak sam se včijo. Klačo sam tisto deskau, tak kak če bi kakšne fude bile. Če sam krave paso, gda je krava taodletejla, te sam dja deskau pod pazdje včesno pa sam leto za njauv. Gnauk sam materi pravo, vejte, ka dja več nemo se včijo, zato ka nede, pa nede. Pa rejsan je tak bilau. Pa tü se je edna velka čüda zgaudila. Mati je na tau tau prajla: »Idi, idi, vejpa dja mo te boga molila, pa de te Baug pomago«. Pa tau niške nede vörvo, gda sam dja potistim igrat üšo, včasin sam znau igrati. Tau je čüdovitno bilau. Potejm nej na doudja sam že v cirkvi začno igrati.« 
• Kak je bilau, gda ste na prvi meši igrali? 
»Joj, tisto je strašno bilau. Tau si ranč ne smejm broditi. Vejš, gda tam naprej pri popi, pred oltarom moraš biti, kak je špajsno bilau. Lüstvo pa vse tebe gleda.« 
• Zaka pred oltarom pa nej vrkar, gde so orgle? 
»Zato, ka te sam ešče na orgle nej znau igrati, samo na harmoniji, tak ka tam naprej pri popi sam bijo. Dja sam se tak prestrašo, ka sam vse blejdi bijo. Na plečaj mi je pa voda tak tekla dola, kak če bi riba skakala notra v vodej. Pa vse so mi roke trpetele. Pa te sam zato nika vöspravo. Ne vejm, kak dugo sam tak igro, gda sam velke orgle začno probati. Tau je tü nej bilau 


