skolke (pare); ti mi tisi oči, se jokaj in reci,- de sim vmerl. Tako se tudi zgodi. Ker je vmerl, kaj ti bo v sobi; hajdi, ponesimo ga v cerkev. Primeta ga dva moža. Odneseta živiga mertve-ca v cerkev. Cerkev je ležala na hribu sred hoste. Neko dobo po noči pridejo tje in postoje tolovaji, de bi se pri svitlobi ognja dobro imeli in denarje razdelili. Odložijo bisage in razger-nejo denarje. Enimu pa se če burke vganjafi. Vzeme luč pa pristopi k mertvecu in obernivši se k družbi reče: „Koliko velja, de mu berke (berkle) prismodim", in primakne svečo. Ko mertvec vidi, de ni šala (spas), se začne kre-tati, se dvigne in pregovori: Vdärila je ura, de se naj mertvi dvignejo! Ko zaslišijo tolovaji mertv-iga telesa reč, pobegnejo brez ozira vsi do eniga, ter so popustili vse, kar so imeli, bisage in pa denarje. Ko to zapazi tergovec z orehi, ki je za oltarjem čepel, skoči tudi on ter zavpije: „Za njimi!" Ali siromak se vstavi pri pečenih ovnih in belih dvajseticah.
Kakö so stari Slovenci božič praznovali ?
De je bil Božič Slovencam pred keršanstvam mali Bog, l^akor beseda „Božič*4 pove, naši brav-ci že vejo. Se povsod se med Slovenci božič, sosebno pa večer pred božičem (sveti večer) in scer v poglavitni reči enako praznuje. Ta navada se je ohranila gotovo od tistiga časa, ko so Slovenci še krive vBogove molili in praznik Božiča obhajali.
Se dandanašna navada Slovencov, božični večer mnogoverstne kruhe na mizo devati, spričuje,
de so tudi nekdajni Slovenci Božiču v čast ble-z6 kruh darovali. Kaj gotoviga pa od tiste dobe zastran tega v nobenih bukvah ne najdem. Kako pa de so Slovenci božič pred 160™1 leti overševali, je zaznamoval takrat naš slavni rojak, grajšak Valvazor, ki je vse navade, šege, cerkve j gradove in vse znamenitnostNtrajnske dežele v štirih velikih bukvah popisal. In v teh bukvah se najde, kakošno navado de so imeli Slovenci na Krajnskim o božiču tačas. —
Sveti večer so devali na mizo medene in Orehove potice*), med-nje pa božičnik ali po-pertnik, ki je bil, kakor še dandanašni, z mnogo-verstnimi podobami iz testa, ki nas na Ježuško-vo rojstvo opominjajo, okinčen ali olepšan.
Po mestih, tergih, gradovih in farah so hodili, kakor sem ter tje še zdej, sveti večer duhovni v vsako hišo kropit in kadit 5 po vaseh pa so to opravilo, kakor še dandanašni, sami opravljali. Kropili in kadili so tudi Valvazorjeve dobe trikrat, in scer: sveti večer, tisti večer pred novim letam in pred sv. tremi kralji.
Od božiča noter do sv. treh kraljev so hodili koledniki pet. Za vse, kar so od ljudi dobili, so kupili Voska. Narejali so iz njega po pol sežnja dolge kitice, ki so jih na bandero občšali. Bandero pa so seboj nosili. Nazadnje so vosek prodali in denarje med seboj razdelili. Ako ste se pa dve ko-ledniški tovaršiji srečale, ste se večidel steple, in močaeji je slabji ves vosek otela. — Navratil.
Brat in sestrica.
(Basen.)
Jakec in Marijanca sta bila sama doma. Ja-kec pokliče sestrico: „Pojdi z menoj, hočeva po hi-
*) Polica. Ta beseda je izpeljana iz besede „povili", ker se leslo p o t i je. У nekterih krajih pravijo torej ie zdej, kakor se je nekdaj reklo „p o vi ti c a."