H 3 j 3 Pismo, ki ga je sv.oče poslal Ijuoljanskemu škofu g.dr. Gregoriju Rožmanu, se nam zdi tako zelo važno, da se ga na tem mes¬ tu se enkrat spomnimo. V tej zmedi idej in duhov je to pismo v ve¬ liko zadoščenje ne samo našemu škofu samemu, marveč tudi nam, ki smo njegovim naukom sledili. Ko "brezbožni komunisti doma - in v njihovem zboru na lost tudi par neuravnovešenih duhovnikov - škofa in njegovo postopan¬ je grdo blatijo, mu je sam Kristusov namestnik na zemlji s tem pis¬ mom dal piiznanje, da je prav ravnal, ko je odločno nastopil proti najvecjemu sovražniku -vsake ve^e, posebno še naše krščanske, pro i brezbožnemu komunizmu. S ton je pa dano priznanje tudi nam, ki smo se škofovega nauka zvesto držali. ža- BOŽoA PREVIDNOST SKRrI aA CERKEV. Čudovita je zgodovina katoliške Cerkve, vsaki dobi postavi božja Previdnost nasproti katoliške škofe - junaške može in kremenite zna¬ čaje, ki so razmeram kos. Imamo jih v miru, čeprav so takrat morda manj vidni, imamo jih v boju, v 6asu preganjanja in krivoveiste • Vsa¬ ka doba. cerkvene zgodovine bi nam vedela toliko lepega povedati o ka¬ toliškem škofu: dobe preganjanja do francoske, mehiške in španske re¬ volucije - ter dobe krivoverstev preko lažne protestantske reforma¬ cije do liberalizma in modernih zmot. TUDI Za l'b-S JE POSKRikJiLA. Tudi naš narod, ki danes preživlja morda najtežje čase v svoji zgodovini, ima svoje- * ,ga vodnika v osebi katoliškega škofa, ki nas uči, vedi in svari, v -njegovi osebi je z nami sredi valov in viharja sam Jezus Kristus. SOVRAŠTVO SATANOVO. Zato je razumljivo, da mu oblast teme ne priza¬ naša, ampak na njegovo osebo bruha ves - delež katoliškega škofa v vseh dobah- Brez sramu satan seje obrekovanja, da bi ga uničil.. Očitki so po/ osto tako podli, da odgovora ne zasluži j o . ■ Načelo temnih sil je j ac- vedno bilo: svoj gnev juljko ;p!oh iži m obrekuj, nekaj se bo že prijelo« Kje je več hinavstva in laži, kamor n.pr. V očitku, da je ljubljanski škof narodni izdajalec?' Hinavšči¬ na brez primere, ker te očitke meče v svet najhujši sovražnik našoga naroda, ki danes z vsemi sredstvi načrtno uničuje slovensko ljudstvo, laž, ker je prav škof danes med nami v tem strahotnem .miselnem boju znamenje naših narodnih koristi. DOBROTNIK NARODA, vedno naj-vočji naš škof. Cuj- Katoliški škof, je bil v vseh časih dobrotnik svojega naroda- tako tudi mo njegov glas, " Ljubezen do vas in do vsega naroda me sili, da dol¬ žnost učenja vršim tudi tedaj, če bi moial še toliko trpeti. Priprav¬ ljen moram biti in sem. Bogu sum se dal na razpolago, rad žrtvujem sebe in svoje življenje za nared, da bi ga Bog obranil v sv.veri...” NAJVEČJA DOBROTA NARODU. še va : .dolžnost. Povsod; k j e: V tej 'ljubezni do naroda je šel naš škof dalje in vršil stvari, ki niso stroga škofo- - ju mogel, je reševal in blažil narodu časno St-v. 6 . -Domači glasovi, 7. -<■-- Str,2. trplcnjo, hi so ga zakrivili gr, hi drugih. Najvodji dobrotnik naro¬ du pa ja postal, ko je vprav iz ljubezni do njega in po svoji ško¬ fovski dolžnosti zastavil ves svoj ugled in svoje življenje proti najhujšemu sovražniku 6 asnc in v .dne sredo našega ljudstva - proti brezbožnemu komunizmu. Ne neha nas opominjati in siriti pred tem zlom. Spomnimo se njegovih pretresljivih besed na žtinjo miklavževo nedeljo, "d božjo pomodjo hodom - in moram - vstrajati na mestu, ka¬ mor mo je i3og postavil. In do zadnjega bon isto udil in op minjal. Naj pride tudi to, kar mi g., roži