léko, zato ka sam z nogami nej znau igrati. Dapa nikak sam se zato tau tü navčo. Tau nej dojšlo, te sam se pa ešče latinsko mogo navčiti, zato ka bi ovak nej znau odgovarjati. Te je ešče dosta vse latinsko bilau. Zdaj že samo Tantum Ergum je latinsko, nika drugo nej. Tak ka mantrau sam se eden čas, dočas sam se tau meštarijo vönavčo. Dja se čüdivam, kak sam se tau leko navčo, zato ka sam dja ovak taši butaš bijo. Pa nad tejm se ešče čüdivam, ka znam nautline dolanapisati. Gda sam kakšne nauve pesmi čüjo, te sam dja vzejo papir pa sam je dolanapiso. Gda sam s tejm zgotauvo, te sam dolaseu pred harmonium pa sam dolašpilo, če je dobro ali nej. Ešče gnesden pišem nautline, če se mi kaj povidi.« 
• Zvün tauga ste vi ešče zvonili tü, nej? 
»Dugo lejt sam zvonijo z rokauv. Gda je z vauži trbelo, kak vsakši den trbej, tisto je ešče tašlau. Dapa gda mrtveci trbelo vözvoniti, tisto je težko bilau. Te je vrkar pri zvonej trbelo biti, pa na nauto zvoniti. Dja sam z malim zvaunom zvonijo. Nej dosta lidi je znalo tak zvoniti. Pa tau je strašno bilau, ka je pau vöre trbelo zvoniti. Drugo pa tau bilau, ka je sploj glasno bilau. V vöjo sam vato mogo notrasklasti, ka bi ovak glöjpi grato. Tau zato norija bila, ka je tak dougo trbelo zvoniti. Tau je smejšno, ka se je gnauk zgaudilo. Eden moški je pravo ženej, ka zakoj telko trbej vözvoniti, vejpa zvone vse raztrgajo. Te ma je žena etak prajla: ’Ka kraklivaš telko ti kokauš, vejpa tebi ešče tej zvonauvdje dojdajo.’« 
• Vam je zato dosta časa tavzelo tau, ka ste kantor bili? 
»Tau gvüšno. Gda so Markovič gospaud bili, te je vsakši den bila meša, pa gda je Pišta bijo, te tö vsakši den bila meša, samo te nej, gda je v Sakalauvce üšo pa tam držo mešo. Te zvoniti je trbelo, če je pokapanje bilau. Rejdko je bilau, gda sam kaj zdaumi leko üšo. Strašno je te bilau, gda sam ešče z Verice mogo dolaodti z motorbiciklinom. V zimi, gda je velki snejg bijo, ali gda se je nej voužgo motor, pa vöra že tü bila, gda se je meša začnila… V kakšnoj nevauli sam dja te bijo, tau ranč taprajti ne mora. Nej je léko bilau. Gda smo tü pri cerkvi ram zozidali, te je že baukše bilau.« 
• Nej bilau tak, ka bi vam više prišlo? 
»Nej, nikdar nej, zato ka dja v tejm veselge mam. Ešče zdaj, gda sam starejši, ešče zdaj tü. Ne vejm, kak je tau.« 
• Tau, ka v Števanovcaj se ešče slovenska rejč čüje pri meši, tau je vašo zasluga (érdem) Jenő bači, dja tak mislim. 
»Dostakrat dobim za volo tauga kritiko, gda mi povejo: Ka je, vogrski si pozabo? Te njim tak pravim: Es poslüšajte. Vejpa vi ste tü Slovenci, materni jezik nej slobaudno zatajiti. Gnauk svejta so stari lidjé gučali, ka je tau velki grej, če stoj materni jezik zataji. Tau nej slobaudno. Zato pa te tak delam, ka pau-pau, ali ešče več slovenske pesmi spejvam. Etak niške nika ne mora prajti.« 
• Tak mislim, ka je tau priznanje zdaj v najbaukšo mesto prišlo, zato ka zatau, ka ste vi delali, ste vi redno plačani nikdar nej bili. Če bi vi tau nej s srca delali, za volo te pejnez, ka je za kantorstvo dobite, bi že davnik enjali. Nej tak? 
»Tau gvüšno, ka je tak. Dja sam za tau delo vsigdar samo drauvne pejneze daubo. Tau zdaj name sploj veseli, ka sam tau priznanje daubo, zato ka sam dja tü vsigdar samo taši siromak kantor bijo. Zdaj po petdeseti lejtaj, na mejsec nika več pejnez ne dobim samo deset djezero forintov. Dapa tau ne pravim zato, ka bi se žaurgo.« 
• Tak dugo ste že kantor, ka vejn bi zdaj že edno mešo tü znali držati? 
»Na mo’ pravo ti povejm, ka bi tamašüvo tak kak trbej. Samo predgati bi vejn nej vedo, drugo bi mi šlau.« 
• V tej petdeseti lejtaj, ka ste kantor, ste sploj dosta Boga molili, sploj ste bogoboječi. Baug vam je kaj pomago, gda je sploj potrejbno bilau? 
»Leko povejm, ka mi je pomago. Že vejndrik petkrat. Če bi nej tak bilau, že bi davnik nej živo. Vsakšo paut mi je pomago pa me je nazaj v cirkev poslo igrat. Samo ti na kratje tapovejm. Granatli mi je v rokej tadüno, tak ka sam na rit spadno. Drugi mau sam v kapejli boga molo, v Ritkarovci. Prišo je eden napit sodak pa je s pükšov kapejlo ranc sto zostrejlati. Sam Baug je pomago, ka se je nej tak zgaudilo. Tretjin so se pune kaule name obrnile, tam bi tü mrejti mogo, dapa nikak je pomago. Samo sam malo krvavi bijo. Štrtič, gda je brat podiro baur, name ga je püsto, dapa živ sam austo. Tak me je zaodo, ka mi je vö s pleča edna čonta stala, mislo sam, ka kaudiš (invalid) ostanem. Mati je dosta molila pa čonta se je nikam nazaj potegnila. Tak ka sam cejlak ozdravo. Petič me je pa elektrika vdarila. 380 voltov je bilau, ka sam v rokej držo, pa sam nej vedo pistiti. Električar je tak pravo, ka se je čüda zgaudila, ka sam nej mrau. Tak ka leko povejm, ka mi je Baug že dostakrat pomago.« 
Jenő bači, dja vam čestitam k priznanji pa vam tau želim, naj vas Baug ešče dugo, dugo lejt skrb ma. 

Karel Holec 

Porabje, 7. junija 2007 

4 






PORABSKI DEN V KEJPAJ 
PA BESEDI 


Za dobro volau na začetki se je Friške cirkve so kumin pobrigala pevka Maja Sener zandoleli talati 
Vzgojiteljice so pofarbale obraz vsakšoga deteta, steri se je podau za tau 



Sakalauvska folklorna skupina je 
Ringišpili se je najbola veselila deca pa mladina 
zaplesala goričke plese 


Brezi harmonike pa brezi spejvanja nede 


Istina, ka je pri kotlaj trno vrauče bilau, 
Latinsko-ameriški ritmi so navdušili mlade in stare 
dapa sakalauvske küjarce so dober obed sküjale 
Porabje, 7. junija 2007 

5 


39. revija »Pesem 
ne pozna meja« 

V soboto, 19. majuša, popoudne smo leko čüli. Sodelavka Zveze, smo se podali na dugo pout v Tr-Gyöngyi Bajzek, je v desetoj vöri bovlje na mednarodno srečanje vnoči mogla titi na pogovor z pevskih zborov. Sonce je sijalo, vsejmi voditeli vred, gde so se 

bilou je vrouče, tou je ranč nej zgučali, steri zbor de drugo leto tak lagvo, če se leko kam peleš. organiziro srečanje. Naslednja Naša mladina je tak lepou spej-revija 2008. leta bau v Italiji, pri vala od zajaj na autobusi, ka je Svetem Križu. lepou bilou poslüšati. Finančni tau za nas je pokrila Srečanje »Pesem ne pozna meja« Zveza Slovencev, za ka se lepou je ena dobra pevka iz Trbovelj zahvalimo. Od zamejski pevk in vönajšla. Jelka Rojšek, žau je že pevcev smo pa slobaud vzeli z pokojna. Ta gospa je Porabce rečami: »Na svidenje na Pevskem preveč rada mejla. Mi smo pa taboru v Šentvidu pri Stični!« oblübili, da na njeni spomin, če se da, se ga bomo redno udele-Vera Gašpar ževali. V 7. vöri večer se je začno program v nouvi dvorani. Trboveljčani, ki so bili letos organizatori srečanja, so nas čakali z drugimi dobro poznani pevci vret. Malo smo probali pa še vaja za skupne pesmi, potejm smo se malo osvežili, poklepetali pa se preoblekli. Program se je točno začno, naš zbor je biu po vrsti peti. Na tom srečanji nastopajo Slovenci iz Italije, s Koroške, z Madžarske pa iz Slovenije. Revija se je začnila z domačim MePZ Svoboda, ki je biu letošnji organizator. Iz Italije sta bila dva moška in eden ženski zbor, iz Avstrije pa moški zbor iz Pliberka, iz Porabja pa MePZ A. Pavel ZS Gornji Senik. Na konci so moški zbori vküper zapopejvali pesem Slovenec sem, dirigiro je Marij Pavlica. Skupna pesem vsej zborov je bila Slovenija, od kod lepote tvoje, zborovodkinja je pa bila Mihaela Obrovnik. Ta skupna pesem je trno lejpa, ali na štiri glase je fejst žmetna. Do kesne noči je držo program, dosta lejpi pesmi 

Risalsko nedelo je pri Gradi pozdravlala lejpa pesem 

Goričko drüštvo za lepše vütro, za tau, naj narava zdrava ostane. Javni zavod Krajinski park Zatok park želi meti vse več Goričko in občina Grad so 27. takšni programov, kak je tau majuša, na risalsko nedelo, pevsko srečanje bilau, na sterom organizirali pri Gradi tekmovanje so gorstaupile pevske skupine pa (verseny) pevskih skupin z zbori z območja parka. Gledalci naslovom Majska pesem. pa zbori so bili pozdravleni Pevce in gledalce je najprva s pesmijo tö, stero so zapeli pozdravo žüpan občine Grad domanji ljudski pevci. Daniel Kalamar, o nameni V tekmovalnom deli programa 

srečanja je gučala strokovna je gorstaupilo pet zborov (Moški 
vodja krajinskoga parka Goričko komorni zbor iz Rogaševec, 
Stanka Dešnik, stera je med Mešani pevski zbor Népdalkör iz 
drugim povedala, ka v parki Hodoša, pevski zbor penzionistov 
nej samo narava fontoška, litji »Marjetice« iz Moravskih Toplic, 
najbole lidje, steri leko poskrbijo Vokalna skupina »Zarja« iz Mešani pevski zbor Rogaševec). Vsakši zbor je spopejvo tri pesmi, dvej ljudski pa eno slovensko umetno pesem. Strokovna žirija (Tomaž Kuhar, Helga Horvat, Anka Suhadolnik) je ob tejm, ka je povalila vse vöodebrala najbaukše. mesto je dobila vokalna »Zarja« iz Puconec, Mešani pevski zbor iz Rogaševec, tretji pa Moški komorni zbor iz Rogaševec. izven tekmovanja Komorni zbor Zveze Slovencev iz Monoštra, steri je spopejvo eno porabsko (Bejli list papirja ali kak jo v Porabji bole poznamo Zeleni se travca skraj Dunaja) pa eno prleško pesem. zbor vodi Tomaž 
Na konci prireditve je predsednica 
za lepše vütro Marta Horvat podelila priznanja in se je zahvalila vsejm zborom. Kak je bilau, tau je bilau prvo takšno tekmovanje, želijo si pa, ka vi s 
M. Sukič 