jo r naj me na kose razsekajo ali pa, kar ljubljanske komunistke želijo, da me na Kongresnem trgu živega zažgo - do zadnjega bom trdil in udil, da je brezbožni komunizem naj- vedje zlo in najhujš? nesroda za slovenski narod." Tako vrši svojo dolžnost katoliški škof in tako jo nora vršiti. Ko bi tega.ne storil, bi ne storil nidesar ko je to storil, je storil svojo dolžnost. ALI SE ZGODOVINA PONAVLJA? Podajmo na tem mestu še kratek odlomek iz zgodovine, ki je pisan kotnalašd za nas. 2e imenovani škof sv.Ciprijan pišd o sv.rimskem škofu, papežu Kor¬ neliju. "Kq je škofovstvo - neiizprosjadil, ne -izsilil, - marved prev¬ zel po volji Boga, ki škofe postavlja, kakšno možatost je pokazal kot škof, kakšno duševno mod, kakšno trdno vero! Brez strahu je sn~ del na škofovskem sedežu v dasug ko je tiran, božjim škofom sovr žen, pretil z nemilim in nedragim. Tar ne zasluži najlepšega priznanja in pohvale za svojo krepost in vero, mar ne zasluži, da ga štejemo med slavne spoznavalce in rudence? Sicer je Gospod, ki je hotel Kor¬ nelija za šleofa, njega mogočno in usmiljeno varoval vendar je K- i~ .nalij vadno pripravljen na žrtev- samega -sebe ih živ^d v strahu, 'to¬ liko pretrpel, kolikor jo sploh pretrpeti mogel, in tirana, kasneje v vojni premaganega, najprej sam kot škof premagal.-" In potem'nadaljuje sv.Ciprijan. "Nikar se ne dudi, d., se o njem širijo nedastne in slabe govorice, saj veš, kako si hudid zmeraj prizadeva, da bi božje služabnike z lažjo raztrgal in jim z neresničnim glasom vzel dobro ime,.da bi jih obrekovanje oblatilo, ko je'njih vest dist.a in svetla." NAS ODGOVOH N.v LAŽI iuOTI SKOKU. Na.vse ostudne laži in klevete, ki jih slovenski komunisti širijo o našem škofu, odgovarjamo le to: S prezirom odklanjamo vso' laž in obrekovanje glede našega škofa. Odklanjamo, a so prav nid ne dudimo, k-^r drugega od komunis¬ tov ne pridakujemo. Saj vse to prihaja od odeta laži in je pad razum¬ ljivo' sredstvo v- rokah otrok tega sveta. Tako je bilo, je in vedno bo. IJi smo kristjani in nikogar ne sovražimo a z njimi iti ne more¬ mo', ne smemo. ga škofa, škof, tam Ta mod pole Edinost in ljubezen med kristjani j. Zakaj je pr? .vo kr£danstvo, tam - de dela v Cerkvi junake in ve el bo ona živi in treba kov in preganjalcev ved ne bo, trdno t o 1 i š k i >amo ena; okrog svoje* brez škofa kristjanov in krSdnnstva ni. kjer pa je deluj e Kristusova mod. tudi mučence: škofe in e Cerkev neminljiva, nc~ ažnjivih sramotiloev, sovražni* eikve ter zagovornikov modernih zmot že davno njo in v njej pa bo stal - k a - „-5 njih navadne vernike. Zarad. te moči porusna. Prišel bo das, ko današnjih pa bo k o f, st a ra ona, TITOVA DIM TEDORIZIPA "Corriere Lombardo" je objavil sledode poročilo: "Vozim se na umazanem vlaku iz Keke v 't.Peter na Krasu. Pregledovanje dokumentov se večkrat ponavlja. Ta kontrola je prav svojevrstna. Ne gledajo niti datum r - na osebnih izkaznicah. Dovolj jo Sl/ev.č. -- -- Domači glasovi, 7 .AE.. 1945 -O tr. rdeča zvezda na dokumentu. Rdečr ki ki lilco m minut. Pa jo prepustnica vsebovala samo osebno podatke. " ključ Titove Jugoslavije, kje:- po-navadi no znajo niti čitati. ,1- cini videti sestavljanje ;vežda odpre var. vrata. Je "nebeš- • so prišli, na površje kriminalci, niti pisati. Na neki sem imel pri- propustniče, ki je trajalo 22 Nek mn j 'p r jug o s 1. vo j ske , rodom. Francoz, je ] otoval z me¬ noj v Ljubljano■in. mi je-pripovedoval mnogo zanimivih stvari; "V voj¬ ski je