6 




SOBOŠKA EKIPA MDI DOSEGLA 3. MESTO NA MEDNARODNEM 
TEKMOVANJU SPECIALNIH ŠPORTNIKOV 

Od 25. do 27. maja je potekalo v gospod Ferenc Makrai pozdra-v treh panogah, v namiznem Slovenijo. Mi žal, lahko vabi-REZULTATI Sombotelu v novem Športnem vil vodje in športnike gostujo-tenisu, kegljanju in atletiki (v mo samo Avstrijce in Madža-Moštvenoprvenstvo:1.Vasakarat centru in vzporedno na Kme-čih ekip, posebej romunsko metanju krogle, diska, kopja re. Z ostalimi ne sodelujemo, (Sombotel) 100 točk, 2. Győr 98 tijski srednji šoli sosednje vasi ekipo, ki letos prvič gostuje v ter teku na sto metrov). Prišli ker je prvič predaleč, drugič točk, 3. Murska Sobota 83 točk. Vép I. mednarodno regional-Železni županiji. Slavnostni so tisti, ki se ukvarjajo s temi pa nimamo dovolj finančnih Dobitniki medalj soboške ekino športno srečanje specialnih govornik je bil Ferenc Kovač, športnimi panogami. Štiri-sredstev, da bi lahko povabili pe: zlate: Hodžar Joža 3 zlate 
indvajset nas je.« športnike iz osmih držav, pa bi medalje za metanje krogle, me
• 
Se tudi vi ukvarjate s špor-jim dali prenočišče, hrano in tanje kopja in metanje diska, tom? vse, kar spada zraven. Pri nas Jelka Orban zlata medalja za »Da, jaz kegljam.« tega država ne sofinansira.« kegljanje, srebrne: Kurboš 

• 
Kakšni invalidi so vaši športniki? 



»Delovni invalidi, torej takšni, ki so se ponesrečili ob opravljanju svojega posla. Jaz sem na primer padel v gradbeno jamo, pa se mi je zlomila hrbtenica. V hrbtenici sem imel osemnajst mesecev dvanajstcentimetrske ploščice in osemcentimetrske vijake. Hvala Bogu, da sem ozdravel, 

športnikov, ki ga je organiziral predsednik skupščine Železne lahko hodim po svojih nogah sombotelski »sport club Vasa-županije, ki je med drugim po-in ne potrebujem invalidskekarat« (železna volja). Glavni vedal, da vsaka družba lahko ga vozička.« sponzorji prireditve so bili črpa moč iz tega, kako ravna z • Zanimivo je, da se sploh Madžarska državna zakladni-manjšinami, med njimi tudi s ne more opaziti, da ste inva-• Kakšne programe pa Zorjana 2 srebrni za metanje ca (Magyar Államkincstár), tisto manjšino, ki se mora pre-lidi. organizirate za vaše člane, diska in tek na sto metrov, KuSkupščina Železne županije, bijati skozi življenje z danimi »Ja, veste, invalidi se ne dajo... invalide, razen športa? stec Franc 2 srebrni medalji za Magistrat mesta Sombotel ter pomanjkljivostmi, katere ne Res, da se ne vidi, toda jaz na »Organiziramo izlete, letova-metanje kopja in metanje krocela vrsta industrijskih obra-otežujejo življenja zdravega primer nič težkega ne morem nja na morju, v toplicah. Mi gle, Martinuzzi Jože za tek na tov in storitvenih podjetij Že-človeka. Ponosni smo na to, dvigniti.« v to vlagamo. Naši invalidi sto metrov, bronaste: Marjeta lezne županije. Srečanja se je da Železna županija z velikim • Od katerega leta ste pa gredo na desetdnevna letova-Grlec za kegljanje, Kurboš Zorudeležilo 24 ekip, med njimi zanimanjem spremlja njihova invalid? nja na morje, v toplice, orga-jana za metanje krogle, Marti12 z Madžarske, ki so dejansko prizadevanja, njihov trud, ki »Od enaindevetdesetega leta. niziramo za njih razna ročna nuzzi Jože za metanje diska. predstavljale vsa večja mesta, so ga z železno voljo vložili v Od takrat sem v invalidskem dela, in tudi šport je ena od Čestitamo in želimo tudi v bood Sombotela preko Budim-športno dejavnost. pokoju. Takrat sem bil sedem-imenovanih aktivnosti.« doče lepe uspehe. pešte pa vse do Debrecena, in Po pestrem večernem odr-inštirideset let star.« Suzana Guoth predstavniki sedmih sosednjih skem plesnem programu sem • So za vas rezultati v špordržav, dve ekipi iz Slovenije se pogovarjala z gospodom tu tudi važni? (Murska Sobota, Velenje), Rudolfom Kuličem, predsed-»Ne, ni to najvažnejše. Za nas ekipe Hrvaške, Srbije, Češke, nikom Medobčinskega dru-je važno to, da lahko sodeluNemčije, Rumunije in Avstrije, štva invalidov Murska Sobota jemo in se lahko družimo. skupno 192 športnikov. o tem, kako deluje njihova Vidite, sem pride od Srbov Predsednik športnega kluba organizacija. do Romunov, do Slovakov, »Vasakarat« Ferenc Makrai: »Mi pokrivamo pravzaprav do Avstrijcev, dosti invalidov. »Tekmovanja bodo potekala dvanajst občin, vse goričke Lahko bi rekli, da je to mala v treh panogah: namiznem občine. Tisoč osemsto nas srednjeevropska olimpiada. tenisu, atletiki in kegljanju. je,« je povedal na začetku po-Vsako drugo leto organizirajo Začnejo se v soboto zjutraj, govora. ta tekmovanja.« končajo pa se v nedeljo opol-• Pa vsi se verjetno ne • Že dolgo sodelujete z »Vadne, ko bo tudi razglasitev re-ukvarjate s športom? sakaratom«? zultatov in podelitev nagrad.« »Okrog sto štirideset do sto »Ja, že šestindvajset let. VsaSvečana otvoritev I. med-šestdeset naših članov se ko naslednje leto pa prirejajo narodnega regionalnega ukvarja s športom. Imamo de-tekmovanje za pokal, ki je športnega srečanja specialnih vet sekcij, od ribolova do keg-ustanovljen na čast bivšega športnikov se je začela v pet-ljanja, atletike pa tako dalje. predsednika Solymosi Enek ob osmih zvečer. Najprej je Tukaj se bomo pomerili samo dreja. Tudi mi jih povabimo v 



Porabje, 7. junija 2007 

7 


VIKTOR+VIKTORIJA 

NAJBAUKŠA MASKA 
ŠMINKA 
Svejt je skaus mlašeči oči blek (trbü) s ceckami. Oči so 

ovakši. Bole je pisani, zatau si se mi zabliskale kak reflekto-biš!« 

Mlajši si trno radi peldo po starišaj vze
mejo. Pa je ranč tak pri 
dvojčkaj Viktori pa Viktoriji tö. Pojep se rad tak vöpokaže kak njegvi ata Viki: ške gučati bole po moški, trno ga zanimlejo avtoni, rad zapovejda deklinam pa pri obedi vsigdar vse pogej doj s talejra. Na, Viktorija pa se bole po mami Viki ravna: rada pogej kaj sladkoga, zalejvle rouže, si obüvle prevelke mamine cipele pa trno rada se gleda v gledali. Pa Viktor bi rad ranč v takšo slüžbo odo kak njegvi ata, Viktorija pa v mamino slüžbo. Sta pa dvojčka že prišla v tista lejta, ka že šketa biti malo vekšiva. Viktor ške biti že malo bole moški pa nej kakši mali pojbič. Viktorija pa bi že tö rada bila malo bole ženska pa nej kakša malička deklička. Zato se zdaj že malo ovak vöravnata. Pa zato se je tou zgoudilo, ka se je zgoudilo. Ata pa mama sta bila pri sousedaj. Znamenüje, ka sta bila dvojčka samiva doma. Pa sta bila zadvečera pozvaniva na rojstni den k nekšnomi pajdaši. Zato se je Viktorija že cejli dopoudnek vred gemala. Sprobavala je eden gvant za drugim, eden se njoj je nej vido. Gda je dun nika vküper skonbinejrala, so na red prišli vlasouvi. Pa eške skrb za brata je mogla meti. 
-Ti se eške neboš oblačo? Vej pa za dvej vöri va mogla iti, 
-ga je na red gemala. Viktor pa je nej nikšne sile emo. Samo je na teveni tadale gledo nika od Formule 1. 
-Ja? Pa naj se eške našminkam, se je šalo. Depa Viktoriji je nej bilou za nikšno šalo. Gda je Viktor pravo šminka, je tak nagnouk 
v luft skoučila pa začala v 
ke? Vej pa se moram eške 