približno 5/..oficirjev s komunistično tendenco, vse ostalo so monarhisti, mačkovci, panslavisti in klerikalci. Vendar drug dru¬ gemu ne se v nap nas slučaj komisarji. izgubljen. zgodi?" zaupajo. Da nas ne roj dogovorimo, 1 zalotili. je OZNA* "Toda, 6e "Osebno mislim, Vse je odvisno od tega, ce jo ali ne žaj ojači: zalotijo pri nedovoljenih pogovorih, se .caj bomo navedli, da smo razpravljali, 6e bi Nič nenavadnega ni, da nas zaslišujejo poiit- kdor ji pade v kremplje, je Titu, kako to, da se. nič nc bo več dolgo ostal na oblasti. i'ja i isanc ,:i skrito čuje in vas je večina proti da bo Tito ne Julij sk? uenečija padla pod Jugoslavi- Je bodo jugoslovanske prošnje uslišane, se bo Titov polo- . 27 let čakajo Jugoslovani na priključitev Trsta." "Ali je res, da so v gozdovih novi partizani?" "Da. Križarji. Pied 20 dnevi je bila pri Ogoiinu velika bitka, lovori so o 6.000 mrtvih. V teh oddelkih so mačkovci, ustaši, člani tkzv. bele garde, Dihajlovičevi četniki, intelektualci, Judje. Vsi tisti, ki so s Titovim režimom kaj izgubili. Govorijo, da je ce¬ lo Pavelič, bivši poglavnlk, med njimi." "In kako glodate v bodočnost?" "Čakamo!" Ni mar-1 več govt riti, a je povedal, kar sem želel vedeti, •‘od tem smo prišli v Ljubljano. Tudi tu vse polno strganih vojakov -i jale no¬ šo in groteskne. bil v ital.koncentracijskem taborišču, mi OVNE (Tajna terorističn 1jena v štiri oddelke. Prvi, politični ganizaciji, ki pa so 100'/ rarhicnem sistemu do šefa, gi Ičlelek ima administrativni ji oddelek oskrbuje kartoteke, in nadzira oborožene sile. i 1 C OZNI mi je pripovedoval tudi neki učitelj, razočaranec, ga je novi režim, potisnil ob stran. Pravil je, da imajo šefi te postopa po cesti. "Tovariš-icejse šopirijo z or žjorn, da bi da kaj vojaškega videza. D,.b Nek trgovec, ki le j' zaupal nekaj podrobnosti o OZNI. To je organizacija po vzoru fašistična organizacija v Italiji), 3 0 . 0 - oddelek se poslužuje ljudi, ki niso v or- komunisti. A enti so razporejeni po hie- katerega ime in zunanjost sta neznana.Dru* Ln se ros Lužuje domačinov. Tret- četrti ima zvezo z vojaškimi oblastmi- lcu po aobno) OZN olje med zasliševanjem in izvrševanjem (mučenjem, ubijanjem in po- obreze zakrinkane. Nasvetoval mi je, naj ne govorim o njej. i je vsepovsod. Svoje prste ima tudi v Italiji. .edem te Titovce, bose, v raztrganih uniformah, gledam ulf s n "tovarišic.", ki postopajo z mitraljezi in - molčim. Zvečer sem v druž¬ bi z nekaterimi trgovci, ki tihotapijo v Italijo kožuhe in cigareto. Od tamkaj pa prinašajo tkanine, riž in drugo. "'V /ilanu je reče nekdo izmed njih. Dudi mi moram-: imeti mesto s toliko kot jo Ililan. 1 Opranim se, do hoče Tito priti na srečo samo vsega!" -i t ovarr.ani, nenetk..." J 1 1 V . ' 1 vv posvetna rapgibanosi .v Li?n sum tamortscu 1 o Prosvetno življenj- razgibane. Poleg otroškega rfh Proti irlrr-nualjevalne in gospodinjske so: g- doma in slovenske gimnazije ter poleg v lienškem begunskem taborišču je ze- vrtca, slovenske ljudske šole, slov.en. .u -e, salezijanskega mladinske- š tevi2.nl.ii jezikovnih tečaj-ev Štev. 6'. Doma6i glasovi, 7.