našminkati, -je lejtala po 

rami, iz edne sobe v drugo. Za eden čas je dun najšla ma-mine šminke. Začala se je vömalati. Pa je ranč te zgotouvila, gda sta mama pa ata prišla, pa sta njiva škela iti k pajdaši. Mami se je skur zmejšalo, gda jo je zaglednila, ata pa se je od smeja skur taobrno. Tak brž si je morala Viktorija vse tiste farbe doj mujti. Na, po tistom sta te leko šla. Viktorija je nej nika dosta škela gučati. Depa Viktor je nej emo nikšni problemov z gučom. 
-Čüj, skur tak sva vövidla kak ata pa mama, gda kama ideta. Ge sam naraj časko, ka tista vöra pride. Ti si pa že od najbole rane vöre lejtala kak zmejšana, ka oblečeš, kak boš vövidla pa vse takše. Rejsan, skur kak ata pa mama. 
Viktorija je nej nika prajla na tou. Samo si je želejla, ka bi Viktor samo eden den biu ženska. Tak bi leko tou sprobo, kakše nevoule so z gvantom, šminko pa vsejm tejm. 

Miki Roš 
deca želejo vsakšo stvar, štera je v izložbaj (kirakat) zavolé vöpofarbana. Pejnezi pa so najvekša mlašeča nevola. Zakoj? Zatau, ka ga nemajo. Te pa cejli den premišlavlejo, kak se najbole leko priküpijo mami ali pa oči, ka drügi den tošline pri kasi gor odprejo. Moja diteča lejta so bila tö takša. Posebno pa se spominjam ene naše poti v Avstrijo. Te smo še živeli v stari Titovi Jugoslaviji, gde smo meli vsega zadosta, avstrijskoga pejneza, šilinga pa nej. Küpüvali smo ga na črno, gde je pač bila prilika, pa kelko se ga je pač leko dalo dobiti. Tak smo se tüdi tistoga dneva, o sterom gučim, znajšli v Avstriji. Odili smo po varaši, si pasli oči na izložbaj, lizali avstrijske cukre pa klepetali. Biu je glij čas pred fašenkom, izložbe so bile oblečene v pi-sane papere, pa razstavlale pisane maske. Drügo nej, pa sam jo zaglednola. Kak zlato se je svejtila iz izložbe maska, za štero bi dala vse, ka bi leko bila moja. Velki gumijasti rjavi ri, že sam premišlavala, ka bi leko bila najbole ceckata maska v Soboti. Že sam se vidla, kak me vsi gledajo na fašanski torek, pa občüdüvlejo. Komaj sam od velke želje ladala milo rejč vö s sebe spraviti: »Mama, ges bi mejla tau masko!« Mama je na kusti požrla slino, gda je tiste cecke vidla, pa pravla: »Nauro ne guči, tau je prevelko za tebe.« Bila sam stara komaj sedem lejt, maska pa je bila za tri numere prevelka. Ali tau me je nej brigalo, pa če bi tisti trbü do glejžnjov mejla. »Pa ges bi jo mejla, nišče nede takše meu v šauli, ges pa jo že skaus ščem meti, ranč takšo!« sam mrnjavila. »Tau mi ne guči, ka si ščela biti za fašenek ceckata négerca, ka si še včeraj gučala, ka boš v dojenčka oblečena!« se je mama pogajala z meno. »Nej,« sam začnila nabejrati skuze pa vlejkla mamo, kera je že doj po cesti šla. »Že skaus sam ščela biti ceckata baba.« Ali zdaj je mama nej popistila, pa na vsakšo rejč odgovarjala 

Iskala sam še zadnjo bilko vüpanja, pa pravla: »Če mi ne küpiš ceckate babe, na carini (vámon) povejm, gde v autoji šilinge skrivaš.« Zdaj znam, kak je mamo segrelo v tistom trenutki, gda se je samo stavila, pa na kusti gledala. Mala, kak sam bila, sam znala, ka je baukše za tiste cajte, ka carinik ne vej za naše šilinge. Kak se je najino kordjenjé naprej odvijalo, se ne spaumnim. Znam samo, ka sam šla brez ceckate maske domau, nafücnjena, skuznata pa z nikim sam nej gučala. Na carini smo se stavili, pa spaumnim se ešče, kak je carinik pravo: »Ja, ka pa je toj deklici? Gda ste šli v Avstrijo, se je tak smejala, zdaj se pa trno grdo drži.« Naši so nej nika preveč odgovarjali, ščeli so samo čim prle s carine. Prle, kak bi ges za ceckato babo izdala skrivališče šilingov. Ali bila sam tijo kak müš. Znala sam, ka familije ne smejš izdati, pa ka je za ene stvari baukše, če se od njij ne guči. 
Simona Rituper 



paniki lejtati es pa ta. 
-	Jezuš šminka! Šminka! Ge so 
mamine šmin-
Marija, 



PETEK, 08.06.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 JASNO IN 
GLASNO, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: TOUR DE CELESTEVILLE, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POP ZVEZDA, 16.25 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... POSLIKAVE V NARODNEM MUZEJU, 17.45 OBMOČJE SMRTI, NEMŠ. DOK. ODD., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ARS 360, 23.15 POLNOČNI KLUB, 0.30 POKOL PRI PUNTA LOBOSU, AVSTR. DOK. ODD., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL 
PETEK, 08.06.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.25 KALEJDOSKOP, 11.15 FRASIER, AM. NAN., 11.35 ŽOGARIJA -KO IGRA SE MULARIJA, 12.00 ŠTUDENTSKA, 12.20 PRIMORSKI MOZAIK, 12.55 TENIS (M), ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 
16.10 ZDAJ!, 16.40 LESTVICA NA DRUGEM, 17.25 ODBOJKA (M), EVROPSKA LIGA: SLOVENIJA -ČEŠKA, 20.00 PETA DIMENZIJA, NEMŠ. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 KORAKI V PROSTOST, NEMŠ. FILM, 0.20 GRAZIJIN OTOK, IT. FILM, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
2.15 INFOKANAL 


SOBOTA, 09.06.2007, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 
POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 14.10 TRINAJST PRI VEČERJI, ANG. FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 21.00 MISS SLOVENIJE, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.30 SOPRANOVI, AM. NAD., 0.30 ČE..., ANG. FILM, 2.15 DNEVNIK, 2.40 INFOKANAL 
SOBOTA, 09.06.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 PRIMORSKI MOZAIK, 9.15 ŠTUDENTSKA, 9.35 VROČI STOL, 10.25 TEKMA, 11.15 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.40 PETA DIMENZIJA, NEMŠ. DOK. SER., 13.00 ZDAJ!, 13.30 ROKOMET (Ž), AVSTRIJA -SLOVENIJA, 14.55 TENIS (Ž), ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 17.30 KLEOPATRA, ARG.-ŠPANS. FILM, 19.10 SLOVENCI PO SVETU, 19.55 ROKOMET (M), SLOVENIJA -MAKEDONIJA, 
21.30 GLOBUS, 22.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.35 BREZ DOKAZOV, AM. FILM, 0.10 VRTILJAK, 2.10 SLEDI V ČASU, AVSTR. NAD., 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL 