-I-> I94i - Str r 4. (angleškega, nevskega, ruskega, francoskega in italijanskega) .gin p . - leg raznih, predavanj so imeli zadaje čase vadi ve 6 zelo uspelih pro¬ svetnih prireditev. Taborišče razpolaga n- ur.re 6 a 'zelo, prostorno in lepo urejeno' gledališko dvorano 9 ki omogoča prirejanje akademij 9 koncerta v in gledaliških predstav«, Tako so pod vodstvom salezijanca Miheliča Silvina prire¬ dili še več zelo lepih pevskih koncertov. Trikrat so vprizorili De¬ telovo igro "Begunka”, ki jo je posrečeno režiral g,prof»kliko Jeglič, že dvakrat igro Ludvika Žagarja. "Luč z gora", v priredbi in leziji salezijanca dr Dalje Jalenov "Dom" v režiji prof.Jegliča in Barv. .ey~ |ev "Rožni venec" v režiji Franceta Prešerna. Dvakrat je priredil čarovnik "Heltini" s svojimi sodelavci zelo posrečen zabavni večer. Na. praznik Kristusa Kralja so imeli jak o lepo akademijo v čast Kristu¬ su Kralju š petjem, govori in deklamacijami. Za verne duše pa globoko občuteno žalno komemoracijo za slovenskimi vojnimi žrtvami,, ,V pripravi pa imajo še več lepih slovenskih iger ter dru¬ gih prosvetnih prireditev. Ta izredna- živahnost na prosvetnem področju pa ustvarja v taborišču prijetno ozračja, da se begunci v njem počutijo skoraj kot Aoma. AKADEMIKI V SOVJETSKO Z JEZO. Titove prosvetne oblasti so pri¬ čele pošiljati štipendiste na sov¬ jetske učne zavode v SSSR. Prva skupina iz Slovenije je odšla: ž.e. pred enim mesecem. Štipendiste so izbraii iz vrst gorečih komunistov, da bi ec tam izšolali v še zvestej¬ še in zanesiivejše partijce. Iz Bel- grada so že v začetku leta poslali 600 dijakov v Sovjetijo, katere,so že prej šolali v SKOJ-U. Tako ho¬ če Titova oblast pridobiti in zago¬ toviti mladino za komunistično stran ko. TITOVI KOi UL I o TI NA KOROŠKO* Tito pošilja vedno več svojih agen¬ tov na Koroško. Preteklo nedeljo bi se bil moral vršiti miting OF v Sve- čah, ki pa je bil odpovedan- Ker ko¬ munisti za odpoved niso vedeli, jih je prišle tudi več iz TitOvine. An¬ gleži so vse ljudi, ki so prišli na miting legitimirali in partizane za¬ prli. Hod zadnjimi je tudi štabni kurir iz Ljubljane. TEŽAVE Z "OSVOBODILNO FRONTO ZA SLO JENSKO KOROŠKO". - Angleška zasedbena oblast je izdala dovoljen¬ je za ustanovitev "OF za slov-Koroš- ko" pod pogojem, da ta slovenska stranka pristane na meje. kot so bile 1. 1930. in da tudi v bodoče ne bo zahtevala poprave meje, kar se z drugimi, besedami pravi, da sa slovenska stranka odpove zahtevi po združitvi Slovenske Koroške z Jugoslavijo. Njen predstavnik dr, Tischler teh pogojev ni sprejel in je odstopil. TUDI V SSRVIGHANU SO SE ZAOBLJUBILI „ - 7 »okt«, so se tu¬ di slovenski begunci v Servigli- anu pridružili nam "Korošton v zaobljubi, ki smo jo naredili z -našim škofom. ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V LJUBLJENI,, - Navadno smo Solar¬ ji in dijaki začeli šol-leto z molitvijo k sv,Duhu in za po¬ moč božjo, zaceli smo ga z mašo. Komunisti so to naredili vse drugače. Nagnali so študenta- rijo na Kongresni trg in prire¬ dili miting, na t katerem so go¬ vorili: "tovariš" ravnatelj III*. moške gimnazije prof»Pečovnik. Ferdo Kozak, podpolkovnik Lokov¬ šek, Fran albrehi ? Musar Erna, Kobilica, -Rus Bojan«- Zaključil jo tudi tov«, ravnatelj Pečovnik z vzklikom maršalu Titu? demo- •ativni republiki kratični fede: Jugoslaviji in federalni Slove¬ niji. LIZE NOVI FAKULTETI NA TR¬ ŽAŠKI UNIVERZI verza’ je dobila fakulteti in ko se bo meseca pričel novi semester, to do slušatelji lahko obiskovali tečaje za pomorsko tehniko ter točaje za lite.rat.uro in filo¬ zofijo,, Tržaška univerza ima to¬ rej sedaj fakulteto za književ¬ nost in filozofijo, pravno fa¬ kulteto, gospodarsko in trgov¬ sko t ei t ehnično faku11 et o. CE HOCETE.,pA BODO -domači GLASOVI ZANIMIVI, pošiljajte do¬ pise . -- Tržaška uni* letos dve novi. konec teg, v,’