NEDELJA, 10.06.2007, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 
11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 
14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 NASMEH POLETNE NOČI, ŠVEDSKI ČB FILM, 0.40 DNEVNIK, 1.05 INFOKANAL 
NEDELJA, 10.06.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.25 SKOZI ČAS, 9.35 POLETNA POTEPANJA, 10.30 20. TEKMOVANJE SLOVENSKIH ZBOROV NAŠA PESEM 2007, 
11.00 POMAGAJMO SI, 11.35 SAMO EN CVET, HUMANITARNA PRIREDITEV, 12.40 GLOBUS, 13.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.40 ARS 360, 14.30 SP V GORSKEM KOLESARSTVU, 14.55 TENIS (M), ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 18.00 ŠPORT, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 20.55 FRASIER, AM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.20 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 23.00 OB 90-LETNICI SAMA HUBADA PORTRETNA ODD., 23.50 IZ TV ARHIVA, 0.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 11.06.2007, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 V OBMOČJU SMRTI, 
NEMŠ. DOK. ODD., 11.55 KROG JE ZDAJ MOJE OKNO, PORTRET GUSTAVA JANUŠA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.10 BUKVOŽER: KOLO NA ŠOLSKI STREHI, OTR. ODD., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: AFRIKA, 16.20 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: AJKEC IN UMETNINE IZ LESA, POUČNO-RAZVEDRILNA ODD., 16.40 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: SIROTA JERICA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREM, 17.40 ZALIV JARVIS, FRANC. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 NOCOJ, 19.55 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 20.55 OSMI DAN, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DEDIŠČINA EVROPE: ZAUPANJE, KOPR. NAD., 0.30 ZALIV JARVIS, FRANC. POLJ. ODD., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 11.06.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.55 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.05 VRTILJAK, 14.45 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 
16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 LEV POZIMI, AM. NAD., 19.25 ELEKTRO ORSON, KRATKI FILM, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 NOCTIFERIA, KONCERT, 23.30 GOYA 
-POT V SMRT, NEMŠ. DOK. ODD., 0.10 NA NOŽ, ANG. NAD., 0.40 DRUGA ŽENSKA, NEMŠ. FILM, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL 

TOREK, 12.06.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 ZALIV JARVIS, 
FRANC. POLJ. ODD., 12.00 DOSJE: DOLGA, DOLGA POT, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.45 OBZORJA DUHA, 14.15 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: POTEPANJE OKROG METLIKE, 16.25 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.45 MANASLU -POT H GORI, POT K PRIJATELJU, DOK. ODD., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 
18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, NOCOJ, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 KOČEVSKA REKA, NEKOČ IN DANES, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 0.20 MANASLU -POT H GORI, POT K PRIJATELJU, PON., 1.10 DNEVNIK, 
1.50 INFOKANAL 

TOREK, 12.06.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.45 SLOVENCI PO SVETU, 13.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.45 NOCTIFERIA, KONCERT, 14.45 STUDIO CITY, 
15.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.10 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.00 JERICHO, ANG. NAN., 21.35 ČLOVEŠKA NARAVA, AM.-FRANC. FILM, 23.10 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.30 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL 


Enkratno glasbeno 
doživetje v Monoštru 

Glasbeni maj je festival resne glasbe, ki ga organizira Klub PAC (Pomurski akademski center) iz Murske Sobote, in že šesto leto pomeni najvidnejši dogodek na področju resne glasbe v Pomurju. Lansko leto so prvič prestopili meje treh držav, ki obkrožajo Pomurje, tudi letošnji festival je potekal v sodelovanju štirih držav: Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Lansko leto je koncert na Madžarskem potekal v Szombathelyu v sodelovanju z Visoko šolo Dániel Berzsenyi. Letos so se od 24. do 
27. maja odvijali koncerti v Murski Soboti, Moravskih Toplicah, Lendavi, Beltincih, Veržeju, Gradu, Bad Radkesburgu, Čakovcu in Monoštru. 

V Monoštru se je v refektoriju nekdanje opatije predstavil trio, flavtist Moshe Arom Epstein, pianist Tomaž Petrač in violončelist Andrej Petrač. Uro in pol trajajoči koncert (J.Haydn: Trio za klavir, flavto in violončelo v G-duru; Weber: Trio za klavir, flavto in violončelo v g-molu; Mendelssohn: Trio za klavir, flavto in violončelo v d-molu Op. 49) je navdušil poslušalce. Za oceno kakovosti koncerta naj citiram ravnatelja monoštrske glasbene šole, Gergelya Csuklyja: »Za vstopnico za ta koncert bi v Budimpešti odšteli najmanj 15 tisoč forintov.« Monoštrska publika se je umetnikom zahvalila z burnim aplavzom. 
M.S. 


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. 

Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB